32. številka. Ljubljana, četrtek 10. februarja. IX. leto- 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak leto 16 gkl., m pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na 0 kr., po pošti prejemali za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje do četiristopne petit-vrsto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat in 1 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — U r e d ni S t v o je v Ljubljani v Franc Kolmaiiovej hiši št. 86—26 poleg gledališča v .zvezdi". O pravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmaiiovej hiši. I zopet položaj ter Čehi. Iz Dunaja 7 febr. [Izv. dop.| V petek po polu dne je bilo veliko veselje v Pragi mej Čehi. -Politik" je namreč v večernem listu prinesla na prvem mestu debelo tiskan telegram iz Dunaja, da je mi-nisterstvo Auersperg-Lasser palo in da se je pod predsedništvom grofa Taatieja novo mini-sterstvo uže ustanovilo. Vsa ta imenovanja baje da prinese „Wiener Zeitung" v par dneh. Češki listi od sobote, in sicer brez izjeme „stari" in „mladi" so prinesli uvodne članke, v katerih so se veselili pada Auerspergovega in vso dobro pričakovali od prihodnjosti. Isti dan, to je soboto zvečer bil je tukaj na Dunaji velik dvorni ples, katerega sta cesar in cesarica obiskala, ter ostala do polu noči. Bilo je na tem plesu, kar je „hofffahig", večina ministrov, zastopniki držav, mnogo poslancev itd. Govorilo se je tudi o poročilih čeških listov in sicer v okolici cesarja, pa samo s — smehom. Smehljal se je cesar, smehljali so se ministri in končno se je moral res vsak, kdor tukajšnje razmere pozna, srni jati, da si je dala „Pol." tacega medveda navezati. Obžalovati pa moramo Čehe, da si pusto od Skrejšovskih in Zeithamerjev tako za nos voditi. Minister Chlumeckv, o katerem „Pol." pravi, da ostane v novem ministerstvu, se je v govoru z nekim poslancem, prav norca delal s to milostjo Skrejšovskega. Da pa bi se vendar izvedelo, odkod je „Pol.u to novico dobila, povprašalo se je, ali jo res tak telegram iz Dunaja v Prago odšel. Konstatiranoje, da tukaj nij bil nobeden jednak telegram oddan. Pač pa je Skrejšovski pretekli teden tukaj bil in posluškal pri raznih vratih, da bi kaj poizvedel. A kje hoče kaj avtentičnega poizvedeti, ko so si Čehi sami vsa vrata v najvišje kroge zaprli. Lobkoviti, Schwarzenbergi, Harrachi itd. so kratko- ali dolgočasijo po svojih gradovih na Češkem, izogibajo se dvora in se tako popolnem izolirajo. Češka politika nij samo bistveno kriva, tudi njena taktika je popolnem napačna. Ako se Čehi vedno na Magjare sklicujejo, naj jih tudi v taktiki posnemajo. Kdo ne ve, da so ob času najhujše opozicijo magjarski plemenitaši vedeli ohraniti svoje zveze pri dvoru in koliko jim je to pomagalo, kazalo je 1867 leto. »Čehi pa gledajo od strani, nemajo nobenih zavez, zibajo se v iluzijah, sklepajo in delajo kombinacije in potem se tako blamirajo, kakor se je to v petek zgodilo. Sicer je istina, da se bodo go dile spremembe v ministerstvu pale, če se temu ministerstvu ne posreči spravo z Magjari dognati. Državni zbor še ostane skupaj do konca tega meseca. Tudi je istina, da se zdaj največ o grofu Taaffeju govori, kot nasledniku Lasserja. S to izpremembo pa bodo Čohom malo pomagano, ker je tudi Taafte bolj centralist, nego federalist, sploh pa za kako veliko politično akcijo mož nema niti zmožnosti niti eneržije. Po parketih pa so res zna gladko sukati. polazi jedna baterija topničarjev v Dvor (Podove) in zjutraj, da bode odinarširal jeden bataljon ondašnje posadke polka nadvojvodo Ernsta, da čuva bolje granico od napadov turških. V nekntiTih krogih sumničijo, da je ova straža bolj namenjena udušiti vstanek, nego-li obraniti meje od turških napadov. Jugoslovansko bojišče. Cesar je kakor piše hrvatski „Obzor", zapovedal, da se vaščanom Dobretinskim, katerim so Turki požgali takoj da podpora od 2000 gld. O pomnoženji vojne straže na bosenskej meji piše hrvatski „Obzor": Čujemo, da de-nes zaradi provale turške vojske v Dobretin Politični razgled. V Ljubljani 9. februarja. Praška ,%i**>lit#^,*» ki je s tako odločnostjo, ki je res skoro i previdue pesimiste premotila, trdila pad Auersporgov, ne uresničuje se in je res le volilni manever zoper Mladočehe. „ Politik" se sedaj izgovarja z novico, da je Taafte sam prosil, naj se kriza odloži šo. — Sicer pa o tej zadevi govori naš dobro podučeni dunajski dopisnik na prvem mestu tega lista. <>»•*■). f razprave, ki bi se bile imele 8. t. m, vršiti, odložene so baje do sobote, ča ne za dalje. Magjari bodo v parlamentu slovesio vknjižili — inartikulirali — imo pokojnega Deaka v zakonske državne knjige ogerske. Vliti'»J«* 4l riiivo. MinšiiuMjr9 zbornica je dovolila izrednih stroškov 4 milijone za dopolnenje vojske. To se ve, da je mej posvetovanjem o tej stvari vojni minister zatrjeval miroljubno politiko in ostro nevtraliteto. Ali taka zatrjevanja politični svet zna ceniti po pravej ceni. Na M^t-uncitskem. je živo volilno gibanje. Gambetta je govoril za kandidata Spullerja in rekel sledeče: „Hepublika je ustanovljena. Kaj še ostane, da storimo ? Demokracija mora pokazati, da hoče in zna vi adati." Stari fint/tečki državnik Itussel priob-čuje pismo, v katerem vstašem na jugu svetuje, naj nikar ne polože orožja, ker Turek ne more kristijanu nikoli pravičen biti. 8. februarja je bil angleški parlament zopet odprt. Prestolni govor obravnava večji- listek. Slovenski rapsodisti. (Spisal D. Terstenjak.) Francoska revolucija proti konci 18. stoletja je zdramila skoro vse evropske narode iz dolzega duševnega spanja. Vplivala je tudi na narod slovenski, in znamenito je gledati, kako so se začeli narodni duhovi gibati. Jaz hočem to gibanje samo mej štajerskimi Slovenci zasledovati, in začenjam s slovenskimi rapsodisti. Tako jaz imenujem one blage rodoljube duhovenskega in posvetnega stanu, ki sicer nijso dali na svitlo plodov svojega uma, ali so vendar, ko so živeli, mnogo koristili narodnoj stvari. Bili so večjidel pevci ali pa cerkveni govorniki. Ne samo, da so pri službah božjih sami peli svoje pesni, katere si je ljudstvo prepisalo in jih zopet prepevalo, nego oni so zložili marsikatero lepo pesen, ki jej šla od farovža do farovža, od šole do šole in iz teh hiš mej prosti kmetski narod. Nij bilo takrat nobenega slovenskega časopisa, v katerem bi ti pesniki objavljati mogli svoje pesni, sami jih natisnoti dati tudi nijso mogli, ker nij bilo občinstva, katero bi čitati znalo. Vsaj sem še v svojej mladosti duhovnike poznal, kateri nijso znali slovenskega brati in so iz nemškegs teksta na prižnici prestavljali svete evangelijo. Zasluge teh mož so torej toliko večje, ker so iz gole ljubezni do zapuščenega In tlačenega svojega mi roda, ki je bil še Večjidel takrat brez šol, in če kde je katera bila, se je v njej le nemščina tolkla, — trudili se za njegovo prosveto in omiko njegovega jezika. Koliko koristnega so storili izvrstni cerkveni govorniki, ki so v duhu slovenskega jezika božjo besedo oznanovali, se ne da dopovedati. Jedeu takih je bil dekan Franc Cvetko, o kojem hočem v posebnem članku govoriti. Slovensko ljudstvo rado poje, ali navadni pesniški duh je z nemškimi šolami začel hirati, namesto tega so stopili umetni pesniki, večjidel duhovniki in školniki, vsi resni so bili srečni in so marsikaj skazili, vendar mej njimi je bilo mnogo jih, ki so bili estetično izobraženi. Mej temi sta bila duhovnika Leopold Vol kmet (umrl 1813, obširen životopis najdeš v „Drobtinicah" od SlomŠcka) in Štefan M odri njak, mej šolmoštri originalen Petrič, bivši učitelj pri sv. Andreju v Le-skovcih. Volkmerove pesni in fabule je še le leta 183G izdal dr. A. Murko, Modrinjakovo so se razteple, le marsikatera se je obranila, vendar je ta mož za svojo dobo dosta pripomogel, da se je narodna zavest vzbudila in domača beseda začela čislati. Talentirani slovenski pesnik Božidar Flegerič mi je uže pred svoto od 100 gl. (20 x 5 = 100), katero bi moral kmet v 201etnih obrokih vplačati. Sedaj pak mora slediti vplačevanje te svote s tekočo in odslej naprej v denarjih izračunjeno biro vred. Prvo leto bode plačal: a) obresti svote ali letno biro 5 gl — kr. b) amortizacije . . . . . 5 „ — „ tedaj skupaj . 10 gl. — kr. Drugo leto: a) obresti svote, katera znaša odslej naprej samo 95 gld., ker je pretečeno leto 5 gld. uže vplačal . . . 4 gl. 75 kr. b) amortizacije . . . . 5 — „ tedaj skupaj . 9 gl. 75 kr. Tretje leto: a) 'obresti svote, katera znaša sedaj le še 90 gld........ 4 gl. 50 kr. b) amortizacije . . , . 5 ,, — „ tedaj skupaj . 9 gl. 50 kr. itd. od leta do leta in vsako leto 25 kr. m en j obresti, a amortizacije pak vsako leto jednako po 5 gld. in to 20 let zaporedoma. Zadnje leto bi pak vplačal: a) obresti.......— gl- 25 kr. b) amortizacije pak . . . . 5 „ — „ delski ob začetku tega meseca nek rokopis pod naslovom: „Kratek razgovor o bolj važnih dosedanjih iznajdbah in posebno o strojih ali mašinah, parobrodih, železnicah in telegrafiji kot obrodkih čudodelne moči — človeškega duha" — avstrijskemu Llovdu izročil, da se tiska. Knjiga bo v kratkem na s vitlo prišla. — Zvedeli smo dalje, da je ta gospod v veliko zamero prišel pri sedanjem tržaškem županu (bivšem nekedaj njegovem součencu) zato, ker se je predrznil v znanej svojej knjigi: „Opis in zgodovina Trsta in njegove okolice" trditi (pa vendar tudi dokazati!), da sprvič bili so Slovani kot prebivalci tega mesta. Ta trditev je pa županu le po sreči na znanje prišla, kakor so je tukaj govorilo, ker on ne čita slovenskih knjig, se ve uže. Svojo nezadovoljnost zastran te3ra je razodel nekemu svojemu znancu (Nemcu), ki mu je pa na to naravnost odgovoril: „Godina je svojo trditev dokazal; vi pa dokažite zdaj, da je ta brez podstave, in tedaj — neveljavna." Dober odgovor! Sicer g. katehet Cavalli, ki je po svojem spisal zgodovino Trsta, kakor je „Slovenski Narod" uže povedal, prebira in protresuje menda uže nekaj Časa Godinovo knjigo. Bomo videli, kaj da bo to rodilo! Iz Duimjil 5. febr. [Izv. dop.] Pri včorajšujej, besedi, ki jo je dalo akademi-čno društvo „Slovenija" uredniku „Zvona" g. Stritarju na slavo; je predsednik društveni g. Kavčič pozdravil zbrane sledečim govorom: tedaj skupaj . 5 gl. 25 kr. To bi bil zadnji obrok, s katerim bi bila svota in bira za vselej odplačana. Ako to vkupaj zračunimo, znaša vse vplačevanje 152 gld. 50 kr. S to svoto bi bili pa od bire za vedno oproščeni, ravno tako duhovniki rešeni sitnega pobiranja. Če tedaj natančno vzamemo je kmet celo svoto 100 gl. se 52 gl. 50 kr. vplačal, ker onih drugih 100 gl. bi bil moral tako ali tako vsako leto z biro plačati j nprva beseda naj bode srčni pozdrav čestiti katera, kakor uže rečeno, znaša 5 gld Poleg tega pa je prihranil tudi »še druga 2 gl., ker cela bira, kakor smo od začetka gospodi, ki se jo blagovolila nocoj tukaj zbrati v tako lepem številu! Pozdrav ta naj je toliko toplejši, ker velja domačemu krogu, zbra- zračunili, je vredna 5 gld. 10 kr. in ker se nemu daleč od doma k domačej zabavi. Skoraj vsako leto 10 kr. za pobiralne stroške odbije, vsako leto praznujejo slovenski visokošolci na je tedaj ako prav. natanko računimo celi dolg od 100 gold. s 50 gold. 50 kr. popolnem vplačal. Kje tiči tedaj oškodovanje kmeta? Nij-li korist evidentna? Istina je, da so skoro uže Yse dežele uvidile to korist, ter postavo sprejele in so ž njo, kakor se splošno čuje, popolnem zadovoljne. Upamo, da ne bode sploh inteligentnejše prebivalstvo na Kranjskem ime-novanej postavi sovražno, kadar bode vedelo kako in za koga se poganja. Jeden birodaj atelj. Iz Trsttt 7. februarja. [Izv. dopis.] Zvedeli smo te dni, da je naš Godina-Ver Dunaji, združeni z drugimi Slovenci, ki prebivajo v mogočnej rezidenci in združeni s slovanskimi prijatelji sploh — spomin svojega prezgodaj umrlega pesnika, spomin Preširnov. Ta praznik nas je še vselej navdušil z novim ognjem in nij se nam ohladila ljubezen do pesnika domačega tudi tukaj na tujem. Nocoj smo se tudi zbrali v ne menj blag namen, kakor je bil rakvnokar imenovani: zbrali smo se, gospoda moja! da skažemo čast možu, ki je hvala bogu še mej nami in mila osoda naj ga nam ohrani šo dolgo let; zbrali smo se, da izrazimo svoje spoštovanje do njega, ki ga čisla ves slovenski svet, da pokažemo del vnanje stvari, pravi o jugoslovanskem vstanku, da ker Turčija dosedaj upora nij mogla udušiti, nij se angleška vlada mogla odtegniti skupnim korakom z druzimi vladami, ki morijo na pomirjenje vstaje in izpolnitev opravičenih tožeb prebivalstva Turčije. Hifvtvst.i deželni zbor se snide 21. februarja. Ker je večina v protivji s prusačkim ministerstvom, bodo obravnave zanimive. V w»f*n$ hetm zboru je neka interpelacija dala povod govoriti o Strassburgu, in feldmaršal Moltke je vstal, ter govoril, da je Strassburg uže sedaj na boljem (?), nego je prej bil, ko je k Vrancoskej spadal. — Ali kanstatirati se je moralo pri tej priliki, da v Elsasu še vse ljudstvo upa in želi iz krempljej Nemčije zopet Francoskej v krilo priti, kar se bode tudi še zgodilo. Dopisi. Te C.Vi*Ui»lce 3. febr. [Izv. dop.] (O biri še jeden glas.) [Konec.] S prejšnjim mislimo, da smo vse od gosp. dopisnika iz Dobrepolj navedene opombe in slabe nasledke odprave bire za dosta pretresli in zanikali. Mislimo, da se od nas vendar ne bode zahtevalo, da bi presojevali tudi opazke: „da bi se terjalo z beriči in žandarmi do zadnjega vinarja, da bi se s tem drž. blagajnica polnila itd." Ostaje nam le še za pomirjenje in v poduk birodajateljev, kateri se te postave boje, pomen in smisel njen nekoliko razjasniti, ker morebiti bodo umnejši ipak prevideli, da bi bila taka postava neškodljiva, da celo koristna. Po tej postavi bi se takole pričelo. Najprvo naj bi c. kr. okrajna glavarstva izvedela in konstatirala, kaj in koliko bi moral vsak birodajatelj bire dajati, potem se bode vsled g. 5 te postave določilo, koliko je ta bira vredna v denarjih. Od tega denarja odračunajo se še stroški duhovnika pri pobiranji, in ostali čisti denarni znesek, to je namreč letni davek namesto bire. Ako se potem ta znesek dvajsetkrat povikša, znači tisto kapitalno svoto, katera bi se v 20 letih z letno biro vred vplačala. Da se to lažje razume, naj sledi sledeči izgled: Vzemimo, da bi moral en kmet na ta način dajati vsako leto pol vagana ali 30-7 litrov žita svojemu duhovniku. To žito naj bi zvedenci cenili na 5 gl. 10 kr. in izterjanje pak na 10 kr. Iz tega sledi, da letna bira znaša 5 gl. Teh 5 gl. užitnine representira 4 leti spisal njegov životopis, ko sem še bil urednik one „Zore." Ker takrat nij mogel na vrsto priti, naj ga pozabljivosti rešijo ti listi, prihodnjemu slovenskemu literaturnemu zgodovinarju bodo taka data gotovo všeč, ako hoče točno in vsestransko opisovati dušni preporod slovenskega naroda. Po tem uvodu podajemo čestitemu občinstvu Modrinjakov životopis. Človeka spreleti nekako čudno veseljo, ko se v mislih utopi v začetek sedanjega stoletja. Ubogi Slovenec od svojega mogočnega ali ošabnega soseda silno pritiskan, takrat nij imel ničesar, od koder bi dušne hrane zajemal. „Prst božji se je doteknil slovenskega naroda" je zapi-al j jeden izmej najizvrstnijih rodoljubov, takoj v početku životopisa slovenskega zgodovinarja Autona Kremplja, in te besede so tudi živa resnica, zlata istina, ker kakor za toplim, ugodnim dežjem začnejo povsod po hostali in logovih rasti raznovrstne glive, tako so se začeli tu in tam na Slovenskem prikazovati možje delavnih rok in bistrega uma, katerim so srca gorela za blagost, katerim so bile duše vnete za napredek svojega naroda. Na Kranjskem je bil na čelu Valentin Vodnik. Na Koroškem je delal Gutsinan in za njim njegov izvrsten učenec Urban Jarnik, pa tudi Slovenci mej Muro in Dravo nijso držali križem rok — i nad njimi so je razvedrilo nebo, ter se pokazalo cvetje njihovega uma na duševnem polji. Na vseučilišči v Gradci je razlagal P rim i c slovenščino. Š m i g o c je spisal slovensko slovnico. Slovenec Topovič je umrl na Dunaji kakor profesor nemškega jezika na ondašnjem vseučilišči. Cvetko je bil izvrsten pridigar. Mihael Jak lin, dekan v Ljutomeru je bil goreč domoljub, ljubeč vse, kar je krasno in lepo in narodu koristno. Najslavniji jugoslovansk lirik Stanko Vraz, je bil v rodu z Jaklinom ter mu je leta 1845 svoje krasno delo: „Gusle in tambura" posvetil. V tej posveti beremo to-le: „--Nu koliko Te štujem kao rodjaka, a ono opet neznam kako da dostojno priznajem štovanje svoje prama Tobi kao najstarijem representantu duha slavenskog od prošaste dobe itd." Te krasne besede slavnega pesnika so jasen dokaz in živa priča kakošen duh jo takrat vladal mej našimi rodoljubi. — Nij morda Jak lin takih pridig, ali česa druzega napisali*)? Rojaki, kateri imate priložnost, dajte preiščite to važno stvar! Mej navedenimi moži je tudi bil Štefan Modrin jak, kije prvi začel orati „ledino naše poezije". Lehko bi mi kdo očital, da nemam pravo, ako trdim, da je začel Modrin jak prvi na Štajerskoj pesni umetno zlagati, misleč, da ta slava gre Volk mer ju. *) Preložil sv. pismo stmega zakona, a malo zlouikovujo obranilo. Nekollkd jih jaz hrani in. D. T. svojo navdušenost za blago stvar, katerej se je on sedaj zopet posvetil z vso svojo ljubeznijo. Pač mi je znano, da njemu nij ljuba čast in hvala : toda pomisliti naj blagovoli, da mladi svet, navdušen za njegove blage nazore se ne more, in se ne sme zdržati, da pokaže očitno pred svetom svoje spoštovanje. Kdo nij pozdravil z veselim srcem novice, da bode z novim letom zapel zopet „Zvon"? Ko blisk se je razširila mej Slovenci na Dunaji in od tod hitela nemudoma tija v južne kraje, tija v našo ljubo domovino. Saj pa jo je ona tudi uže teško pričakova! Pet dolgih let je bilo tega sem, odkar je udaril zadnji glas „Zvonov". Z žalostjo je prebral vsakdo zadnje besede, s katerimi se je poslovil njegov izdajatelj od svojih naročnikov. In doba, ki je nastala za tem? — Pre-žalostna je, da bi jo uocoj na tem mestu in v tej izbornej druščini dalje opisoval. Z malo besedami rečeno je vse: na slovenskem slovstvenem polji se je počivalo, kakor se počiva v tihem grobu. „Znaua je prikazen v dušnem življenji, da človek, ki je izgubil nenadoma kako ljubo bitje, zna še le po izgubi ceniti, kako mu je bilo drago to bitje: jednako je tudi prijatelj slovenskega lepoznanstva vedel še le po izgubi, kuj mu je „Zvon". „Domovina naša je čakala od dne do dne težjo, kedaj da se jej povrne ta izguba. Ozirala pa se je še posebno proti severu in poslušala, kedaj da jej zapoje zopet domač zvon tam na tujem, kjer jej je pel uže jedenkrat poprej 1 In res, motila se nij dočakala ga je! „Zvou" jej poje zopet; poje jej čisto krepko. Vesela jo ona, ki ga posluša tam od daleč: veseli pa smo ga še bolj mi, ki nam zvoni tukaj na tujem s tako prijaznim domačim glasom! „Njegov glas nas je zbral nocoj v ta zabavni krog; njegov glas je zbudil v nam sladak spomin, da! njegov glas nas je poklical k novemu duševnemu življenju. „In kar je „Zvonov" glas nam, to naj bode on tudi našej slovenskej domovini: ponosna sme biti ona na-nj, ponosna na moža ki zvoni ž njim k delu in miroljubnej spravi. Upati smemo, da zna biti domovina naša hvaležna svojemu zvestemu sinu, ki dela tukaj tako pridno za njo." Domače stvari. — (Dimičeve„GeschiehteKrains") ki pri Dambergu v Ljubljani izhaja, je ravnokar izšel četrti snopič tretjega dela. Kolikor smo ga na brzo roko pregledali, je tudi ta zvezek prezanimiv, ker podaje mnogo čisto novih dat za našo domačo zgodovino. — (Slovenske knjige.) Pri gosp. E. llohnu na Starem trgu v Ljubljani je nekaj iztisov knjig: „Opis in zgodovina Trsta in njego ve okol ice; kratek pre gled vesoljnega sveta" in pa „Izvirek premožnosti na prodaj prav dober kup." Denar za-nje je spisatelj g. Godina-Verdelski odmenil „Dramatičnomu društvu" v Ljubijani. — (Ve šal a v Ljubljani.) Dones ob osmih zjutraj se godi v Ljubljani v jami za prisilno delavnico žalostno dejanje. Obešen bode (če v zadnjem hipu pomiloščenje no pride, kar zarad vojniške discipline nij verjetno) vojak J. Varga, tist ki jo lani v Kamniku svojega predstojnika ustrelil. — (Tukajšnji kavarnarji in gostilničarji) so dobili odlok na prošnjo, v katerej so prosili, naj bi se jim dovolilo, celo noč ali sploh po okoliščinah gostilnice in kavarne odprte imeti, da se morajo kavarno in gostilne točno ob jednoj uri po polu noči zapirati, sicer zapadejo, ako jo le četrt ure dalje odprto, G gld. globe. — (Čitalnice ljubljanske) ples v nedeljo dno 13. februarja izostane, ker je dan poprej kupčij ski ples; a drugi ples, ki gaje odločila čitalnica na nedeljo dne 20. februarja pa ostane. Naj se ga udeleže čestiti'udje prav obilno. Odbor čitalnični. — (Za predsednika pri c. kr. celjskej okrožnej sodniji) je namestu g. pl. Vesta, ki je v Celovec prestavljen, imenovan tukaj znani višje dež. sod. svetovalec lleinrichor. Imenovanec je sicer dober jurist in sicer pravičen, ali v narodnih zadevah ne mara da nema za nas take objoktivitote kakor njegov prednik pl. Vest. j — (Iz Ptujske okolice) se nam piše : Minolo je uze sedmo leto, kar ima Ptujsko učiteljsko društvo svoj obstanek. Glavni zbor v novem društvenem letu je bil 3. t. m.; v tem se je poročalo o stanji in delovanji društva. V vodstvo za društveno leto 1870 so bili izvoljeni: g. Ferk za predsednika; gosp. Horvat za podpredsednika; gg. Robič in Koc- mut za zapisnikarja; g. Možina za blagajnika; g. Krajne za knjižničarja; gospodičina Schulz, gg. Schrei in Kos za odbornike. Gg. RobiČ in Kocmut sta tudi izvoljena za odposlanca k zvezi štajerskih učiteljev (Lehrerbund). — (V snegu zmrznil) je hlapec Franc Perko iz Hriba pri Vrhniki, koje s pastirjem po drva peljal so v gozd. Odločil se je bil od pastirja, kateri je bil s konjem tudi v snegu obtičal. Pastirja in voz so še ob pravem času dobili in rešili, a hlapec je v velikem snegu črez noč zmrznil. — (Cerkniško jezero po zimi.) Iz Cerknico 0. febr. se nam piše: Včeraj je začelo usuhovati naše jezero. Jama, katera navadno prva vodo požre, bode denes popolnem suha postala. Rodkokrat se je zgodilo, da bi v jezeru pod ledom odtekla voda. Pri ribštvu bode veliko škode, kajti sedaj 18—11> črevljev debeli led se bodo pri odtoku vode nad jamami posel in ribe k tlain pritisnol. Mreže staviti skoro nij mogoče. Prebiti bi se morala debelina ledu, in ako bi se to tudi storiti hotelo, ne ve se natanko, kje so ravno pod ledom stružine, v katere se navadno mreže stavijo. — Sicer pa leži led po senožetih popolnem na tleh in ljudje vozarijo po njem teško vozove lesa. R&žiie vesli. * (Kmet8k upor.) Na moravskoj meji na Češkem v Jihlavki je bil zarubljen les kmeta Šolarja. Kmet je pa zapodil rubežuo komisijo. Ko so potem žandarji) prišli je začel vpiti, kmetje sovskupaj prišli in hoteli dva žandari a pretepati* Zandarja sta so z orožjem v bran postavila, trije kmetje so bili hudo obstreljeni, drugi so pobegnili, in sedaj jih čaka nesreča pred sodnijo. * (11 o p a r ji na železnici.) lUizu Ve-rone sta 31, pretočenega meseca v voz dni-zega razreda, kjer je vozil so in ravno dremal inženir Ljubic, vstopila dva-moža in precej nastavila nm nože na prsi, rekoč: „silen-zio! i bez/.i" (tiho! denar sem!) V strahu jim je dal denar. Pri prihodnjej postaji sta skočila ven in po polji bežala. Ali ujeli so ju oba. Samo denarja nijso našli Najbrž sta ga v begu preganjana od sebe vrgla. >4em bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni ReTalesciere ji Barry v MjOtatloMni. 30 let «ie je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravil* ta prijetua zdravilna hraua, pri odraščunih i Leopold Volk in er, vesel pevec slovenskih goric, rojen 1741 leta je res trideset let starši od Modrinjaka. Gotovo jo tedaj začel pred peti kakor on; ali njegove pesni so jako po tujem kroji zarobljene, v njih ne veje domača sapa. Kar je bil pater Marka Pohlin Vodniku, to je bil Volkmer Modrinjaku, druga celo nič. Da so se Volkmerjeve pesni ohranile, in da je on za to bolje mej Slovenci poznan nego Modrinjak, to je hotel slučaj. Štefan Mod r inj a k je rojen :v Dravskem Središči leta 1771. (Jimnazijalno šole je izdelal v Varaždinu, modroljubjoin bogoslovje pa na vseučilišči v Gradci. Kapelnoval je več let pri sv. Tomaži. Umrl je leta 1827 kot župnik pri sv. Miklavži v ljutomerskih goricah. Ljudje, ki so Modrinjaka poznali, hvalijo ga kot človeka umnega, učenega, ugodnega in poštenega. Jaz sem si na vse sile prizadeval kaj več izvedeti o njegovom življenji, ali nij mi bilo mogoče, ker ljudje, ki so ga bolje poznali, so užo pomrli. V nekej vasi župe sv. Miklavža sem našel starico ženo, ki mi je pri-povedala, da je bil gospod župnik veliki veseljak, marljiv, delaven človek in jako priden gospodar. To je tudi istina. Znano je, da je v svojej rodovini v Središči lepo premoženje zapustil. Večkrat je rekel "V šali: „Kaj sva si s Tomašekoiu pripravila, bova z Miklo-šekom zapravila". Po dolgih zimskih večerih je rad svojo družino z raznovrstnimi šalami kratkočasil. Pri teh priložnostih je zlagal zabavljive pesni. Ko mu se je namenila Uže prilično stara kuharica omožiti. jej je i zložil tako grižljivo pesen, da jej je volja pri-j šla mo/.iti se. ,laz sem hotel vsaj jedno vrsto ! te pesni od žene izvedeti, ali nij bilo mogoče ; ker je po dolgih letih vse pozbila. [z tega se vidi, da je Modrinjak samo svojim znan* ; cem in prijateljem proizvode svojega duha priobčeval. Slovenci bi dubili po njem lepega duševnega blaga, ko se nebi z njegovimi ro-i kopisi strašna nesreča zgodila, nesreča, ka- tere je bila kriva gola nevednost in grda zaničljivost materinščine. Ko se je namreč začel glas o Modrinjakovej smrti, poslali so iz Ormoža iiecega pisarja — M -riča, — ki jo imel nalogo vso zapuščene stvari popisati kakor ta zakon zahteva. Ta pisar je prišel do pokojnikove pisarnice ter vsako pismo, na katerem je slovenske črke zagledal, razdrapal in razdrapano čroz okno v dvorišče na smetnjak vrgel! Lovro Modrinjak, oče dr. Modrinjaka v Mariboru, je na srečo prvlje eno knji-j žico pesni svojega strijca soboj v Središče odnesel in na t-iknšni način se je vsaj nekaj blaga od Vile pokojnega župnika začuvalo. Tudi to knjižico sem jaz hotel videti, ali pokojni dobrodušni starec jo jo nekomu v Središči posodil, ki mu je nij več nazaj dal; tedaj je i tudi tu bil ves trud zastonj*) 1 *) Mi stud slišali, da dr. Modrinjak v Mariboru brani nekoliko peson svojega rojaka. (Koiioc prihi) otrocih bret medicin in stroškov; zdravi vse bolesn v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlez i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, neprr bavljenje, zap. tje, prehlajenje, nespanje, slabosti, slat' žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavi šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn noseči! otožuust, diabet, trganje, shujšanje, bledicico in pri: hlajenje; posebno se priporoča za dojeueo in je bolj*-nego dojuičino mleko. — Izkaz iz mej bO.000 sprieV val /.■!'.• \ ili..t., brez vsake medicine, mej njimi apr< čevala profesorja Dr. Vfurzerja, g. F. V. Beneka, prn vega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland* Mr. Campbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Ure, grofinje Castle stnart, Markize de Brehan a mnogo družin imenitnil osob, ae razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj Kratki izkaz iz 80.000 sprh-evalov. Spričevalo št. 73.670. Na Dunaji, 13. sprila 1872. Frešlo je t Že Bedem mes>. cev, od: ur sem bi v brezupnem stanji. Trpel sem veled prsnih i a ču ničnih bolečinah, in sicer tako, da sem od dne d« dne ^idnovg:nil, in to zuprećilo je dolgo časa moj-študije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesciert priiel sem jo rabiti in '.»gotovim Vas, da se čutim po mesečnem i.žitku V* še tečne in okusne K« a lesciere popo'ntm zdrav, tako, da brez rajmaHegu tres nja morem zopet pisati. Za'adi t. g > priporoč m vsem bolnim to primerno prav cei 6 iti oknteo hrano, kot najboljši pripem č-?k, tur ostanem Va# udani Gabriel Tesjhner. slušatelj javnih višjih t govskih šol. Pismo visoko plemenite marki/e de Brehan. Neapel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo ji mojo stanje hujsanja in bolečin Nsake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogl. niti čitati niti pisati, ireslo so se vse Čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje Btopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zt. hvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo, društveno pozicgo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštevanja. Markize de lire ban. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici in tiščanji v prsih. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Kevalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter M pri cdraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na e -ni, ko pri zdravilih. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 60 kr .. t tint 2 gofcL 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov tO gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold. ttevalesoiere-Biecuiten v pušicah in tabletah za 12 tai 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 k-., 43 tas 4 . a ^ S". M £-3 fi< m S — • W 3 c 2 o ii. » - - . - : - a ffi eiosToT c H T Z~ S S r, b e B u c d h- cc ^ Samo v Pollak-ovej najstarejšej in slavnejšej 27 I I^SSS I I univerzalnej zalogi blaga na Dunaji. Mariahilferstrasse 1, prodaja se kakor jo uže obče znano z najzvestejšo garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno najnovejše blago na debelo in na drobno. Ovcje-volnatc oblačilne najfinejše in modernejše, za vsako sai-sono v vsakej barvi, gladke, progaste, jodnojne in šotsko karirane in sicer: ItiNter, r)]»f», i>laid-t*uovi, diagonal, llauel, < lieviot (sukujene oblačila) in poleg šo unuigo drugih stvarij, 1'lalna. vsako vrste prtu na mi/.«* iz cvillia in daniattta, gradi, bel in barvast, »regrinjala, eliillon &/4) celo °i\ široki; perkal, turški kreton poleg tisoč druzih rečij. Popoiua zaloga plcienegii blaga, zavratuikov za gospodo in gospe. Najveća zaloga »vilualib in -/.a-im (iislih trakov v vsakej barvi in sirokosti. Oveje-voluate in bloud-cipke tudi obsito z biseri, kakor tudi sploh vso v to stroko spadajoče stvari In to ise lt» po RažpošiHatve proti poštnem povzetku lajok. lzgi<.dki in zaznamek blaga za-_sionj in nauki«. (3x6—30) Dunajska najveća 27 Zaloga solidne in znane zanesljive firme Bernhard Pollak-a na Ouiiiijl, Karntnerstrasse 14, (vis-a-vis Weibburggasse), prodaja jedina z vestno garancijo' najboljše kakovosti in pravosti blaga vodno za vsalto salsono, ovcje-volnate oblačilne snove. Kavno tako tudi vse Bi misleče vrste, platnenega, modoruega, kurentnoga in pletenega blaga, svilnato in žametasto trako, ravno tako tudi guipir-čipke vsake bazo, poleg se tisoč drugih stvarij. Izgledki i zaznamek blaga ?a M o sij i ii Iranko. Naročila, tudi najmanjša brzo po poštnem povzetku. (32."i—30) NcpristujoČe jemlje se nazaj brez zadržka. i Izdatolj in urednik Josij) Jurćic. Lastnina m tisk »Narodne tiskarne", A