473. štev.
V JLjublJani, nedelja dne 20. aprila 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev,
,PAN“ Izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah far praznikih — ob 1. uri ajutraj; v pondetfkih pa ob S. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v npravništvn mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K T50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10"—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K SO’—. — Naročnina se is	pošilja	upravništvu.	:«
«:	Telefon številka 118.	:k
Posamezna številka 6 vinarjev.
I#	OrednfStvo	In	«pravn£4tvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Doplfll se požiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ■e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana »n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju >o-in pust. Za odgovor je priložiti w ml'o.
Telefon številka '1$.
V*
tu
Pismo v provincijo.
Velecenjeni gospod!
Vprašujete nas, zakaj je nastal zadnje dni tak krik po Ljubljani. Ker smo dobili več podobnih vprašanj, odgovarjamo javno.
Celi komediji bi lahko dali naslov: Mnogo krika za prazen nič.
Kaj je na celi stvari?
V	ieseni, ko se je začela balkanska vojna je začela naša mladina izdajati svoj list »Preporod«. »Preporod« je izšel vsak mesec enkrat na štirih straneh, Kaj je bilo v njem? Navdušeni članki o zmagi, o svobodi, o prerojenju. — Prej ie bilo ža-lastno z našo mladino. En del se je ukvarjal z raznimi socialnimi problemi. drug del se je posvetil športu ~ velika večina pa je živela brezmiselno, brez idealov, apatično...
Kakor da se že pripravljajo, da postanejo orodje za reakcijo in klerikalizem.
"ru v ,pr'šel med mladino prepoln?.? 'mi ,.0r,.da Je Padla iskra med ^ Ml^' Ij«dJe so spoznali: če pojde na Slovenskem tako naprej, ka-ker sedaj — potem bo vsega konec. Povedali so, da s klečeplaztvom tu pridemo nikamor. Balkanci so pokazali, kako vodi do zmage v.era v sebe in pravo narodno navdušenje. Le ako v narodu uničimo suženjskega duha, bo zmožen velikega življenja. Treba se je preroditi — treba je začeti novo življenje. V svitu balkanskih zmag smo zagledali svoj položaj. Ako hočemo biti silni je treba skupnosti — ako hočemo živeli, moramo imeti velik cilj. — To je povedala mladina. Skratka: večno modrovanje, uvaževanie in Javkanje nič ne pomaga — treba ie odločnosti navdušenja, krepke volje. To je edina prava narodna vzgoja —-vzgoja k svobodi in zmagi.
Tega navdušenja so se pa na vladi grozno ustrašili. Bili so navajeni, da smo živeli brez navdušenja. Zato smo bili že popolnoma brez odpora. Na meji že nismo drugega zahtevali, kakor duhovnika, da opravi zadnje molitve in smo čakali, da mrliču zatisnimo oči. Tak narod brez odporne sile je zelo lahko potujčevali. Vladi sc jc vse posrečilo, delala je. kakor se ji je ljubilo. S. L. S. itak ne sme biti proti nji — napredna stranka pa je nekako obračala oči navzgor, naj bi ji milostno rešili življenje.
Prerojcuje mladine in celega naroda pa bi napravilo konec tem razmeram. Vladi je bilo to neljubo posebno, ker so bili na Dunaju proti Jugoslovanom.
V	gromu balkanskih topov se je čul čimdalje bolj — glas mladine.
Pogledali smo v svoje zaspane duše in smo spoznali: »Prerojenja je treba.« Nikar ne mislite, dragi gospod, da pojdemo s »Preporodom« reševat in osrečevat svoje jugoslo-
vanske brate. Oni so se že sami oz. se bodo prerodili, pokazali so sile dovolj. »Preporod« ]e namenjen nam samim, mi sami se hočemo preroditi v svitu jugoslovanstva. Postati hočemo narod, ki ie zmožen braniti svoje pravice. Tega se ie vlada zbala in je proglasila »Preporod« kot list ki je »nevaren za obstoj« države. Nič se ne smejajte! V Ljubljani sta dve cenzuri, cenzura je strožja kakor sploh kje na svetu — imamo državno policijo, okoli 200 špijonov, detektivov in vohunov — vojaštva imamo povsod mnogo — in glejte obstoj države je v nevarnosti.
»Preporod« je šel skozi cenzuro. kakor vsi listi, če je katera razgrela mlada glava, kaj preveč zapisala — so na cenzuri prečrtali — saj to se večkrtat zgodi! Jugoslovansko navdušenje v mladini se je zdelo vsem naravno. Tudi vladi. Toda če pri nas reko, da je Prochaska mrtev — moraš verjeti in basta!
Tako je nekai »življensko važno« — drugo »državi nevarno« —• in vsi morajo verjeti, da je to res, čepiav se potem skaže, da ni res.
Ker pa je bilo zadnje čase na Slovenskem sploh mnogo navdušenja. si vlada ni vedela pomagati. Število preporodovcev je rastlo. To Je bilo treba preprečiti. Vlada je to storila zelo premišljeno. Ko bi padla po mladini, bi vsi protestirali. Zato si je bilo treba zagotoviti kako — stranko. Izbrali so si ono, ki je bila za to najbolj primerna: poklicali so dr. Tavčarja in so mu rekli:
Slišite, mladina je revolucionarna — primite jo.
• ^ J.av^ar ie dober mož, ki ga
Soh S iffi .B?rep?roda« menda sploh m čital. informirajo ga menda
njegovi ožji prijatelji in skušal je sploh zadnje čase z lojalnostjo koristiti Ljubljani in stranki.
Da bi pokazal svojo udanost, se ie spravil nad mladino in jo nagnal prav po poljansko, kakor ste čitali.
Z drugimi besedami:	Naslikali
so hudiča na steno, zdaj pa trepetajo pred njim. Postavili so si strašilo in so se ga tako zbali, da so šli s kolom nadenj. Prav je, da so vdarili -- so vsaj videli česa so se tako bali.
V	Ljubljani je bilo te dni mnogo smeha na ta račun. Dr. Tavčar se je udarca tako ustrašil, da je bil en dan popolnoma tiho. šele drugi dan si je opomogel in je. razglasil, da »nismo osamljeni«. Porabil je svojo osebno korespondenco in se je izkazalo, da so ž njimi še 4 (čitaj štirje) drugi ljudje — med temi sta dva na Dunaju, dva v Ljubljani.
V	čem je zapopaden cel dovtip?
Da ljudje drug druzega vlečejo in kriče o revoluciji. —
Od leta J 908. je bila namreč Ljubljana tako apatična za vse, da je sedaj vsak pojav revolucija.
Bili smo že taki sužnji, da si nismo upali niti dihati — vsaka misel
na svobodo se nam je zdela pregrešna.
Tako zaslepljene so bile od tme naše oči — da smo treptali če smo pomislili na solnce.
Zato so v Ljubljani proglasili za revolucijo to, kar je drugod — narodna samozavest.
Državni zakon nam jamči svobodo — v Ljubljani pa je to — veleizdaja.
Ko so torej ono strašilo razbili, je bilo mnogo smeha — kajti Ljubljana je danes v polnem preporodu
—	in že skoraj prerojena. In kljub temu, kakor vidite — živimo mirno.
Stvar bi pa lahko postala resna. Saj veste, kaj je oblast. Lahko so vsi tam na vladi in policiji prepričani, da ni nič ampak — vsak misli, da »mora«. Nižji mora zaradi višjega itd. To je aparat. Prej bi bilo to smešno — zdaj ko je »resna« stranka to za resno proglasila — bi se policija na to lahko sklicevala. Cvet naše mladine bi bil uničen — zato, ker je nam oznanjala nov evangelij narodnega življenja.
Zgodilo pa se je, da je v par dneh pestalo vse »preporodovsko«.
To je bil najboljši odgovor na to, da so hoteli naše narodno prpero-jenje uničiti v kali, češ da je — to prepovedano.
Več bodete Čitali jutri v »Dnevu. Primerno sliko k tem dogodkom v torek. Pozdravljeni.
Nikita in Skader.
ttsrTi
Nova šola v Mostah
Na podlagi pritožb, ki so bile vložene zaradi sklepa c. kr. okr. šolskega sveta z dne 31. januarja 1913 od davkoplačvalcev občine Moste in občine Ježica, vršila se je na zahtevo deželnega šolskega sveta pretekli ttden na licu mesta komisija. Zastopani sta bili občini Ježica in Moste. Sklenilo se ie, da se .po otvoritvi nove šole v Mostah šola pri Sy. Križu reducira v 4 razredno šolo, nova ria bodi šest razredna v Mostah. Obema Ježica ne prispeva k novi šoli šoli prav ničesar za staro pa le toliko, kolikor bodo znašale razmero-mo učencev letne šolske potrebščine. Šolski okoliš se ie, kakor se je
Kralj Nikita je prišel v hude skušnjave. Zapeljiva Evropa mu je ponujala 20 milijonov, če pusti Skader. Nikita se je odločil in rekel: Dobro je oboje: Najprej milijone — potem Skader.
izvedelo, razdelil tako-Ie: Zelena jama in Posavje bodo imeli šolo na Polju, plačevali bodo pa za novo ravno tako Posavje in Zelena jama kakor vse Moste. Nova šola se sme zidati le takrat kadar bode prostor za igrišče na razpolago. Občina Ježica je prišla prav poceni do šole, to se vidi, da ima dobre zastopnike. Kaj oa Moste? Reči moramo, da so moščanski občinski zastopniki izdali interese davkoplačevalcev. Enkrat zato. ker so privolili reducirati obe šoli za cele 3 razrede. Za svoto
200.000	K bodemo imeli v Mostah novo šolo samo s petimi razredi.
Proračun, ki je bil sestavljen za osemrazrednico, velja še zanaprej za petiazrednico. to je na dobičku smo kemai za pet razredov, za svoto 200.000 kron.
To je dokaz klerikalnega gospodarstva v Mostah. Kaj pa Zelena jama? Najboli obljudeni krai z industrijskim prebivalstvom se je nakazal na 4razredno ljudsko šolo na Polju. Plačevali bodo v Zeleni jami za novo šolo v Mostah ravno
tako kakor Vodmat, hodili bodo pa iz^ Zelene jame v šolo k Sv. Križu. To je delo naših občinskih možakarjev v Zeleni jami. To je plačilo Oražmu, da so po njegovi zaslugi prikorakali do teh mest. Ljudstvo v Zeleni jami bode gotovo izvajalo iz tega svoje konsekvence roditi mora najhujši odpor proti takemu sklepu, ki so ga povzročili razni Oražmovi kompanjoni. Po toči zvoniti bode prepozno, čas ie, da se pravočasno oglasimo. Rekurz še sicer ni rešen, in potem ako bodemo držali roke križem, bodemo trpeli ne samo mi. ampak še naši potomci.
Zakaj imamo svoje zastopnike? Ali zato. da izdajajo naše interese ali zato, da jih zastopajo. Kje imamo tiste izposojene občinske odbornike, ki jih je pri zadnjih občinskih volitr vali sodrug Kocmur tako priporočal svojim voiilcem, da so jim pripomogli, da so bili tudi sprejeti v klerikalno listo? Ali morda plačujejo klerikalci tem izposojenim odbornikom tako visoke obresti, da morejo ti le kimati na Oražmovo komando?
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y Ljubljani Ustanovljena leta 1881.
: obrestue hranilne :	M	gl	Ql	brez	odbitka	rentnega
:	vloge po čistih : TC |4 |0 :	davka.	:
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
M.ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Bila je oblečena v ravno tisto obleko, ki se je bil spomnil nanjo; smehljaje se, je stopila bliže in dejala s svojim očarujočim glasom, ki je mamil moške čute:
»Evo me, gospod moj dragi!«
Franc I. se je umaknil za korak nazaj, bled kakor smrt.
Toda že v naslednjem hipu je bila tesno pri njem. Ovila mu je gole roke okrog vrata — svoje krasne roke z brezmadežnimi linijami, in mu Pofnolila naproti svoje vlažne ustnice. dočim so se potapljale njene oči, ljubezni pijane, v kraljeve oči. Prižela se je k njemu in se ga ovila, Krejoča ga s svojo gorko sapo.
»Kako si se zakasnil, hudobnež ti!« je vzdihnila. »Že toliko časa nisi bil ve ves moj, kakor si zdajle... Ah, moj Franc, kako te ljubim!... Pa ti? Ali me ljubiš?«
čudno, blazno čuvstvo se je bilo Polastilo izprva kraljeve duše ...
Praznoverna groza ga je bila °t>lila kakor z ledom.
A blaznost, ki mu je utripala j^ai za senci, je bila že blaznost ^bezni. Magdalena ga je bila pri-i,a nazaj s svojo omrežajočo la-5KaVostjO . . .
»Naj bo ženska ali strah;« si je misli trepetaje, »vredna je obožava-nja... in jaz sem njen, makar če me potegne v pekel!...«
Zadnje besede lepe Feronke pa se kljub temu nekoliko razklenile čarobno vez groze in strasti...
»Vi ste!« je rekel z zamolklim glasom. »Seveda... vi! Ali ste res ze pozabili tisti strašni prizor v Go-bavkmi hiši?«
. Hotel se ji je izviti. Toda ona se je on vda še mehkeje, še bolj po mačje in se silneje.
»Molči!« je zamrmrala. »Kar sem storila, sem storila iz ljubezni, o moj Franc! Noč in dan me preganjajo sanje, kako sladko bi bilo u-mreti v tvojem naročju, izdihniti pod tvojim poljubom... Poslušaj, kako mi trepeče srce ...«
Ni se hotel še vdati; vse je klical na pomoč, karkoli je bilo pripravno, da zbudi v njem sovraštvo m gnev...
»Umorili ste me!« je zarohnel nad njo ... »Bili ste mi ostudna kur-ba s strupenim, smrtonosnim poljubom ...«	.
»Molči!. ..Bilo je zato, ker sem te preveč ljubila!«
Ves ta čas ga je opazovala z največjo pozornostjo. Študirala j.e njegove oči. njegov obraz in njegova usta; željno je iskala, kje bi zalotila na njih kako vidno sled strašnega strupa .. Da, da... tu ni bilo več dvoma ... kralj je bil otrovan, bil je obsojen... bodalo Iyana Siroma-
ka je bilo zdaj nepotrebno!«
S pijano radostjo v srcu je gledala strašna znamenja, sramotne pečate bolezni, zoper katero tisti čas ni poznal zdravila!
Franca I. je presenetil blesk veselja v njenih očeh...
»Prokleto!« je zarjul. »Hotela si se prepričati, da se je posrečilo tvoje delo! Hotela si videti, če sem res obsojen na smrt, ki je najstrašnejša med vsemi! Toda ti. vlačuga, pogineš prej od mene!«
Napel je vse svoje sile, da jo sune od sebe in prime za bodalo,
Toda že ga je žgala strast in mu jemala moč.
Hotel je ubiti to žensko, in vendar ga je popadala besna želja, objeti jo še enkrat... Dvignil je roko... bodalo se je zablesnilo...
»Umri!« je zahropel. »Umri kakor žival!«
»Da!« je zajecljala ona, »ubij me, o moj Franc! Na, ubij me!«
Obenem je skočila proč od njega in spustila obleko z naglo kretnjo z ram, pojavila se je v svoji blesteči nagoti, z dvignjenimi prsi, drhtečimi ustnicami in iztegnjenimi rokami.
»Ubij me, ako hočeš,« je vzkliknila še enkrat, »toda ubij me z ljubeznijo!«
Franc I. je zavzdihnil s hripavim glasom, vrgel besno od sebe bodalo. ki ga je držal v roki, ter padel na kolena, sam ves zmeden, z razbeljeno glavo, tresoč se od želja in pohote.
Ona pa je j>oluglasno kliknila v svojem zmagoslavju; pograbila ga je, dvignila ga. pritisnila svoja usta na njegova in zajecljala:
Naj bova prokleta in obsojena, če je tako! Toda biti obsojen s tabo. je paiadiž... O. moj Franc, preden se strmoglavim v pekel... eno samo noč ljubezni... noč naslad in nadčloveškega sladostrastja!«
Sledile so v resnici ure brezumne pijanosti čutov. Francu I. in Magdaleni Feronovi je bilo, kakor da sta na svojem prvem sestanku. Oba-dva zapisana smrti, oba okužena z boleznijo, ki je že samo nje ime strupeno. sta preživela poročno noč dveh novcporočencev...
Toda ko je hotel okrog tretje ure zjutraj Franc I. oditi, ni izustil niti eden niti drugi izmed njiju sladke besede »do svidenja«, ki je tako mila zaljubljenim ljudem...
Bila sta bjeda, mrkla in ledena, res podobna dvema obsojencema, ki si ne upata pogledati drug drugemu v obraz... Nje se je bil polastil čuden sram. Zardela je, videča se nago! In hitela se je oblačit.
Nato sta stala deset smrtno mučnih minut drug pred drugim, molčeča, vsa polna misli, da je predsedovala njiju divjim objemom smrt.
Spet se je dvigal gnev v duši Franca I. S tem, da je bil sprejel to noč ljubezni, se je bil odrekel vsa-kateremu maščevanju nad lepo Fe-ronko — vsaj vsakateremu takojšnjemu maščevanju....
»Z Bogom!« je dejal zdajci z zamolklim glasom.
Takšen je bil konec ljubezni Franca I. in lepe Feronke.
Ona mu ni odgovorila, a vzela je svečo, ddf spremi kralja do vrat.
Odprla je sobna vrata.
Na stopnice je padla medla luč.
M pod stopnjicami, skrit v temnem kotu, je čakal Ivan Siromak, tresoč se od jeze in stiskaje bodalo v roki.
V	trenotku, ko je poslal Franci, svojo eskorto domov in se približal hiši. ga je zagledal tudi Ivan Siromak. ki je stal poleg Magdalene Fe-ronove.
Še vedno je drža! v roki orožje, ki mu ga je bila izročila lepa Feronka.
Ko je Ivan Siromak zagledal kralja, se je zazdelo, da se mu je vrnila vsa mirnodušnost.
Samo. s koncem prsta je potipal bodalovo ost, kakor da jo hoče še enkrat preizkusiti.
Nato je dejal z glasom, v katerem ni bilo niti najmanjšega trepeta;
»Takoj odprem kralju...«
Magdalena je začutila jasno, da ie trdno odločen, zabosti kralja.
»Ne, ne,« je rekla naglo, »jaz sama pojdem odpirat.«
Možakar je skomizgnil nejevoljno z ramami, a ni ugovarjaš.
(Dali*.)
Ali morda so se ti izposojeni že tako J poklerikalili, da so postali celo nevarni socialnodemokratski stranki? Zadnje bode najbrže gotovo. Organ stranke si niti ne upa vprašati, kaj delajo ti njeni izposojeni možje — v občinskem odboru moščanskem.
Zastopnik dež. vlade na Kranjskem g. Kalteneger, ki je bil pri obravnavi navzoč, je bil od občinskega odbora oz. Oražma naravnost uradno nalagali, ker mu je Oražem ^agotovil, da prostor za igrišče je Kupljen in temu so pritrdili tudi drugi občinski možje. Le pod teim ^ogoji je gospod Kalteneger dal dovoljenje, da smejo gasiti apno, ki so ga že kupili meseca januarja. Za drugo delo sploh nimajo dovoljenja in to dovoljenje bodo mogli izposlovati le samo od davkoplačevalcev.
Ako gospod Kalteneger reče naj se zida brez vsake zamere šola y Mostah, potem naj jo gospod Kalteneger sam plača.
Prva instanca so tisti, ki bodo mogli plačevati, potem pridejo drugi, nas davkoplačevalcev se niti vprašalo ni, ali smo morda mi najzadnji. Ali morda misli Oražen da bodemo mi tako molčali, kakor njegovi odborniki kadar vihti nad njimi svoj bič? Preidemo k stvari sami.
Šolski prostor, ki meri 4314 m3, zadostuje komaj za šolsko poslopje samo. Telovadnica, igrišče in vrt mora priti že na sosednjo parcelo Marije Slapničarjeve. Popolnoma izključeno je, da bi Marija Slapničar dala ta svet po ceni in to sploh sedaj, ko bode morala odstopiti za cesto na obeh straneh svoje parcele. Gosp. Slapničar je tudi naprednjaki-nja, ki z orožnom nima sploh ničesar opraviti. Ko bi bili prvotno kupili ves svet od g. Slapničarjeve. bi bili kakor smo se pri njej informirali dobili vso parcelo za 18.000 K (meri
10.000	m3). Ta svet bi bil za veliki vrt, igrišče in telovadnico popolnoma zadostovat.
Ta svet, ki ga poseduje sedaj občina, je kupil Oražem popolnoma proti volji davkoplačevalcev. On je bil takrat gerent v Mostah in to ni slišalo pod njegovo področje. Omenili smo, da ta prostor komaj zadostuje za šolsko stavbo, drugega prostora še dosedaj nimajo. Torej bode nova šola v Mostah brez vrta. igrišča in telovadnice, to bode pomenilo samo cel kup zidovja, ki bo brez vsakega haska, stalo bo občane cel kup denarja, v zidovju pa se bodo redili klerikalni ščurki, ki bodo občini samo v nadlego.
Šola v Mostah ima po klerikalnem mnenju samo dvojen namen. Prvi namen je, da se reši Oražma iz njegovega žalostnega položaja. Drugi namen pa je ta, da bo gotovi klerikalni denarni zavod naložil varno svoje posojilo na občinsko premoženje v Mostah.
Tako bi bila za enkrat rešena ta vprašanja v Mostah.
Dnevni pregled.
Chef d’ ouvre imenujeta dva dunajska docenta »Narodov« napad na mladino. Ne vemo zakaj: ali zaradi rovtarskih izrazov, ali zaradi napada na »Vedo«, katere urednik je tudi dr. Prijatelj, ali ato. da se je norčeval iz vašega članka o gosposvetskem polju. Morebiti niste niti zapazili, da se je hotel »Narod«, oziroma dr. Tavčar, v svojem »mojsterskem delu« norčevati iz tega, da ste proklamirali gosposvetsko polje za slovensko last, ki bi jo morali nazaj dobiti. V svojem »chef d’ ouvre« namreč pravi, da je bil tudi trg sv. Štefana na Dunaju slovenska last, ki jo moramo nazaj dobiti. Ta pasus ne more imeti drugega namena, kakor zavračati sploh ono misel izraženo v »Dnevu«, da ni dovolj, da ohranimo, kar imamo, ampak da tudi dobimo, kar je bilo^haše. Nekaterim gospodom se to ne zdi potrebno. Jugoslovanstva ne marajo, češ da bi nas požrlo (ako bi bilo to res, bi vlada jugoslovanstvo podpirala!!!) Koroške meje se jim pa tudi ne zdi vredno reševati. Kaj torej! Ali je samo še Ljubljana slovenska, ozi roma: ali naj še našo Ljubljano z ne kako milostjo rešimo? Kam to vodi?
-	Ni čuda, da išče mladina večjih idealov. nego jih je mogla črpati iz nznih takih takih »chef d’ouvre« in le znamenje naše globoke sile je to, ak) se je mladina rešila narodnega cinizma, ki se je razodeval v tem, da se je vsako višje stremljenje — zasmehovalo.
Z dežele se nam piše: »Narodov« napad se pri nas zelo obsoja in se očitno kaže nevolja. Po »Preporodu« se tu splošno povprašuje, žal, da ga je težko dobiti. Celo taki ga žele imeti, ki doslej sploh niso vedeli, da tak list izhaja. »Dan« je bil te dni razprodan.
Sklepi Izvrševalnega odbora na-rodno-napredne stranke, sprejeti na odborovi seji dne 18. aprila 1913. Zaradi zadnjih dogodkov v naši javnosti ie soreiel odbor narodno-nacredne
stranke sledeče točke, ki označujejo stališče stranke do jugoslovanskega vprašanja:	1.	Narodno - napredna
stranka obžaluje, da vodilni avstro-ogrski politiki ne uvidevajo. da ima biti najmočnejši steber avstro-ogrske monarhije zedinjeno Jugoslovanstvo, ki ima pravico do popolne svobode razvoja in enakopravnosti z drugimi narodi v monarhiji. Naša država pa bi morala sicer iz političnih in gospodarskih razlogov iskati svojih pravih prijateljev v prvi vrsti na slovanskem Balkanu. 2. Narodtio-napredna stranka vid: in išče bodočnost slovenskega naroda v okvirju avstro-ogrske monarhije, konštatuje pa, da niti stremljenje po političnem in kulturnem zedinjenju vseh avstro-ogrsklh Jugoslovanov, niti želja po kulturnem zbllžanju vseh jugoslovanskih plemen ne nasprotuje temu načelu. 3. Narodna-napredna stranka nima stika s poHtič. sanjarjenjem, meni pa, da izvira tako sanjarenje iz bujnih duševnih refleksov, ki se pojavljajo v mladih plamtečih srcih ob vseh velikih svetovnih dogodljajih, četudi ne rode rednih posledic. — K temu nimamo opomniti drugega, nego, da je to nekaj drugega, nego smo zadnji čas čitali.
G. Vladimir Borštnik, odvetniški kandidat, vodja ruskega krožka v Ljubljani, je odlikovan z redom Sv. Stanislava tretje vrste in je dobil s tem naslov »vitez imperatorskega in carskega reda sv. Stanislava tretje vrste«.
Iz Ježice. Mnogo smo že pisali o lepih naukih, katere nam daje župnik Zupan, tako o »ljubezni do bližnjega« kakor tudi o drugih tej enakih čednostih. Ljudem svoje vrste prepoveduje vsako občevanje s takozva-nimi liberalci. Zoper liberalce, katere sovraži edinole zaraditega, ker ne nosijo v njegovo bisago, dela najgnus-nejše in najzlobnejše; tu se zrcali njegova škodoželjnost in podlost najnižjega kalibra. Njemu se ne smili človek, ne ganejo ga v srce stiske posameznih družin — pač pa se mu smeje srce radosti, ko je ubil moralno z njegovo zahrbtnostjo več bitij. Nareja po hišah prepire, med sosedi sovražnosti; tako — da ga smemo imenovati apostelja in začetnika vsega sovraštva — kar se ga je zgodilo na Ježici, čudni se pa nekaterim zdijo njegovi obiski v »nekaterih hišah« — mogoče so že občinske volitve v njegovem srcu ali kaj? Zato hite čuki s predstavami. — Enkrat gre sv. Andrej v nebesa, drugič zopet sv. Konštantin in po takih nabožnih predstavah se napitejo Um-kovega vina ter se gredo, po domače povedano, pijance. Večina se ne zmeni več za imenovane predstave ker že vsakdo ve, da župnik bi lahko na svoje stroške sezidal hišo za čukulado in koristi nima nobeden drugi kot župnik. Vse za župnikov žep. Za omenjene predstave agitira prav pridno nekdanja huda liberalka (?) učiteljica H. M. iz Ljubljane.
Poziv slovenski javnosti. 2e enkrat smo se obrnili na slovensko javnost s prošnjo za brezplačna prenočišča za v počitnicah potujoče dijake, vendar je bilo prav malo odziva. Zato se danes zopet obračamo do slovenske javnosti z isto prošnjo, ker je za slovensko dijaštvo velikega pomena, da v počitnicah potuje po vsem slovanskem jugu. Ustanovili smo letos počitniško zvezo vsega jugoslovanskega dijaštva. Brezplačna prenočišča se nabirajo tudi med Hrvati in Srbi. Ne bilo bi ravno lepo, če bi slovenska javnost zaostajala za Srbi in Hrvati. Vemo, da je po Slovenskem mnogo zasebnikov, ki bi lahko dali brezplačno prenočišče. Zadovoljni smo tudi s prenočišči na §enu! Prosimo in poživljamo torej Slovence, da naj ne pozabijo na svoje dijaštvo, ki mora v počitnicah potovati po svoji domovini. Kdorkoli more dati brezplačno prenočišče za čas od 1. julija do 15. septembra, naj to javi najpozneje do 20. t. m. na naslov: Uredništvo »Preporoda« (za počitniško zvezo), Ljubljana. — Odbor jugosl. dli. počit, zveze.
»Preporod.« 8. številka je izšla in prinaša naslednje članke: 1. Slovenskemu učiteljstvu. 2. Stara in nova zaveza. 3. Jugoslovanska zavest v slovenskem narodu. 4. Voj-nički razstanek (pesem). 5. Prava Svoboda in Jugoslovani. 6. Narodne pripovedke. 7. Sramota domovine. 8. Jedan pokret. 9. Sila Jugoslovanov. 10. Odgovor na vprašanje. 11. Zapiski. »Preporod« toplo priporočamo. Izhaja dvakrat na mesec in stane celoletno 2 K. Naroča se na naslov: Uredništvo »Preporoda«, Ljubljana.
Slovenskim nabornikom v svarilen zgled. Sedaj ko se po naši deželi vrše vojaški nabori naj bi naši naborniki si dobro zapomnili slučaj, ki kaže, kako nevarno je, se tudi v neresnem namenu dotikati javne straže. V Črnomlju je že bil nabor. Naborniki so skoraj nagi v vrsti čakali preiskave pred naborno komisijo.
Med njimi je bil tudi neki Mavrin iz Griča. Vsled pijanosti je postal malo neroden ter izstopil iz vrste. Službujoči orožnik iz Vinice ga po brezuspešni opozoritvi, naj bo miren, prime — kakor fant trdi — za vrat in ga potisne nazaj. Da taki objemi oborožene sile niso nežni, kakor če dekle fanta objame, to je marsikomu znana stvar. Tudi Mavrinu se je ta objem zdel pretrd in v svoji razburjenosti odrine orožnika od sebe, tako da se je isti opotekel in mu je tudi pokrivalo padlo raz glavo. Mavrina so nato aretirali. Orožnik seveda je moral ta dogodek ovaditi. Fant jfc za svoje nepremišljeno ravnanje tudi zaslužil par dni pokore. Ali gospodje; pri novomeškem okrožnem sodišču imajo tako dotikanje pijanega človeka za veliko hudodelstvo. Mavrin se je zagovarjal, da je bil pijan in da je orožnika le v nagli razburjenosti sunil od sebe proč, ko ga je isti pretrdo prijel. Drugega, hujšega namena pa že zato ni mogel imeti, ker kot nag vendar se ne bo lotil med tolikimi ljudmi oboroženega orožnika. Pri dogodku navzoči kanclist Weis je pod prisego izpovedal, da po njegovem mnenju fant ni imel namena orožniku onemogočiti njegovo službo. Kazenski senat pa je bil takega mnenja, da je Mavrina obsodil na en mesec ječe. Torej fantje, previdnost!
Agitacija za Marijino družbo v ljudski šoli. Iz novomeške okolice se nam poroča: Vsled pritiska javne kritike so naši kateheti nekaj časa prejenjali s preveč očitno in nasilno agitacijo za pristop šolske mladine v Marijino družbo. Zatekli so se k drugemu, bolj tihemu delovanju. Ko so pa zvedeli, da bo sedanji okrajni šolski nadzornik premeščen in pride na njegovo mesto znaH klerikalec (uskok), jim je pa greben zopet začel vidoma rasti. Vendar o takih predrznih nasiljih v naši okolici doslej še ni bilo čuti, kot si jih dovoli mladi šmihelski kaplanček. Posebno na Birčno vas je osredotočil svoje poslovanje za Marijino družbo. Nič ne bi rekli, če bi te agitacije izvrševal izven šole. Ampak kaplan zlorabi svojo agitacijo večinoma med poukom v šoli. Iz dejstva, da so prebivalci tega kraja znani strastni klerikalci, da torej njih otroci stoje že itak trdno na katoliški podlagi, pa se vendar starši sami jeze nad to agitacijo v šoli, otroci pa se šole naravnost boje, se da opravičeno sklepati, da je res, kar se govori, da to namreč že niso navadne agitacije kakor so več ali tnani povsod v navadi, marveč, da je'to agitiranje lahko zamenjati z izsiljevanjem šolske mladine k pristopu v Marijino družbo. Ker se mladina ne zna drugače pomagati, vsaj obljubi izsiljeni pristop. A ravno vsled tega izsiljevanja se je mladini ta sveta Marijina družba tako pri-studila, da ji med seboj — fige kažejo. Odrasla dekleta, na katere se je kaplanček tudi spravil, že posebno. Preje so si dekleta štela v posebno čast, biti v tej družbi, a zdaj ko vidijo, da so ravno Marijine družba-rice največje kukovice, postane vsako sram, če se jo v to častito družbo sili po načinu šmiheljskega kaplana. Da novi nadzornik tej zlorabi ljudske šole ne bo nasprotoval, to je tako gotovo, kakor je gotovo, da bo to zlorabo še podpiral. Je torej dolžnost višje šolske oblasti; da se prepriča, kaj vse počnejo veroučitelji s šolsko mladino med poukom v šoli.
Še dražja zaušnica. Iz Novega mesta se nam k slučaju v sredo objavljene drage zaušnice poroča, da je bila ta zaušnica še dražja. Ne samo en mesec, ampak kar šest tednov ječe je ena sama zaslužila. To gotovo ni bilo po ceni.
Težka nesreča. Dne 15. t. m. je popravljal tesarski pomočnik Ivan Nahtigal v Črnučah neko streho. Pri tem je stal na lestvi. Nenadoma je prišel mimo neki voz, ki je zadel ob iestvo. Nahtigal je padel raz lestvo tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo in desno roko.
V	znamenju noža. Preteklo soboto je nastal v neki gostilni v Kresnicah med železniškim delavcem Mejačem in med kajžarjevim sinom Jelnikarjem prepir, med katerim je podaril Jelnikar Mejaču par zaušnic. Mejač se je Jelnikarju za izkazano dobroto zahvalil s tem, da je potegnil iz žepa nož in sunil Jelnikarja sedemkrat v život. Težko ranjenega Jelnikarja so morali takoj odpeliati v bolnišnico, dočim bo imel Mejač opravka z deželnim sodiščem.
Družbi sv. Cirila In Metoda le poslal g. Srečko Vršič, trgovec in blagajnik C. M. podružnice v Ljutomeru. 14 K 58 vin., katere se je nabralo ob izročitvi diplome — za 200 kron iz nabiralnika — gostilni g. Fr. Seršena v Ljutomeru. G. Jos. Novak v Št. Vidu je poslal 20 K v družbine namene. V spomin smrti svaka, oziroma strica g. Jakoba Trdine v Ptuju sta nakazala gg. višji deželni sotini svetnik Iv. Škerlj in profesor Ljubi-voj Škerlj v Novem mestu 12 K. C. M. podružnica v Moravčah je poslala 10 K F. Kobalo.ve poravnave.
Marljiva C. M. podružnica v Vrtojbi pri Gorici je poslala 125 K čistega dohodka prireditve na velikonočni ponedeljek. 10 K je daroval g. Jos. Nemec, sodavičar v Podgori, ostalo se je nabralo pri vstopnini in plesu, 36 K pa je izročil g. Alojzij Vuk, poslovodja konsumnega društva v Vrtojbi, kot čisti dohodek od prodane brezalkoholne pijače na veseličnem prostoru. Ta požrtvovalnost gospoda Vuka zasluži posebno priznanje. Hvala!
Slovensko gledišče v Kamniku.
Člani slovenskega ljubljanskega deželnega gledišča prirede danes v nedeljo dne 20. t. m. v društvenem domu narodne čitalnice v Kamniku predstavo. Igrala se bo velezabavna burka »Gospod senator«. V tej burki je polno komičnih zapletljajev ter pride vsakdo, kdor se hoče od srca nasmejati, na svoj račun. Ker članov ljubljanskega gledišča že dolgo ni bilo v Kamniku, je naša dolžnost, da jim napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
Ne dš se tajiti, da se je od vseh kavnih pridatkov slovenskim gospodinjam najbolj priljubila Kolinska kavna primes. To pa predvsem zaradi naravnost nedosežne kakovosti, ki jo odlikuje in jo postavlja v prvo vrsto vseh kavnih pridatkov. Odlikuje pa Kolinsko kavno primes tudi to, da je pristno domače blago, in sicer edino te vrste iz edine jugoslovanske tovarne kavnih pridatkov v Ljubljani. Pazite pri nakupovanju strogo na varstveno znamko »Sokol«, ker le s to znamko je res pristna domača in izvrstna Kolinska kavna primes!
Hotel zgorel. Iz New-Yorka se poroča, da je v mestu Majome, država New-York začel goreti velikanski hotel Bevilson; ogenj je 30 osebam zaprl izhod, vsled česar jih je mnogo poskakalo iz tretjega nadstropja. Sedem oseb je prišlo ob življenje; 15 jih je bilo težko ranjenih.
Nesreča na morju. V El Ferol pri Mures se je potopil ribiški čoln. pri čemur so štiri osebe utonile.
Ljubljana.
— Današnja številka »Dneva« ima prilogo Balkanska vojna in stane 26 vin.
— Pozor! Balkanska vojna se bo dobila tudi jutri kot priloga pon-deljkove številke.
—- Kdor želi naročiti »Balkansko vojno« naj to stori čim preje, da je zopet ne zmanjka.
— Danes in jutri se dobi »Balkanska vojna« v vseh trafikah — potem pa samo v upravništvu »Dneva«.
— Po pošti stane »Balkanska vojna« 30 vin.
-- Društvom priporočamo, da zbero denar svojih članov a 30 vin. in skupno naroče več izvodov.
— Razmere na naši pošti. Mnogokrat se je že čitalo o razmerah na naši glavni pošti. Tu se pritožuje zaradi prostora, drugi zaradi počasnosti, ki se tu in tam opaža, kakor da je premalo uradnikov. Tu podamo par besedi, kako se godi uslužbencem. Marsikdo jih vidi pri delu na kolodvoru, kjer morajo vlačiti težke vozove, pri čemer so izpostavljeni nevarnosti in so izpostavljeni sekiranju od raznih strani. Primerjajmo pri tem koliko službe ima tak uslužbenec v primeri z železniškim pre-mikačem. Poštni sluga ima v 30 dneh 323 ur dela, železniški premikači pa 194 ur. torej je razlike za 129 ur, pri tem pa so žel. premikači mnogo boljše plačani nego poštni sluge, Pred par leti, ko je bil-promet mnogo manjši, so bili pri partiji 4 sluge
—	dandanes pa so samo trije. Tako si vsak lahko predstavlja, kako se izkorišča te uslužbence. Vsled tega se zakasne tudi pošiljatve, ker primanjkuje slug. Pred nekaj časom so uslužbenci prosili na merodajnem mestu, naj se prideli vsaki partiji še en mož. takrat se je malo pogledalo, kako je na kolodvoru — potem pa je vse zaspalo. Pri tem so nekateri vendar malo srečnejši — zato pa seveda drugi garajo. Počitka pravega skoraj ni. Zjutraj si počij za ponočno delo od 6. zv. do 8. zjutraj. To so
razmere, ki so naravnost Krivične.
Prav bi bilo, da bi se izboljšale, kajti tudi sluga le človek, ki ne more delati noč in dan.
— Dva moščanska občinska mandata sta bila razveljavljena. Volilci v Mostah so se pritožili proti temu, da sta sedela v obč. odboru podžupan Ivan Orehek in I_v. Vost-ner. obč. svetovalec, kljub temu. da sta bila obsojena zaradi volilne sleparije vsak na 5 dni zapora. Orehek je dejal nekoč, ko je bil j »Trnjeva pot je peljala navzg zdaj si bom pa počil.« Toda Orehek: je le malo počival, kajti okr. glavarstvo je pritožbi ugodilo in je razveljavilo mandata Iv. Orehka in Iv. Vostnerja. Z drugimi besedami povedano, zapodili so ju iz obč. odbora. Ker pa bi rada še malo počivala
sta vložila pritožbo na dež. vla'do —. ki pa njima najbrže tudi ne bo pustila dolgo počivati v moščanskem obč. odboru. Kakor se. .vidi, bodo moščan-ske obč. volitve mnogo stale — in nazadnje se bo pokazalo, da pravica mora zmagati.
— Otvoritvena predstava v de-deželnem gledališču. Sinoči ob 6. zvečer je bila prava kinomatograf-ska predstava v deželnem gledališču. Ogledali smo si pri tej priliki izpremembe. Tam kjer je bila spredaj garderoba, je zdaj zazidano. Tam stoji aparat. Dijaško stojišče je deloma zazidano. Predstava je bila prav lepa. Človek sedi komod in gleda. Trajala je skoraj dve uri. Zasedeno je bilo do polovice, zvečer je bilo polno. Pred 20. leti še niso poznali »kino« — takrat si ni nihče mislil, kal prinese moderna kultura s seboj. Na zastoru našega gledališča se pray čisto vidijo slike. Imeli smo pri vsem le en občutek: Zakaj se vse to ni že davno zgodilo. Imeli smo lep užitek. Danes so štiri predstave.
— Tatvina mladih drevesc. Te dni so neznani tatovi ukradli nekaterim posestnikom v občini Ježica več mladih, sadnih drevesc.
Tel. društvo »Sokol II.« vabi vse svoje člane, da se udeleže izleta, ki se vrši danes popoldne v Vnanje Gorice - Brezovico. Zbirališče ob tričetrt na 1. popoldne pred šolo na Grabnu, Cojzova cesta. Odhod točno ob 1. uri. člani, ki imate kroj, pridite polnoštevilno! Na zdar! Odbor.
— Mladinska skupina N. S. Z. v Ljubljani priredi v nedeljo pešizlet v Gamelje, odtod-pa na Rošico. Vabimo vse člane in prijatelje narave, da se udeleže tega izleta. Zbirališče pred Narodnim domom ob pol 2. uri popoldne. Nazdar! Odbor.
— Opozarjamo še enkrat na predavanje N. S. Z. ki se vrši danes v Narodnem domu. Začetek ob pol 10 uri dopoldne. Vstop vsakemu dovoljen in prost.
— KUuč k bogastvu hrani bo-ginja Fortuna. Njen naslov pove glavno zastopstvo češke industrijske banke v Ljubljani, katera s svojim današnjim oglasom vabi vse do-tičnike. ki se za ta ključ zanimajo.
— Dobroznana tovarna drož Jos. Košmerla v Ljubljani (Frančiškanska ulica št. 6) je prešla v last njegove soproge gospe Katinke Koš-meri roj. Mulej. Opozarjamo na današnji oglas.
— Kinematograf »Ideal«. Frern-denblatt piše: »Quo vadiš?« Sloviti Sienkievviczev roman v filmu, to j« najmlajša pridobitev svetloslikanja. Včeraj popoldne se je pred izbranim občinstvom v Beethovnovi dvorani prvič predvajala ta slika in sicer pred izbranim občinstvom. Vsi privlačni prizori romana gredo gledalcu pred očmi, boj z divjimi živalimi, goreči Rim, zmaga orjaka Ursusa nad bikom in prikazen Odrešenika v Vil Apii. Film je nudil več, kakor se je dalo slutiti; presenetil nas je s Pri-sodnopristnimi slikami z resničnostjo cirkuških iger in s sijajnim predstavljanjem. Pri tem je zanimala tudi okolnost, da so cirkus »Ma-ximus« za ta posnetek nanovo postavili in da so ukročeni levi igrali vloge statistov Med gledalci ki so z največjim zanimanjem sledili predvajanju, smo opazili tudi nadvojvodo Leopolda Salvatorja Tako piša »Fremdenblatt« dne 9. marca t. 1. o sliki »Quo vadiš«, ki se bo predvajala od 22. do 28. t. m. v kinematografu »Ideal«. Kakor smo zvedeM iz gotovega vira plača podjetje
ala« okroglo 2000 K izposoje\ c za ta film. Predvajanje traja tiri vsak dan od 3. naprej.
—	Knjigoveškl pomočnik g. Vovko prosi, naj konštatiramo, da ni identičen z onim Vovkom, ki je naveden med igralci na priredbi klerikalnega prosvetnega društva v Spodnji Šiški.
— Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri se predvaja senzacionelnl program obstoječ z najnovejših slik kakor: »Odrin po zavzetju«, »pogrebne slavnosti v Atenah«, »Najnovejši gaumantov	^nearijska drama v barvah »Polet za življenje« katera splošno ugaja. V torek »Quo vadiš?«.
Trst.
Narodni klub	v Trstu
priredi prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. v dvorani »Trg. izobraž. društva« v ul. Sv. Frančiška st. 2, I. nadstr. plesno zabavo, čistega dobička pripade polovica šentjakobskemu »Sokolu« in polovica za nakup učil na Ciril-Metodovi šoli v Trstu. Vabila in vstopnice se bodo pričela razpošiljati prve dni v prih. tednu, Prosimo že danes, naj si blagovoli vsak vstopnice obdržati, saj je namenjen čisti dobiček v plemeniti namen.
Darila za srečkanje na zabavi »Triglava« se bodo v prih. tednu nabirala. Vsi oni. katerim se bode legitimiral nabiralec so naprošeni. naj ga ne odgloj£ pragjiih rok. Vsak, še ta-
Katinka Košmerl,
K 16-50
Novo došla —...............-
v	C	di	11*3.1
dunajska damska kapela	od	9	ure	naprej.	—	Vstopnina	prosta,
koncertuje od danes naprej vsaki dan ^aya™a Je cel° n°č odprta.
J	r	J	Za	mnogobrojm	obisk	vljudno	prosi	Štefan	Mikolič.
Specialna, modna In športna trgovina za gospode In dečke
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jos. c. 3.
Solidna postrežba. — Zmerne cene.
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko.
———_—.  --------- T »1 1 •
Telefon St. 296.
Ljubljana.
 ......  Pisarna,	delavnica	in	skladišče	na	Tržaški	cesti.
Telefon St. 298.
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski
itd.
ko mali dar. se bode hvaležno spre-Jel.
člani nar. kluba »Triglav« so vabljeni na sestanek ki se bo vršil v ponedeljek 21. t. m. ob 8. uri zvečer v kavarni »Minerva«. Ker je mnogo dela za prireditev, nai nihče ne izostane.
Najtopleje priporočamo slavnemu občinstvu trgovino izgotovlienih oblek Bohinc & Co. v Trstu. Več, glej oglas!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
19. aprila 1913.
Kakor se poroča, bo,kralj Nikola najbrže odnehal. Pripravlja se baje že tozadevna proklamacija. Po 'drugih vesteh pa ne bo kralj preje odnehal, dokler ne pride mednarodno vojaštvo pred Skader. Na ta način namreč hoče pokazati narodu, da je
V resnici vsak odpor nemogoč. Operacije pred Skadrom, ki so vsled pre-plavljenja rek Bojane in Kire nekaj časa mirovale, se bodo zopet pričele. Srbske čete še niso odkorakale izpred Skadra in baje so srbske in črnogorske čete na pozicijah pred Skadrom pomešane in pod srbskim poveljstvom. To vse so vesti, ki ena drugi nasprotujejo.
Na vzhodnem bojišču je zavladalo premirje med Bolgari in Turki m menda so tja dospeli že tudi skrb-ski in grški delegati, da se pogajajo s turškimi delegati o premirju. Noto s.katero balkanski zavezniki po dol-Sih pisarijah sprejmejo posredovanje yelesil bo oddana danes ali jutri in s *em se bliža cela Balkanska tragedija svojemu koncu — miru. Znamenja pa kažejo, da bo nenasitljivost nekega zaveznika povzročila pri delitvi osvobojenega ozemlja vojsko. Napete so razmere tako med Srbi in Boleri, kot Bolgari in Grki.
V minulih dneh so bile tudi definitivno določene meje severne Albanije. S tem pa o jpada tudi vsaka modnost, da bi Črna gora dobila za Skader kakšno odškodnino. Na po-slaniški konferenci se je pretresalo Samo vprašanje denarne odškodnine
V obliki posojila, ki ga pa Črna gora zavrača.
ČRNA GORA NE ODNEHA.
Dunaj, 19. aprila. Iz Cetinja se poroča, da je kralj naznanil zastopnikom držav, da nadaljuje njegova vojska obleganje Skadra.
Dunaj, 19. aprila.. Tu se sodi, da hoče kralj izzvati izkrcanje tujih mornariških čet in tako prepričati narod, .da se ne more več ustavljati temveč, da se mora odpovedati Skadru.
IZKRCANJE ČET.
. Dunaj, 19. aprila. Na včerajšnji 5*5 v Londonu se je na predlog Av-r'ie razpravljalo o izkrcanju med-Sfodnih čet. ki naj bi odšle pred 2*d®r in izsilile, da se Črnogorci •naknejo in puste Skader pri miru. reulog pa ni pr0dr| _ jn morda za u za vedno pokopan.
KRONSKI NASVET.
kronC,etinie’ 19- aPrila- Sklican je ob,”sk» svet, ki bo sklepal o ustavitvi tudi anla Skadra. Prisostvovali bodo u' Princi.
bolgarski nasvet.
no	19*	aPrila* Bolgarija ved-
Pngovarja kralju Nikoli, naj ge u-
da, češ, da se bo potem lahko Bolgarija zavzela za črnogorske zahteve, sicer ne. Drugače bi Črnagora škodovala sebi In Zvezi.
AVSTRIJSKA DIPLOMACIJA SE MEŠA V NOTRANJE ZADEVE
balkanske ZVEZE.
Dunaj, 19. aprila. Ker bi bilo vsled tega, če dobi Srbija vse ozemlje, ki ga zahteva, vstvarjeno -ravnotežje med Srbijo in Bolgarijo, hoče avstrijska diplomacija, ki tega ne trpi, spraviti bolgarsko-srbsko zadevo pred forum velesil, ki bodo odločile Bolgariji v prilog. (Res: velika skrb za — Slovane.)
BOLGARSKI ČETAŠI.
Dunaj, 19. aprila. Tu sem se poroča, da so bolgarski komlti v bližini Kumanova napadli srbski transport V boju so Bolgari ubili 80 srbskih vojakov in ranili. Bolgari so vzeli transport.
VEST SE DEMENTUJE.
Belgrad, 19 aprila. Vest o spopadu Bolgarov in Srbov se uradno deinentira.
SRBIJA IN GRŠKA.
Pariz, 19. aprila. Vse vesti o zvezi med Srbijo in Grško, ki je naperjena proti Bolgariji, so neistinite. Pomena balkanske zveze se zavedajo vedno odločujoči državniki. Gešov je za njen obstoj in za to ni izključeno, da pride do sporazuma.
USODA SOLUNA.
Atene, 19. aprila. Grška hoče iz Soluna napraviti vojno luko.
SAMOUPRAVA O POSREDOVANJU VELESIL.
Belgrad, 19. aprila. »Samouprava« izjavlja, da velesile nič ne vpo-števajo želja zaveznikov, In spričo teh dejstev je negotovo, kaj bo z vojno odškodnino, ker se ne more zgoditi, da finančna komisija v Parizu odklone to razpravo, češ. da je zadeva politična.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-nan|l Inserentl v znamkah. Zaključek mallb oglasov ob 6. url zvečer.
Glasovlrje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, LJub-Ijana-Glince 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Kupi se oprava In vage za špecerijsko trgovino. Ponudbe na »Pr-vo anončnp pisarno.«
Modistinja se sprejme. Pismene ponudbe pod »Moda« poštnoležeče Ljubljana.______________________  304—3
Lepa mesečna soba se s 1. majem odda V Sodni ulici štv. 6., I. nad. Istotam se tudi kupi majhen pes va-ruh.  	306—-2;
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek.
Špecerist
starejši želi takoj mesta. Ponudbe pod K. J. na »Prvo anončno pisarno
Naznanilo in priporočilo.
Podpisana cenjenim odjemalcem drOŽ iz to-
varne Jos. Košmerl
vljudno naznanjam, da niso resnične vesti, da bi bilo podjetje po smrti mojega soproga prodano komurkoli. Podjetje ostane dalje last dedičev A. Košmerla, t. j. last moja inmojega sina ter je bom pod dosedanjo firmo vodila dalje.
Velespoštovane dosedanje gg. odjemalce zagotavljam, da bom poznavajoč iz večletnih izkuste* pravi način izbornega izdelovanja drož, vestno skrbela, da dobe v resnici le najboljše blago in da podjetje v polni meri ohrani njihovo naklonjenost ter si z vestnim in točnim poslovanjem pridobi še nove odjemalce.
Uljudno se priporoču-joč za nova naročila, beleži
s»
\/AKLr£l	ttO	vedn0 brezplačno na razpolago ta
*	vi	V	vrl d l Id	veselice, shode, predavanja itd.
Hotelske sobe ,ak0 ™no na raf;
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo In razna pristna vina po zmernih cenah.
Krasna oblika. Trpežno blago Nizke cene.
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo .Tivoli';
Dobrega
akviziterja
sprejme takoj proti proviziji zavarovalnica proti vlomu. — Ponudbe pod »Zavarovalnica" na »Prvo anončno pisarno*.
Omara za led
(Eiskasten)
z dvojnimi vraticami, na vrhu z zapirajočima hladiloma in zaklopnini pokrovom se ceno proda pri
E. Dobovišek
Ljubljana, Vrhovčeva ulica 9.
Zapomni, ne zabi: Bolan ali zdrav,
Le »FL0RIAN" rabi, Želodcu bo pravf
Želodčni liker
je pripravil tek In prebavo marsikomu, ki Je zamAn kupoval draga In neprijetna zdravilal
Pristni *FL0RIAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije ,,FL0R1AN“
v Ljubljani:
z najodličnejšim spoštovanjem
za tovarno drož Jos. Košmerl Ljubljana, Frančikanska ul. 6.
ANGL0 SSK A'“ K”'“
Ljubljana, Šelenburgova ulica
zraven tvrdke Magdič.
K 12*50
A.: Kje kupite nože, škarje i. dr ?
B.: Pri J. Kraigerju, umetnemu in finemu bru-	^	.
saču, ki ceno
dobro jeklo.
dovska ulica 3. »Oh
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
površnike, pelerine za moSke in dečke. 1 ine vrh n e jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturo! in konfekcijski trgovini
Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra 'n botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni
Alojzija Povha,Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata	izbora.
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
AH	J	*.*****
na vogalu Medene ulice !r> Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Mifclauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
Pozor!
Laška kuhinja
HjjTJ-Toljani.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino iz deželne kleti P^ronco in Brioni.
Ne zamudite lepe prilike!
Na prodaj je prometen, lep prostor v sredini mesta za stavbenika, dalje velika ogledala za dvorane, rabljeni predmeti za stavbe, kakor: okna, vrata, peci in dr. — Natančneje se poizve pri A. Dergancu, brivcu v hotelu „pri Maliču" *
Kdor hoče imeti res za^ nesljivo in trpežno uro, fino izdelane J verižice, prstane / i. t. d. naj ne S ~ prezre	/
tvrdke /
Bohinec & Co. - Trst
■a.lica, d.elle Torri £2
(za cerkvijo sv. Antona novega).
Velikanska zaloga vsakovrstnih
Obleke
Ljubljana, sv. Petra c. 44
V plačilne težkoče zašli trgovci in industrijci
§f%* se ranžirajo
najhitreje in popolno diskretno in sc v to svrho tudi denar preskrbi.
Vprašanja pod „FilijaIka Ljubljana" na upravo .Dneva*.
meri
Cene radi selitve jako znižane
Uro, verižice, uhani prstani, obelit! zapestnice itd. Itd. / Edina zaloga ur / z lastno /A z u a m k o /
PETAR JERAI
TRJT via s.ciovAnnis
Pnmrf Birmanski botri Pn7Arf rU/,UK in botrice! ruMli‘
Najlepša in najcenejša
birmanska darila
dobite edino-le pri stari solidni tvrdki
/S?/ Najstarejša // domača
tvrdka!
f/LUD. ČERNE
1 / juvelir in trgovec
/fubljana, Wolfova ul. 3.
■	Cenikiznstonj.	——
Moderno pobištvo Lastna delavnica.
Zdravnik
želodca11
Edna posebnost likerja je
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjka1 i*
90.000, 40.000, 30.000, 20.000 in 20.000 K, ozir. frankov in lir
zadene tekom meseca majnika
v srečnem slučaju že z vplačilom samo 5 kron, kdor naroči izborno skupino 5 srečk na 70 mesečnih obrokov po K 5-—.
15 Žrebanj VSakO leto!
Zahtevajte obširni mainikovi prospekt! Iz njegove vsebine: Za eno krono 100.000 frankov 1
Češke industr. banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Kanadian Pacific
iz Trsta v Ameriko
Radi prevelike zaloge blaga dajem
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dedke najmodernejšega kroja.
Postrežba tožna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
V hiši »Kmetske posojilnice