38. številka. Ljubljana, v peteK ia. leornv arja A ¥ 11« Ido, n^p Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za VBe leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vHe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje Da dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, ^Gledališka stolba". Uprav ni Št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 14. februvarja. Odsek za izjemne naredbe je pravočasno izdelal svoje poročilo tako, da se danea začne obravnava. Večina, katere poročevalec je dr. T o n k 1 i naBvetuje, da se glede na množečo se rovanje proti državi in osobni svobodi od strani anarhistične stranke T nekaterih nižje avstrijskih sodnijskih okrajih, glede na izjemne naredbe dane v mejah zakona od 5. maja 1869 in glede na odločno vladino izjavo, da se bode teh naredeb le posluževala proti anarhističnemu rovanju in da jih bode po dovršenem cilju precej preklicala, »pozna zborn ca vladine naredbe za opravičene. Zastran uatavljenja porotnih sodnij nasvetuje večina, da se dotična naredba skupnega mioisteratva na znanje vzame. Manjšina, za katero dr. J. Kop p poroča, nasvetuje, da zbornica naredbo skupnega minister-Btva, katera auspenduje 12. in 13. čleo državnega temeljnega zakona (o društvih in tiskovni svobodi) in člene 8. 9. in 10. (o pismeni tajnosti in hišni pravici) smatra za neopravičene. Zastran porotnih sodnij nasvetuje manjina, da se naj vladi naroča, da precej prekliče. V poročilu večine se v dokaz potrebe dotičnih naredeb navede cela vrsta dejanj anarhistične stranke. Inostranaki sosijalno-revolucijonarni listi, vzlaati odkar je J. Most 1. 1879 v Londonu začel izdavati „Freibrit", no si neprestano prizadevali, pridobiti delavce za to, da Be njih stanje more zboljšati le s tem, ako se vse državne in aoc jalne razmere pre-drugačijo, zaBobno premoženje uniči itd. V to svrho delalo se je z vsemi sredstvi, z veliko lokavostjo in že leta 1881 je začela „Freibeit" opominjati delavce, naj se bavijo B kemijo, ter jim priporočala dinamit, umor, rop in požiganje. To neprestano ščuvanje imelo je avoje nasledke. 4. decembra 1881 bil je že policijski komisar Eadlec pri delavskem zboru napaden in težko ranjen, leta 1882 zvršil se je znani roparski atentat na čevljarja Merstallingerja. Kolovodje anarhistične stranke prišli so sicer v zapor, a po končanej pravdi postala je agitacija še nuja, še nesramueja in po služevala se je tajnih tiskarn, iz katerih so izhajale razne prekucijske tiskovine. V dun 10. avgusta 1883 priredili so mnogobrojni anarhisti pred polic'jo velik izgred, v svojih oklic h pretili so in žugali Dunaju, ponavljali izgrede, pri shodih zasramovali stražnike in uradnike, pope-v.vli revolucijonarne peani, ter konečno poprijeli se terorizma, kateremu sta kot žrtvi zapala koncipist Hlubek in policijski agent Blbch. Iz teh in jednakih podatkov dobil je odsek prepričanje, da tem odnoSajem nasproti ne zadostujejo več navadna sredstva, da so tedaj izjemne naredbe opravičene. Manjina nasprotno trdi, da v navedenih de janjib ne spoznava potrebe zrno meščanstvo in mirni delavci so hvaležni vladi za te naredbe. Večina prevzame odgovornost, ker Be j« prepričala o neobhodni potrebi, da se energično postopa proti anarhistom. Le težko se je večina odločila za tako kratenje ustavnih pravic glasovati, pa spoznala jet da mora doprinesti žrtev, ker to zahtevajo obziri na javni red, na varnost življenja in imetka. Govor je bil z veliko pohvalo in ploskanjem na desni vzprejet. Za večino bodo glasovali: ves Hohenvrartov in Liehtensteinov klub, češki klub izimši štiri Mlado-čehe, poljski izimši dva ali tri poslance in Coroni-nijev klub. Tedaj je precejšnja večina gotova, ker se bode menda tudi nekaj levičarjev glasovanja zdržalo. „Unsere Zeit" o Slovencih. (Konec.) „Neusmiljena usoda pobira Slovencem najboljše njih može, ko so pri največjem delu, a na drugej strani pa tudi novi tnlentje takoj zastopijo bridke izgube." Po teh besedah jame gospod pisatelj govoriti o Josipu Stritarji, če*, da je on mlad krepko prevzel pesniško tradicijo po Jenku in podal narodu pesništvo, ki se odlikujepo mnogovrstnej svojej vsebini in izvanredno dovršenoj obliki, po izvirnosti in redkej elegantnosti. Očitno moramo priznati, da je gospod Singer baš veljavo gospoda Stritarja v našem slovstvu vse premalo poudaril! Veliko več kot pesuik storil je gospod Stritar kot bister kritik in izobražen estetik za naše leposiovstvo, katero se je še le po njegovih vstrajnih naukih prerodilo in povzdignilo na stopinjo denašnjo, jako odlično v primeri s stanjem nedavnim. Iz njegove šole je vzišel i sam Jenko, vzišla je večina sedanjega najbolje delujočega pisateljskega naraščaja; gospod Stritar je dušni oče Simonu Gregorčiču, katerega gospod Singer koj za Stritarjem omenja. „Pes-nik, ki je koj pri svojem prvem pojavu pokazal dozorelega duha, globokega čutila in dovršenih pesniških oblik toliko, da kaj tacega začudenjem nahajamo le v nujboliŠih stvorih največjih pesnikov, ta — Jaz mislim, da tudi razbojnik. — Jaz tudi to mislim Samo da je ta razbojnik boljši od onega. A kako se pa tebi zdi bojar, kateri razbojnik je boljši, Homjak ali Perstenj ? In ne da bi čakal odgovora, zasmrčal je Mihejič. Kmalu zaspal je tudi knez! III. Poglavje. Čaranje. Mesec se je prikazal na nebu, zvezde so se svitlo blesketale. Polupodrt mlin in ropotajoče kolo bila sta obsejana s urebrno svitlobo. Kar se začuje ropot konjskih kopit in ukazujoč glas prav tik mlina. — Ej, čarovnik! Videlo se je, da prišlec ni vajen čakati, kajti, ko ni dobil brž odgovora, zakričal je na ves glas : — Ej, čarovnik! Brž pridi ven, če ue te, raz-serein na drobne kosce ! Zaslišal se je mlinarjev glas: — Tiho, knez, tiho; milostljivi gospod, nesva sama, pri meni prenočujeta dva tujca, počakaj saj, da zaprem skrinjo. — Jaz ti bom pokazal zapirati skrinjo, proklete burklje, — zakričal je oui, ki ga je m|inftr je Simon Gregorčič." „Pravico vsem, dejanjsko j ljubezen tudi za tiste, ki nam neso najbližji: to je vzvišeno gaslo naše dobe, katero vredno zastopa j Simon Gregorčič." Temu je dodan konec veličastne pesni „Sveta odkletevJ v nemškem prevodu. „V rečenem smo imenovali le prvake v slovenskem pesništvu ; predaleč bi zašli, ako bi hoteli tudi izvrstne slovenske romanopisce, kakor so Jur- j čič, Koder, Kersnik, Mencinger in dr, katerih dela bo že davno prešla v srce in kri slovenskega naroda, pred čitatelja postavit', a že s te površne slike m' da posneti, v kako kratkem Času Be je mali slovenski narod iz lastne svoje moči povdignil do prave prosvete.u Po tem spis govori o sedanjem političnem stanji slovenskega naroda, čegar politika zlasti na to meri, gojiti narodnost in uveljaviti Blovenski jezik v uradu, pri naukih in v javnem življenji. V tem imajo Slovenci čisto pravo. „Narod se more razvijati le na naroduej podlagi, drugače ne: kjer koli se drugače poskusi, oudukaj se razvijajo, če gre dnino, le posamične osobe, celota pa zastaja ali nazaduje. Resničnost te trditve izpričujejo Slovenci Batni. Nuj bi se kulturo slovenskega naroda še tako nizko cenilo, kar ima, to je dosegel po naroduej poti in nani i je na uajniijej stopinji tedaj stal, ko je bila narodna zavest najbolj zatirana." Svojo narodnost Slovenci branijo s členom XlX-tim avstrijskega, ustavuega zakonu, ki je pa zelo nejasen iu zato vir dolgoletnih naroduostnih bojev. Dorba se osobito vrti krog šolstva iu nemškega učnega jeaka Nasprotniki Slovenstva radi poudarjajo, tla uameravujo narodujaki nemščino popolnem izpodriniti po srednjih učilnicah. To pa ni res. Proti nemškemu jez.ku, ki ima veliko literarno veljavo v sebi iu je v nekem pomenu su zmirom državni jt-zik, se Slovenci nikdar neso resno upirali, če se z njim slovensko narodnost ni izpodkopavalo. Gospod pisatelj na to omenja za vzgojo in izobražen je slovenskega naroda prezaslužno „Družbe bv. Mohora", katere razširjenost iu pomen dokazuje b ponosnim številom Mohorcev v lanskem letu. „Ce se k temu še doda, kar r Matica Slovenska" stori za naroduo omiko iu kar pedagogijak: in leposlovni časopisi prinašajo, se mora primati, da so Slovenci v primeri veliko storili za vzgojo iu prosveto bvo-jega naroda." Potem pa se zopet obrne k politiki, naglasa, da se je vlada nekoliko začela ozirati ua slovenščino po sreduj h šolah na Kranjskem in po uradih, pravi, da je vsakdo nespameten, ki misli še na germanizacijo slovenskega naroda, ali pa kogar skrbi, kaj se zgodi s S.uveuci, ce ne uoJo pouemceui aii pa združeni s kakim sorodnim narodom. Sloveuski narod hoče le jeduakopravuosti tudi za-se in če se mu to pode i, tudi ne bode tako pogostem izraževal želje po administrativnem zjtdinjeoji vseh Slovencev, ki so sedaj razkropljeni po šesteiik pokrajinah iu tuko pomešani s tujci v vednej nevarnosti za svojo narodnost. Davna in nova zgodovina kaže, da so bili sinovi bIovenskega naroda, državi veduo zvesti, vsikdar naj-hrabrejši vojaki. Mnogotero se tudi Slovencem očita, da so ua- kiical za kneza, — ali nesi vedel, da jaz pridem nocoj! Kako, da se predizues prenočevati tujca! Brž, ju spodi od tod! — Milostljivi gospod, ne kriči, za Boga, ne kriči, ti bodes vse B*m spridil! Saj sem ti že pravil, da to delo se bo)i ropota, tujcev pregnati pa nesem oblasteu, oua tudi ne ovirata naju, spita, le glej, da ju ti ne prebudiš. — Nu, dobro, starec, le varuj se, če me slepiš, bolje bi ti bilo, da ne bi se bil rodil. Še nikdo se do zdaj ni izmislil take kazni, kakeršuo jaz za te izumim. — Milostljivi gospod, bodite usmiljeni z menoj! Kaj vas bodem slepil jaz, starec V Kar bodem videl, to bodem povedal, kaj se potem zgodi, to je v božjih rokah! A če me tvoja knežja milost za to misli kaznovati, je bolje, da se dela ne lotim. — Nu, starec, ne boj se, jaz sem se samo šalil! Piišlec je privezal konja k drevesu. On je bil visoke postave, in moral je biti mlad. Zaponke njegove suknje so se lesketale v mesečini. Zlati kapini Čopi mebali so mu po plečih. — Kaj, knez, — rekel je mlinar, — aH si se naučil tiste besede? zadnjaki in klerikalci. MAli mi pitamo, kakšen pa je narod, ki se bori za svobodo svojega narodnega obstanka in za pravico svojega jezika, ki razven tega tudi nikdar ni drugim narodom sezal v njih vero, narodnost in svobodo in pusti vsacega, da se po svoje izveliča, kakšen je ta narod, če ni napredo-Ijuben in liberalen?" Če se pa slovenski narod ne deli na liberalen in klerikiilen narod, „temu je poglavitnega razloga iskati v tem, ker mu manjka pivih pogojev svobodnega življenja, ker mu je skrbeti še za miren obstanek naroda in jezika. Dan danes je torej Še prezgodaj, vprašati ali so Sloveoci več ali manj svobodomiselni." Konečno gospod pisatelj Singer še izprego-vori o stališči in pomenu slovenskih državnih poslancev v državnem zboru, ki so se pridružili večini parlamenta, da bi z njeno podporo slovenskemu narodu priborili kaj pravic. Tahffejeva vlada je Slovencem dala pičlo malo, veliko manj, kot so si obetali ; vender pa je to mulo bolje, nego čisto nič. To je posnetek z 18 stranij v obliki „Ljub. Zvona" obsežnega spisa „Die Slovvenen" v časopisu „Unsere Zeit". Blagi čitatelj iz njega razvidi, da je vrli pisatelj, gospod Samuel Singer moral marsikaj za slovenstvo častnega in tudi od tujca uvaže-vanja vrednega o naših razmerah zamolčati, ker mu je bilo zmirom misiiti, du je v svojem spisu obrneu k nemškemu čitateljstvu, k ponosnim Nemcem, katerim bi govor o m 'i 1 e 111 od njih zatiranem narodu hitro utegnil postati — preobširen in dolgočasen. Z veseljem pa nuni je juizuavati, da je gospod pisatelj s svojim spisom vse dosegel, kar se je v tatu h okolnostih doseči dalo; podal je Nemcem verno iu živo sliko slovenskega življeuja, veselega in žalostnega, in upanje imamo, da smo Slovenci po zaslugi g. S. Siuger-ja, po njega mičnej in vabilnej besedi pridobili nekoliko simpatij in pravičnega čuta tudi pri naših neprijateljih nemškega rodii f Politični razgled. i\U»alje prili.J »grad va ni-. Življenje je 8'cer tudi letos kakor druga leta prav živahno : čitalnica je imela že jeden ples in jedno besedo s plesom, zadnja je posebno dobro izdala; tudi »podporno društvo" je imelo zadnjo soboto krrtsno veselico, katere se je udeležilo mnogo Iju Istva iz mesta in de>ele in katera nam je vesel dokaz, da se Slovenci z i to veievužno društvo jako zanimalo Tudi po deželi se snujejo jednake veselice orav marljivo, posebno uas je veselilo da se je tudi Gradišče, kjer biva nas slavni pesnik Gregorčič, narodno prebudilo, ter primerno lepo in domačo zabavo osnovalo. A popitOVali teh veselic se nam ne zdi umestno iz u/rokov, katerih ni treba posebej nava)ati. < > i kod potem zmiraj nuvost ? Mnogo se govori tukai o novem >k- t'u za Poreč; da je to vprašauje za Gorico posebno zanimivo, naravuo je radi tega, ker jo mej kandidati za imenovano stolico trojica v Gorici doma. Vprašanje je pa jako kočljivo in težko je pisati o njem, ker bi se lahko nehote in mora biti — tudi brezpotrebno jednega ali oiuzega kandidatov žalilo m se mu zamerilo. Opu-Čamo zategadelj vse druge kombinacije in omenimo le, da je iuka|šuji nCorn«re' v zadnji Števdki objavil, da ima za to me^to največ upanja theol. drd. Flapp. Imenovani gospod je v obče posten duhoven, kar je ob sebi razumljivo, ako se mej kandidati za poredko škofijo resno v poštev jemlje. Ali pa že to zadostuje m naredi človeka HjHJsobnega za škofov sedtž, je drugo vprašanje. Neovrgljiva r» sn.ca je, da ne pozna gospod, Flapp hrvaškega jezika, katerega govori večina ljudstva v poreškej škofiji; isto tako je gotovo, da ni zmoten slovenskega ali katerega dru/.ega slovanskih jezikov. Istina je pa tudi, da je mož mlad, da je bil odgoj»t«dj pri grofu Coroniniji, da je bil po pritisku tržaške vlade voljen v dež. šolski svet kljubu temu, da imamo veljavnejše in sposobnejše može za ono mesto, iu da se je tu pokazal vselej nnjpomžnejšega nlugo imenovane vlade. Drugih za slug bodeš zaman iskal pri tem zu škofovski sedež „resnem" kandidatu. Da bi bilo to imenovanje Slovenc-ui in Hr vatom le brca, je nabavno; d ti ko bi kdo mislil, da bi bili pošteni Italijani ž njim zadovoljni, bi se zelo motil. Več o t"in neče pisati S p i r i t u s 1 e ni s. Iz %»fforjja n a Pivki 13. februvarja. [Izv. dop.j „Enkrat je fletno b'lou — pravi neka pesen — in morda je bilo res, ker stari ljudje nekdanje čase na ves glas bvulijo. A tudi sedanjost ni taka, kakor nam jo opisujejo nekateri pesniki ; da se le pravi budje snidejo in /družijo, kakor v dedeljo večer v Zagorji na veselici, katero je priredilo, bralno društvo, pa veselje samo ob sebi pride. O tem društvu, neste g. urednik nič slišali, odkar se Vam je bilo naznanilo, da se je ustanovilo. Žalibog! bilo je na pesek zidano, in kmulu bi bil vse vihar odnesel. Rešitev je pnsla še le z izvolitvijo novega odbora, ki je društvo zopet oživil. Takoj pri prvi seji je pristopilo do 40 udov, naročilo se je 11 slovenskih časuikov, č. g. župnik P. nam je blagovoljuo prepustil „Slovenca" in „Vater-land" in g. D. brezplačno sobo društvu v porabo. Ker so pri tej priliki zavedni Zagorci in bližuji Enežanje pokazali, da jim je res društvo mar, se je odbor še bolj osrčil in jel misliti na veselico. Sreča, da je mej odborniki lahkonogi g. 0. Kakor strela je letal semtertja, ter priganjal iu prigovarjal; nekateri so celo trdili, da so ga ob istem času videli na dveh različnih krajih. Da se bo petje dobro izvršilo, nam je bil porok znani muzikus iu pevec g. K. in pa njegov mešan zbor. Z lahkim srcem smo torej pričakovali dneva veselice. Vreme je bilo ugodno, zato tudi udeležba obilna. Razveselili bo nas posebno Postojinci; č. rodbina Lavrenčič-eva se je udeležila kar in corpore. Tega Postojincem nečemo pozabiti; Zagorci neso uehvaležni. Št. Peter-cev (posebuo nežnega spola) in Bistričanov ne sinemo zabiti, še celo Trst je odposlal svoje zastopnike, no — in Knežaui so tako jedno telo /. Zagorci. — Program se je vršil tako, kakor je bilo v Vasem listu naznanjeno, le tombola je bila „vsled biago-dušnega srca c. kr. fiuaučnega komisarja prepovedana" tako nam je naznanjal razobešeu razglas in igrala se je mesto tega originalna igra nKec-mčc", katero si je g. predsednik izmislil. Pozdrav gospoda K. je vsem jako dopadal; moški zbori so bili pre-maloštevilni; v srce so segali pa posebuo mešani abori naših skladateljev Vilh&rja in Grbica. Peli so se pa res tudi z občutkom in menim, da ne razpolaga nobeno naših bralnih društev s takim mešauim zborom, kakor Zagorsko — izim^i seveda Šišensko. O deklamaciji se je izrazil neki gospod, ki gotovo dobro razume take reči, da so mu prišle mej deklamacijo solze v oči. In „čevljar in krojač1* sta tudi vzbudila mnogo smeha s svojim šaljivim dvospevom in obnašanjem. Zadnja točka: ples, trajala je, kakor po navadi do zore. Pohvalno mi je omenjati posebno vrlih gospodičen iz Št. Petra ki so bile vztrajne do konca. Živile! — Jedino, kar ni morda vsem dopalo, so bili pretesni prostori; toda v priprosti vasi se gostom v tem oziru ne more tako postreči, kakor v mestu. Te nedostatek se je j»a lahko prezrl, ker je ves-'č* roka gospe D vsa tnko lepo olepšala in okitila, da je očem prav ugajalo. Res, da bi nam bil neki gospod, ki v bližnjih mestih in trgih mnogo velja, lahko brez škode in sitnosti svojo sobo za ta večer prepustil — ali ni hotel. To sicer ni nobena pregreha iu nihče bi mu tega ne zameril, toda priporočali bi mu o društvu in o branji časnikov govoriti tako, kakor se olikanemu človeku spodobi. No veselica je vkljub temu dobro izpala, in ker tudi gmotna stran ni ravno napačna, priredi društvo menda kmalu zo|>et kaj jednakega. Potem pa ne homo smeli več peti: „Enkrat je fljtno b'lo, zdaj pa ni več takou — jiosebno zadnjega dela ne! — X notraiiJstUlIi larlbov v februvarju. [Izv. dop.] Dostaviti mi je o „zikotno-pisaškej" dru-bali se nekoliko vrst. V zadnjih časih ravna se t. zak. pišači kaj hlapno, da, rekel bi fciuvek skoro boječe od strani nekaterih sodnij iu Uradnikov I Iu vender jim §§. obč. sodni jskega reda predpisujejo o tej zadevi strogo jiostojiati, in dotične skrbno zasledovati, No, čudo ni, da se pri takej „komoditeti" — (udo ve za primeren izraz?) „zakotui pisači" množe, h raznih vrst človeštva — rodeč se, btez strahu in brez skrbi igrajo svojo rolo, no, češ. Saj smem, saj mi nihče ne brani vi Ino, nevidno pa smem početi kar hočem! In v jiest se ti smeje ta vražji človek, če mu poveš, kar mu gre! Prijatelj z Dolenjskega pravil mi je, „da se h -tam nekje že ljudje slehernega stanu nahajajo kot „vvlnkelsehreibarji,* in da se celo v jeduein ondot-nem uradu trjii pisasko človeče, ki je strankam že ogromno denarja in kolekov „ požrlo!J itd. — A vsemu taceinu početju, in vsem tem znanim slepar-|em se niti sodnija v okom ne postavi! ! Tako uživajo dandanes breznačajni ljudje več svobode, nego poštenjak, ki ima pred očmi silo in potrebo! Ako ostane stvar pri tem, kakor je dandanes, — treba bode zagrabiti za sredstva, ki so hasnjiva strankam iu uraduijam glede nwiiikelschreibarjev.u Z ovadbami no dan; !ov napravimo na te „tiče" brez perja, da se vrag še bolj ne zaredi! Tebi neprevidni ljud pa zakličem: Varujte se zakotnih „p sačev" kajti ta svojat Vam po noči in po dnevi želi škodo, nikdar pa ne dobička ne v ožjem ne v širjem pomenu besede! „Per kingum et latuni" govoril sem, upam da me nihče krivo urael ni. Ypsilon. Domače stvari. — (Občnega zbora „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice,1*) kateri se je vršil dne 10. t. m. udeležilo se je 14 deležnikov, ki so zastopali 42 deležev. Po pozdravu predsednika g. Janeza Kne.-a poroča blagajnik o delovanji društva mej letom in polaga račune, iz katerih je razvidno, da se je društvo drugo leto svojega delovanja jako lepo razvilo. Iz obširnega jioročila posnamemo, da je društvo imelo dohodkov G8.915 gold. 98 kr. izdatkov pa 56.058 gold. 90 kr. Gotovine v blagajnici in naloženega pri dru ih denarnih zavodih ima društvo koncem leta 12 857 02 kr. Hranilne uloge znašajo 36.590 gold. 50 kr. Posojenega ima društvo 37.162 in sicer 41 strankam proti menjicam, 21 strankam proti dolžnemu pismu. Dobiček je znašal skupno 1309 gold. 86 kr. Od tega znašajo 4\a°/o obresti društvenih deležev 450 gold., — čisti dobiček tedaj 859 gold. 86 kr. Po predlogu nadzorstva, v katerega imenu poročal ja g. dr. J. Kotnik sklenil je občni zbor čisti oohodek sledeče razdeliti: 150 gold. dobijo deležniki dividende, tedaj pripade na vsaki delež za leto 1883 — 6 gold; 300 gold. pri-dene Be revnemu fondu, kateri bode potem znašal 800 gold.; 260 gold. dovoli se nagrade ravnateljskim članom, za 20 gold. se sklene nakupiti 20 sreček „Narodnoga doma" v Ljubljani, ostanek 129 gold. 86 kr. |>a j>repisati na uovi račun. V ravnateljski odbor so b.li izvoljeni Janez Knez star. kot ravnatalj, Anton Knez, blagajnik; Martm Bandek, kontrolor; Vekoslav Jenko, E. Ločniker kot odbornika. V nadzorstveni odbor izvoljeni so bili jednoglasno dosedajni odborniki in sicer gg. dr. J Kotnik, A Wurzbach pl. Tannenberg in dr. Josip Vošnjiik. — (Društvo zdravnikov na Krauj-s k e m) zboruje 21. t. m. 8 Bledečim sporedom: A Društvene zadeve, sosebno podeljenje ustanove Ldichner a za uboge udove in sirote umrlih društvenih Članov. Zthteva se po pravilih društva, da je navzočnih vsaj 12 udov. B) Predavanje: 1. c. kr. okrajui zdravnik dr« Kipler: Poročila iz prakse. 2 Vladni svetovalec dr. Valenta: giiekologične demonstracije.. Dr. —i — — (Kranjsko obrtno društvo) ima svoj letni občni zbor v nedeljo 17. februvarja ob 10 uri dopoludne v hotel „Europa" (Tavčar). Dnevni red je sledeči 1. Letno poročilo. 2. Volitev odbora. 3. Splošni predlogi. — (Podčastniki domačega 17. peš-polka) prirede jutri v steklenem salonu kazinskem ples, pri katerem svira vojaška godba. Sodeč po uspehu prejšnjih let nadejati se je prav lepe zahave.. — ( P1 e b n i venček) priredi naiodna čitalnica v Škof|i Loki dne 17. februvarja t. 1 v društvenih prostorih, pri kojem svira guslurski kvnrtet. — Dostojno oblečenim maskam, ki se skažejo I vstopnico, kupljeno v prodajalnici g. Avg. Sušnika, je vstop dovoljen. — Maske brez vstopn ce se motnjo po vplačani vstopnini predstaviti jednemu odborniku v garderobi. — Mej počitkom bode sreč-kanje na dobitke. — Vstopnina udom 30 kr., z družino 50 kr.; neudom 50 kr., z družino 80 kr. — Začetek ob Vj8. uri zvečer. — (Vabilo k veselici,) katero naj»ravi Čitalnica Postojmska v svojih prostorih v nedeljo 17. februvarja 1884. Spored: 1. A. Nedved : „Domovini", moški zbor. 2. „Damoklejev meč", veseloigra v jednem dejauji. 3. Deklamaciju: S. Gr» gorčic: „Jeftejeva prisega", deklamuje g. A. Šibenik. 4. Šaljiva loterija. 5 Ples. — Začetek točno ob . 8. uri zvečer. Ustopuina za ude po 30 kr., z rodbino 50 kr., za neude 50 kr., z rodbino 80 kr. — (Vabilo k veselici), katero prirede „Sežanski krčmarji" in trgovci dne 17. februvarja t. 1. v prostoiih g. viteza Scaramanga. Spored: 1. Tombola. 2. Meščanski ples. — Vstopnina 60 kr. za osobo. Začetek ob 7. uri zvečer. — Ker je čisti dohodek namenjen v blag namen v pomo'; Sežanskim vbožcem, ne .stavi se mej dobrohotnim doneskom. — („Trebaujski furmani'') napravijo v 17. dan t. m. prvo pred p ustno zabavo v gostilni „Pri lipi", k katerej uljudno vatnjo vse prijatelje. — (Pevski zbor delavskega izobraževalnega društva) vabi iia^uljudiieje vse prijatelje petja in zabave k pevskemu večeru, katerega priredi v nedeljo 17. februvarja zvečer ob Va 8. uri v titaluičnej restavraciji. Program je zelo zauimljiv in obširen, kateri se bode pri pevskem večeru objavil; po programu je ples. Nedruštve-niki plačajo 20 kr. vstopnine. Reditelja večera sta gg. jievca Jeločiiik in Justin, katera ceotito občinstvo, kakor tudi vse prijatelje petja iu humorja najuljudneje vabita k obilni udeležbi« Telegrama „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. februvarja. Po govorih Koppa in dr. Tonklija vzprejel se je predlog večine s 177 proti 137 glasom. London 14. februvarja. V spodnjuj zbornici prečita Gladstone brzojavko generala Gor-dona, v katerej naznanja, da Kartuin in Berber nista v nevarnosti. V Suakiniu mir. V Tokar poslal se je uradni poziv, naj se drže. dokler dojde angleška pomoč. Gordon-paša odpotoval je v Berber. Spremljajo ga najuplivneji načelniki rodov. Razne vesti. * (Dve nesreči na železnici v Bosni.) Z vlaka, ki je odšel 5. t. m. zjutraj iz Broda v Serajevo, pal je na postaji Kotorsao mašinist B-rg-hofer po neprevidnosti s parovoza iu IG voz šlo je čez nesrečneža, ki je bil strašno raztrgan. K.nalu potem prišel je na postaji Pop-Sagovi nek železniški čuvaj pod kolesa ravno te«a vlaka in bil takoj mrtev. * (Nesrečnež). Milanski listi pripovedujejo „sledečo dramo iz življenia1 . Prvi nastop. Karol B. kuhar, ki je služil v nekej imemtnej lusi, seli na zatožnej klopi; obdolžen je, da je svojemu gospo- darju pokral mnogo dragoceDOstij. Na vsa vprašanja sodnikova odgovarja z besedami: nJaz nič ne vem o tem, jaz sem nedolžen." Z ozimni na njegovo prejšnje neomadeževano življenje obsodi ga sodifiče na šest mesecev ječe. Ko mu prebero razsodbo, pade nezavesten na tla, in morajo ga odnesti iz so bane. — Diugi nastop. Kaznenec je prestal svojo kazen, vrne se iz ječe k svojej rodovini. Išče dela, pa ga nikjer ne najde; svet se ga izogiblje, ker je bil kaznovan. Ubogi mož zgubi pamet in umrje za jetiko. Ko umira ponavlja še vedno besede katere je govoril pred sodnikom : „Jaz ne vem nič o tem, jaz sem uedolžen." Tretji nastop. Rodovina umrlega Karola B. dobi pismo, v katerem nek neznanec na smrtnej postelji priznava, da je on kriv one tatvine, zaradi katere je Karol B. zgubil svojo službo, bil obsojen v ječo, piiitel ob pamet in umrl. * (Kovanega denarja) seje leta 1883 dotovilo po poročilu nW;ener Zeitung": 69.579 komadov po 2 gld.; 6,035 954 po 1 gld.; 308 334 Jevaotinskih (Marije Terezije) tolarjev; v zlatu: 36.739 velikih cekinov, 408.639 navadnih cekinov, 30.814 po 8 gold. (20 frankov), 3710 po 4 gold. 35,000.000 krajcarjev, vsega vkupe za 10.105 618 gold. 16 kr. — Na Ogerskem 7,040 776 v srebru; v zlatu: 300.459 komadov po 8 gold., 11 865 p«) 4 gld., 8,535.127 krajcarjev, vkupe vsega 9,607.655 gld. 42 kr. • * (Čuden uspeh.) Nek laški pisatelj izdal je nedavno neko knjigo o škodljivosti male loterije. Navajal je vse slabe nasledke loterije in priporočal, da naj vsak rajši da svoje zaslužene centesime v hranilnico, kar mu bode več koristilo. Knjiga se )e močno pokupila in pridno brala. Čez nekaj dni dobi! je človekoljubni pisatelj k velik* mu začudenju sledeče pismo: „Častiti gospod! Presrčno se vam zahvaljuje nek mož, kateri se ima vam za sreeo zahvaliti. Bral sem vašo duhovito pisano knjigo z velikim zanimanjem. Precej sem zapazil, da ta knjiga ima 88 str&nij, 44 listov in da je izšla 27. dan preteklega meseca. Stavil sem takoj te številke v loterijo in zadel sem temo. Zagotovljene vam večno hvaležnost, ostajam vaš . . ." Pisatelj pa id bil ravno vesel tega uspeha svoje knjige in ubija zdaj glavo, kako naj bi pisal proti loteriji. * (Otroka zamenjali.) „St. Pett. Vjed." pripovedujejo sledečo dogodbo, ki se je v resnici prigodila. Neka kmetska ženska prišla je v Petro-grad s svojim novorojenim otrokom obiskat svojega moža, ki je pri vojakih. Ko je brez pomoči hodila po mestu, boječ se nagovonti koga ustavi se prekrasna zaprta kočija pred njo. Kočije okno se odpre iu ženska glava se prikaže. Gospa v kočiji naprosi kmečko žensko za dojnico in jej da svoj uaslov. Vzela je kmetičnega otroka za malo časa v voz, da ga bode videla. Z izgovorom, da je mrzlo zaprla je okno. Čez nekaj minut, da kmetskei ženski otroka nazaj, in kočija se odpelje Ta ženska vesela, da je dobila tako dobro službo, gre v neko branjarijo. Tam še le vsa prestrašena zapazi, da |e otrok mrtev in spozna da jej je tuja ženska otroka zameni«la Še tisti dan so v jednej največjih petrogradskih h š krstili bogatega grofovskega dediča. Naslov, ki ga je ona gospa tej ženski dala. bil je izmišljen. * (Dinamitne patrone v š kor nji h.) Kakor laSki listi poročajo, je nedavno nek delavec Paul Torsetti v Saint-Isarskem rovu na otoku Cor-sika Zjutraj sesul svoje zmrznene čevlje, da bi se otajali in vanje utaknil nekaj majhnih dinamitnib patron. Ob jednajstih dopoludne obuje škornje, ne da bi ven vzel dinamitne patrone in oddide k kosilu. Ko se je zopet uračal v rov, in šel ravno mimo Bncognanskega kolodvora, razpočijo se dinamitne patrone in ga raztrgajo na kose. Listnica uprav uixt \ u. Gosp. J. B. v Giins. Vaša naročnina je sedaj plačana do 15. marca t. 1. Poslano. Profesorju Šukljeju in vsakemu drugemu, ki po znani juna&ki navadi pri „krvavi sodnijr pribežališče poiskati boče, naj je jednokrat za vselej povedano, da mi prihodnja porotna obravnava niti za trenutek ponočnega spanja motila ne bode. (112) Dr. Ivan Tavčar. Meteorologično poročilo. Avstrijska specijaliteta. Tridesetletna izkuvstva bo doka/.ala, da ee je „Mollov S ei d li t z - p raS ek" pri vsakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik i a Dunaji, Tuchlauben '.I. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (690—3) Dan Čas opa-?ovanja Stanje barometra v in m. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. U.febr. T. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74350 mm. 73988 mm. 738 38 mm. — 20'0 + 54' C -|- 3-4uC si. svz. si. 8vz. si. jvz. jas. jas. obl. 2-00 mm. snega. Srednja temperatura -f- 26°, za 2-6° nad normalom. dne 15. februvarja t. 1. (levimo telegrafićno poro6tto.j Papirna renta .... .....79 gld Srebrna rent« .... Zlata renta ... .... 5°/0 marčna renta....... A.kcije narodne banke .... Kreditne akcije ...... London . ..... Srebro .... ..... Napol. . ....... C. kr. cokim . . ... Nemške marke 4°/0 državne srećke iz 1. 1854 250 gld Državne srećko iz 1. 1364. 100 gld 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. 79 gW. 75 ki 80 r 35 1U1 ■ 50 94 i 95 S44 m — 306 t 20 121 ■ 45 9 bi'/, • b „ 70 _ 30 123 — n 172 n — 101 9 45 121 n 70 90 10 t 87 n 75 i. 104 — „ 117 gld. 25 kr 120 „ 25 lOti 30 v 105 M 95 173 M — n 20 r — W 114 , 25 227 25 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Duuava reg. srečke 5n/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/a°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prr>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove Brečke .... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banko . . 120 „ Traminway-društ. velj. 170 gld. a. v. Posušene zdravilne zelišča, korenine in cvetje, kakor tudi (107—41 suhe borove mladike kupnlejo se po visokej ceni v vsakej količini. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu tega lista pod A. K. S. 107. Čvrstega, lepega vedenja, ki zna dobro pisati in računiti, želim oddati za učenca v -tacuno. (111 — 1) M;ir!«■<*• Krokar v Ilir Bistrici. Vajenega koncipijenta 104—3 z legalno prakso vzprejme takoj dr. Oregori«1«, odvetnik v Ptuj i. Na plučah bolnim, jetiCnim i. t. d. priporoča se brezplačno izvrsten lek. Na vprašanja odgovarja radovoljno (780—9) Teodor Itossncr v Upskcm. Čudovite kapljice Iv. Antona PadovaiiAkcira. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedi j, da so dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše žehnlJ-eve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemnrojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glintam, pri ženskih mlečnih nadležuostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nns obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh tjlavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Cristo-lolctti v dorlcl. T I .j u Uljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkov«?« 11:1 Mestnem trgu Št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—4) ■V Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi doničkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi uemajo nobene moči in vrednosti. o ^2 as — ff 2. o« 91 i j m 2.Je te N 3. ti f i Es s bo te K B 6 - (t v-h S? PO P _ b C: 0,95 n* i 03 m 1 2 Jajg 05 2 ti č 9 A 3 O P 8 J3 Računski sklep Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice registrovane zadrnge z omejenim poroštvom v Ljubljani, za drugo upravno leto 1883. M I3enar-iii promet. "o b c>> d qc o. 1 o " » — cd I o< o« o rf B*u S. ^ < s" ^ S^B! « N < O. < i- -J P N!.inO »s j5 S - p J» sj: ,2. - S-13 9 fcV f I I 8 š. •a S ^ » _ B P a o m n ^ sto »" Ki S H rt 2. ca 5 m o e s & as Dunajska netovna raztlau I si:! svelinja za zasluge Prva ees. kr. Pariz 1S7S srebrna svelinja. privilegirana Dunajska tovarna za naravne droži J. Weiner & Sohne "Wien (,07) priporoča svoje odlične pekovske drože l»rez škroba (pivarske drože) 25 kr. kilo v zabojih natlačene, po 30 kr. kilo v /.n vit kili po Vit kilo. Mel burne 1SS0. T.' fli.n issii. Zavoji (embalaža) zastonj looo na Dunajskih kolodvorih. Srebrna drž. svelima Pragi ISTI, Line 1875, Toplire 1875. PoliodUci a Gotovine dne 1. januvarja 1883 Sprejete obresti...... Hranilne ulo^e...... Dohodki takse -uradni stroški" Prehodni zneski gld. kr. 2987 34 2800 37 299G9 BO 156 10 — 27 57 68yi5 98 S tro žici: Inventar ....... . Deležnikom izplačani dobiček za leto 1882 ...... Povrnjene hranilne uloge . . Obresti zanje....... Konto „uradni stroški" . . . Posojila......... Prehodni zneski ...... Gotovina v blagajnici iu naloženega pri dru /.ili denarnih zavodih gld. kr. 500 — 8158 09 171 08 95 22 47100 — 29 57 12857 02 tihiur> 98 Konto SEg-iVtoe in ciooic^JUa. IDe"cet: Izplačane obresti hranilnih ulog Kapitalizovane obrest. hranilnih ulog......... Za leto 1884 vzprejete obresti posojil.......• Za leto 1882 vzprejete obresti Odbitek pri vrednosti inventara Uradni stroški...... 4Vt°/o "bresti deležnikom . . Čisti dobiček....... gld. ikr. 171 OH 1092 91 687 20 15 17 01 8L> 95! 22 4 Ol -859 8(5 Ored.it Na novi račun pripisani ostanek dobička iz leta 1882 . . . Vzprejete odreati..... Zaostale obresti...... V letu 1882 za leto 1883 vzprejete obresti posojil . . ■ . Dohodek takse „uradni stroški" gld. kr. 51 52 2800 37 5 85 419 42 15« 10 3433 26 Silaiica. gld. kr. Inventar....... /I 155 Posojila. ........[|87162 Zaostale obresti...... Gotovina dne 31. decembra 1883 In naloženega pri drugih denarnih zavodih.....I'12857 Pasiva: 100 deležev po 100 gld.. . . Rezervni fond...... Hranilno uloge od 45 strank . Kapitalizovane obresti hranilnih ulog........ . Za leto 1884 vzprejete obresti posojil........ 4 °/o obresti deležnikom . . Čisti dobiček....... gld. kr 10000 500 36590 1092 687 450 859 56l80 50 91 20 86 "7 V Ljubljani* dne 27. januvarja 1884. Za ravnateljski odbor: J. Knez m. p., (110-1) ravnatelj. M. Bavdek m. kontrolor. V. Jenko m. odbornik. Ant. Knez m. p., blagajnik. Z glavnimi in pomočnimi knjigami primerili in v redu našli: Za nadzorstvo: Drd. J. Kotnik m. p. Augnst v. Wurzbach m, p Izdateli in odgovorni urednik Makso Armić. Lastnina tu tialc -Narodne TiBkarnt )