v GLASILA h v AGISU.. — IZHAJA TEDENSKO UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR M št, 13 Datum: 4. april 1985 Leto izdaje: I v or- -AijlS_BlTl ALI NE BITI ____________ ___________ sede delavskega sveta DO 28.3.1985) S^niz08*^ Sta sod-el°vala na zadnji seji delavskega sveta delovne tov ^15e sedanjega mandata družbeni pravobranilec samoupravljanja Edi VJ vC® Stojčevski in prdsednik občinskega sveta ZSS Ptuj tov *-Upcic. jo8i°V za to poročanje sem povzel iz razprave tov. StojčevskegaJ ki ZaveL?°da^ °b verifikacidi rezultatov, žal, propadlega referenduma, da to ri l3i.se morali, da AGIS odpira z EPU nov list v razvoju Agisa, (Uejo P0™611! pravzaprav novo kvaliteto v življenju in delu v Agisul 'jemnoPre^eb^e "t'eh dveh samoupravnih aktov pomeni prvo in hkrati iz-PriZaripomeml:5no točko EPU, to je nagrajevanje po delu. Morali si bomo niog0g v atl vrniti zaupanje ljudi. Da razvoj delovne organizacije ni ti dn-|Cez da d® to moč izpeljati dolgoročno; mi pa moramo misli- ^ ^ UJ-goročno. in smerUSd fazPravldalci so bili enotnega mnenja, da v Agisu ne moremo sk0 r m° Iti niti koraka več nazaj. Da je naša naloga ugotoviti dejan-$Ud‘ a2položende> poiskati in odpraviti vzroke za takšna razpoloženja. ?t)ravna.vanju poročil o iz-vajanju EPU je tekla plodna razprava. KPU n mi®el vsega pa je to, da je bolje, da z izvajanjem programov iz r-Etz-np nadaljujemo, če EPU nismo vzeli za svoje . Po izteku javne halogo ° RPU smo se izrekli zanj. Sedaj, ko je šlo v bistvu za prvo tec p?’ Pa smo naredili drugače kot bi človek pričakoval. Nikakor nam-kar Sn r>azumljivo, da so bili prav v proizvodnih TOZD proti temu, za ^ se vedno najbolj zavzemali. sve-^®’ !'u. de, in naloge morajo teči naprej. S tem ciljem je delavski ten na?I'1:E'acaral dePovrLe skupine po področjih njihovo dosedanje delo " E l0^e v Prihodnje. Podprojektne skupine so razdeljene na področja: " Razv°^ 9Preiddadočih dejavnosti v DO Agis, nosilec Franc Krabonja " pr informacijskega sistema v DO, nosilec Mario Mladinov " "-orski razvoj, investicije, nosilec Peter Alič " 2azieoi .kadrovske politike, nosilec Franc Simonič x Izpg^divost proizvodnega procesa, nosilec Marjan Leber lava načrta aktivnosti razvoja proizvodov, nosilec Anton Ozmec 7Seh ^ . ov delovnih skupin podprojektnih nalog nisem navajal. Menim de prav, da vemo, kdo so nosilci nalog. N pričakujmo, da bodo ti ljudje lahko sami izpeljali naloge« Zato je potrebno sodelovanje zelo širokega kroga ljudi« Nedvomno pa brez podpore celotnega kolektiva izpeljava tako zahtevnih nalog sploh ni mogoča. Ob tem naj še zapišem del razprave enega izmed delegatov, ki ne raz^2 naše kadrovske politike. Navedel je primer pripravnikov srednjega usmerjenega izobraževanja proizvodnih poklicev, ki jih ne moremo zaposliti. To niti ne bi bilo tako boleče, če ne bi vedeli, kakšna je n&s kadr-ovska struktura. In kaj bo iz teh mladih ljudi? vl so de: Vi U{ Sli 1. Iz nadaljnje razprave tega delegata je mogoče razbrati tudi to, da ni jasno, kaj mi razvijamo oziroma kaj smo v vseh teh letih uspeli viti. On meni, da pravzaprav nimamo izdelka, za katerega bi lahko tr- dili , da je "samo naš" Najbrž bo za bralce zanimivo tudi to, da je delavski svet DO sledil rti predlogu plana porabe sredstev sklada skupne porabe ter ga tudi talc^u potrdil. Delegati so imeli sicer pripombe na višino odpravnin pri hodu v pokoj. Te so namreč mnogo prenizke v primerjavi z odpravnina®1 v!drugih OZD. To namreč pomeni izjemno slab start pri odhodu v pokoj* 2. 3. 5. 6. ?. 8. £ Ob poslušanju poročila o spremljanju učinkovitosti predsanacijskih P° stopkov tistih TOZD, ki so v tričetrtletju lanskega leta poslovale 2 motnjami, se mi je utrnila misel, da nam je uspelo to izpeljati po ^ "naše". Naj navedem primer, kjer v predsanacijskem programu TOZD zevanje trdi, da je plan s trojnih ur v TOZD presežen. Iz tega sledi) da TOZD Vzdrževanje dobro opravlja svojo funkcijo. T0Z5 Kovinska obdelava pa na primer v svojem programu navaja, da ni dosegla plana strojnih ur prav zaradi neučinkovitosti vzdrževanja. Kje je resnica? Najbrž ne-kje v sredini. "Preidi skrb na drugega" ^ ne bo rešilo slabega dela. Nasprotno ... DO, in na koncu naj se zapišem, da za to ni bila nič manj odgovorna •; vse dosedanje. Ob zahvali za sodelovanje in vse žrtvovanez/ure je seveda bila izrečena taka želja za čim plodnejše delo^ novim delegatom delavskega sveta delovne organizacije. .M, PREGLED GRADIV NAŠIH DELEGATOV IN DELEGACIJ V našem samoupravnem socialističnem sistemu bi naj delegati oziroma delegacije v samoupravnih interesnih skupnostih, dmžbeno-politiČni skupnosti in drugih združenjih opravile pomembno vl°go. Zastopaki bi naj svoje sredine na teh organih po vprašanjih, ki so določena z dne nimi redi. Si; l, 5 Bai Uvodoma sem zapisal, da je bila to zadnja redna seja delavskega sve^t ^ OB i: ■‘•Si 5° v V praksi smo ugotavljali, da naš samoupravni sistem ni zaživel tako kot bi moral, saj so delegati največkrat prepuščeni sami sebi. Dogo-' jajo se primeri, da je delegat zelo pasiven do svojih sredin in ngv zahteva mnenj od njih, niti jih o dogajanjih in o sklepih ne obvešča' Pasiven pa je tudi v toliko, da večkrat ne gre na sejo organa, katerega delegat je. V naši delovni organizacijimi želimo, da bi ta sistem boljše zažive-*-^ zato je vodja delovne skupnosti skupnih služb zadolžil posamezne ^ kovne delavce, ki morajo po svoji službeni dolžnosti pregledati gra-^ divo in morajo do določenega roka dati na gradivo svoje mnenje ozir0^ ma pripombe ter so za to odgovorni. Smisel tega je, da se ne bi dogajalo , da bi nam kaj "ušlo", saj delegati ne vedo, kaj ni bilo zajet0 \ tk, ufl8 S" aš8 snu d- si j* po^ 2 2df it g0^a^Vu» kar zadeva našo delovno organizacijo. Ti strokovni delavci tie-, zadolženi, da organizirajo pregled gradiv po drugih strokovnih vcih, če je vmes tako gradivo, da ni iz njihovega področja dela. lep.° .°e bo takšno sistemsko delo nedvomno v pomoč delegatom oziroma de-J C1jam. ga pregled posameznih gradiv in dajanje pripomb so zadolženi 1IS družbene dejavnosti 5° j^upnost otroškega varstva 3! i2^braževalna skupnost i+l turna skupnost 5] ®1 e sno -kul t urn a skupnost 6. 4uPnost socialnega slcrbstva ?. p^Pnost za zaposlovanje 8 7az;Lskovalna skupnost 9i RŽ^Vstvena skupnost 16’ s:Plz 2bor združenega dela SICS SKB SPS TOZD KOM SKS SKS RTS SICS SKS RS Ivartnik Marija Simonič Franc Menoni Maks Muhič Robert Toplak Jasna Vučak Rozalija Alič Peter Toplak Jasna Vučak Rozalija Vučkovič Rade ?ls materialne DEJAVNOSTI Stanc ^ kovanj ska skupnost 3„ Kom1'lna^na skupnost kolek, rabe 1 Si 6. cn - skup. za urejanje stav.zem, kupnost za ceste Ptuj žarna varnost Ptuj Irm^4-4 r-»-4—-tr- ?, ci Zv°0 kmetijstva fl ?kUHTDnnR+: vo Trnrn c, ^pnost bkupnost B%e za PTT za žel. in luški promet SKS Murko Štefan RTS Alič Peter PIT Petrovič Majda RTS Alič Peter SVD Bratušek Peter PIT • Petrovič Majda TOZD VZD Vertič Janez TOZD KOM Plaveč Franc ta KB BRIjAD Maribor, Jugobanka, Avtobanka Kragujevac - PFS Janko Petek SKUPNIH REZERV GOSPODARSTVA OBČINE IN REPUBLIKE - RS R. Vučkovič, Splošni sektor 3V" L, r0/ Y V ^MEVU INOVATORJEV OBČINE PTUJ V v ^i^^tek, 28. marca 1985 je občinska raziskovalna sk" apno st organi- Posvetovanje ob dnevu inovatorjev občine Ptuj. Na posvetovanju so Ut0 Predstavljeni dosežki inventivne dejavnosti v občini za preteklo dl .Ila^;ar je predstavnik DO TAM tov. Marjan Ferš predstavil inventiv-javnost v njihovi delovni organizaciji. Na koncu^posvetovanja so Podeljena priznanja in nagrade za najboljše dosežke na področju in-kdj_ yne6a dela v letu 1984. Med dobitniki priznanj in nagrad so bili ^e^^Povsitorji naše delovne organizacije, katere vam v nadaljevanju ^ Savljam: ^^ado 10.000 din in priznanje občinske Raziskovalne skupnosti je Ia'r'ejeT tov. Mladen Vuk iz TOZD Avtooprema za konstrukcijo in izde-v X° prototipa novega proizvoda, katerega sedaj že serijsko proiz-2 aJamo. J^ado 9.000 din in priznanje občinske Raziskovalne skupnosti je tg e^eB- tov. Jože Krajnc za spremembo materiala in načina izdelave aPil za pokrove nalivnih grl na posodah za gorivo. 3= nagrado 8.000 din in priznanje občinske Raziskovalne skupnostivPp je sprejel tov. Milutin Novakovič za konstrukcijsko in tehnološko spremembo načina montaže sedal in naslonov na hidravličnih sedeli1' Dobitnikom nagrad in priznanj čestitamo ter želimo, da bi še naprej aktivno sodelovali na področju inventivne dejavnosti. Dušan Žnidarič ROBERT MUHIČ PREJEL VISOKO DRŽAVNO ODLIKOVANJE Na programski seji občinske konference ZKS 6.4.1985 so bila podelj®1^ državna odlikovanja za izredna prizadevanja pri delu petim Ptujčanonb med njimi je bil tudi Robert Muhič, ki je prejel "Red dela s srebrni13 vencem". Robi je sicer že prejel številna priznanja, o katerih smo vedno sprouj" poročali, .vendar pa je to doslej najvišje priznanje. - Robi, kakšni so občutki, ko prejmeš tako visoko državno priznanje'1 Občutki, ne vem? To priznanje bi gotovo lahko dobil tudi kdo drug■ če mi družba priznava moje delo, prav! Res je, da je to prvo tale o vi^ ko priznanje za delo poleg plakete "Najboljši delavec TOZD", vsa drUcL priznanja sem prejel za delo na družbenopolitičnem in športnem podro°‘ V 8 fav dar 0 o te s ga tem tuc Rep dar hod Ro ša Iz tir nč skj - Si pričakoval to priznanje? Ne. Prišlo je tako iznenada. Presenečenje v pravem pomenu te besede- - In kaj pravijo sodelavci? Skupaj smo veseli. To je pravzaprav priznanje nam vsem. To je pravz&t^ priznanje preko mene tudi TOZD Komerciala. -Kako naprej? Samo naprej. Vzvratne prestave ni! Takšno priznanje je velika obvezi nadaljno delo na vseh področjih dela in življenja. Prepričan sem, da si bom, dokler bom pri moči, prizadeval za dosledno uresničevanje stav.-ljenih ciljev. Med temi cilji pa je na prvem mestu pošteno in d^' sledno delo. Robiju tudi naše čestitke, Ve; tej Vi; Re Ra H: te Ro ta la de se U Se te MOŽNOST AKTIVIRANJA SIRENE ^ Bi Praksa je pokazala, da se^največkrat ne znamo obrniti na pravo mestoi ^ tj ko je nujno potrebna pomoč gasilcev. Zato naj na tem mestu povzamemoi., t? je pri nas to organizirano tako, da je potrebno v takem primeru obveS ti vratarja na Rajšpovi 13» to je pri skladišču gotovih izddelkov. Vt1' . tar je zadolžen, da aktivira sireno po predpisanih znakih. Po telefotv ga je možno obvestiti na interno telefonsko številko 259. Sirena se lahko aktivira samo na tej vratarnici. Pri morebitnem spofO^ Čanju bodite kratki, jasni in jedrnati. Varnostnik ima dolž nost pre^ riti resričnost poziva, zato mu ob tej priliki sporočite tudi telefon^ številko. ia t) .u ti od* ,< 5a of Dr--' r ^^EVANJE PRISPEVKA SOLIDARNOSTI V g v i.av/ steyilki našega glasila smo pod naslovom SOLIDARNOSTNO DELO ob~ dar avali oziroma polemizirali o tem, ali je naša obveznost za soli-o oh vv ^ ali 3 ur ali celo 8„24 minut, glede na to, ker je v zakonu Sred-Stev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih ga določeno, da delavci plačujejo prispevek solidarnosti iz osebne-tein S^odka v višini povprečnega' enodnevnega neto osebnega dohodka. V ^ članku smo tudi pojasnili, da 'smo ali vprašanje na ustrezno insti-3° in. da bomo dali odgovor. z-^j^dški komite za delo pojasnjuje, da je izdal "Republiški sekretar ^rno 4^Cel' Pravilnik o obračunavanju in odplačevanju sredstev soli-ho^v, iz katere izhaja, da se za solidarnost odvaja neto osebni do-P0 £ ’ ln sicer po osnovi doseženega osebnega dohodka v mesecu juliju, Ša r,'K®_Pravilniku se osnova deli s 26 dnevi. Iz tega izhaja, da je na- obvez Iz nost kot prispevek iz solidarnosti le 7 delovnih ur. tnihU4-VeciSneSa torej izhaja, da smo drugega marca delali eno uro in 24 viČen-vec kob je naša delovna obveznost za solidarnost, zato smo upra-ski c1, 2a ba višek do plačila. 0 tem smo posebej obvestili računovod-Sektor„ Splošni sektor TA NAŠA ŠOLA" !sUk0 ?r HN delavcev tg^^.Sovora je bilo, da bi se v Agisu delavci izobraževali in si s nI0 Sdobili ustrezno tovarniško PK„ S tem bi se seveda zmanjšalo šte- ^6 g , in v de začel ta program izvajati, in to v TOZD Precizna mehani-Hlin Velika oprema. Precej ur so vložili predavatelji, da so nam "za-^eta Y Klave ta učni program„ Na koncu pa smo seveda iz vsakega pred-2£ig]_u?}aali teste, iz katerih smo dobili ocene, kakršne si je pač kdo Ko Lbžil„" smo ^IV010 "P^duo" končali, smo čakali samo še spričevala, tako kot let snr'Zljubil tov. Simonič. Vendar pa se je tu začelo zapletati. ^4 g ■L2evala čakamo že dolge tri mesece, pa jih ni od nikoder. Nobe-jk se ni spomnil, da smo v lanskem letu hodili tudi mi v šole, da Ki Yursikdo izmed nas pošteno potil, ko se je učil ta učni program, im1*1®1 lcar Precej težko vsebino, saj je treba veliko vedeti, če bolet NK- Izpite so delale tudi delavke, ki so stare že blizu 50 hi sUr t»>, '■‘"Uti v teh letih še človeto počasi zapušča spomin, ^ ’ b-u spomin zapušča tudi tiste, ki so pripravljali ta učni pro- ^i p^. Y celoten delovni kolektiv. Kolikor vem, še nobena druga skupina v?ela s poukom. Upam, da bodo ta spričevala le kdaj priromala do š> smo solo že uspešno končali. spevkom bi rad osvežil spomin tem ljudem, da bi se to šolanje aljevalo, ne pa da smo bili mi samo poskusni zajčki. "Šolarček" H.R. STROJELOMO ZAVAROVANJE V DO. AGIS 1 I. UVOD - k: V okviru predstavitev posameznih vrst zavarovanj, katera imamo uveljaV i*: -I • •nz-i n _ • _ -L- - 1 J- 3 „ J 1 _•______- :______________: X • 4-^ -ift Ijena v DO Agis, vam tokrat predstavljamo eno najpomembnejših, to Je strojelomno zavarovanje. Podrobnejša seznanitev s splošnimi pogoji s jelomnega zavarovanja je namenjena vsem delavcem, predvsem pa pooblf"_ šcenim predstavnikom po TOZD in DSSS, ki skupaj z delavci TOZD Vzdrs vanje skrbijo za to, da pride do prijav vseh škodnih dogodkov, za kare je možno uveljavljati odškodnino. trc'3. P< ot 31 Ve st II. ZAVAROVANE NEVARNOSTI Stro jelomno zavarovanje krije nevarnost uničenja ali poškodovanja zavS ^ rovane stvari zaradi: - napake v konstrukciji, materialu ali izdelavi - neposrednega delovanja električnega toka (kratkega stika, atmosfe >2 a >a r>a ske in druge preobremenitve električnega toka ipd.), izključena AkV. škoda zaradi požara in eksplozije, ki bi nastala kot posledica del vanja električnega toka razleta ali razpada zaradi delovanja sredobežne sile pomanjkanje vode v parnih kotlih, posodah ali ceveh, razen primeri ki imajo za posledico eksplozijo mraza, pritiska ledu ali snega ali neposrednega učinka gibanja le<^u nadpritiska in podpritiska (implozije) zatajitve varovalne naprave ali naprave za uravnavanje, kakor tudi naprave za samodejno upravljanje, ki je sestavni del tega stroja t. - nespretnosti, malomarnosti ali zlonamernosti delavcev in drugih °" padca, prevrnitve, zdrsa zavarovane stvari, udarca ali padca druga’ L ^ predmeta na zavarovano stvar ali nanjo. \ h h V( 3] k 6] lij I ,0e III. NEZAVAROVANE NEVARNOSTI 1. Strojelomno zavarovanje pa ne krije uničenja ali poškodbe zavaro ni h stvari zlasti zaradi : lj_ - nevarnosti, ki so zavarovane po splošnih pogojih za požarno zavat0 1 ^ vanje - pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve varovanja in so bile ali bi morale biti znane zavarovancu ali ose odgovorni za obratovanje - neposredne posledice trajnega vplivanja kemičnih, toplotnih ali , haničnih pogojev namestitve in delovanja (korozije, oksidacije, vanja, staranja, prekomerne vibracije, ipd.) - hitrejše obrabe, abrazije, erozije ali kavitacije - prekomerne vlage, rje, kotlovca, usedline, mulja ipd. (in sicer tedaj, če je bila zaradi tega zavarovana stvar uničena ali poŠkod vana) - preo-bremenitve ali prenapetosti strojev, strojnih in električni-1 naprav ter napeljav nad mejo njihove predpisane zmogljivosti - nezadostnega investicijskega vzdrževanja - obratovanje pred končanim popravilom - montaže in poskusnega pogona ali poskusnega obratovanja s H % pOk L - H Zv^ce dinamičnega uravnoteženja na vrtečih se delih strojev ^ ^ b:Lnskih rotorjih, ipd.) zakonitih in tehničnih predpisov ter pravil tehničnega izko-^ canja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov. „ ^avar°vanje prav tako ne krije: obrfZ^6 škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, sv tov"alni zastoj, kazni ipd.) Vain?’ ^ nastane v jamstvenem roku in jo je dolžan povrniti proiz-_ 'Lec ali prodajalec, če njuno jamstvo ni sporno, in ' toSŠkov Popravila poškodovanih zavarovanih stvari, če se škoda ugo-V2drvln P0Pravilo opravi pri rednem ali periodičnem pregledu zaradi ing Javfnja, razen ko je pregled predviden po zakonskih predpisih in jih^oi^skdm nalogu (n.pr. pri narnih kotlih, turbinah, generator- Stroški popravila se tedaj povrnejo le za tisti poškodo- •k l. ^■el» ki sicer ni bil predviden za redno zamenjavo fr, edmet ZAVAROVANJA in zavarovanja so stroji, strojne naprave, električne naprave ter ^lkovo Polnjenje (npr. olje), napeljave, instalacije in aparati stro •0dstavki. ležišča in temelji strojev, če so zajeti v vrednost °0ev. 5. fr edmet v zavarovanja niso (čeprav bi ob plačilu posebne premije to Vodo^ daljnovodi, plinovodi, naftovodi, toplovodi, parovodi, si jj^dno in odvodno omrežje, kabli visoke napetosti, kovinski silo-I^ortn•?0dot)rLe kovinske konstrukcije, trakovi, verige in vrvi trans-ei6lc^h naprav, valjivaljavniških ogrodij ter polnjenje (npr. olje) tiSo 3:0strojnih naprav, podstavki, ležišča in temelji strojev, če , ^ Za0eti v vrednosti strojev. Iprimeru niso predmet zavarovanja: orodja, deli strojev, ki se neposredno uporabljajo za lom-?abajo transportnim napravam edementi enkratnega učinka, razen katodnih odvodnikov th ^Osn-? ' Či\I?abei‘^^1-» kot na primer: gorivo, mazivo, sredstva za hlaje- . Saadna srastva in Štorje.. i t, 'M 0:rganizaciji Agis smo pričeli dosledneje uveljavljati stro-- jelomne škodne dogodke lansko leto od meseca julija naprej- Tako s®? ^ v drugi polovici lanskega leta prijavili 10G strojelomov in smo tudi a v večini primerov, razen redkih izjem (5 primerov) bili upravičeni ^ ^ odškodnine. Vrednostno je to zneslo 3*050,265,'+5 din. Seveda si mi '/j q limo, da bi bilo strojelomov čim manj, ker pa se jim, glede na narav ^ proizvodnje in zastarelo tehnologijo, ne moremo izogniti, si moramo p vsi prizadevati, da se ob nastanku škodnih dogodkov ustrezno ukrepa-1- 1 ^ Od predstavnika zavarovalne skupnosti smo bili tudi obveščeni, da t varovalnica vsako leto namenja določena sredstva za st-rojelomno Pf6" ^ ventivo. Da bi bili upravičeni do teh sredstev, bi morali pristojni. n< d,elavci TOZD, skupaj s strokovnjaki iz T0ZD--a Vzdrževanje pripravi'^ k ustrezne programe, s katerimi bi predvideli določene izboljšave, -'i zmanjševale možnost nastanka strojelomov. PONOVNO OBVESTILO Pravna služba Janez Solina Delavci so zopet izrazili željo, da bi v obratu družbene prehrane ^ pripravljali kosila. V obratu smo analizirali možnosti priprave^0" g sil in ugotovili, da bi obrat lahko pripravljal kosila, seveda oe . bi bilo dovolj interesentov (cca 50 abonentov). ^ Gotovo bo prvo vprašanje pri tem cena. To bi po sedanji kalkulacij 5, znašalo 190.- din in cena bi se spreminjala z zvišanjem cen živil Kosila bi bilo možno odnašati domov v porcijskih posodah. RazdelJ®'' v9 vala bi se na samopostrežni način, tako kot malica - za dopoldan^® Vj_ izmeno od 14,15 do 14,4-5 ure, za popoldansko izmeno pa od 13,15 13,50 ure. Abonenti bi dobili bloke za kosila za cel mesec vnaprej brez plap:1' la. Uporabljeni bloki bi se delavcu obračunali pri izplačilu oseb" nega dohodka. Abonent bi lahko odpovedal kosilo za naslednji dan do 10.00 ure, neodpovedane bloke pa bi moral plačati. Tudi delavci, ki sicer ne bodo abonirani, bodo lahko naročili kos3-lo do 7-00 ure istega dne, seveda ob sprotnem plačilu. Delavci, ki so zainteresirani za kosila, naj se prijavijo do 20. aprila 1935, in v primeru, da bi bilo abonentov dovolj, bi pričel3-s kuhanjem kosil v ponedeljek, 6. maja 1985- * ■ X. Od: de, Se, ODP J); 0: *o; ODGOVOR OŠKODOVANI OSEBI Lep slovenski pregovor pravi, da mačka zacvili takrat, ko ji stop3;^ Jo; * *0: na rep. Tako se je tudi v zvezi z mojim člankom, ki je bil objavi d e'^: v glasilu "V Agisu" dne 21.3.85, ker se je čutil "oškodovanega" 0 delalo in da si sedaj prizadevam, da se posledice, koli- raz&ih n’ Popravijo. Po mojem ni problem v sposobnosti, saj nas je to SVo . strokovnjakov" zadosti, problem je v tem, ali smo pripravljeni Ho pp•^° sposobnost tudi izkoristiti za skupen interes. Najbolj žalost-ni ponia^Sei? tem Pa je, da so delavci iz OPD TOZD Vzdrževanje prinravlje-Vsed vendar to očitno moti nekatere posameznike, ki nimajo pri 2avzem opraviti, čeprav bi le-ti morali biti prvi, ki bi se M je za boljše delo in ki bi znali motivirati tudi ostale. Očitno njajo plovna etika nekaterih še vedno zelo nizka in svoj položaj ohra-tovU Tz.Std z verbalnimi dejanji kot z rezultati dela. Tudi sklicevanje ne- .-d vUVe K"nV T • v v o.J. 11 JLiU-L LLC/ J CU.1 J IVJ v £j J. V ULO. U Cv U _L VL V -i-CA- o -L U.VLO- OlVJ. J_ V V knestno na $roanizacijski predpis, ki velja od 21.12.1984, je Saj je šlo v konkretnem primeru za problematiko iz prejšnjih k°nio ■tr1C8r Pa organizacijski predpis sam po sebi ne rešuje ničesar, če Več iia cj0 dnPem gledali le vsak svoje koristi, opravičilo za nedelo, ne pa ohodkovno uspešnost celotne delovne organizacije. jeio^^-ljačim to polemiko z ugotovitvijo, da pri delu v zvezi s stro-.zavar°vanjem tako kot je sedaj zastavljeno, ne vidim težav, klavce ^e’ d'a de pri tem delu potrebno določeno tehnično sodelovanje snelo strani TOZD-a Vzdrževanje, vendar mislim, da pri tem ne bi 43.lQoq Pežav, niti jih do sedaj, razen konkretnega primera z dne ^ ko rr'3’ bilo, saj bi se morali delavci TOZD Vzdrževanje zavedati, '7 o A** mr\r7T\ "U 4 4-^-, ^1-: r» ^ A ^ rT\r\r7T\ ~ -rr_ n __ ^ _ " Vi Vi za denar TOŽD-ov. v bistvu tudi za denar TOZD-a Vzdrže- H. , gre szij_' uj. od dohodka, ki ga ustvarjajo proizvodne TOZD smo pač od-1 ostali "skupnega pomena". Janez Solina ^2PIS 5 Janez Bedenik