Nedelja
Naš ata je zagrizen vrtičkar in odkar je postal celo organizirani vrtičkar, ga doma sploh ne vidimo.  .
Sprva je bila mama vesela, saj je že začela raču-nati, koliko bo prihranila, ker bomo zelenjavo pride-lali na lastni parceli. Paradižnik — toliko, solata — toliko, kumare — toliko, fižol — toliko. Prima! Ata je bil takšnih računov seveda tudi vesel, govoril pa je tudi nekaj o rekreaciji, o zdravem duhu v zdravem te-lesu ipd. Jaz kakšnega posebnega stališča nisem imel, upal sem le, da bo iz strašrtih prihrankov tudi meni kaj kapnilo in bom vendarie prišel do kolesa.
Zdajjesiceršezima, todaničnekaže, dabospo-mladi drugače. Ata po kosiluodide, poznozvečerpa pride. Pa odide, pa pride. Postal je namreč vrtičkar-ski funkcionar in kupil si je novo aktovko, da v njej prenaša vse dokumente, sklepe, zapisnike, poročila dopise.
Zadnjič se je ves mesec ukvarjal s proučevanjem, kateri aktiv vrtičkarjev je pravi, kateri ni pravi in kate-rega bi bilo treba razpustiti, politično ožigosati in mo-rebiti člane celo vreči v ječo. Recimo. Seje, na kate-rih so analizirali razmere na področju organizira-nega vrtičkarstva, so bile maratonske, vendar nihče ni hotel priznali, da ni pravi, da bi njegovo društvo morali razpustiti ter njihove člane, recimo, kar vreči v ječo. Začuda: vsi so bili najbolj pravi. A ni to hec?
Pred dnevi nas je obiskal Jožkotov ata in izjavil, da ustanavlja društvo vrtičkarjev. Moj ata je skoraj po-norel in je mama oba nagnala z metlo, nakar sta se naprej drla v bifeju kot v dobrih, starih časih. Samo da sta se nekoč kregala zaradi politike, zdaj pa za-radi vrtičkov.
Včeraj sta zakopala bojno sekiro. Sklenila sta, da boste v društvu uvedla enoletni mandat. Najprej bo eno leto predsednik moj ata, Jožkotov fotr pa gene-ralni tajnik, nato pa bo moj sorodnik generalni tajnik in bo Jožkotov predsednik. Podpisala sta slovesni izjavi ter šla kar po snegu risat, kje bo kdo sadil so-lato in kje kumarice.                ,                     .   -