QlHSjom
//ft
NO. 231
Ameriška Domovina
AMCRICAN INSPIRIT F0RCI6N IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 1, 1960
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
rsi
STEV. LIX — VOL. LIX
lilo obeta delavcem gradove v — oblakih
Po novi ustavi, ki jo je Tito napovedal za 1. 1962 bo delavcu pripadlo “vse, kar bo zaslužil”!
BEOGRAD, FLRJ. — Komunistični režim je v Jugoslaviji praznovala 15-letnico svoje “federativne ljudske republike.” Ob tej priliki se je oglasil tudi sam Tito in obljubil delavcem za 1. 1962 novo ustavo. Zadnjikrat jo je ponavljal 1. 1953, pa je menda sedaj že zastarela. Tito namreč trdi, da mora vsak delovni človek biti v Jugoslaviji istočasno “delavec in gospodar,” torej neodvisen od družbene skupnosti. Zato bo družbena skupnost v smislu nove ustave izgubila celo vrsto svojih pravic, ostala bo samo še “činitelj za koordinacijo.”
Delavcu naj pripade vse, kar bo zaslužil s svojim delom in svojim gospodarjenjem, seveda mu b0 preje še država vzela, “kar je cesarjevega.” Titov govor se ni ravno odlikoval z jasnostjo, toda delavci bodo imeli priliko, da o njem premišljujejo cel0 1. 1932, kajti novo ustavo bo izglasovala šele skupščina 1. 1962. La bo vse skupaj tem slovesnejše, bodo jugoslovanski volivci in volivke dobili priložnost, da bodo glasovali za nove poslance, ki jjh bo seveda nabral režim.
Titov govor seveda ne bo naletel na odobravanje v Moskvi. Smatrali ga bodo, kot odpadniško zakrknjenost, kajti Tito je za K remi j odpadnik od komunizma, ker daje — četudi samo na Papirju — preveč oblasti delavcem in premalo državi in parti-)!• Še manj bodo govor odobravali v Peipingu.
Djilas ostal v ječi
Komunistični režim je ob tej Priliki ammestiral 112 jetnikov, 537 jih je pa dobilo znižane ka-Zmi. Med pomiloščenimi je tudi Precej političnih pripornikov,
pa med njimi Djilasa. Zapadli soc i j al i st i se že dolgo potegu-iejo, do bi Djilas prišel na svobodo, Tito sam je menda tudi zato, toda ne more se odločiti, ker j,e Djilas črno napisan tudi v °sta.lih komunističnih vrstah, po-sebno v Moskvi. V Beogradu mislijo, da bi vsaka predčasna osvoboditev Djilasa pomenila Provdkacijo za Kremi j. S Kremljem se pa Tito ne mara več prepirati, kot to želi Moskva.
Makete Minuteman bodo premakljivih oporiščih
^Washington d. c. — v
entagonu so tako prepričani, se bo znana raketa Minute-man, ki rabi trdno gorivo, čisto 8(>tovo obnesla, da že mislijo na to’ da bi sestavili kakih 50 to-v°rndh vlakov, ki bi vsak od njih ^el p0 3-4 rakete.
Vlaki bi se stalno premikali, ako da bi rusiki spij oni nikoli ne Vedeli, kje so.
Koliko bo raket Minuteman
montiranih tudi na velike kami-
I'me, o tem v Pentagonu molčijo.
Novi grobovi
John Vegel
Včeraj popoldne je umrl v St. Alexis bolnišnici 79 let stari John Vegel z 1073 E. 72 St., doma v Slinečih pri Kostanjevici na Dol7 od koder je prišel v Ameriko pred nekako 50 leti. Bolehal je že dalj časa. Žena mu je umrla 1. 1954. Tu je zapustil samo nečaka Johna Vegel, ki skrbi za pogreb. Pokojnik .je bil ustanovni član Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogreb, zavoda ob 9:30, v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo.
Mary Kuhar
Zadeta od srčne kapi je naglo-ma preminula na svojem domu na 3183 W. 116 St. Mary Kuhar, roj. Lasdch, stara 68 let. Družina je poprej dolgo let živela na 1296 E. 26 St., kjer so vodili grocerijo in mesnico. Tukaj zapušča otroke Mary Bedford, Ann Hermann, Johna (Cook) in Williama, 6 vnukov in druge sorodnike. Rojena je bila v Karlovcu na Hrvatskem.. Tukaj je bivala 62 let. Zaposlena je bila 27 let pri Smith & Lustig paper box Co. Pogreb bo v soboto iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. Čas se ni določen.
Joe Brulc
V Hanna House bolnišnici je umrl 46 let stari Joe Brule, zadet od srčne kapi. Pokojni je bil zaposlen v Eaton Axle. Zapustil je ženo Bessie, roj. Harp-ster, sina Joe-a, hčeri Sharon in Janet, mater Mrs. James Kušar, očima Jamesa Kušar, brata Franka in Harrya, polbrata Johna in Joe-a, polsestro Mary Sopko in vnuka. Pogreb bo v soboto popoldne iz Rittondaro pogreb, zavoda v Chardon, Ohio. -------------o------
j Čemu je Hmščev slavje nepričakovano prekini!
MOSKVA, ZSSR. — V diplomatskih krogih ugibajo, kaj je moralo biti vzrok, da je Hruščev sredi slavnostnega sprejema v čas princa Norodona Sihanuka iz Kambodže odšel slavja v sobo poleg slavnostne dvorane na razgovor s člani predsedstva centralnega komite ta Suislovom, Kozlovom in Mukhitdinovim.
Imenovani tri.je so prišli na slavmcot, ko je bila ta že davno v polnem telku. Po kratkem pozdravu princa in njegove soproge so se vsi trije s Hruščevim podali v .stransko sobo, pred katero se je postavil nek general in ostali tam 15 minut. Nato so se vsi vrnili v družbo, ne da bi najmanj pokazali, kaj naj bi nenadno sestanek kril.
Večina opazovalcev spravlja nenadni posvet v zvezo s konferenco vodnikov svetovnega komunizma, ki se vrši v Moskvi že četrti teden.
Razgovori ali vojna!
Predsednik indijske vlade je dejal, da ho nadaljeval razgovore s Kitajci zaradi , mejnih sporov, ker druga izbira je samo — vojna.
NEW DELHI, Ind. — V indijskem parlamentu in v časopisju so imeli v preteklih dheh ostre debate o odnosu do rdeče Kitajske, ki je zasedla še lani dele indijskega ozemlja in se z njih noče umakniti. Del časopisja in nekateri poslanci v parlamentu so vladi očitali preveliko popuščanje.
Predsednik vlade Nehru je izjavil v parlamentu, da bo razgovore o sporu, ki so se začeli pred časom v Rangunu v Burmi, nadaljeval, ker da sta možni samo dve poti: razgovori ali vojna, on pa je proti vojni.
Povedal je; da dosedanji razgovori niso prinesli nobene bistvene spremembe v odnosih s Kitajsko. Po poročilih časopisja in na temelju nekaterih izjav v parlamentu izgleda, da se je kitajski pritisk na indijske meje preje povečal, kot zmanjšal. Nehru se je čutil nedavno prisiljenega poslati v Peiping nov protest zaradi kršenja indijske suverenosti od strani kitajskih vojaških letal in zaradi kitajskega pritiska na indijska protektorata v Himalaji Butan in Sikim.
Državne legislature so po zadnjih volitvah prešle v nove roke
WASHINGTON, D. C. — Zadnje volitve so močno spremenile tudi politično moč v posameznih legislaturah. Demokratje sedaj kontrolirajo oba doma v legislaturi v 27 državah, republikanci samo v 14. V sedmih državah je en dom v demokratskih, drugi v republikanskih rokah. Minnesota in Nebraska imata državne senatorje in kongresnike, ki niso izvoljeni na strankarski podlagi.
Tak sestav v legislaturah pomeni seveda novo težavo v tistih državah, ki bodo morale urejati na novo mejo volivnih okrajev za federalnii Kongres.
Ku Klux Klan se je začel mešati v zunanjo politiko
NEW YORK, N. Y. — Znana organizacija Ku Klux Klan se je dosedaj udejstvovala samo v notranjosti dežele, pri čemur pa njeno počenjanje ni delalo in ne dela časti ne deželi ne Ameri-kancem. Sedaj se je spravila še v zunanjo politiko.
Razposlala je raznim delegatom ZN črne in rumene polti grozilna pisma, kjer jih blati na svoj znani način. Spravlja jih v družbo “Judov, Slovanov, pokvarjenih latinskih narodov, ki jim vlada rimski papež”; pravi, da Ku Klux Klan dobro pazi na “črno” in “rumeno” nevarnost, ki se vali izza morja proti Ame-riki. Naslovniki so hitro razumeli, s kom imajo opravka, toda ves slučaj je vendarle precej neprijeten za našo delegacijo ZN.
------ (J----
Rockefeller bo ponovno kandidiral za guvernerja
ALBANY. N. Y. — Guv. dr. žave New York Nelson Rockefeller je dejal na tjdkovni konferenci, da bo kandidiral ponovno za guvernerja, v čemer vidijo nekateri njegovo namero posku-sti doseči ponovno imenovanje za predsedniškega kandidata, ki mu je letos spodletelo.
Rodkeffeler je zavrnil trditev, da naj bi bil Nixon vodnik republikanske stranke, to mesto pripada načelniku stranke. New-yorski guverner je izrazil upanje, da bosta z Nixonom v bo-dečnosti sodelovale in povedal, da se bosta v petek zvečer sestala v Washingtonu. Rockefeller velja za vodnika liberalnega krila republikanske stranke, med tem ko je vodnik konservativnega sen. Gdldwater iz Arizone.
NEMIRI V DVEH DRŽAVAH LATINSKE AMERIKE STRT!
Levičarski študentje (v Carcasu iso ise uprli z orožjem v rokah vojaškemu nastopu proti njim na univerzitetnih letih. V Argentini je skupina pristašev Perona skušala zavzeti vojašnici v Rosario, pa bila poražena. — iVenezuela obdolžila Trujilla pripravljanja [napada.
CLEVELAND, O. — Nemiri v prestolnici Venezuele so se začeli pretekli petek, ko so skupine levičarskih študentov napadle policijo in začele razbijati v sredi mesta. Vlada je končno poslala na cesto vojaštvo. To je napravilo red povsod razen na univerzitetnih tleh, ki uživajo samoupravo. Levičarski študentje so se tam zabarikadirali in začeli streljati na vojaštvo, ko jih je hotelo od tam pregnati.
Skupina oboroženih peronistov pod vodstvom gen. Mi-gue!a Angela Inigueza je napadla vojašnice v Rosario. V spopadu je bilo mrtvih kakih 10 oseb, okoli 50 pa ranjenih. Vojaštvo je nenadni napad, ki se je dogodil ob enih ponoči, odbilo. Večina napadalcev je bila zajetih, poveljniku pa se je posrečilo pobegniti.
Eno tretjino več v desetih letih
NEW YORK, N. Y. — Nedavno objavljena študija trdi, da bo Severna Amerika potrebovala čez deset let skoro eno tretjino več papirja za tisk kot sedaj. Sedaj znaša produkcija tega papirja okoli 10 milijonov ton na leto.
Naše vremenske postaje že dobivajo podatke Tircsall.
WASHINGTON, D. C. — Vremenski satelit Tiros II. ima v sebi dva fotografska aparata. Tisti nparat, ki fotografira male površine, deluje tako dobro, da njegove slike sedaj že vporab-Ijajo naše vremenske postaje.
Pravijo, da imajo od teh slik veliko korist.
Drugi fotografski aparat, ki fetegrafira velike površine, ne dela talko dobro, daje namreč pretemne slike. Samo kakih 5-10% jih je dobrih. Upajo, da bodo aparat spravili v pravo lego in hitrost, kar bo zboljšalo njegove slike. Vseh slik s Ti-rosa II. so dosedaj nalovili več kot 1,000.

Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in mrzlo, naletavanje Sriega. Najvišja temperatura 30, nai nižja 15.	;
Smuts jim ni (zaupal
JOHANNESBURG, J. Af. — J. C. Smuts, predsednik južnoafriške vlade tekom druge svetovne vojne in po njej, je po sedaj objavljenih podatkih izločil vse listine s tajnimi in skrajno zaupnimi podatki iz državnih arhivov in jih poslal na Angleško, predno je izroči krmilo države v rolke nacionalista Malana 1. 1948.
Smuts je Malana in njegove pristaše v vodstvu nacionalne stranke poznal kot hude nasprotnike Angležev. Da bi jim onemogočil maščevanje nad pristaši sodelovanja z Anglijo, je odtegnil vse zadevne dokumente njihovim rokam.
— V ruski cirilici je 36 črk.
IZ ZMED VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA V KONGU
Davčna uprava ine posluje, vojaštvo ne prejema redno plač, večji del šol je zaprt, bolnišnice so brez zdravnikov, blizu tri četrtine vse razpoložljive delovne sile brez posla in podpor.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Navadno slišimo iz Konga samo o streljanju, nemirih, nesigur-nesti itd. Upravna in gospodarska zmeda pa rodi še druge dogodke, ki se zdijo naravnost fantastični. Davčna uprava na primer sploh ne funkcijonira, dasi-ravno bi javna uprava potrebovala, kakih 17 milijonov dolarjev na mesec, da bi poravnala svoje te/koče obveze. Toda davkarji sami ne spijo. Nekateri izmed njih so nabrani denar porabili za “obratni kapital” za svoja zasebna podjetja. Nihče se nad tem ne razburja.
Še bolj iznajdljivi so vojaki
Mobutujeve armade. Neka četa izven prestolice ni dobila pravo, časno plač. Vojaki so se hitro znašli: šli so v bližnjo banko, jo izropali in si delili zapadle plače. Lokalno časopisje je to omenjalo samo mimogrede.
Nihče se seveda tudi ne razburja, da ima samo šest bolnic zdravnike. V nekaj manj kot 400 bolnicah pa ni sploh nobenega zdravnika. Sodišča ne delajo. Manjka sodnikov, le advokatov je še okoli 20. Zaprte so tudi javne šole, kajti manjka več kot 1,500 učiteljev. Zato pa je 70%) vsega delavstva brez posla in podpor.
Policija v Caracasu prve dni nemirov ni nastopila proti ne-mirnežem na u n i v e rzitetnih tleh. Vojaštvo je bilo odločnejše, ko je univerzitetni svet odredil zaprtje šole. Levičarski študentje so se utrdili v stavbi farmacevtskega oddelka in se uprli vojaštvu z orožjem. Po nekaterih vesteh so bili oboroženi s strojnicami. .Skupine študentov v drugih delih univerze so skušale zabarikadiranim tovarišem' pomagati. Do precej ostrega spopada je prišlo tudi v nekem drugem predelu mesta. Vojaštvo trdno na strani vlade Vlada predsednika Betancour-ta je pozvala na poseben posvet večje število višjih oficirjev. Vojaštvo vlado ves čas složno podpira. Prav tako stoje za njo tudi delavske unije.
Vlada Venezuele je pri Organizaciji ameriških držav obdolžila vlado Dominikanske republike, da pripravlja napad na njeno ozemlje. Gen. Trujillo vse obdolžitve odločno zanikava. Pri izgredih v Caracasu je gotovo, da stoje za njimi levičarji in pristaši Castra.
Tudi v Argentini vojska na strani vlade
V Argentini je bilo v zadnjih tednih precej mirno. Vlada Frondizija se trudi za gospodarsko izboljšanje razmer, pri čemer pa se uspehi naporov kažejo le počasi. Levičarji in pero-nisti imajo tako vedno priložnost ščuvati k uporom in štraj-kom.
Včerajšnji upor je bil izraziti nastop peronistov, ki so se hoteli polastiti vojašnic v Rosario.
Poleg napada na vojašnico 11. pešpolka pod vodstvom gen. Iniigueza je druga skupina napadla orožarno San Lorenzo bližini Rosaria. Tudi ta je bila odbita. Tekom napada so skupine teroristov skušale pretrgati železniške in druge prometne zveze med Rosario in Buenos Airesom.
Uporniki so nastopili tudi pokrajini Salta daleč na severu dežele. Upor je bil tudi tam naglo zadušen.
Načrt za obnovo središča mesta ugodno napreduje!
CLEVELAND, O. — Odkar se je Cleveland odločil obnoviti del notranjega mesta od E. 6. do E. 14. St., se je oglasila že cela vrsta posameznikov in skupin, ki žele biti pri tem udeležene.
Najvažnejše so doslej štiri ponudbe, ozimoma predlogi: zvezna vlada namerava zgraditi veliko stavbo na področju sedanje orožarne nasproti mestne hiše med 6. in 9. cetsto, v kateri bi naj bili nameščeni vsi zvezni uradi v mestu; W. Gabreath iz Columbusa, Ohio, je pripravljen zgraditi na jugovzhodnem oglu 9. ceste in St. Clair Ave. visoko stanovanjsko stavbo in stavbo za urade; Marvin Helf iz Clevelanda je predložil gradnjo šestih stanovanjskih poslopij med 12, in 13. cesto od Superior Ave. na jug do Chester; četrti veliki predlog sta stavila Galvin in Berenson. Graditi nameravata 20 nadstropij visoko stavbo z 400 stanovanji.
Iz Clevelanda in okolice
V Evropo—
V	Evropo sta odpotovala Mr. in Mrs. Michael Tniel, oče in mati fotografa Alexa Thiel na 7309 St. Clair Ave. Vse potrebno je uredila pot. pis. Bled Travel. Srečno pot in zdrav povratek!
Seja—
Društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ ima v nedeljo popoldne ob enih sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je volitev odbora za 1. 1961. Po seji zabava in prigrizek. Vsi člani in članice vabljeni! Osemdeset—
V	soboto bo Frank Zupančič s 392 E. 160 St. praznoval svoj 80. rojstni dan. Čestitamo in mu želimo še dosti zdravja in zadovoljstva!
Tajnica odsotna—
Tajnica Društva Napredek št. 132 ABZ Adalyne B. Cecelic bo 10 dni odsotna. Članstvo je prošeno, da se ta čas obrača za društvene zadeve na Rose Kužnik, 294 E. 222 St., RE 1-4257.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo sv. Vida bo imelo v nedeljo pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo.
------o-----
Turška vlada objavila
načrte nove ustave
ANKARA, Tur. — General Gursel je objdvil načrt nove ictave. Turčija bo imela zbornico, ki naj cb3toja iz 262 svobodno voljenih poslancev in gornji dom, ki naj bi bil v rokaji odbora za narodno edinstvo. Je to na prvi pogled interesantna mešanica vojaške diktature in civilne demokracije, kajti gornji dom bi prišel dejansko ped vpliv vojaških krogov.
Zakoni spodnjega doma bi mo--rali biti odobreni cd gornjega.
„	.	,	. } Kadar se oba doma ne bi mogla
rrvi poskus zavarovanja
za visokošolske študije
NEW YORK, N. Y. — Pruden. tial Insurance Co. je v zvezi s 45 bankami napravila poskus z zavarovanjem stroškov za viso-košoluke študije. Zavarovane svote lahko znašajo $2,000 do $12,000.
S tem naj bili pokriti stroški za prvi dve leti študiranja. Za estali dve leti bi pa dijak imel pravico do posojila, ki pa mora biti vrnjeno tekom treh let po graduaciji.
Zavarovalne pogodbe lahko Sklenejo očetje ali matere v starosti 30 do 54 let, dočim morajo hediti zavarovanci zadnja tri leta v osnovne šole.
bi besedilo zakona skušala dognati potom kompromisa posebna komisija. Ako bi spodletelo tudi to, bi oba doma glasovala na skupni seji o usoai spornega zakona.
Ostali podatki o ustavnem načrtu še manjkajo, že gornji pa povedo, da je novi ustavni načit plod kompromisa raznih struj v sedanji vojaški vladi.
Ves svet bi rad imel rakete Polaris
LONDON, Ang. — Znano je, da tii Adenauer rad dobil od A-merilke precej raket tipa Polaris. Menda bi se jih tudi De Gaulle ne branil. Sedaj je prišel še angleški ministrski predsednik Macmillan in bi jih rad imel za svoje podmornice.
V Anigliji mislijo strokovnjaki, da so te rakete zaenkrat najbolj pripravne za obrambo, pa tudi za strašilo — ruski napadalnosti.	(
Neugodno razmerje
OTTAWA, Can. — Po vladnih cenitvah je v Kanadi vloženega trenutno 20.7 bilijonov dolarjev tujega kapitala, med tem ko je komaj 5.5 bilijonov kanadskega kapitala vloženega za daljšo dobo izven dežele.
Kennedy bo spoštoval avtonomijo federalnih rezervnih bank
NEW YORK, N. Y. — Vodilni bančni krogi so dobili vtis, da se Kennedyeva administracija ne bo vtikala v posle federalnih rezervnih bank. Na čelu glavne uprave bo ostal še naprej Martin Jr.
Kennedy ne misli menjati nobenega odbornika, dokler mu ne poteče mandat. S tem bo seveda potolaženih precej konservativnih politikov na Kapitelu.
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetom se je posrečilo pognati na pot okoli Zemlje vesoljsko ladjo, v kateri sta dva psa. Ladja je težka 4.5 ton.
CAPE CANAVERAL, Fla. — Včeraj so poskusili pognati z eno samo raketo na pot okoli Zemlje dve umetni luni z različnima nalogama. Poskus se je ponesrečil. Poročilo iz Havane na Kubi trdi, da je del ameriškega satelita padel na tla Kube.
WASHINGTON, D.C. — Danes bo sen. J. Kennedy objavil imena nekaterih članov svoje bodoče vlade.
SPRINGE IELD, 111. — Guv. Stratton je izjavil, da Illinois ne bo oddal glasov svojih 27 elektorjev 19. decembra, če se bo izkazalo, da je bilo pri volitvah več nepravilnosti.
NEW ORLEANS, La. — Zvezno prizivno sodišče je proglasilo sklepe državne zakonodaje proti šolski integraciji za protiustavne in zavrnilo odložitev integracije šol na kasnejši čas.	<
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 1, i960
Ameriška Domovina
a-n/i e	■ e/% iu—h o rv* r
•-dsssssna	mJKmUm
6117 St. Olair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Ptfblisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dobovec
*4.00
za 3 mesece
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; y*.
Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $S.OO za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
njimi. Vprašanje ni, koliko lahko produciramo, vprašanje je, koliko lahko potrošimo. Ako hočemo zaposliti nove delavske moči, moramo ne samo najti zanje mesta v podjetjih, ampak tudi kupce za blago, ki ga bodo delale. To je tisti trdi oreh, ki ga bo morala razgristi nova federalna administracija, ako se bo hotela izogniti nevarnosti stalnega ponavljanja kriz, ki je največja ovira za nova delovna mesta. Upajmo, da ga bo obvladala v korist nas vseh.
Za nas vse pa velja pravilo: ne vemo, kako bo nova administracija skrbela za nova delovna mesta. Vemo pa, da ga bodo v prvi vrsti dobili kvalificirani mladi ljudje. Naj na to nikar ne pozabijo starši, ko izbirajo poklice za svoj rod.
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 month* Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 231
Thur., Dec. 1, 1960
Novi predsednik naj dobi delo za 7 milijonov ljudi?
Morda je to največja želja vseh Amerikancev, saj imamo ravno sedaj nadnormalno brezposelnost. Niso reveži samo tisti, ki morajo postopati brez dela, reveži so tudi tisti — in teh je neprimerno več —, ki se boje za svoje delo ali ki računajo, da bodo ravno v času največjih potreb prisiljeni delati samo nekaj dni na teden.
Ako se opiramo samo na grobe številke, dobimo sledeče sliko: V naši deže'j dela sedaj okoli 67.8 milijonov ljudi, pri tem je pa še okoli 4-5 milijonov takih, ki nimajo zaposlitve. Skušnja pove, da je do sedaj znašal letni prirastek na novi delovni sili okroglo milijon mladih delavcev in delavk. Za toliko mladih rok je bilo treba najti vsako leto novih delovnih mest, pri čemur se radi tega brezposelnost ni zmanj šala.
Ako se postavimo na isto računico, nam številke povedo, da bo prihodnja štiri leta iskalo na delovnem trgu zaposlitev okoli 7 milijonov mladine, pri tem bo pa brezposelnih še zmeraj toliko, kolikor jih je danes. Ako bi hoteli brezposelnost znižati na tisto višino, ki je običajna v dobah gospodarske konjunkture, bi moralo gospodarstvo ustvarjati vsako leto dva milijona novih delovnih mest. Da to doseže, mu mora federalna administracija pomagati; viden znak administracije je pa njen gospodar, to je predsednik. Gospodarstvo seveda ne more nastavljati novih ljudi iz socijalnih ozirov, mora z novimi delovnimi močmi ustvarjati nov naroden dohodek. Cenijo, da bi se moral naš letni narodni dohodek zvišati za 15-20 bilijonov dol., da bi lahko našla svoj kruh nova delavna sila. Strokovnjaki trdijo, da to ni nemogoče, kajti to pomeni samo letni napredek v gospodarstvu za 4-5%. Drugi temu ugovarjajo in trdijo, da je tako nagel razvoj gospodarstva zvezan z veliko nevarnostjo, da zabredemo v inflacijo, to je v propadanje kupne moči našega dolarja.
Kje naj nove delavne moči dobijo priložnost za zaposlitev? Največ izgledov bo v stavbni industriji. Prebivalstvo se množi, potrebe po novih stanovanjih so zmeraj večje, z njimi v zvezi rastejo potrebe po prosvetnih in upravnih poslopjih. Večja mesta zahtevajo več cest, kanalizacije, vode, plina, elektrike itd. Vse to pospešuje stavbeno gibanje. Podobno važno vlogo igra tudi promet; cest vseh vrst še zmeraj primanjkuje, dasiravno vtikamo vsako leto na bilijone dolarjev vanje.
Druga gospodarska panoga, ki bo dala nove zaslužke je takoimenovana skupina uslužnostnih industrij: so to banke, zavarovalnice, prometne službe kot bencinske postaje; njim se pridružuje trgovina, velika in mala.
Takoimenovana velika industrija ne bo nudila veliko novih mest, prehaja hitro v avtomatizacijo. Čim več proizvaja, tem manj delavcev rabi. Sedaj jih je zaposlenih v veliki industriji samo 16-17 milijonov, torej dobra četrtina uslužbencev vseh vrst. Kar bo take vrste industrija rabila novih delovnih sil, bodo večinoma take s primerno kvalifikacijo: inženerji, tehniki, kemiki itd.
Novih delovnih mest ne bo nudilo kmetijstvo. Tam bo verjetno zaposlenost še manjša kot je sedaj. Kmetijstvo pač prehaja v visoko mehanizirano sezonsko industrijo; poljedelske delavce nadomeščajo tehniki in kemiki, šoferji, traktoristi itd. Tudi železnice ne bodo rabile več železničarjev, je to panoga, ki bo propadala še naprej. Isto velja tudi za premogovnike in ostale rudnike. Čim večja je tam produkcija, tem manj je treba delavcev, spodriva jih zmeraj večja mehanizacija.
Vsa gospodarska področja pa spodrivajo nekvalificirane delavce. Odstotek nekvalificiranih de'avcev stalno pada. Spodrivajo jih strokovno usposobljeni delavci.
Vse to bo moral imeti pred očmi novi predsednik, ko mu bodo predlagali, kako zaposliti letno do 1.5 milijona nove delovne moči v gospodarstvu. Res je, da jih bo precej odšlo v razne službe javnih uprav, federalne, državnih, okrajnih, mestnih in občinskih, toda glavnina bo vendarle morala iskati zaposlitve v privatnih podjetjih.
Katero pot ho ubral, bo precej odvisno od svetovalcev, ki si jih bo izbral. Zaenkrat ima okoli sebe ljudi, ki so prepričani, da ni noben nerešljiv problem, kako najti vsako 'e-to poldrug milijon novih služb v gospodarstvu in javni upravi. Mislijo pri tem na javna dela, cenene kredite, davčne popuste, povečanje potrošnje po zboljšanju dajatev v starostnem in bolniškem zavarovanju itd. Predsednikovi strokovnjaki bodo seveda naleteli na kritiko tistih, ki niso režim v federalni upravi. Ti bodo trdili, da taka politika vodi v inflacijo, povečanje federalne zadolžitve, “socijalizaci-jo" gospodarstva. Kje se lahko urežejo eni in drugi?
Zdi se nam, da glavna nevarnost za stalen porast števila delovnih mest tiči v preveliki zmogljivosti našega gospodarstva. Industrijska podjetja bi lahko proizvajala za 100 in več procentov blaga, če bi !e našla kupce. Isto velja za farmarje, saj imamo deželnih pridelkov, da ne vemo, kam z
Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete
Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo imamo članice pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh uro molitve, nato pa sejo. Na njej homo izvolile odbor za 1. 1961.
Seja je torej izredno važna in je prav, da se jo vse članice udeležimo. Katera še ni poravnala članarine, naj to stori na tej seji. Po seji bo na razpolago malo okrepčila.
Za vas drage sestre, ki iste bolne in ne morete priti, bomo molile, da bi vam Bog vrnil zdravje.
Vsem voščim vesele božične praznike in srečno novo leto!
Na svidenje!
Mary Izanec, taj.
Važna
seja na Recher Ave.
roesterreich, rojen 25. februarja 1937 v Celju, je samski, mizar in poljedelski delavec. Bil je v Jugoslaviji pod komunizmom pet krat v zaporu radi političnih zadev, mater so mu komunisti ubili, ko je bil osem let star. Katoliški ameriški uradi in taboriščni duhovnik ga toplo priporočajo.
Viktor Klančnik, ki sedaj živi v Ashach an der Donau, ARGE Donau kraftwerke, Lager, Rech-tes Ufer, Bar. 10-11, Austria, je bil rojen v Oplotniki, je vdovec, avtomehanik. Zelo pridan in sposoben delavec. Išče spon-zarja, ker bi se rad vselil v Združene države.
Kdor bi hotel in mogel kateremu oskrbeti prvo stanovanje in pomagati za prvo zaposlitev, ga lepo prosimo naj to javi ali tele-fonično na HI 2-0892 ali pa pismeno na dr. Miha Krek, 1156 Washington Blvd. Mayfield Hts. Cleveland 24, Ohio.
Karl Mauser: Ura s kukavico
Slovenski oder je za jubilej svojega desetletnega delovanja priredil 27. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. izvirno Mauser j evo ljudhiko igro v štirih dejanjih, posneto po povesti istega imena, ki jo je pisatelj napisal v dveh zvezkih za Mohorjevo družbo v Celovcu. Vsebine ne bomo ponavljali, kajti bila je že orisana v našem listu.
Ako smatramo igro kot Ijud-
Gb obletnici smrti Antona Grdine
Cleveland, O. — Danes je tri leta, od kar je prenehalo biti blago srce velikega Slovenca Antona Grdine. Ni ga bilo med nami v Ameriki, ki bi toliko žrtvoval za slovensko stvar im za svoj narod kot pokojnik.
Kjer je bila kaka večja društvena prireditev, je bil pokojni A. Grdina navzoč. Ni samo prišel na prireditev, segel je tudi v
Euclid, O. — Klub društvev SDD na Recher Ave. ima prihodnji ponedeljek, 5. decembra, cb osmih zvečer važno sejo. Na njo so vabljeni zastopniki in zastopnice društev, vsi direktorji doma in gospodinjski odsek. Na dnevnem redu je razgovor o prireditvi na Silvestrov večer.
Na svidenje!
Frank Segulin, predsed.
------o-....—
Letna seje sv. Vida št. 25 KSKJ
Cleveland, O. — članstvo našega društva tem potom prijazno vabim na letno sejo, ki bo v nedeljo, 4. decembra, ob poldveh (1:30) popoldne v šoli sv. Vida (Sodality Room).
Bratje, naše društvene seje so med letom tako slabo obiskane, da je kar žalostno za društvo s tolikim članstvom, ko se nam je že parkrat primerilo, da niti seje nismo mogli pričeti, ker nas je bilo samo pet ali šest navzočih. Veste bratje, ob tako ma-lern zanimanju za društvo, tudi odborniki nimajo dosti veselja do dela.
Torej pridite v nedeljo vsaj na letno sejo v takem številu, da bodo vsaj pri letni seji vsi stoli v dvorani zasedem. Pridite točno, da bomo lahiko ob napovedanem času pričeli s sejo in bomo lahko tudi hitro Skončali. Kako velikega pomena je letna seja za društvo in organizacijo, je bilo že neštetokrat povedano in mislim, da vsak član to ve, če se le malo zanima za svoje društvo in organizacijo. Volitev odbora za prihodnje poslovno leto je gotovo ena najvažnejša točka na letinem zborovanju in poleg tega pa je še veliko drugih važnih zadev, ki jih je treba'rešiti na letni seji.
Vedite tudi, da posebnih vabil z dopisnicami ne bomo poslali nikomur in zato naj velja to vabilo vsemu članstvu.
Po seji bo na razpolago tudijvj začetnih šumov, prost prigrizek in seveda tudi “rdeča kapljica” bo na razpolago, kakor vsako leto.
Na veselo svidenje na letni seji v nedeljo 4. decembra v šoli sv. Vida, vam kličem vsem v imenu/odbora!
Frank A. Turek, preds.
žep In jo še posebej podprl. Kolikokrat je imel s seboj kamere in posnel na film prireditve in slavja, da jih je mogel kasneje kazati. Dobiček od takih predstav so imela vedno le društva, ki so ga vaJbila.
Če se kakemu vabilu na prireditev ni mogel odzvati, je poslal svoj dar. Na vse je mislil, le redko kdaj kako stvar pozabil ali zgrešil.
Na vse to mislim jaz in nemara še dosti drugih. Spominjamo se moža z velikim srcem, z veliko dobro voljo, z neomejeno ljubeznijo do slovenstva in slovenske stvari.
Koliko se je pokojnik žrtvoval za Kulturni vrt, Jugoslovanski del vrta ise mora pokojniku zahvaliti za svoj obstoj. Brez njega ne bi bil nikdar tako lepo urejen!
Mar naj bo vse njegovo delo pozabljeno? Odbor Kulturnih vrtov naj bi se pobrigal in začel akcijo za postavitev spomenika pokojniku v vrtovih. Jaz sem v ta namen že-zbral $35. Ne bodimo nehvaležni, pokažimo, da dela pokoj nitka cenimo!
Pozdrav!
Jalkolb Resnik.
Zvočnik kol strašilo
S posnetki živalskih krikov strahu skušajo strokovnjaki nadomestiti stara ptičja strašila.
Sponzorja iščeta
CVIKELJ FRANC, sedaj begunec v Tattendorf 50, Niede-
Francoski inštitut za pospeševanje kmetijstva že nekaj let proučuje “govorico” kobilic in vran, ki delajo na posevkih največ škode. Nekako pred šestimi leti je začel prof. Bousnel, direktor laboratorijev za akustično fiziologijo, snemati na magnetofonski trak glasove kobilic in drugih škodljivcev iz rodu žuželk, hkrati pa so njegovi sodelavci proučevali življenjske navade “klepetavih” živalic.
Čez čas so posnete glasove reproducirali z magnetofonskimi trakovi in opazovali reakcijo med žuželkami. Tako so ugotavljali, kako ščebetanje žuželk vpliva na njihovo gibanje, na primer na roje kobilic itd. Zbrane podatke so hkrati s posnetimi zvoki ponovno razčlenili. Iskali so tista zvočna znamenja, ki bi si jih bilo mogoče razlagati kot opozorila, signale, sporočila med roji ali posameznimi kobilicami itd.	i
Ena izmed zanimivih ugotovitev: žuželke so “slišale” drugod posnete in ponovno reproducirane glasove samo takrat, če so se pojavili nenadoma, torej brez uvodnih napovedi, se pra-Strokovnja-ki so spoznali, da žuželke reagirajo na take zvoke le v primeru, če je trenutek poprej v bližnji okolici popolen mir.
Čez čas je naravoslovcem u-spelo izločiti iz vrste zvokov poseben signal, s kakršnim na primer kliče samec samico. Z ojačevalci so potem reproducirali ta klic; samice kobilic so priletele z vseh strani na umetno napovedani sestanek. Spričo dosedanjih uspehov, ki jih je se-
veda mogoče označiti le kot z četek, upajo strokovnjaki, da jim bo sčasoma uspelo po zvočnikih oddajati te glasove iz enega centra na širšem področju. Kobilice se bodo zbrale na določenem prostoru, kjer jih potem ne bo težko uničiti.
Na podoben način so proučevali tudi “govorico” vran, ki v večjih jatah napravijo na poljih precej škode. Strokovnjaki so delali po povsem isti metodi kot pri kobilicah. Previdno so se bližali jatam vran in posneli različne odtenke njihovega krakanja. Čez čas so izločili iz skupine različnih glasov enega, ki je za agronome še posebnega pomena. V človeški govorici bi ga izrazili nekako takole: “Nevarnost! Brž od tod!”
Zanimiv poskus so napravili na posestvu pri kmetijski šoli v Grignonu. Ob sončnem zahodu so se raziskovalci znašli v gozdu sredi polja, V drevesnih krošnjah je po navadi prenočevalo kakih 5,009 vran. Pod košato dreje so skrili avto z zvočniki, ki so jih še posebej pokrili s črnim platnom.
Še pred večernim mrakom so se začele z vseh strani zbirati v gozdu jate vran. Hrupno so se presedale med vejevjem, raziskovalci so morali dolgo čakati, da so se kričači pomirili. Nekaj ur pred svitom, ko je bilo v gozdu vse tiho in mirno, se je kar na lepem’ oglasil iz močnih zvočnikov krik ujete, za peruti obešene vrane. Rezultat je bil presenetljiv:	v minuti je bil
gozd prazen, vrane so se razletele na vse strani in jih ni bilo več nazaj.
sko, moramo najprej e ugotoviti, da je ljudska igra Ibrez ohičajne ljudske navlake. V tem pogledu je prva v naši dramslki literaturi; upamo, da ni zadnja. Ako jo smatramo kot dramo, moramo reči, da je pravzaprav le odmev cele vršite dram, ki se godijo zunaj odra. Na odru vidimo samo dokončen razplet teh dram.
Talko podajanje stavi seveda na igralce velik napor, na poslušalce pa nadpovprečno pozornost, da lahko sledijo razvoju drame. Hvala Bogu, da Mauser ni nagnal na oder množico igralcev in igralk, le tako se mu je posrečilo, da se mu nit dogodkov ni ne zapletla ne pretrgala.
Glavni junak drame je bajtar Voreinc. Njegova prešerna trma ga zavede, da se slepo zaljubi v grutansko hči Čilo in da se nadvse zaveruje v kmečko zemljo. Iz žalostnih skušenj v ljubezni do Čile se rodi mešanica strasti in nove ljubezni do dekle Ance. Šele Cilina smrt ga spravi na pravo pot v novo srečo. Voren-čeva vest je berač Primož, ki daje glavnemu junaku zmeraj pravilne nasvete, toda Vorenc uboga šele njegov zadnji nasvet, naj vzame Anco in postane res pravi oče svojega m njenega sina.
Vorenc in Primož sta glavni osebi drame, kar nastopa ostalih oseb, so dopolnilo k razpletu dejanja. Pisatelj jim ni odmeril velikih vlog, vendar pa stavi nanje kar dosti zahtev.
Vorenc (Kolarič) in Primož (Intihar) sta odlično odigrala svoje vloge, Primož morda bolje kot Vorenc, toda treba je imeti v vidu, da je Vorenčeva vloga težja od Primoževe. Čila (Mimi Mauser), Vorenčeva mati (Joža Varšelk) in dekla Anca Lcjzika Cvajnar) so edine ženske vloge v drami. Vsaka ima svoj parnem za tragedijo glavtnega' junaka, povrhu pa morajo nositi še težo svoje lastne ne ravno rožnate usede. Vsaka od vseh treh, je gledala, da se ne rine v ospredje, kadar tega ni zahteval potek: drame.
Dobro so se vživeli v svoje vloge tudi 'kmet Zimovec (Jerič), Vorenčev prijatelj Jotkel (Martinc) in kmet Benko (Vom. ibergar). Le tako smo mogli doživeti harmonijo v igranju, ki jo navadno pogrešamo v ljudskih igrah. Mislimo, da se ne motimo, ako trdimo, da so bile vloge v igri izredno posrečeno razdeljene. Tupatam je preveč motilo pretiho govorjenje. Občinstvo pa je v klub temu razumelo, kaj hoče pisatelj povedati in kaj želijo igralci podati.
Akoravno navadno pričakujemo od ljudskih iger poskočnih prizorov, ki jih v tej igri ni, je občinstvo vseeno z veliko pozor, nostjo sledilo drami do zadnjega trenutka, vmes pa s ploskanjem nagrajevalo igralke in igralce.
Pisatelja Mauserja so prireditelji zvabili na oder in mu je občinstvo priredil res prisrčne ovacije, ki so gotovo več vredne kot običajen šopek, ki ga je tudi dobil. V njegovem kratkem nagovoru je ponovno poudaril, kaj ga je vodilo do tega, da si je izbral tako snov za svojo dramo: ljubezen do domače zemlje.
Vsa pohvala gre tudi režiserju Janezu Varšku. Njegova režija je nazorno izražala ideje, ki jih je pisatelj vcepil svoji drami.
Kakšna je vrednost Mauserje-ve drame? Morda bi dali tak-le odgovor:
Ako bi bil med Slovenci v navadi praznik slovenske zemlje, ki ga žal še nimamo, pa nam je zelo potreben, potem bi na tem prazniku igrala Mauserjevega drama isto vlogo kot igra “Mlinar in njegova hči” na praznik Vseh svetnikov. Desetletja je ne bi spravila z odra. J. A.
Jesenski koncert “Slovana”
V nedeljo, 27. novembra 1960, je pevsko društvo “Slovan” po-j
dalo svoj jesenski koncert v dvorani SND na Recher Ave. v Eu-clidu.
Kot običajno je tudi tokrat bila dvorana nabito polna ljubiteljev slovenske pesmi.
Zbor ni številen. Starejši pevci, ustanovitelji zbora, ki so skozi desetletja tvorili hrbtenico zbora, so v teku zadnjih let drug za drugim morali oditi v pevski pokoj. Le še nekaj jih je ostalo in ti dajejo zlboru soliden in pevsko izkušen temelj. Večino zbora predstavljajo sedaj mladi, tukaj rojeni pevci, ki jim je slovenska pesem prirasla k srcu tako zelo, da so delo starejših v ši-renju slovenske pesmi prevzeli oni in to kulturno delo vršijo z veliko vnemo in ljubeznijo. Za to jim gre naše iskreno priznanje in tudi naša spodbuda, da na tej poti vztrajajo tudi skozi bodoče generacije.
Pozdravno besedo je imel predsednik zbora g. Joe Durja-va, ki je talko iskreno in točno izrekel in povdaril misel nas vseh, starih in mladih, da je negativna kritika našega kulturnega dela naj bo na katerem polju že, posebno pa še na polju naše pesmi, obsojanja vredn.7, pač pa da je sodelovanje nas vseh, tudi kritikov in pesimistov, ono, ki bo podaljšalo življenje naši slovenski besedi in slovenski pesmi.
Spored koncerta je bil raznovrsten. Zbor je v splošnem bil na višini. Volaričeva “Slovenski svet, ti si krasan” je bila podana dobro, medtem ko je Zajčeva “Ružiča in islavuj” manj zadovoljila. Narodni “Dve let’ in pol” ter “Ko so fantje proti vasi šli” pa so bile podane zelo dobro. Nastopil je potem oktet s pesmami ‘Delaj, delaj dekle pušeljc,” “Tam na vrtu” in “Moja kosa je križavna.’’Dobro jih je podal ... — V tretjem oddelku prvega dela koncerta so narodne “Soča voda je šumela,” “Kako bom ljubila,” ‘“Dekle povej, povej, “šmarska narodna” in “Urška” bile podane zelo dobro in je posebno zadnja žela veliko odobravanje poslušalcev.
Po odmoru je moški zbor zapel “Smeje se ti” odlično, v “Večernem zvonu” je J. Snyder podal solo točno in z občutkom, a Korunovo “Potrkali na okno” in Kemovo “Samotarjeva večerna pesem” pa je zbor podal precej dovršeno in občuteno. Nastopil je potem kvintet mladih: P. Kotorac, M. Dolenc, Joseph, Rudy in Frank Ivančič. Pevci so zapeli narodne “Tri leta bom kopav” in “Jaz pa tri ljubice ’mam” odlično. Ubranost glasov, zelo dobra izgovarjava, znanje pesmi — besedila in not — brez drugih pripomočkov, je letošnja pridobitev kvinteta. In reči moramo, da je bil tokratni nastop kvinteta veliko boljši kot na spomladanskem koncertu. Fantje so želi oduševljeno priznanje poslušalcev ter so morah dodati še dve narodni “Ko b’ sodov ne b’lo” in “Jaz pa vem, kako ptičice pojo.”
.V zadnjem oddelku koncerta je moški zbor podal Zicherlove-ga “Slavčka,” v katerem je F-Urbančič solo podal zelo dobro. Prelovčev “Oj Doberdob” je bil podan z globokim občutkom. Vodopivčeva “Dekle, daj mi rož rudečih” je bila dobra, pač pa je občinstvo uživalo v Vodopivčevi “Janezek in Micka” tako, da j ° je moral zbor ponoviti. — Kot nameček je bila izven programa dana znana narodna “Pri farni cerkvici,” pri kateri je sodelovalo vse občinstvo, posebno pa žene in dekleta.
Na klavirju je zbor spremijo' vala ga. Vera Slejko kot vedno diskretno in povdarno, kot le ona zna!
Dirigentu g. Antonu Šuhlju in vsem pevcem “SLOVANA” iskreno čestitamo k uspelemu koncertu in želimo, da nam sp0' mladi podajo kaj novih pesmi iz bogatega zaklada slovenskih pesmi.
Ivan Prezelj-
XMERISKLA DUMOVlNA.
*■ Ch. Reynaud:
Čudež! Čudež!
SODOBNI ROMAN
vora, ker vam kot revna deklica nočem biti v breme ... Vi sicer
Lucijan je strmel. Tako resno Pariza še ni govorila z njim. Kako si naj razlaga njeno postopanje? Vedno je bila tako plaha, a sedaj tako odločna. Začudenje ia veselje sta ga prevzela.
— Draga Mariza — je dejal z glasom, ki je izdajal njegovo Vzburjenje — ne morem vam dopovedati, kako so me vaše be-Vde razveselile. One uresničujmo mojo najsrčnejšo, a obenem ludi najbolj plaho željo, ki jo Grivam ko najdragocenejši zaklad ... Da, Mariza, vi ste kraljica mojega srca. Ob vsakem Brečanju z vami se mi je zdelo, da sem v devetih nebesih. Vaš sVehljaj je bil zame sončni ža-Vk, vaše besede so bile sladki Ved. Gledal sem vas in poslušal kot čudo iz nadzemskega sveta. Govoriti sem hotel, odkriti svoje željo, a nisem ni upal. Zdelo Se mi je, da sem preubog za vas
V	bal sem se, da me bodete odklonili in s tem za vedno razpršili lepe sanje. .. Sedaj pa ste Vrni izpregovorili odločilno be-sedo. Mariza, ljuba Mariza, ka-
šemi srečen ...
Lucijanov glas se je vse bolj '•cpil od miline, Marizino srce iv je vse glasneje utripalo.
Če je le iskren — si je mi-slila deklica — in me ljubi brez 02ira na doto?
Odgovor je hotela prepustiti bodočnosti, toda stričeve odločne h'ditve so se jima hipoma tako globoko zasekale v srce, da si
V	rekla, da mora priti vsaj do neke gotovosti.... Po kratkem Volku je dejala:
‘— Lucijan, vaše besede bi o-Srečile vsako deklico. O čustvih,
Stanovanje oddajo
Na 6930 Hecker Ave. oddajo štirisobno stanovanje, spredaj spodaj.
zavzemate dobro mesto, toda bolj častno, kakor dobičkanosno.
Govorila je mirno in je med govorom skrivaj opazovala Lucijana ... Videla je, da so bile njene besede za mladiča neprijetne, ker dasi se je trudil, ni mogel prikriti nezadovoljstva, ki ga je izražal njegov obraz. V njegovih očeh je opazila oni pohlepni izraz, ki ga je često bila zasledila v njih.
Lucijan se je nekaj časa nervozno poigraval z rokavicami, potem pa je z ubitim glasom dejal:
— Draga Mariza, v tem slučaju vam ne morem drugega reči, kakor to, da sočustvujem z vami... Vaša nesreča je moja nesreča ... Prosim pa vas, da nikdar več ne izgovorite besede “v breme”. Žena, ki jo mož ljubi, ni nikdar v breme.
Zadnje besede je izgovoril s takim ognjem, da je v Marizi-nem srcu spet zažarelo upanje. Očitaje se je vprašala, kako je mogla samo za hip podvomiti o iskrenosti Lucijanovih čustev.
Fantove nadaljnje besede pa so razpršile zadnjo iskro upanja. Mladič se je ujel v past, ki mu jo je bila nastavila z besedami, da je njegov položaj bolj časten kakor dobičkanosen. Prejšnje besede je namreč nadaljeval takole:
— Moji dohodki so sicer zelo skromni in vam ne morem obljubiti u d o b n ega življenja ... Kar £ram me je, toda če vas ne plaši življenje zelo skromne meščanke ...
Išče vrata za umik!
V najem
4 lepe čiste sobe se oddajo. Furnez, velik porč, zgoraj, v bližini Richman Bros. Samo odraslim brez otrok. Pokličite HE 1-9174.	(232)
Stanovanje oddajo
Petsobno, neopremljeno stanovanje oddajo paru brez otrok na 1067 E. 78 St. Tel. EN 1-2985.
-(231)
Sobe se odda
Norwood Rd., 5 sob, na novo dekorirane, zgoraj, se oddajo zakonskemu paru ali odraslim. Kličite EN 1-6997.	(231)
Lastnik prodaja
enodružinsko, 9-sobno hišo, pet garaž, na vogalu, lot 81x177, dovoz, veliko prostora za parkiranja. Idealno za oddajo sob. Dober dohodek. Lastnik upokojen. Si lahko ogledate dnevno od 1. pop. do 7. zvečer na 3374 E. 93 St. na oglu E. 93 in Laisy Ave.
—(232)
Stanovanje se odda
Pet modernih, na novo deko-riranih sob s kopalnico, plinski furnez, se odda na 1206 Norwood Rd. Kličite HE 2-1736.
—(232)
Sobe se odda
4 neopremljene sobe se oddajo v najem zgoraj na E. 185 St. Kličite KE 1-0371.	(232)
Sobe se odda
Odda se 3 sobe in kopalnica na 986 E. 63 St. Vpraša se pa na 988 E. 63 St.	(X)
XXXXXXXXXXXX2
.XxXXXXXXXXXX a J
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Itd.	IV 1-3237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
m
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI 65C2 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
Tel.: ENdicott 1-0583
=: —
=	COLLINWOODSKI URAD
§ 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 =
= Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago =
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	E
— =
diiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiin i ir?
JFlimwiHiiiiTiFphi' ■! m > wi^M»ii linn.............. ......	,■
5
Re-Nu Auto Body Co
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177
Popolno pogrebno službo vršimo sedaj iz Grdinovega pogreb, zavoda na LAKE SHORE Blvd.
Na razpolago smo vam podnevi in ponoči.. Samo Telefonirajte!
Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in petek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru.
Išče stanovanje
Moški išče opremljeno sobo in kuhinjo v okolici Newburga. Kdor ima kaj, naj sporoči v našem uradu.	—(232)
Sobe se odda
4 sobe se oddajo. Najemnina $35 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St., severno od St. Clair Ave.	(X)
Kako srečna kombinacija
ZABAVA... PRIJATELJI... IN Z OGNJEM VARJENO STROK’S
so jih vzbudile v mojem srcu, ____
^ b0m govorila. Le eno hočem I žalost^ pomLiill Mariza. edeti danes. Odgovor hočem ^cti na Vprašanje, ki sem vam sa prej stavila. Ali vaši občutki Nasproti meni vključujejo mož-host ženitve ali ne?
Seveda, draga Mariza! — j® vzkliknil mladenič. — Kdo bi ^ac bil tako neumen, da sam ne 1 Podpisal svoje sreče!
Lucijan, ako je tako, sem Srečna! — se je nasmehnila Ma-^za.
. ^ O, in jaz sem srečen! — Je vzkliknil Lucijan.
teh besedah je Marica od-. °vila Lucijana. Povedala mu ^e> da bo takoj govorila s starši ftjumi nameri in mu naročila, naj pride naslednjega dne po! Ogovor.
*
Lucijan je naslednjega dne Nudeno zrl v Marizin obraz. alost je bral na njem. Nemirno Je vprašal:
No, kaj so odgovorili vaši
^arši?
O, oni so z veseljem pri-na vse — se je nasmehnila klica — toda jaz sem se pre-shla. Razmere so se spreme-
Dovolj je doznala. Uvidela je, da so stričeve besede bile resnične. Lucijan je bil razkrinkan.	v v
(Dalje prihodnjič)
Ženske dobijo delo
Dekleta
17 do 30 let za likanje, pregibanje rjuh, prevlek in brisač. Izkušnja koristna, ampak ni potrebna.
MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St.
(232)
Moški dobijo delo
V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Anton Grdina
ki je zaspal v Gospodu 1. decembra 1957
Zakaj si, predragi šel od nas?	Oko nam Tvoje več ne sije,
Samevamo brez Tebe, dolg je čas, srce ljubeče več ne bije, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, za Te se gorka solza lije — zaman, zaman, Te kličemo nazaj, a zaman, Tebe krije grob
hladan.
Žalujoči ostali:
SINOVI in HČERE SNAHE, ZET, VNUKI
Cleveland, Ohio, 1. decembra 1960.
Stroh’s je pivo, ki napravlja prijetno družbo kompletno ... ipivo z lahkim, mehkim okusom. Kadarkoli greste z vašimi prijatelji, imejte pri roki vedno zadosti mrzlega Stroh’s piva. Edino ameriško, z ognjem varjeno pivo pridene vedno dober okus k prijetnim uricam!
UGAJALO ym 30
America’s only fire-forewed beer!
The Stroh Breweiy Company. Detroit 26. Mich.

stali
Pile
oče
•	• • Doznala sem, da je moj zadnje dni igral na borzi in
• hmel tako nesrečo, da je izgu-tri četrtine našega premože-
•	• • Morete si misliti, kako
ta nesreča strla. Razpršila hado na življensko srečo ob aši strani. O zakonski zvezi namreč sedaj ni go-
Strojni stavec dobi delo
Strojni stavec, ki je sposoben staviti v slovenščini in angleščini, dobi stalno zaposlitev. Prijave pod značko “Strojni stavec” na upravo lista AD, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
MALI OGLASI
Sobe sc odda
Opremljena soba — 2 postelji, 1 soba za 1 osebo, moškim ali ženskam. Prednost imajo srednje starosti ali starejše ženske. 814 Babbitt Rd„ RE 1-5962. (X)
Stanovanje oddajo
5-sobno stanovanje s kopalnico, na novo okrašeno, plinski ogrev, na 1069 E. 72 St. Kličite RE 1-7051.	(232)
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam ®vojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujmo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $10.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, °bjavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje asesmenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za borih $10 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odo-^,l'e letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in s* s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo čustvenih vesti in novic.
EAGLE ZNAMKE
MAY
C04
DOWNTOWN - PUBLIC SQUARE
POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE
BASEMENT

CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DRIVE
Dekorativne, modne, po meri narejene previeke, po ieh nizkih, denar varoljivih cenah!
PREVLEKE
n metnega, rožnalo poliskanega bomba!nega blaga
ZA STOL:
ZA ZOFO:
12
.99
Vt ^3 IrS Sk ^
CD Club CD Aim (1) SlioiqM Ana (iz Wu*j © Ptortoam
Modem	Modern	NaiNea
&	Ji
IŠS; IS&i	fSSi
® T-o C-ihion Morf-n	W TČ"-.'-. 01) Atm
».» Mod...
• Zujamčeeno strojno pranje
• Trpežnost, običajni kroji
TU JE PRILIKA, DA POŽIVITE VAŠ DOM ZA BLIŽAJOČE SE PRAZNIKE!
• Slonovinasta • Zelena • Muškatna
Izgotovljene prevleke iz bombažnega mornarskega blaga z vso deko rativno lepoto. Obširno krojene in dobro izdelane. Blazine so obojestranske . . . robovi obšiti z vrvico. Pridite, dokler je izbira popolna. Izberite stil na levi.
KLETNI ODDELEK DRAPERIJ . . . T HE MAY COMPANY. VŠE 3 TRGOVINE

4
AMERIŠKA DOMOVINA,
S JULES VERNE:	H
1	CARSKI SEL	1
§§	(Mihael	Strogov)	g
POVEST	H
Mihaelu Strogovu je bilo torej mnogo do tega, da spozna stanje jezera in izve, ali ledene plošče prihajajo v velikem številu. Ko se je Nadja zbudila, jo je pogostokrat izpraševal in ona mu je poročala o vsem, kar je o-pazila na površju vode.
Razen ledenih plošč je bil na površju jezera opaziti izredno zanimiv pojav. Iz vode so namreč brizgali mogočni curki toplih vrelcev, ki so na dnu jezera tu in tam izvirali iz zemlje. Ti curki so se vzdigovali zelo visoko in se razprševali v paro, ki je sončne žarke razklanjala v mavrične barve, dokler se od mraza ni zopet zgostila v vodo. Potnika, ki bi se po Bajkalskem jezeru vozil v mirnem času in zaradi svojega razvedrila, bi ta izredni pojav brez dvoma zelo zanimal.
Ob štirih zvečer je stari mornar potnikom naznanil, da so dospeli do Angare, ki se je iz jezera iztekala med visokimi granitnimi skalami. Na njenem desnem bregu se je videlo majhno pristanišče Liveničnaja s cerkvijo in nekaterimi hišami, ki so stale po bregu.
Žal, da so prve ledene plošče, ki jih je veter poganjal od vzhoda, že zavile med bregova Angare in plavale proti Irkutsku navzdol. Vendar pa jih ni bilo toliko, da bi zajezile reko, niti mraz tako občuten, da bi se znatno pomnožile.
Splav je krenil v pristanišče In se ustavil. Stari mornar se je odločil, da ostanejo tu eno uro in izvrše nekatere neodložljive poprave. Razrahljana debla je bilo treba zvezati trdneje, da bi na hitro tekoči Angari ne šla
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
GLENVIEW — By owner. On Golf course. Arizona bound. Must sell 5 rm. all face brk. ranch. 2 Ige. bdrms., IV2 baths. Bsmt. Compl. Lge. 2 car gar., patio, extras. Will carry 90% mortgage for resp. person. $26,000. 2600 Central Rd. PA. 4-2764.	(231)
DEERFILED — By owner. 2 bdrm. ranch. 1% car gar. Beautiful wooded area. Beaut, back yard. Screen house. Flagstone terrace. Awnings, many extras. $18,500. 933 Hemlock. WI. 5-4509.	(231)
MAYWOOD — A perfect home for your family and parents in this ranch type corner home. Inc. prop., 2 apts., 5 and 3%, lge. rms., all on one fir. Newly dec. Gas hit. 1 blk. to trans, and schls. Low 20’s. Low taxes. Must sell. By owner. FI. 3-2106.	(232)
ELMHURST INCOME PROPERTY — By owner. 4 bdrm. house plus 3 rm. apt. Sep. gas ht. Birch cab. kit. Tile bath. Lge. lot. 2 car gar. Full bsmt. $21,500 for immed. siale. Nr. schools. 332 Highview. TE. 2-1797.
(234)
BY OWNER — BERWYN 2 yr. old brick ranch. 3 bdrms. 2 car gar. Fin. pan. and tile bsmt. Comb. S-S. Immed. poss. Many extras. PI. 9-1542.	(233)
LITTLE FLOWER PARISH — BY OWNER
5 rm. Georgian, fin. bsmt., gas ht., tile bath, air cond., alum. S & S, windows & doors, crptg., utils. $18,-500. By appit. only. BE. 8-2914. 8321 S. Hoyne.	(233)
GAGE PARK — BY OWNER 5 rm. brk. bung., htd. Back pch., 3 fin. drms. up, w.w. crptg., air cond. Blinds, cornices, fin. bsmt., with boiler 2 car gar. Close to school, churches, shpg., traas.
REPUBLIC 7-7481	(232)
MERRIONETTE MANOR— By owner. 3 bdrm., tile bath, rec. rm., gas ht., carpet, stove & refrig. ES. 5-2173 open Sunday 1-4.	9675 S.
Brennan.	(232)
vsaksebi.
Ob lepem letnem času se v pristanišču Livemičaje vkracava-jo potniki, ki potujejo čez Bajkalsko jezero v Kjahto, zadnje mesto na rusko-kitajski meji, ali pa se od tam vračajo nazaj. Zato je ondi veliko parnikov in raznih majhnih obrežnih ladij.
Sedaj pa je bila Liveničnaja zapuščena. Njeni prebivalci so zbežali pred tatarskimi roparji, ki so se potikali po obeh bregovih Angare. Na brodovje ladij in čolnov, ki navadno prezimuje v njihovem pristanišču, so naložili vse, kar se je dalo odnesti, in ušli z njim še pravočasno v glavno mesto vzhodne Sibirije.
,Zato stari mornar v, pristanišču Livenične ni pričakoval novih beguncev. Komaj pa se je plav ustavil v pristanišču, sta že dva potnika stopila iz neke zapuščene hiše in pritekla k bregu, kolikor so ju mogle nesti noge.
Nadja je sedela na zadnjem koncu plava in se razmišljeno ozirala naokrog.
Naenkrat je nalahno vzkliknila. Prijela je z roko Mihaela Strogova, ki je privzdignil glavo.
“Kaj ti je, Nadja?” jo je vprašal.
“Najina potna tovariša, Mihael!”
“Francoz in Anglež,, ki sva ju našla v soteskah uralskega pogorja?”
“Da!”
Mihael Strogov se je stresel. Ker je na vsak način hotel ostati nepoznan, se je bal, da ga znanca ne bi izdala.
Alcide Jolivet in Harry Blount ga sedaj v resnici nista imela več za Nikolaja Korpa-nova, ampak za pravega Mihaela Strogova, carskega sla. Srečala sta ga že dvakrat, odkar so se ločili na išimski postaji, prvič v taborišču pri Za-bedjeru, ko je Ivana Ogareva s knuto usekal po obrazu, drugič pa v Tomsku, kjer ga je po njunem prepričanju e-mir Feofar obsodil na smrt. Vedela sta torej, kdo je in zakaj potuje.
Mihael Strogov se je naglo odločil.
“Nadja,” je dejal, “ko bosta Francoz in Anglež stopila na plav, prosi ju, naj prideta k meni!”
Harry Blount in Alcide Jolivet v Livenično nista prišla slučajno, ampak prisiljena po razmerah kakor Mihael Strogov.
Bravci se gotovo še spominjajo, da sta se udeležila slovesnega vhoda Tatarov v Tomsk in odpotovala, preden se je izvršila obsodba, s katero se je svečanost zaključila. Zato nista prav nič dvomila o tem, da so njunega potnega tovariša usmrtili, ker nista vedela, da ga je dal emir samo oslepiti.
Ko sta si preskrbela konja, sta zapustila Tomsk še tisti večer in bila trdno odločena, da bosta odslej svojima dnevnikoma poročala iz ruskih taborišč v vzhodni Sibiriji.
Alcide Jolivet in Harry Blount sta naglo jahala proti Irkutsku. Upala sta, da bosta prehitela kana Feofarja. To bi se jima bilo brez dvoma posrečilo, ako bi ne bila naletela na tretji tatarski oddelek, ki je prišel iz južnih krajev po jenisejski dolini. Bila sta torej odrezana kakor Mihael Strogov, preden sta pri-
šla do Dinkee. Zato sta bila pr-siljena, da se obrneta proti Bajkalskemu jezeru.
Ko sta prišla v Livenično, je bilo pristanišče že prazno. S kake druge strani pa tudi nista mogla v Irkutsk, ki so ga oblegale tatarske čete. čakala sta že tri dni in bila v veliki zadrugi, ko se je pripeljal plav.
Begunci so jima pojasnili svoj načrt. Gotovo je bilo u-pravičeno upanje, da bi se ponoči .neopaženi peljali po reki navzdol in prišli v Irkutsk. Odločila sta se torej, da se jima pridružita.
Alcide Jolivet je takoj stopil k staremu mornarju in ga prosil, naj vzame njega in njegovega tovariša na plav. Plačati je bil pripravljen, kolikor bi zahteval, četudi še tako veliko vsoto.
“Tukaj se ne plačuje!” je resno odgovoril stari mornar, “človek tvega svoje življenje, to je vse!”
Oba poročevavca sta stopila na plav in Nadja je videla, da sta sedla na prednji konec.
Harry Blount je bil še vedno oni hladni Anglež, ki ji je na vsej poti čez uralsko pogorje komaj privoščil kako besedico.
Tudi Alcide Jolivet je bil videti resnejši, kakor je bil po navadi, kar je bilo zaradi neprijetnih okoliščin popolnoma razumljivo.
Ko se je Alcide Jolivet usedel, je začutil, da se ga je na-lahko dotaknila neka roka.
Obrnil se je in spoznal Nadjo, sestro onega, ki ni bil več Nikolaj Korpanov, ampak Mihael Strogov, carski sel.
Bil je ves osupel in je hotel glasno vzklikniti. Mladen-
ka pa je položila prst na svoje ustnice in mu tako namignila, naj molči. Nato mu je dejala:
“Prosim, idite z menoj!”
Alcide Jolivet je potegnil Harrya Blounta za seboj in šel navidezno brezbrižen za mladenko.
Poročevavca sta bila zelo (presenečena, da sta srečala Nadjo na tem plavu.
Ko pa sta zagledala Mihaela Strogova, se kar nista mogla načuditi in verjeti, da je živ.
Ko sta se mu bližala, se Mihael Strogov ni ganil.
(Dalje prihodnjič.)
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose _ zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCLiD	_KE 1-8187
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.. 17002 Lakeshore B!vd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
T


4,.
W0 4

• y
ČAS BOŽIČNEGA KLUBA JE
ZOPET TU
Sedaj je čas pričeti pripravljati se na bleščeč Božič 1961. Enostavno ocenite vaše darilne stroške in videli boste, kako malo je treba prihraniti vsak drugi teden, da boste imeli prihodnje leto potrebni denar.
rull« ESTIMATES StfT EXKKSES:	TOO« PAT MEST EVElt TWO WEEKS:
i 25.00	S 1.00
50.00	2.00
100.00	4.00
250.00	10.00
sft:

Ž^OCtCtl^ NATIONAL BANK
Member Federal Deposit Insurance Corporation
0^
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina'
.

Par spretnih rok opravlja urno glavna kontrolno desko. V frenulku se odzove 250,899 kilovatov elektrike — zadosti za preskrbo domov mesta, ki ima velikost 3-4 Clevelanda. To so roke Lloyda E. Benjamina —
MOŽ Z TREMI ŽIVLJENJI
Lloyd Benjamin,
USLUŽBENEC
Lloyd Benjamin,
DELNIČAR
Lloyd Benjamin,
ODJEMALEC
Lloyd, visoko izvežban uslužbenec pri Illuminating Company asjitabulski elektrarni, je eden izmed 4300 Illuminating Company mož in žena, katerih združeni napor vam daje udobno in ugodno življenje z elektriko in zalaga tovarne severnovzhodne-ga Ohio z bučečo energijo.
Že skoraj sedem let kupuje Lloyd potom varčnega uslužbenskega načrta delnice Illuminating Company. On in naših drugih 32,000 lastnikov — voznikov tovornjakov, dentistov, graditeljev, trgovcev, farmarjev in drugih ljudi ponazarjajo pravo javno lastništvo električne javne naprave opravljane v splošnem interesu.

Doma postane Lloyd del največ-je in najvažnejše skupine sploh . . . naših 500,000 odjemalcev. Odjemalci The Illuminating Company so v zadnjih deset letih skoraj podvojili svojo potrošnjo elektrike. Med tem, ko so se živi jenski stroški zvišali za 25%, so se dejansko stroški za eno enoto elektrike zmanjšali. Zaradi tega je danes elektrika najboljši kup za vaš dom.
NESTOR« OWN E D. COMPANY SERVING IH E B ESI