31n>. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 11. novembra 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K 5 —, mesečno K 170. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka	118.	:::
• •• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Balkanska vojna.
Važni trenotki.
V politiki pogosto preidejo meseci, ki ne prineso s seboj nič novega, k večjemu poročila o tem, kaj so jedli pri tem ali onem sestanku. Pridejo pa tudi dnevi, ko je vsak trenutek važen. In v teh dneh živimo sedaj. Danes ne moreš vedeti, a!J bo še jutri veljalo, kar se je slišalo včeraj. Najmanjša izprememba ima lahko za posledico popoln preobrat. Te dni je bila pozornost cele Evrope obrnjena na avstrljsko-srbsko vprašanje. Skoraj na to se je pozabilo, da ie Solun padel, da je v njem mizerija, trpljenje in bolezen — celo na Čataldžo in na Carigrad smo pozabili — tako so nas zmotile srbsko-avstrijske razmere. Saj bi bilo celo delo balkanske vojne, ki jo je svet spremljal s takim občudovanjem uničeno, ako se ne najde mirna not rešitve za Srbijo in Avstrijo.
V Belgradu so torej rekli, da bodo odgovorili. ko bo Avstrija povedala, kaj misli pod svojimi legitimnimi interesi. To bo za Avstrijo nekoliko težak odgovor, ker bo morala boli odkrito govoriti nego doslej. Iz besedi grofa Berchtolda se je mislilo, da Avstrija ne ve. kaj hoče. Jasno pa je bilo, da hoče morje ob Adriji In da zaradi svojih južnih dežel noče, da bi Srbija zrastla do prevelike moči. To je enostavna državna iilozoiiia.
Od vseli strani so se oglašali v teli dneh svetovalci. Ni jim manjkalo dobre volje — toda ako kdo išče prepira zato ker ve. da je močnejši in da bo onega, ki ga izziva lahko ugnal. je težko miriti. Trma in svojeglavnost se združita z domišljavostjo — in v takem slučaju ie vsaka beseda odveč. Zato danes razvoj ni od tega odvisen, kdo ima prav: ali Srbija, da vzame kar ie njenega, ali Avstrija, da brani vzeti kar nji diši — ampak od tega: ali bodo v Avstriji spoznali važen trenutek, ki ie prišel.
Svarilnih glasov danes v Avstriji ne manjka — toda več je vabljivih šepetalcev. katerim na višjih mestih radi odpirajo ušesa. Med mnogimi se je oglasil tudi grof Sternberg. ki je poleg mnogih špasov v parlamentu — tuintam povedal in zapisal kaj pametnega. Grof Sternberg je priobčil daljši članek, o razmerju med Avstrijo in Srbijo.
To-le zahteva grof Sternberg za Avstro-Ogrsko od balkanskih držav: 1. Bančni monopol za Avstro-Ogrsko v vseh balkanskih državah; 2. tnoi.opcl plovitbe, to se pravi, av-strijski l.iovd ima nci no pravico do plov:tbe v balkanskih vodah in ea morajo v to svrj i subvencionirati vse LslKanske države; 3. zeleznl-Ške Droge Belgrad - Solun in Bar - Solun se morajo izročiti avstiijski delniški družni z jamstvom. da st jt ne bo obdavčevalo m da bo svobodno določala tarife, in 4. Kaneia. glavno mesto otoka Krete, se mora izročiti Avstro-Oj>rski da to pristanišče utrdi in je porabi za bazo svoje vojni mornarice.
Mislimo da je v tem hotel Sternberg napraviti zopet špas svoje vrste, ker resno bi tako ne rncgt! govoiih.
Kdor misli, da bi se balkanske države, ki so žitvovale kri in premoženje za osvoboditev svojih rojakov izpod turškega jarma, daje se-dai po tolikih uspehih in sijajnih zmagah, ki so žive pričv. njihove kolosalne življenske sile in inlodeni^ke energiie. vkleniti v avs+r”cki ia-
rem, ta se je skregal s pametjo in je obolel na možganih
Želeti bi bilo, da pridejo o pravem trenotku tudi pravi svetovalci.
Poročila z bojišča molče. Pri vzhodni bolgarski aimadi je sedaj že tretjič nastala tišina. To se ie dvakrat pokazalo kot — dobro znamenje. Časnikarji razven onih, ki so prišli prav v ospredje — so odšli. Oodilo se jim je slabo in izvedeli niso ničesar, čitali smo par poročil, da so morali časnikarji vojake prositi kruha. Torej ni čuda, da ni posebnih glasov. Previdni Bolgari o gibanju čet sploh ne puste poročati. Tudi sicer so vladna poročila kratka. Pričakovati pa je po tem molku — zopet veliko bobnenje, ki bo najbrže oznanjalo popolno bolgarsko zmago.
O srbskem pristanu v adrijanskem morju se oglašajo različna mnenja. Mi se strinjamo s tem:
O kakem ogroževanju avstrijskih gospodarskih interesov tu ne more biti niti govora, pač pa bi avstrijska trgovina (in posebno paroplovstvo) mogla imeti Ie koristi, ker bi se otvorila njenemu delovanju nova ozemlja — notranja Albanija in Stara Srbija, kjer je avstrijska trgovina dosedaj razmeroma malo delala.
Za srbsko luko Drač in Medua in Zaledie bi bil Trst glavni dobavatelj. O tem ni niti najmanjega dvoma. Za Avstrijo je v gospodarskem oziru mnogo bolje, če dobi Srbijo luko v Jadranskem morju nego v Egejskem morju. ♦
Vprašanje je. ali bodo avstrijski diplomati to spoznali: Znano je, da je Avstrija doslej Izdajala svoj denar za nemške šole v Solunu in za italijanske šole v Albaniji (te so stale tri mlljone na leto in so bile torej v jeziku, ki ga noben Albanec ne razume). Zato velja o naših diplomatih beseda:
Imajo oči in ne vidijo nič, imajo ušesa in ne slišijo nič. To je najgloblji vzrok neuspehom Avstrije. Saj smo doživeli v glasovitem Fried-jungovem procesu razkritje sramote, da so bila naitajneja poročila naših diplomatskih in vojaških zastopnikov v Belemgradu navadne, le za lahkovernost, nevednost in brezkritičnost naših diplomatov preračnnfene fafzifikaciie za-himpanega srbskega študenta. To j« bil mier-liaj usode. Uvaževali naj bi bili ta migljal in še veseli naj bi bili, da Friediungovi dokumenti niso napravili daljne škode. Uvaževali naj bi bili ta mifdiaj in očistili In reorganizirali naj bi bili temeljito to nesposobno in nezadostno diplomacijo. A kaj se je ztrodilo? Grof Aehrenthal — ki bi nas bil. da ie dalie živel, se svojo trmo popolnoma ugonobil — je ukrenil nasprotno od tega. da je le iezil par ooozi-riionalnih ljudii Krivec, tedanii odposlanec v Belemeradu. grof Forgaeh. ie bil — odlikovan in povzdignjen na drugo višie mesto. Na nie-govo mesto pa ie prišel drug Madiar. g. IJgron. ki ne pozna srbskega jezika in ki je že prej mrzil Srbe. Naravno torel, da nosloval ravno tako slabo kakor njegov prednik.
Taki slabi diplomati nam lahko na jugn temefiito zavozijo.
Pridobivajte novih naročnikov!
LISJEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Zdaj jo je zaničeval in gledal nanjo iz višine.
Prodala se je bila za sijajen naslov ... On pa je šel v njeno bližino, proti senci velike palače, kjer je spala v nečisti postelji... Šel je brez namena, brez upa, brez misli, z edino željo, da bi bil vsaj še urico nekoliko bliže pri njej...
Saj potem bo končano.
Potem pobegne ... Potem zaduši to brezumno ljubezen ... Potem!...
Govoreč sam s seboj v teh mračnih in protislovnih mislih, je dospel pred temno in veličastno zgradbo Luvra.
Ustavil se je... pogled se mu je zaril v nočno temo ... obstal mu je na tem zidovju, za katerim je počivala vsa njegova ljubezen in vse njegovo sovraštvo:	ženska njegove lju-
bezni ... mož njegovega sovraštva ...
Vse njegovo življenje je utripalo zdaj med tema dvema tečajema, ki sta po vrsti, sleherni s svojim posebnim magnetizmom, nagibala njegovo misel k sebi: Žileia! Kralj Franc!
Počasi se je napotil okrog Luvra in dospel na breg reke; njegov žareči pogled je iskal in ugibal.
Ugibal — kaj? O, nesrečnež!
Hotel je videti razsvetljena okna: videl jih
je!
V dalji, onstran vrtov, sta se svetili dve okni v rahli svetlobi; njiju svit je bil mežikajoč
kakor porogljivo smehljanje.
Zakaj je bil Manfred prepričan v tistem hipu, da se nahaja v tisti razsvetljeni sobi kralj?
In vendar ga je videl v duhu!
Videl je Zileto!
Kralj se ji je bližal, stiskal jo je v naročje in ona. oh! ona se je udajala objemu tega svojega kraljevskega ljubimca z zaničevanja vrednim ponosom!
Ta prizor, ki si ga je predstavljal s tisto posebno stvarjajočo silo domišljije, ki jo daje človeku ravno ljubosumnost, je trpinčil Manfreda neizrekljivo.
Njegova pest se je iztegnila proti oknu, in krvava psovka mu je planila čez ustnice.
Nato pa — mahoma — v tem molčanju, tej noči, tei neizmerni žalosti, ki je padala z mrklega neba in plavala na črnili valovili, je zamrla jeza v njegovem srcu.
Žalost je bila močnejša od nje.
In zgrozil se je pred strašno praznoto življenja. ki se mu je odpiralo zdaj — samemu! Samemu na veke! Daleč od nje!
Bilo mu je. kakor da bi zalival led njegovo notranjost.	„
»O Zileta!« je zamrmral zamolklo.
In v stran je obrnil pogled, ki ga je zastirala solza.
V tem hipu se je zazdelo, kakor da se trgajo oblaki, ki so se podili po nebu; pramen svetlobe je živo obsijal lice starega Pariza in njegove mostove, obtežene z ostrostrehimi hišami, nad katerimi sta štrlela mogočna zvonika notredamska.
Po Seni se je bližala barka.
Barka ob taki uri je bila izvenreden dogodek in skoraj gotovo ne brez zlega pomena.
Manfred je skočil iz svetlobe in se skril v
PREPIR DVEH SULTANOV.
Čudna je usoda skrita, čudno se spreminja svet —-sultana tu dva sedita:
Abdul Hamid — Muhamed.
Abdul Hamid, sultan stari, jn pa mladi Muhamed, kako slabi se vladari, vsak nam daje boljši zgled.
Pravi Abdul Muhamedu:
Vidiš, kaj se vse godi, pojdemo vsi k Mohamedu
če se čudež ne zgodi.
Muhamed mu odgovarja:
Ti si kriv, da je tako, dela slabega vladarja je popravljati težko.
Abdul Hamid:
Jaz sem vladal dolga leta pse kristjanske sem krotil, gledal sem. kdo več obeta, ta je tudi več dobil.
Muhamed:
Tvoj sistem je bil zastaran, delal je po svoje vsak, bil si mnogokrat prevaran, ker verjel si vse, bedak.
Abdul Hamid:
K meni hodil na posete je sam Eduard, slavni kral). dobre mi je dal nasvete in denar mi je dajal.
Muhamed:
Vsi so delali kupčijo vsak le zas^ je skrbel — že delili so Turčijo preden ti si v pokoj šel.
Abdul Ha m i d:
Poskrbela je Evropa, da sem red imel in mir, če je kaka grška tropa delala mi kje prepir.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	:a
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase »e plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	:::
Muhamed:
To. za nas je slabo bilo — ker pravilo se glasi: da zahteva vsak plačilo, če kaj vrednega stori.
Abdul Hamid-
Mi smo modro varovali Turčijo novotarij — vi pa ste reforme dali, ki jih koran ne pusti.
Muhamed:
Mi res dali smo reforme, v toda tiho ti povem — kake da so bile forme, še do danes sam ne vem.
Abdul Hamid:
Vislice ste naredili turške Jbesili ljudi —<	jjf
proti Alahu grešili, ki se zdaj na nas jezi.
Muhamed:
Vi premalo ste morili uporne te kristjanske pse, po reformah iztrebili bili mi bi, vse, prav vse.
Abdul Hamid:
Kaj pa bomo zdaj počeli ko nesreča je prišla — saj ne bodo se oteli brez pomoči Alaha.
Muhamed:
Nič ne boj se, diplomati sami poskrbe za nas, to prijatelji so zlati in veljaven je njih glas.
Abdul Hamid:
Kaj ko harem bi odprli in hurisk jim dali sto, če Bolgari k nam bi vdrli itak vsega konec bo.
Muhamed:
Slišal sem, da v nemškem Gra3cit
imamo prijatelje,
tudi še po zadnjem padcu
nam ostane — upanje.
Abdul Hamid:
V nemškem Gradcu, pri »Tagblattu«, a, to je tam v Avstriji.
Tam smo bili kot brat bratu, nekdaj že prijatelji.
Muhamed:
To zato, ker naša raja iz slovanske je krvi —
Nemcem to zato ugaja, ker jih tlačijo sami.
Abdul Hamid:
Te bo treba pridobiti to rešitev bo za nas, dajmo jim kaj obljubiti, dokler ni šl skrajni čas.
gosti senci stoletnih topolov, ki so mrmrali žalostno.
Odondot je zrl na čoln, ki se. je bližal ni-zdol po reki.
Trije veslači so ga vodili z močno in veščo naglico Mlad mož ie sedel pri krmilu.
Zdajci je krenila barka proti bregu.
Zdrčala je mimo Manfreda in pristala skoraj tik pred leseno krimo, ki smo jo opisali v prejšnjem poglavju.
»Gostje, ki gredo v mornarsko krčmo!« je dejal Manfred sam pri sebi.
Ta lup pa je vstal mož, ki je sedel na zadnjem koncu čolna in skočil na pobrežje.
Bil .'e kakih petnajst korakov od Manfreda.
J11 ta ga je spoznal.
Točno v tem trenotku so se zvrstili z bliskovito naglico ti-le dogodki:
Manfred je obrnil oči v razsvetljeni okni, kjer je menil, da se objemljeta kralj iti Zileta; nato se ie vrnil ta pogled mašinalno k Gansaku.
Vdajaje se silnemu nepremišljenemu nagibu, je skoči! na svetlo, zasmejal se porogljivo in kriknil s tistim trpkim in jedkim glasom, ki ga ie imel samo v trenotkih, kadar ni bilo v njegovem srcu ničesar nežnega več.
"Čast in slava gospodu markiju De San-saku, cvetu francoskega viteštva! Marki, katero lepo deklico pa namerjate ugrabiti nocoj, oh. saj vem, da ne zase, za svojega gospodarja! In za kakšno ceno? Ali vas Franc dobro plačuje?-c
Zdajc' pa so se odprla vrata mornarske krčme.
»Po njem! Kolji!« so kričali glasovi.
Na pozoriŠče ie planil mal mož ob glasnem rožljanju orožia.
Sansak !e dvignil roko in jim pokazal Manfreda.
»Grom in peklo!« je zarjul naš prijatelj:' »Ti plemiči so večji figarji, nego sem si mislil.«
Potegnil je rapir, misleč si z divjo radostjo v srcu:
»Na vsem lepem se mi nudi priložnost, oditi na veliko potovanje o katerem sem sanjaril. Z Bogom, brate lantnč!«
i Ubijte gu! Ubijte ga! so rjuli glasovi.
»Saj to bi rad, če zmorete!« se ie zagro-hotal Manfred.
In njegov rapir ie zaigral v strašnem vrtincu, ki ga je bil navajen.
Morilcev je zamrgolelo okrog Manfreda.
Zamolkel krik. ie en krik, stokame gneva, preklinjanje, slehrni glas napadalcev ie pomenil rano, zadane po Mr.nfredovem meču.
Marfrej se je pomikal polagoma proti bližnji opekarni, nadejaje se, da najde v enem njenih kotov in kotičkov primeren k.aj za obupno obrambo svojega življenja.
Pomikal se je naprej in pot, ki jo je hodil, je bila zaznamovana s krvjo. Štirje napadalci so ležat mrtvi kakor štirje kantoni ob tej smrtonosni cesti
Že so r.rpadali osupli morilci z manjšo drznostjo. Le kričali so v enomer:
»Ubij ga! Kolji! Sekaj!«
Toda že so sc tudi umikali v spoštljivo razdaljo.
»Napadajte! Tak napadajte vendar, podle duše!« je rjul Sansak.
A napadal je Manfred.
Spopad je bil strašen.
Rapir je zavihral žvižgaje, suvaje in se-kaje: padlo je troje mož.
»Slab bandit ste!« je kriknil Manfred San-saku, ki se je penil od jeze. Ne znate si izbrati dobrih morilcev! Še enega! Osem jih Je!«
Bilo je resnica!
M uh a m e d:
Nemci mnogo princev imajo in ta rod brez dela Je:
1 ... radi Jih za vlado dajo,
če jih kdo zahteva kje.
'Abdul Hamid:
Alah, varuj nas te kazni vladati le Turčin sme; če so Nemci nam prijazni le za njih dobiček gre.
M u h a m e d:
Glej tako zagospodaril tvoj nesrečni je sistem — .
Alah nas hudo je udaril, kje rešitev bo, ne vem.
Abdul Hamid:
To ste Mladoturki krivi, ker armada je za nič —■ proti bandi nagajivi jaz bi rabil en sam bič.
M u h a m e d:
Saj učil je nas Goltz-paša, ki še ti si ga najel, kaj je delal — to se vpraša, da bo vse hudič uzel.
Abdul Hamid:
Dal sem zidati trdnjave Kirkilise — Jedrenje —
Prusi razbijali glave, bi na njih tri mesece.
M u h a m e d:
Pa prišli so tja Bolgari in so vzeli vse v par dneh —«
V Skoplju Srb že gospodari, po Evropi pa je smeh.
Abdul H amid.
V Azijo bo treba iti, druge poti ne poznam, drugim Carigrad pustiti in Sofije svete hram.
M u h a m e d:
To je kizmet, je usoda, ki jo Alah je poslal.
Konec turškega bo roda, ker se rob je maščeval.
Opomba. Leta 1908 je doseglo na Turškem gibanje takozvanih mladoturkov. To so bili nekaki napredni Turki, ki so hoteli nekoliko oprostiti Turčijo iz zastarelih razmer. S tem so hoteli le utrditi in oživiti turško moč, ki je propadala. Nastala je revolucja, pri kateri je bil stari sultan Abdul - Hamid odstavljen. Mladoturki so imeli moč v vojski in so hoteli vzeti svojim kristjanskim podanikom še zadnje človeške pravice. Za svojega sultana so postavili Mubameda V.
Ker je imel stari sultan tudi še nekaj pristašev, je nastala protirevolta, pri kateri so Mladoturki obesili v Carigradu več uglednih staroturkov. Te slike smo takrat videli v evropskih listih. Od te dobe so si mladoturki in staroturki bili vedno v laseh in so drug drugemu jčitali slabo gospodarstvo. Tudi polom zdaj zvračajp drug na drugega. V naši pesmi se prepirata Abdul Hamid kot staroturek in Muhamed kot mladoturek.
Volna
PODROBNOSTI O PADCU SOLUNA. 25.000 VJETNIKOV.
Atene, 10. novembra. Povodom kapitulacije Soluna In trdnjavice Karaburnu, se je predalo 25.000 turških vojakov.
Atene, 10. novembra. Na vprašanje grške vlade je general, Paulls podal o zavzetju Soluna sledeče podrobnosti. V sredo ob trlčetrt na 4 popoldne je prišel poveljnik turške posadke v Solunu k grškemu prestolonasledniku Konstantinu in mu ponudil kapitulacijo mesta in posadke .Prestolonaslednik Konstantin Je izja-
vil, da zahteva, da se predajo vse turške čete pred Solunom in izroče orožje in da se uda tudi posadka trdnjavice Karaburnu. Rok, v katerem se je imea lpogodba izpolniti, je bil natančno določen. Naslednjega dne ob 8. uri zjutraj, je bilo slišati več strelov iz topov. Mesto se je predalo.
Atene, 10. novembra. Vojno ministrstvo Je dobilo od vrhovnega poveljnika grške armade sledeče poročilo o padcu Soluna: »Cel dan pred padcem mesta je prodirala grška armada ob Vardarju. Angleški, francoski, nemški in avstrijski generalni konzul so se obrnili do poveljnika solunske posadke Fazitn paše in posredovali pri njem glede predaje mesta. Fazhn paša je zahteval, da se celi njegovi armadi pusti orožje in se jo smatra do konca vojne kot neutralno moč. Jaz nato nisem hotel pristati, ampak sem odločno zahteval, da posadka brezpogojno izroči tudi orožje in izjavil, da Se orožje vrne šele koncem vojne. Rok za odgovor je bil določen do 6, ure zjutraj naslednjega dne. Ob peti zjutraj je v resnici prišel k meni Fazim paša v spremstvu nekega diplomatskega zastopnika in izjavil, da je armada sicer pripravljena izročiti orožje, prosi pa, da se pusti 5000 pušk za novince, ki so se ravnokar pričeli vežbati. Ker nisem pristal niti na ta predlog, se je Nazim paša oddaljil z novim rokom za dve uri. Rok je pretekel in ker nisem dobil odgovora, sem dal ukaz. naj grška armada nadaljuje svoje prodiranje. Ob deveti uri zjutraj so grške čete že dospele pred vrata Soluna. Popoldne ob štirih je Fazim paša poslal k meni, častnika s pismom, da sprejme kapituiacijske pogoje. Takoj sta odšla v mesto dva grška Častnika in z Fazim pašo sestavila protokol o predaji orožja in kapitulaciji mesta. Nato je prišla armada imela slavnosten vhod v mesto, ne da bi se prelila tudi ena kaplja krvi.	.
STRAŠNI PRIZORI PRED ZAVZETJEM MESTA.
London, 10. novembra. »Daily Chronicle« poroča iz Soluna: Predno je Solun padel, je prišlo d‘o velikega krvolitja. Turške čete so poklale mnogo kristjanov in Židov, več hiš požgale, mnogo trgovin so oplenile. Ko je prišla v mestc grška armada, so bili aretirani vsi turški uradniki in oficirji. Skupaj se je predalo
27.000	vojakov.
GRŠKE CETE PROTI CARIGRADU.
London, 10. novembra. »Daily Telegraph« poroča, da je grška armada izkrcala svoje čete na levi obali Marice, da tako lažje forsira prodiranje, proti Carigradu in pomaga bolgarskim četam pred carigrajskimi utrdbami.
SRBSKA ARMADA OB JADRANSKEM MORJU.
Belgrad, 10. novembra. Kolona generala Jankoviča, ki je osvojila Prizren, Je prodrla do Leša ob Jadranskem morju, in se je združila s taniošnjimi črnogorskimi četami.
BIVANJE KRALJA PETRA V SKOpLJU.
Belgrad, 10. novembra. Iz Skoplja se poroča, da je kralj Peter včeraj posetil mošejo sultana Murata. S tem je kralj hotel dokazati, mohamedanskemu prebivalstvu, da prizna mohamedansko vero kot enakopravno in da se ona nima bati nikakih represalij s strani Srbije.
SRBSKA STATISTIKA O SRBSKIH IZGUBAH.
Blegrad, 10. novembra Iz Skoplja se poročajo nove podrobnosti o bojih zadnjih 14. dni. Pred Novim Pazarjem so izgubili Srbi 500 mrtvili in ranjenih, Turki 300 mrtvih in 700 ranjenih. Srbi so pri tej priliki zaplenili 57 topov in veliko množino vojnega materijah. Boji pri Krčevu in Prilepu so bili silno krvavi. Srbska pehota je prodirala brez artiljerijske pomoči in \p morala zavzeti turške pozicije z-bajonetnim naskokom. Vendar so bili kljub temu izvojevali sijajno zmago in pognali Turke proti Dibri in Bitolju. V Prilepu so izgubili Srbi do 2500 mrtvih in ranjenih. Turške izgube znašajo okolo 6000 mož.
PONOVNI USPEH BOLGAROV.
Petrograd, 10. novembra. Petrogradska brzojvna agentura poroča: iz Mustafa paše (Slivena). da so včeraj Bolgari sijajno odbili
turški napad in ob sedmi uri zvečer definitivno zavzeli turške utrdbe Papatepe. Turške čete so se umaknile do trdnjavice Bekšitepe.
Sofija, 10. novembra. Bolgarska vojska je danes zasedla Kantol Tepe (višine okolu Čor-hija) in Kara Tepe (višine pred Istrandžo.)
PADEC UTRDB MED ČORLUJEM IN ČA-TALDŽO .
Sofija, 10. novembra. Bolgari so sedaj zavzeli vse pozicije med Corlujem in Cataldžo.
Sofija, 10. novembra. Že včeraj so došle semkaj vesti o zavzetju Cataldže, ki pa po Izjavah merodajnih krogov niso resnične.
Sofija, 10. novembra. Včeraj so se tukaj razširile vesti, da je bolgarska armada predrla turško obrambno linijo pri Cataldžl. Uradno ta vest še ni potrjena, za to pa se naglaša, da bo bolgarska armada za vsako ceno zavzela tudi Carigrad.
BAŠIBOZUKI OKOLI DRINOPOLJA.
Sofija, 10. novembra. »Agence Telegraphi-que Bulgare« poroča: V okolici Drinopolja so se pojavili bašlbozuki. Bolgarske oblasti so odredile vse potrebne odredbe, da se uniči ta turška roparska druhal, ki vznemirja prebivalce bolgarskih mest.
ZAŠČITA BOLGARSKE.
Sofija, 10. novembra. Uradni krogi izjavljajo, da bodo Bolgari v slučaju zavzetja Carigrada poskrbeli za varstvo kristjanov na ta način, da bodo bežeče turške čete potisnile proti severu in jih ne pustile v Carigrad.
BOMBARDIRANJE SKADRA.
Rieka, 10. novembra. Včeraj se je zopet pričelo bombardiranje Skadra in sicer sedaj tildi z oblegovalnimi topovi. Kakor poročajo privatne vesti, vlada v Skadru med prebivalstvom nepopisna panika. Katoličani so se poskrili v katedrali, med njimi je tudi nadškof Sei egi. Črnogorska artiljerija s svojih pozicij ne more točno streljati in so te zgradbe za to v veliki nevarnosti. V mestu so cene živil silno poskočile. Franccski konzul je dobil dovoljenje, da je s francoskimi podaniki zapustil mesto.
KONFERENCA CARIGRAJSKIH DIPLOMATOV.
Berlin, 10. novembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada, da so se včeraj popoldne sestali k skupni konferenci poslaniki vseh evropskih velevlasti pod predsedstvom avstrijskega poslanika grofa Pallavicinija. Na konferenci se je razpravljalo o težavnem položaju, v katerem se nahaja Carigrad. Ruski poslanik Giers je stavil predlog, naj se naprosi Porto, da odpre Dardanele za vse tuje evropske vojne ladije. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da nc-obhodno potrebno, da pridejo evropske vojne ladije kolikor mogoče hitro v Carigrad. O predlogu se je razvila živahna debata. Ker se je angleški poslanik Lovvther izjavil proti predlogu, je Giers umaknil svoj predlog.
ojacenje turske armade.
Petrograd, 10. novembra. Turški armadi pride tekom 10 dni iz Bejruta in Damaska okoli
50.000	mož na pomoč. V nadaljnih treh tednih jc pričakovati še 150.000 mož.
USTAVLJENI TURŠKI LISTI.
Carigrad, 10. novembra. Turška vlada je ustavila lista »Tanin« in »Jeni Gazetta« radi hujskajoče pisave. Posebno »Jeni Gazetta« se je zadnje dni trudila, da bi vzbudila v prebivalstvu verski fanatizem.
ANGLIJA IN PREHOD SKOZI DARDANELE.
Pariz, 10. novembra. Tukajšnji listi poročajo, da je angleška vlada vsem kabinetom sporočila, da nima nič proti temu, če dobi Rusija za svoje vojno brodovje prost prehod skozi Dardanele.
SRBIJA NE ODSTOPI OD SVOJIH ZAHTEV.
London, 10. novembra. Angleška vlada Je dobila avtentično obvestilo, da hoče Srbija na vsak način okupirati Drač.
SRBIJA PROTI ALBANIJI.
Belgrad, 10. novembra. Vladni organ »Samouprava« piše, da Srbija nikakor ne bo pri-
volila v to, da bi bila Albanija proglašena samostojnim državam.
AVSTRIJA IN SRBIJA .
Pariz, 10. novembra. V tukajšnjih diploma-tičnili krogih se govori, da so se napeti odno-šaji med Avstrijo in Srbijo zopet poostrili.
ITALIJA PROTI SRBSKIM ZAHTEVAM.
Sofija. 10. novembra. V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da se Italija čisto nič ne protivi srbski zahtevi po svobodni luki ob Jadranskem morju in da bo Italija srbsko zahtevo celo podpirala.
ANGLEŠKO SREDOZEMSKO BRODOVJE.
Malta, 10. novembra. Angleške križarke »Hibernia«, »Britania«, »Commoushoe«, »Ho-minion«. »Blace Prince« in »Chamberlain so dobile ukaz, da takoj odplovejo proti Orijentu. Razven par torpedovk na Malti ni sedaj niti ene angleške vojne ladije.
VOLITVE V RUSKO DUMO.
Petrograd, 10. novembra. Od 440 dosedaj oddanih mandatov je dobila zmerna desnica 117, oktobristi 80, in kadeti 58 mandatov. Ostale manjše stranke so obdržale svoje dosedanje mandate.
* * *
Ker je bila telefonska zveza z Dunajem včeraj ponoči pretrgana, s0 izostala najvažnejša telefonska poročila.
DNEVNI PREGLED.
Iz Ijudsko^olske službe. Namesto učiteljice Antonije Germek, ki je radi bolezni na dopustu je imenovana za suplentko na šoli v Krašnji gdč. Frančiška Terpinc.
Poročil se je danes g. dr. Ernest Rekar, odvetniški koncipijent, z gdčno. Mici Schrey, iz znane narodne rodbine na Jesenicah. Naše iskrene čestitke!
V reki našla smrt. Iz Ljubna se poroča:
Tu se je zgodil predvčerajšnjem zelo žalosten slučaj, ki je zahteval človeško žrtev. Tesar in posestnik Rudolf Kolbl je hotel predvčerajšnjem popraviti neko žico pri kolaškcm prevozu čez Muro. Poškodovana žica se je nahajala sredi prevoza čez reko. Kolbl je stopil na okraj čolna, ki se je nenadoma prevrnil, tako da je Kolbl padel v reko, kjer je utonil.
Ogenj na kolodvoru. Predvčerajšnjem dopoldne je izbruhnil ogenj na kolodvoru postaje Pernegg na Štajerskem. Na tovornem vlaku, ki je prišel iz Gradca, se je nahajala na nekem vozu velika množina perila. Vsled isker z lokomotive se je vnele blago, naloženo na vlaku. Vse železniško osobje na kolodvoru je skušalo pogasiti ogenj. Toda vsled velikega vetra se ' jim to ni posrečilo in morali so poklicati požarno brambo v Perneggu, ki je šele pogasila ogenj.
Divji mož v divjem zakonu. Ivan Reh, 53Letni posestnik iz šmarjete na Štajerskem
živi s posestnico Magdaleno Kostevec v divjem zakonu, Rehu. ki je znan kot jako groV> človek in velik pretepač, se jc ta divji zakon pristudil. Zmerjati je začel svojo priležnico, suvati in tepsti. Neprestano je živela pri njem v nevarnosti za svoje življenje. Reh je tudi grozil, da bo zažgal hišo in pred kratkim je Kostevčevo tako pretepel, da je zadobila težke telesne poškodbe. Mariborsko sodišče ga je obsodilo na štiri mesece zapora.
Otrok našel smrt v plamenu. Pretečeni mesec je položila kakor ponavadi bajtarica Marija Filipič iz Spodnjega Štajerskega svojega, nji v varstvo izročenega dveletnega otroka Božidara Kruha v posteljico blizo ogniišča.
V sobi se je nahajal še en otrok, ki pa je ležal poleg prvega v zibki in spal. Filipičeva se je odstranila tisti dan za nekaj časa iz hiše. Ko je prišel tako čez eno uro sin Filipičeve domov, je našel ubogega fantka vsega v plamenu. Otrok je kmalu nato vsled opeklin umrl. Filipičeva pa je bi'a predvčerajšnjem obsojena vsled malomarnosti na pet dni zapora.
Otrok se ie utopil. Predvčerajšnjem jc padel v Barnbachu dveletni otrok delavca Ha-norja v neko blizo hiše se nahajajočo lužo. Ker ni bilo nobenega človeka, ki bi slišal obupno kričanje otroka in ga potegnil iz vode, se je otrok utopil.
Prva ljubezen dijaka Florjana.
(Konec.)
Ko je prišla vrsta zopet na Mici, je ta s trdnim pritiskom položila svojo zadnjo domino pred se, rekoč:
»Nimam! Cvetko naprej!«
Imenovani je pogledal na sredo mize po številu pik, potem pa svojo domino. Njegovo že itak rdeče lice je še bolj zatemnelo; nemirno se je premikal po stolu in molčal.
»No, ali nimaš?« je vprašala na Daničini desni strani sedeča Cvetkova najmlajša sestra Zorka.
»Imam!« je končno v zadregi odgovoril Florijan in pokazal navzočim svojo zadnjo domino, s katero je igro dobil.
»Haha!« se je smejala Danica. »Res, srečno roko imate, a ne zame, temveč zase. Ravno pred nosom ste mi zaprli. Ako bi vi ne imeli bi dobila jaz igro.«
Cvetko pa je sedel, kakor na žrjavici; najraje bi se bil vdrl v zemljo, a v to svrlio bi bil moral najprej predreti dve nadstropji. Obtičal je torej na svojem stolu in mrmral zmedeno.
»Gospodična, bodite prepričani, da sem |vam iz vsega srca privoščil in želel dobitek Jgre; niti sanjalo bi si mi ne, da bom jaz dobil. Sedaj vidim, da imate sami srečnejšo roko nego jaz. Nikdar več vam ne bom izbiral 'tablice U
S temi besedami je bila igra končana. Danica je sedla h klavirju in pričela iskati po notah. Vsi navzoči so bili zelo vzradoščeni, kajti Danica ni bila samo izvrstna pianistka, temveč imela je tudi lepo doneč glas.
Ob takih slučajih se je mali Cvetko zopet jezil nad svojo usodo, ki mu ni dala lepega ali vsaj čednega glasu. Kolikorkrat je na samem poskusil zapeti kaj čisto priprostega, vedno je umolknil in sam si je priznal, da je njegov glas vsa drugo nego lep.
Jezilo ga je torej veliko nasprotstvo pri Danici, katere glas je bil podoben srebrnemu zvončku, ki bi ga človek poslušal celo večnost. Kako lepo bi bilo, ako bi se njegov lepi tenor melodično spajal z zvonkim glasom Danice v čarobno pesen! A kako naj se spaja, če ga ni?
Danica jc igrala; njeni drobni prstki so urno tekali po belih tipkah. Cvetko pa je nepremično zijal vanjo in jo dobesedno požiral z očmi. Odkritosrčno si je priznaval, da je zaljubljen črez ušesa v lepo Danico, a kaj pomaga priznanje samemu sebi! Svojo zaljubljenost bi še raje priznal Danici; a kako naj to stori?
V zabave polnih večerih ni bila Danica nikdar sama; ako pa se je zgodilo, da je Cvetko posetil Kobalove, mu je bila vedno Daničina mati na poti. Druge prilike pa ni bilo.
V tej negotovosti jc pričel Cvetko giniti, zanemarjal je šolo, popuščal učenje. Stari Kurnik pa je zamanj iskal vzroka tej izpre-membi, zamanj je iskal pomoči v palici.
Tudi Cvetkovi sodijaki so opazili nenavaden prevrat in pazili so nanj. Tn res ga je ne-> kega jutra med .poukom, zasačil njegov gosed.
ko je pisal pismo — njej. Zatopljen v pisanje, ni videl nič in slišni nič, tako, da je njegov sosed lahko že končano pismo prečital do konca ...
Domov gr^de pa je Cvetko premišljeval, kako bi oddal pismo in sicer tako, da bi ga dobila le Danica. Hodil je dolgo in je gledal temno, končno pa je prišel do zaključka, da ne gre drugače, kakor, da odda pismo Daničini mlajši sestri.
Težko.je pričakoval usodepolnega trenot-ka, ko bo oddal skrbno zapečateno pismo in takoj po obedu je zapustil mizo in čakal na Daničino sestro.
Sreča mu je bila mila; ni mu bilo treba dolgo čakati. Vrata Kobalovega stanovanja so se odprla in Minka je s steklenico v roki stopila tia stopnice; hotela je v gostilno po vina.
Cvetko je počakal, da se je osemletna deklica vrnila, potem pa jo je ogovoril.
»Minka, bodi tako prijazna in daj ta-le papir Danici. Samo neka prošnja je.«
Minka "je vzela pismo in je takoj izročila Danici.
Ta je vrtila pismo nekoliko časa v rokah, končno pa ga je vendarle odprla in takoj pogledala na podnis. Slutila je približno, kaj hoče ta prismojeni Florijan in sama ni vedela, bi naj •se li smejala njegovi neumnosti, ali bi se jezila nad njegovo predrznostjo. Nesla je pismo takoj k svoii makri in šele tedaj je zvedela njegovo vsebino.
To dragoceno pismo ljubezensko pa je že davno požrl nenasitljivi ogenj in ne da se torej dobesedno obnoviti njegove vsebine. Zateči se moramo k spominu tistega dijaka, ki je med
poukom prečital pismo; ta pravi, da se je pismo glasilo približno takole:
»Dražestna gospodična!
Dolgo sem se pripravljal, da sem vzel v svojo desno roko popolnoma novo pero in je namočil v gosto črnilo, ter z okornimi besedami napisal to. kar mi veleva moje srce. Vem, da se mi bodete smejali, vem, da sem majhen in grd, a zato me ne zametujte. Kar je narava zakrivila na mojem telesu, to je popravila na mojem duhu, srcu in duši. Naj Vam povem v kratkih besedah, da Vas ljubim, ljubim kakor še nihče ni ljubil. Vi ste moj ideal, moje življenje. moje vse! Jaz ne ljubim samo fizične Vaše lepote, temveč tudi dobro Vaše srce, plemenito Vašo dušo. Do danes nisem našel prilike, razodeti Vam, kar mi preveva srce in danes Vas torej še enkrat prosim, ne zametujte me!
To Vam piše s tresočo roko
Vas ljubeči, pred Vami klečeči petošolec Cvetko Kurnik.«
Trepetajoče od jeze je prečitala pismo Daničina mati; hitro Je je vtaknila v žep in takoj je odhitela h Kurnikovim.
*
Pri Kurnikovih je pospravljala Mici zadnje ostanke obeda z mize. Cvetko je slonel pri oknu, njegov oče pa se je zložno položil po divanu. Zapalil si je svojo pipo in kmalu so se iz nje dvigali gosti oblaki dušečega dima. Po kratkem molku je oče povzel besedo:
»Cvetko, da se mi takoj spraviš h knjigami! Ali te moram vedno priganjati? Kaj pa
Pa še en pretep z nožem. Vršil se je v Babnem vrhu med posestnikom Jožefom Lombarjem in posestnikovim sinom Jožefom Snežičem. Ta dva moža si nista prav nič prijazna, med njima vlada že neko staro sovraštvo. 30. septembra t. 1. je prišel Jože Snedic s polja domov. Ko se je bližal domači hiši, je stopil k njemu Jože Lombar. Sprva sta govorila mirno in pametno. Kmalu pa so začele padati zabavljice. Med drugim je očital Snedic Lombarju, da mu je ta ukradel neke deske. Tu je Lombar vzkipel in ke& je bil tudi nekoliko Pijan, je zarohnel nad Snedicem:	»Kaj mene
dolžiš? Kaj sem ti jaz deske ukradel?« Snedic ki je bil tudi že precej razburjen, mu je odgovoril: »Ti si jih ukradel, ti!« Komaj je Snedic te besede izustil, je skočil Lombar nanj z odprtim nožem in ga je sunil v levo roko. Snedic s.e je brž ozrl po kakem polenu in ko ga je dobil, je zamahnil nad Lombarjem, vendar ga ni zadel. Lombar pa se je spustil še enkrat v Snedica in ga jc vdrugič sunil z nožem v roko, ter mu prizadejal težko telesno poškodbo. Bogve, kaj bi še vse nastalo iz tega pretepa, da ne bi prišel branit sosed Lombarjev in Sncdičev Matevž Zupan, ki je napravil konec krvavemu pretepu. Včeraj je zato sedel Jožef Lombar na zatožni klopi pred deželnim sodiščem, kjer se je moral zagovarjati za svoje, vse obsodbe vredno dejanje. Ker se je zahtevalo, da povedo izvedenci svoje mnenje o poškodbi Jožeta Snedica in ker izvedencev ni bilo, se je obravnava preložila. Predlagano je bilo tudi nekaj novih prič, ki bodo natančneje pojasnile cel dogodek, kako se je vršil.
Predrzen vlom. V kavarno »Erzherzog Johann« v Ljubnu je vlomil te dni neznan storilec in je odnese! iz predala, kjer je bil spravljen denar 76 K Vlomilec se je skril podnevi v vinarno, kjer pa ni dobil ničesar. Nato je vzel v bufettu iz predala že imenovano svoto 76 K. Gospa Tunner, kavarnarjeva žena se j,e prebudila vsled ropota, prišla je iz svojega stanovanja, prižgala je luč in je zbudila svojega moža. Ker je naenkrat postalo v kavarni svetlo, se je vlomilec prestrašil, razbil je šipo na vratih in je zbežal skozi odprtino. Obvestilo se je o tem takoj orožništvo. Zjutraj je prišel v kavarno orožniški sražmojster Stein-risser s svojim policijskim psom. Ta je imel takoj sled in je peljal orožnika po nji k južnemu kolodvoru, kjer je sled izginila.
Otrok se je zadušil. Predvčerajšnjem je Nastal v stanovanju delavca Ambroža Aleksa Moderbruga na Štajerskem ogenj. Aleksa ni bilo doma in tudi njegova žena je šla za malo casa po nujnih opravkih. Doma je pustila dvoje deklic, izmed katerih je bila prva stara eno leto, druga pa dve leti in pol. Dekletci sta bili v stanovanju sami. Naenkrat pa so opazili ljudje, ki so šli mimo Aleksovega stanovanja, da se vali skozi okna gost dim. Udrli so v Sobo in so pogasili ogenj. Na mesto nesreče je takoj prihitel oče ubogih otročičev, ki sta sc 'od dima nezavestna borila s smrtjo in ju je prenesel na svež zrak. Mlajša, eno leto stara ileklica, ki je ležala v polprikritem zaboju, se-Je zadušila in je niso mogli več rešiti.
Velik proces proti »doktorjem«. V Moskvi iSe je predvčerajšnjem začel velik proces proti £84. zobozdravnikom iz cele Rusije, ki so izsevali svojo prakso na podlagi ponarejenih Spričeval.	.
Maczoch je obolel. Znani oenstohovski Junak žalostne zgodovine pater Maczoch, ki je dnioril svojega brata, je v ječi težko zbolel, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Apelacijska obravnava proti njemu in proti hjegovim tovarišem se je preložila.
Velikanski požar v veletrgovini. Te dni je Izbruhnil ogenj v veletrgovini Johna Barkera Xr South-Kensingtonskem predmestju v Lon-nonu. V garderobah se je ravno v istem času, . ko je izbruhnil ogenj, nahajalo skoro vse osobje, kateremu je švigajoči plamen zaprl °t. Večinom so bile tam mlade deklice, med aterimi je nastala grozna panika. V gnječi je nastala, j.e bilo deset deklic pohojenih, enajst težko ranjenih pa odpeljano v bolnišnico. Požar se je v kratkem času silno razširil. Vzrok nastalega ognja je doslej še neznan. Skoro vsa gasilska društva v Londonu so prišla na mesto nesreče. Slednjič se jim je posrečilo požar zadušiti. Škoda je ogromna.
Prepir s smrtnim koncem. Te dni je stopil "dietni, oženjeni kovač Jožef Raffenstfiter iz Murave v službo k nekemu zakupniku v Trie-bendorfu na Štajerskem. Kot pomočnik mu je bil prideljen 21 letni hlapec Karol Wimberger
ite je pičilo, da si kar naenkrat popustil učenje In, da vedno buliš tja v prazni zrak?«
Cvetko je molčal. Bil je v veliki zadregi, kajti bal se je, da bi oče ne zadel prave strune in ne izvedel o njegovi ljubezni. Oče pa je nadaljeval:
»Ali morda misliš, da sedim na kupih denarja? Saj me že itak veliko staneš, pa bom Se šolnino plačeval! Le hitro si izbij tiste muhe. ki jih sicer še ne poznam, iz glave, drugače bova plesala; oziroma jaz bom žvižgal, »španska« bo drgnila bas. ti boš pa plesal, kakor se ie že večkrat prigodilo. Torej le hitro h knjigami, ako hočeš, da ostaneva pri---------------«
Zadnja dva zloga sta mu obtičala v grlu, kajti v sobo je stopila gospa Kobalova. Njen ogled je izražal veliko razburjenost in jezo, i se jc še zvečala, ko je zagledala pri oknu slonečega Cvetka.
»No, ali ste se že izpovedali?« je pričela. »Ali ste že povedali svoj najnovejši greh in neizbrisno neumnost? — Veste kaj. Cvetko, smilite se mi, ker ste tako neumni. Kaj vam pride (na misel! Zaljubite se v Danico in ko vam to jne zadostuje, ji pišete celo pismo. Bog vas ie dal, Cvetko kaj pa boste počeli pozneje, ko boste nekoliko starejši? S šestnajstimi leti se fcaljubite, z osemnajstimi se boste poročili, z dvajsetimi se pa boste že ločili! Hvala Bogu, da moja Danica ni tako gorostasno neumna kot kte vi. V knjige se zaljubite, v knjige, kar vam
Ker je Raffenstatter počasi delal, sta se začela s hlapcem prepirati. Med prepirom je vzel kovač kladivo in je poškodoval hlapca na glavi. Naslednjega večera je priložil hlapec kovaču par zaušnic, na kar je ta potegnil iz žepa nož in sunil Wimbergerja najprvo v trebuh, nato pa še v srce. Hlapec je isti dan na za-dobljenih ranah umrl, Rafenstatterja pa so izročili sodišču.
Gostoljubnost. Usnjar Franc Supaj iz Gradca je pred kratkim povabil prijatelja k sebi na stanovanje in jima je postregel s pivom. Ko so se vsi trije že dalj časa krepčali in jim je pivo že precej zlezlo v glavo, se je enemu izmed gostov nenadoma zahotelo poljubiti ljubico svojega gostitelja. Pri tem ie prišlo do prepira in ruvanja, pri katerem sta gosta svojega gostitelja pošteno obdelala s pestmi. Razsrjeni Supaj pa je prijel nož in je sunil znjim svojega nasprotnika Dolinška v hrbet in ga težko poškodoval. Supaj je bil za svojo preveliko gostoljubnost obsojen na štiri mesece težke ječe.
Sprehod mladega medveda. Menažerija Michel, ki je bila te dni v Kapfenbergu na Štajerskem, je po svoji poslednji predstavi odpeljala svoje zveri na kolodvor. Na nerazumljiv način pa je ušel iz menažerijske kletke mlad medved, kateremu se je dosedanja ječa močno prignjusila. Zapustil je torej svoje stanovanje in jo je mahnil proti Sv. Martinu, kjer so ga drugi dan prijeli in ga poslali nazaj v njegovo prejšnje bivališče. Pravijo, da medved ni bil bogvekako zadovoljen s tem res nasilnim ravnanjem škodoželjnih ljudi.
Umor čudakinje. Te dni so našli neko staro bogato damo iz Dundee, blizo Londona, umorjeno. Miss Milne je živela čisto sama zase; imela ni nobenih strežajev in postrežnic in njeno življenje se je zdelo vsem sosedom skrivnostno. V teku treh zadnjih tednov ni gospa nikdar zapustila svojega stanovanja. To se je njenim sosedom zdelo skrajno sumljivo in slednjič so udrti v njeno stanovanje. Tam so našli gospo Milne na stopnjicah, ki so držale v prvo nadstropje, mrtvo v kaluži krvi. Poleg nje je ležala majhna sekirica. Vsi so mislili, da se je tu zgodil roparski umor. Po treh dneh neutrudnega raziskavama ni mogla policija dobiti nikakega sledu o zločinu. Ker so našli ves denar in vse dragocenosti umrle, je postala sumnja, da je neznan zločinec umoril gospo, neopravičena. Miss Milne je bila. kakor smo že omenili, zelo čudaška ženska. Čeprav je bila že šestinsedemdeset let stara, vendar se je oblačila kakor kako mlado, osemnajstletno dekle. Pogosto je zahajala v London in je tam ostala več dni. Na teli svojih potovanjih se je seznanila z različnimi ljudmi, in ker je bila zelo odkritosrčna, je tudi pripovedovala o svojem velikem premoženju. Policija se sedaj trudi, da bi izvedela vzroke njenih potovanj. Mogoče je, da se je zgovorni starki pridružil kak tujec, ki je porabil njeno zgovornost in odkritosrčnost s tem, da jo je umoril v njeni hiši. Miss Milne je tudi pred kratkim podedovala 400.000 kron, kar je doslej neznanega zločinca še bolj podpihalo k umoru.
Ljubljana.
— Manifestacijski shod c. kr. državnih uradnikov in učiteljev se je vršil v soboto v Mestnem domu. Shod je otvoril davčni upravitelj g. Lilleg. zahvalil se je občinstvu za obilno udeležbo in pozdravil drž. poslanca dr. Ravniharja. Omeri, da se že tretjič manifestira za zahtevo uvrstitve mesta Ljubljane v 1. razred aktivitetnih doklad. Po primernem uvodu poda besedo glavnemu referentu shoda dež. poslancu, profesorju Reisnerju. Govornik označi, kako se. je Ljubljana od deželne vlade prezirala v primeri z drugimi avstrijskimi mesti in zapostavljala. Statistični podatki o številu prebivalcev raznih avstrijskih mest glede uvrstitve v I. razred aktivitetnih doklad nam kažejo, kako krivico dela vlada mestu Ljubljani. Govornik omenja in primerja razna avstrijska mesta ir opira s fakti svoje trditve. Kot drugi govornik je nastopil g. državni poslanec dr. Ravnihar. V svojem govoru omenja med drugim, da se je zbornica lotila ureditve razmer med državo kot delodajalko na eni in njenih uslužbencev kot delojemalcev na drugi strani. Za 428.000 uslužbencev njenih ;e postavek 764 milijonov K, postavek, ki se ne sme omalovaževai. Omenja nadalje, da je govoril že o tem z ministerskim predsednikom Stlirgkhom. ki se zdi naklonjen zahtevam državnih uradnikov. Treba je vedno bezati in
■ ~aigg::i;:rr.	. — — -HrzrrT~"S
bode veliko bolj koristilo! Sram vas bodi, komaj ste dobro ped od tal, pa mislite že samo na ljubezen. Poslušajte me. kaj vam sedaj povem; Danica ne prestopi nikdar več praga vašega stanovanja, vi pa se mi samo enkrat prikažite v našem, pa boste videli in občutili, kako elegantno vas vržem skozi vrata. Tu imate še pismeni dokaz vaše neumnosti, s katerim ste si hoteli pridobiti naklonjenost Danice!«
Po teh besedah mu je vrgla pismo pred noge in hitro odšla.
Oče in sin sta bila zopet sama v sobi. Oče je nepremično sede! na divanu, pipa mu je bila ugasnila.
Cvetku pa se je dozdevalo, da tiči v meč-kalnici za krompir in priznal mi je pozneje, da bi bil v tem položaju tudi on najraje brezčuten krompir. Vedel je, da so se nad njegovo glavo nakopičili črni, pogubonosni oblaki, vedel je, da se bliža nevihta in da je vsak trenotek pričakovati prvega bliska in grmenja v podobi palice in ostrih besed.
Oče pa je odložil svojo ugaslo pipo in molče je segel na omaro, s katere je vzel palico, molče je parkrat preteče zamahnil po zraku,' da je preteče zažvižgalo in molče je pričel iztrkavati prah iz njegovih hlač; Cvetko pa je glasno kričaje naznanjal svojo nezado-vojnost, glasno kričaje je trpel za svojo prvo ljubezen in mislil na Danico.
bezati, da stvar ne zaspi in potem lahko pričakujemo izpopolnitve svojih želja. — Nato se prebere resolucila shoda, ki se glasi: Na ma-nifestacijskem shodu v Mestnem domu dne 9. XI. 1912 zbrani državni uradniki in učitelji opozarjajo visoko vlado, da so se po sedanjem tolmačenju zakona z dne 19. februarja 1907. uvrščala deželna stolna mesta v prihodnji višji razred aktivitetnih doklad, nego bi jim pripada! po številu prebivalcev, da je danes Ljubljana edino stolno mesto, ki stoji v istem razredu, ki ji pripada po številu prebivalcev, dasi ima po ljudskem štetju 31. XII. 1910 do
42.000	prebivalcev. Z ozirom na neznosne draginjske razmere v Ljubljani, ki je njihov vzrok razen v splošni draginji iskati tudi oso-bito v okoliščini, da je Ljubljana od vseh 52 mest, ki stoje v II. razredu edino mesto, ki spada v ta razred prebivalcev, pričakuje uradništvo, da se Ljubljana v najkrajšem času uvrsti v I. pl. razred aktivitetnih doklad.
— Resolucija se da na glasovanje in je sprejeta. Nato se predsednik še enkrat zahvali občinstvu za obilno udeležbo in shod zaključi.
Slovensko gledališče. V soboto so nam. dali v gledališču francosko enodejanko »Nočno delo«. Nič posebnega. Neki uradnik ima ljubico, oz. ima več ljubic, ki ga stanejo tudi mnogo denarja — in glavna ljubica Lon je po vrhu celo ljubosumna na druge. Zato ne verjame, da ima nien ljubček res v uradu »nočno delo« misli, da je to delo kje drugje. Predrzna Lon, ki je pristna pariška lahkoživka, pride celo'v urad, da bi se o nočnem delu prepričala. Ravnatelju ni po volji. Toda Lon ga potolaži   celo tako ga premoti, da zatoži 6000 frankov, ki jih je njen ljubček zanjo porabil iz blagajne. To je vse. Par dovtipov o električnem toku,'par namigavanj — in enodejanka je skupaj. Nočno delo torej ni posebne vrednosti — igralci so menda tudi tako mislili in so igrali bolj površno. Čudno je, da so uloge tem slabše naštudirane, čim manj jih je — in čim krajši so __ Potem se je igrala »Cavaleria rustica-na«. V splošnem igra ni zaostajala za prvo vprizoritvijo; posebno orkester je bi! dober. Zbor je bil pa menda zadnjič boljši. Odčna. Orlova jc pela Santuzzo zopet s svojo živahno in s celo umetniško dušo. Gosp. Tejfar je bil izboren, kakor zadnjič, enako dobra je bila gdčna. Peršlova Kot gost je pel gosp. Wag-ner v češkem jeziku. V tej ulogismo videli že razne dobre moči — zato smo ravno v nii morebiti bolj izbirčni. Gosp. Wagner je razvil prav živo in izrazito igro, s čimer je dal tudi svojemu petju na odru boljši izraz, nego se je slišalo s početka, ko je pel za odrom. Njegov glas je v višini lep in močan, v nižavi pa ni tako uglajen. Občinstvo je njegov nastop sprejelo ravnodušno — gosp. Wagner je pel za angažma. Igro je motil šepetavee. ki je tu in tam kar na glas pomagal. Tudi naj bi se ljudje na odru ob resnih trenutkih — ne smejali. To moti užitek. Gledališče je bilo polno. Orkester je v začetku navrgel ouverturo iz Smetanovega »Poljuba«
— Slovensko gledališče je bilo včeraj popoldne napolnjeno do zadnjega kdta. V tem se vidi, kako je naše občinstvo navdušeno za opereto. — Igrale se je prav veselo in živahno. Tudi zvečer je imel »Vrag« po večini zasedeno, kar nas prav veseli.
— Slovensko gledališče. Kako zelo se je Suppejeva klasična opereta »Boccaccio« našemu občinstvu priljubila, je zopet pokazal po-set včerajšnje popoldanske predstave: gledališče je bilo do zadnjega prostorčka razprodano, oddane so bile celo intendantska in obe igralski loži, mnogo strank je moralo oditi, ker ni bilo dobiti niti ene vstopnice več. Opereta »Boccaccio« se ponovi v torek 12. t. m. 2e včeraj se je na vstopnice predaboniralo nenavadno veliko število posetnikov, tako da se je nadejati. da bo tudi torkova predstava »Boccaccia« docela razprodana.
— Za drugo dijaško-kronsko predstavo v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani v sredo 13. t. m., pri kateri se bo pela Wag-nerjeva velika opera »Večni mornar«, so že sedaj do malega vsi prostori predabonirani. Videti je, da je gledališko vodstvo s prirejanjem dijaških-kronskih predstav ustreglo živi potrebi.
— Iz gledališke pisarne. V torek 12. t. 111.
(par-predstava) se ponovi Suppčjeva opereta »B o c c a c c i o«, ki je včeraj privabila toliko poslušalcev, da je zmanjkalo vstopnic. V sredo 13. t. m. popoldan ob šestih se izven vsakega abonnementa kot dijaška-kronska predstava poje Wagnerjeva velika opera »Večni mornar«. — v četrtek 14. t. m. (nepar-pred-stava) premijera velike burke »Ce frak dobro p ris to j a« (Der gutsitzende Frack), ki žanje ravno to sezono vsepovsodi velikanske uspehe.
— Delavske-kronske predstave v Slovenskem deželnem gledališču. Kakor za dijaštvo, tako uvede naše gledališče tudi za delavske sloje predstave, pri katerih bode najvišja vstopnina znašala samo eno krono. Vršile se bodo vsako tretjo in četrto sredo v mesecu zvečer od osme ure nadalje. Opozarjamo na to naše delavske organizacije. Prva delavska predstva bo v sredo 27. t. m. V sredo 20. t. m. še ne more biti, ker se mora na odru vršiti operna skušnja. Odtlej pa se bodo delavske predstave vrstile prav tako redno kakor dijaške.
— Zdravniško posvetovališče za dojence in drugo deco pod šolsko starostjo je otvorilo tukajšnje »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb« v Beehovnovi ulici št. 9. Tu dobe matere in rejenke dojencev pa tudi starejših, zdravih ali bolnih otrok predšolske starosti brezplačen zdravniški poduk in nasvet za vse bolezni in njih odvračanje. Začasno se vrši ordinacija dvakrat na teden, vsako sredo in vsako soboto od pol dveh do pol treh popoldne. Zdravniški posel tega posvetovališča opravlja iz nesebične naklonjenosti gospod dr. B. Derč.
— Martinov večer, ki ga je priredilo pevsko društvo »Slavec« v »Narodnem Domu«, je zelo lepo uspel. Velika dvorana »Narodnega Doma« se je zvečer napolnila in zbrani gostje so imeli pri petju lep užitek. Po petju se je razvila zabava in ples, ki je trajala čez polnoč. »Narodni Dom« je bil ves oživljen in nas je veselil uspe h tega večera.
— Martinov večer na Dolenjski cesti pri Babiču je bil prav dobro obiskan. V gorenjih prostorih je igral tamburaški zbor — v vinski kleti pa harmonika. Gostje so se dobro zabavali in so odnesli lepe dobitke v podobi gosi, zajca itd.
— Srebrno poroko je praznoval včeraj tukajšnji poduradnik France Koman s svojo gospo soprogo. Naše iskrene čestitke!
— Pritožba. 2e dlje časa je opazovati, da se po ljubljanskih trafikah v malih presledkih škandalozno slabe v i r ž i n k e kadilcem na prodaj nudijo, to so dostikrat takozvane »Ausschu!3«-viržinke, vrlmtega pa se pošiljajo iz Celovca viržinke v Ljubljano v tovarno in tu jih zavijejo z napisom »Laibacher Virginier«, med tem Ko se ljubljanske viržinke pošiljajo na Dunaj itd. V Ljubljani imamo torej večinoma »Schund-Virginer« in zakaj naj bi Ljubljančani ta »šund« kadili?
— Za balkanske ranjence nam je poslal gosp. Ivan Kern, trgovec in posestnik v Cerkljah, 20 K, ki jih je nabral v svoji trgovini. Živeli darovalci!
Za ranjence so darovali: Robret Kollman je podaril znesek za 500 kozarcev. Gospiea Smila Gruden iz Vrhnike 2 zaboja obvez, tvrdka Ciuha 1 kos flanela, dr. Jenko 1 plašč, Terezija Cilobelnik iz Celja več obleke, gospa prof. Franke 12 parov nogavic, ga. dr. Kraigher iz Sv. Trojice 1 zaboj obleke, gg. Klemenčič, Kovačič in Robavs v Litiji zavoj obleke. (Obleka se je izročila špedicijski družbi »Balkan«). — Pri splošnem nabiranju obleke in perila, izvedenem po spedicijski družbi »Balkan«, je darovalo 105 strank obleko in perilo. Od nabranega peiila in obleke je odbor poslal 2 zaboja obleke, težka 340 kg, na Cetinje, 1 zaboj perila, težak 110 kg pa v Belgrad. Od darovanih jabolk, težkih 187 kg. smo poslali potom »Balkana« 1 zaboj v Niš, 2 zaboja pa na Cetinje. — G. tov. Fran Cvek v Kamniku >e daroval 3 zaboje brinjevca in drugega žganja. Pošiljatev je tehtala 87 kg. Od te pošiljatve smo poslali po 1 zaboj v Niš, Sofijo in na Cetinje z določbo, da se poslano porabi za vojake.
Slovenci, prispevajte za rdeči križ balkanskih držav.
Trst.
Vojaška oblast, kaj pa delaš? Nasproti tržaškega »Narodnega doma« se nahaja vojašnica. Od zadaj je lep, precej velik ograjen prostor. Na tem prostoru se igrajo hčerke gospodov oficirjev, ali bolje rečeno, ljubice g. lajt-nantov itd. Mečejo majhne krogljice, narejene z gumija, iz enega kota v drugi. Ubogi vojaki, ki nimajo nikakih zvezd na vratniku, pa letajo za krogljicami, jih lovijo in nosijo gospodičnam, prekrasnim v bele ročice, tako da se jim (go-spicam) res ni treba priklanjati in pobirati krogljičke. Kdor ni še videl tega prizora, naj blagovoli iti kakega lepega dne k vrtni ograji gledat in videl bo te zanimivosti. Vprašamo c. kr. vojaško oblast, ali so ubogi vojaki zato pri vojakih, da delajo hlapce omenjenim »fraj-licam«? Ali imajo oficirji pravico, porabljati vojake za postranske, za osebne posle oficirjev? Mislimo, da ne. C. kr. vojaška oblast naj stopi oficirjem na prste, da ne bodo več tako šikanirali ubogih vojakov.
»Dan« se proti volji »gotovih« vedno bolj razširja v Trstu. In to je ravno znamenje, da je pisan v pravem duhu. Noben list na Slovenskem ne more biti tako vsestranski, kakor jc »Dan«. »Dan« je neodvisen, med tem ko so vsi drugi listi odvisni od strank. Glasilo stranke pa gotovo ne bo grajalo napake, ki se dogajajo v stranki sami, v stranki, ki jo list zastopa. Č-e se v stranki dogajajo še take lumparije, jih glasilo dotične stranke gotovo ne bo razkrinkalo. In tako ostane umazanost prikrita v škodo narodu. Neodvisno glasilo pa stoji na tem stališču, da treba čistosti v narodu samem. Nekateri listi napadajo samo narodne nasprotnike, v nardou pa ne vidijo nikakih napak. Zopet drugi hvalijo samo svojo stranko — in če je tudi najslabša — vse drugo pa na prav nepošten način napadajo. To pa ni prav. List mora govoriti resnico. Najprej treba pomesti pred svojim pragom, potem šele iti dalje naprej. Le od takega lista imajo čitatelji mnogo koristi in narod sploh, med tem ko vsi drugi le škodujejo. — Poleg vsega tega, da je »Dan« vsestranski in neodvisen list, pa je »Dan« tudi glasilo vseh zatiranih in trpinčenih. »Dan« se poteguje za . interese ubogega delavskega ljudstva, ki ga je posebno v Trstu silno veliko število. Slovenskega naroda v Trstu brez delavstva ni, zato je treba delavstvo zagovarjati. treba delavstvu pomagati naprej, mu stati vedno na strani. »Dan« je vedno v tem smislu pisal in bo tudi v bodoče. Zato ima pa tudi v ljudstvu veliko zaslombo, kakor ljudstvo v njem. Vedno smo poudarjali, da bo slovensko ljudstvo v Trstu zamoglo se le takrat uspešno bojevati proti neštetim nasprotnikom in jih tudi premagati, kadar bo čitalo napredno, ostro in neodvisno slovensko časopisje. Takrat da, kadar se to zgodi, se bo ubogo ljudstvo, ki je zatirano na vseh poljih, šele povzpelo do svojih pravic. Zaradi tega naj smatra vsak za svojo narodno dolžnost, širiti »Dan« vsepovsod, kajti le »Dan« odpira nevednim oči in jih vodi svetlobi nasproti.
Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
Nova pomoč našim kmetovalcem.
Splošno se čujejo pritožbe, da kmetovalec nima od truda in dela na svoji kmetiji nobenih koristi in kaj pičL, največkrat pa nobenih dohodkov.
Marsikdo prevzame od staršev zadolženo posestvo in jim mora dajati visok užitek. Stroškov ima torei dovolj, dohodkov pa nobenih. Ni čudno. 6e izgubi pogum. Vsakdo bi rad zvečal pridelke in doneske svoje posesti sploh, ali kako? Istotako bi rad izvedel, kako stoji njegovo posestvo, nui li donaša dohodkov ali izgubo. Kje naj dobi odgovor? Sam ne more najti odgovora, in kar tako tjavendan gospodariti se pravi drveti v pogubo. Točnih odgovorov in nasvetov moremo najti le, če svoje nosestvo z vsemi njegovimi deli natančno po-:namo. To je pa zopet mogoče edinole z vest-iim ooazovanjem in natančnim zapisovanjem •/seli izdatkov in prejemkov.
Pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani se je osnoval urad za kmetijsko knjigovodstvo, ki ima namen, pomagati udeležen-;em na ta način da jim skuša napraviti knjigovodstvo prav lehko in breztrudno. Ni se bati, da bi ne mogli izvrševati navodil tega urada. Vse je kaj enostavno urejeno in je malo pisanja. ker se vsi računi zvrše v osrednjem uradu. Vsako teto se napravi popis vašega posestva z našo pomočjo in vsak teden še pošljete en zapisek tega, kar ste prejeli, oziroma izdali. To je vse in kaj lehko. V uradu se vodijo posebne knjige in ob koncu leta se vam natančno pove, katere panoge vaše kmetije se izplačujejo in katere ne. Pove sc vam še marsikaj in se vam d& nasvet, kaj bi kazalo ukreniti, kaj začeti in kaj opustiti. Kaka izprememba se pa more seveda zvršiti le tedaj, če se sami za to odločite. Proti nam nimate drugih obveznosti, kakor edino to, da nam o pravem času, natančno in popolnoma resnično poročate vse dogodke, ki se pri vas dogajajo in se kmetije tičejo.
Nekateri se bodo seveda na tihem vprašali: »O, ali ni 10 morebiti kaka past, da nam nalože še večiih davkov? Brez skrbi! Prvič so dohodki iz kmetij jako pičli in drugič je uradovanje naše popolnoma tajno. Le samo voditelj osrednjega knjigovodstvenega urada mora vedeti vse ravnotako dobro, kakor vi, mora pa v vsem ohraniti najstrožjo molčečnost. Kakor ste dosedaj vse zaupali c. kr. kmetijski družbi kranjski, tako morate zaupati v dobrohotnost tega novega urada. Zato vas še enkrat pozivamo, da se poslužite ugodne prilike, ker, kakor že omenjeno, je naloga tega urada edinole delati v korist kmetijstva.
Pojasnjeno bodi, da udeleženci ne bodo imeli prav nobenih stroškov, ker jim c. kr. kmetijska družba povrne vse poštne stroške, ki nastanejo z dopisovanjem. Poleg tega se bodo dovolile udeležencem, ki bodo po naših nasvetih napravili kake izpremembe tudi — primerne podpore.
Porabite torei ugodno priliko in prijavite se takoj z dopisnico, da ste voljni ravnati se po naših nasvetih in nam pošiljati vsak teden eno poročilo o prejemkih in izdatkih, bodisi da obstoie ti v denarju, blaeu ali v čem drugem. Vsi nasveti se bodo dajali popolnoma brezplačno In bo vse uradovanie pooolnoma tajno.
Ker začne osrednii urad za kmetijsko knjigovodstvo poslovati že s 1. januarjem 1913, je nujno potrebno, da se takoj priarlasite, sicer bi mo^lo biti orenozno, ker bo voditeli tega urada vsakega udeleženca v najkrajšem času obiskal, da ga o vsem potrebnem pouči.
Nadejamo se velike udeležbe, ker gre le korist km.etiistva! Ta oklic velja le za kranjske kmetovalce.
Z vestnim zapisovanjem se naučimo pametno in varčno gospodariti, varčnost pa je vir blagostanja.
Olavn? orfhor c. kr. kinetiiske drtr/he kraniske.
nati m bo moral živeti, kakor mu bo ukazano. Gorje tistim, kateri bodo hodili po Šukljejevih potih, ker bodo na poti pokončani. O času in uri pokončavanja somišljeniki, pa ni treba, da vam govorim. Sai sami dobro veste, da pridejo tolovaji kakor tatje po noči, in pokončajo to, kar se jim zljubi in odneso to, kar jim zna koristiti.
Vsak posameznik bo trpel pri tem na duši in telesu. Naša stranka pa bo imela uspeh v moči in razširjanju. To se mora zgoditi in se bo zgodilo! Pa pa lažje pridemo do tistih, kateri so nasprotniki našega milega gospoda, bomo razpisali prihodnje dni službo naših tajnih policajev. in sicer za take. katere bi se lahko vsled teh služb dobilo kot somišljenike. Opozarjamo verne katoličane in somišljeniki na deželi, da naj ljudi, zmožne za tako službo, naznanijo takoj okrajnim žandarmerijskim postajam, v mestih pa osrednjim policijskim stražnicam.
To pa moramo hiteti, ker pridejo lahko tudi naši nasprotniki: in reko ljudstvu: »Izseli se od S. L. S., da se ne udeležiš njenih grehov in ne prejmeš njenih šib. Njeni grehi so nakopičeni in smrde do neba; in bog se je spomnil njenih hudobij!«
In zna se zgoditi, da pride na en hip vse: njene nadloge, žalost, lumparija, katera bo zvezana z njeno sinrtio. In sodili jo bodo, in obsodili na smrt. In takrat, somišljeniki, ne bo mogoče več preprečiti konca, ki mu pravijo naši nasprotniki, da ie naraven. Zato pa hitimo in delajmo vsi za jednega in jeden naj žre za vse!
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Lasf in tičk
Mali oglasi
Sprejme se delo, vezenje na stroj, kakor »a jour vezenje, monogrami na rjuhe, blazine in drugo perilo po jako nizkih cenah. — Več se poizve: Prečna ulica št. 4.1. nadstr., levo.
Obrtniški koledar
za leto 1913., izdal J os. Hauptman, oficial trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Koledar ima za obrtivks mnogo poučne vsebine, med drugimi tudi knjigovodstvo za obrtnike. Cena 60 vin., po pošti 70 vin. Dobiva se po  vseh knjigarnah in pri izdajatelju.
Brzofavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenska iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
!Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
Kdor ima uho, naj po-sluša!
Prerokuje Lipe Figi; njemu odgovarja Pepe Radirka.
Jaz, Lipe Figi, služabnik dr. Šušteršiča, veren pristaš njegove stranke in brezprimeren nasprotnik tistih, ki mu nasprotujejo, vam prinašam od njega pozdrave, vas prosim miru in sloge, ker prišel je trenotek, v kojem se bo pričela strašna in grozna sodba za tiste, ki mu nasprotujejo.
Dolgo je molčal in se boril s svojo vestjo kakor junak na bojnem polju, ali sedaj mu ne da več miru. Zato vam kličem: bodite trezni in j k°r. črtilo njegovi ljudje okoli kakor j rjoveči levi in iščejo, koga bi njemu ovadili. Kličem vam, bodite naši pristaši, ampak ne pri- l siljeno, marveč piostovoljno, tudi ne iz umazane dobičkar ije (kakor Boltatu Pepe), ampak z voljnim srcem Dosedaj ste bili kakor laški priseljenci in ste menjavali svoje prepričanje kakor oni svoio robo. Menili ste, da nihče ne greši, kdor je pristaš naše stranke, ali v kratkem času ste se prepričali, da drže ključavnice po ječah tudi nas.
In sedaj bo veljalo vsem: vsak, kdor priseže na zastavo naše stranke, se bo moral rav-
Vabila s Letake s Plakate Poročne karte Mrliške liste s Račune -top-
Letne zaključke Hranilniške knjižice Cenike g~==gg
Razglednice Koledarje s
Ltd. J
priporoča
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani, r. z. z o. z.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Meto-
dove šolske družbe!
Narodna-socialna Zveza (N. S. Z.) v Ljubljani.
Članski prispevki in podpore določene na občnem zboru dne 6. oktobra 1912. Vpisnina 50 v.
Knjižica 20 v.
Razred I. Članarina 20 vinarjev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto (52 ted.) članstva: V bolezni 10 tednov po 4 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po 8 K
* 5 •	2	'	*	*	°	■	.	5	K,	.	.	5	„	,	9 K in 1 teden 5 K.
. o „	„	)	„	10	„	„	6	K,	.	„	6	.	.	10 K.
d P°ux?,anJu nad 1 lct0 d0 20 K- nad 3 leta do 30 X, nad 5 let članstva do 40 K Pogrebščlna „ 1 .	30	K,	.	3	.	40	K,	.	5	.	„	50	K.
Razred II. Članarina 40 vinarjev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto članstva: V bolezni 10 ted. po 8 K,	aii v brezposelnosti 5 ted. po 9 K in 5 ted po 7 K.
’ 5 ’	*	■	/o	’	'loč	sted-p0s£-	'	»	5.	.	11 K . 6 »	„	8	K.
» 0 »	"	”	.	10	K	»	5	„	,	8	K,	.	.	6	„	12	K	8	8	K
Na potovanju nad 1 leto do 40 K, nad 3 leta do 50 K, nad 5 let članstva do 60 K.
Pogrebščlna , 1 , „ 50 K, . 3	, 60 K. „ 5 „	.	70	K
Razred III, Članarina 60 vinaijev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto članstva: V bolezni 12 ted. po 10 K,	ali	v	brezposelnosti	5	ted.	po	12	K	in 6 ted. po 10 K.
• “ •	»	■	10	..	„	11	K	in 6 ted. po 10 K „	.	10	,	13	K	4	---
” 5 ”	”	-	10	»	•>	12	K	„10 „	„	10	K	„	„	10	„	” 15 K	7	”
Na potovanju nad 1 leto do 60 K, nad 3 leta do 70 K, nad 5 let članstva do 80 K Pogrebščine „ 1 „ „ 70 K, „ 3 „ „ 80 K. „ 5	90	K.
10 K. 10 K.
1. Pristopivši član je dolžan plačati vpisnino in knjižico, ter odločiti v kateri razred vstopi.
. I. “?Pey , sc vplačujejo le tedaj, nko je član zaposlen. Ako dobiva član podporo, bodisi v bolezni ali brezposelnosti, isti odpadejo. Neplačevanje prispevkov sme trajati največ 26 tednov v letu.
, x V.plafanih zaporednih 52 tednov se smatra da je	član	1	eno	včlanjen	pri „N. S. Z.“.	ter	ima	pravico	do	podpor
(Vplačevanje se pa more vršiti le tedensko ali mesečno.)	izvilo	uu	poupor.
4 Član sme zaostati s prispevki le 4 tedne; ako je dolžan „N. S. Z." za 5 tednov, dobi še podporo a šele 2. teden-podpore	tednov, dobi še podporo, a šele 3. teden; ako pa dolguje nad šest tednov, nima sploh več pravice do
5 Podpora v bolezni ali brezposelnosti se izplačuje,	ako	traja	slučaj	bolezni	ali	brezposelnosti	nad tri	dni	- V
tem slučaju se vpoštevajo tudi prvi trije dnevi v podporo.
6. Ako je Član zbolel, ali postal brezposeln, mora to v teku treh dni naznaniti „Narodno-socialni Zvezi"
7. Ako je član celo predpisano podporo porabil, dobi zopetno podporo še le po vplačilu in preteku 59 tedenske članarine.
8. Podpora pri potovanju (4 vin. za en kilometer) se plača, ako član nastopi delo na drugem mestu oddaljenem najmanj 50 kilometrov od prejšnjega bivališča.
9. Pogrebščina za člana se plača potomcem po doprinesku smrtnega lista.
10. Vsak član ima pravico do pravnovarstva in posredovalnice dela.
Odbor „N. S. Z“.
Društveni prostori „N. S. Z“ so v „Narodnem domu“ (pritličje) v Ljubljani. Uradne ure so: ob nedeljah od 9 do 12 ure dop., ob sredah in sobotah od 6—8 ure zvečer,
■ .
Med. vet. Ignac Slajpah
deželni okr. živinozdravnik.
Minka Štajer
poročena.
Dne 11. novembra 1912.
Brdo pri Lukovici.
Kolovec.
CvaSni, znamke „K. K.“
! briketi !
Ceski kosovni In oreliovnl
Jpremog!
brez vsakega kamenja ali prahu, skoraj nič pepela, občeznano najboljše in najcenejše kurivo za peči, štedilnike, kotle Itd. Ceniki, posebno za cele vagone, po jako znižani ceni, zastonj na zahtevo. Priporoča edina češka prodajna pisarna J PAULIN, Ljubljana, Nova ul. 3.
Glavno zastopstvo dunajske družbe
za prsdbn centralne ventilaciske kurjave s svežim zrakom
v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 31
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežini zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd.
A.. SKAZA,
i>lavn zastopnik za Kranjsko in Primorsko.
mm
Svoje zdravje
podkupljujete in razmetavate svoj prislužem denar, ker Vas je podjarmila moč navade, ker piiete še dandanes drago, brezredilno. živce razburajočo kavo. čaj ali niih nadomestilo, ki niso druzega kot barvila. Vzdramite se. in niite sladnl čaj. to je tekoči kruh pripravljen po predpisih doktorja pl. Trnkoczv. V promet pride pod
varstveno znamko Sladin.
Sladnl čai ie originalen, priprost in nov v toliko, ker daie
kri, moč, zdravje,
zato se priporoča posebno tistim, ki se čutilo bnlne. oslabele, revne, namesto sitno draerih Somatose. Sanatose. Biocitina. redilnih soli. mesnih ektrakt i. t. d., ki ie po obenem okusen in redilen zajtrk ali iužina in prihrani 50% na denarju v gospodinjstvu. Sladni Čaj nai se vzame tri četrt, mleka en četrt, sladkorja pa le pol toliko, kakor za kavo. Že tu ie prihranek na mleku In sladkorju. Pri dolenčkih in otrokih kot ceno hranilo tisočkrat preizkušeno. Ravnotako pri doječih materah in doikah Vse to potrjujejo zahvalna pisma ki prihajajo dr. v-no. kar je notarielno potrjeno. Zavoi četrt kg vin Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, tildi pri trgovcih. Sladnl čai ni zamenjati s sladno kavo. — Tovarniške zalosre v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani
Kranjsko.
Poskusi zavol 70 vin., ki se nai vpošljeio v znamkah v pismu. Po pošti naimanj 5 kg. Na Dunaju v lekarnah Trnkoczv. VIII Josef-stSdterstrasse 25. III. Radetzkvplatz 4. V, Schonbrunnerstrasse 109; v Gradcu: Sack-strasse 3.
do 30
o
znižane cene radi preogromne z doge oblek, nglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmo lernejših damskih kostumov, plaščev, paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velikt. izbera. Posti ežba točna. Cene nizke.
»Angleško skladišče oblek“
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev.^^Jf