(jjSSShm
JSS&.
eriSm Domovina
ME Rie/1 HI-HOME1
UOVCNIAN
MORNING NiWIMMft
CLEVELAND 8. 0, WEDNESDAY MORNING, APRIL 13, 1949
LETO U-VOL. LI.
iZ SLOVEfUilJE
ŽUPNIK ŽAVBI UMRL. — Rev. Ivan žavbi, dolgoletni župnik v Ambrusu na Dolenjskem je umrl. Tako se glasi poročilo, ki ga je prejel Frank Vidmar, 1079 E. 68. St. v Clevelandu. Pokojni župnik je bil star že 80 let. Bil je vzorni dušni pastir, nad vse skrben za svoje župlja-ne. Ljudstvo ga je ljubilo in mu sledilo. Njegova župnija in občina je bila vzorna v vsakem oziru. Zato, ker je bil Ambrus prvi med katoliškimi občinami, prvi pri vsaki katoliški stvari v Sloveniji, je bil pa tudi med naj večjimi mučeniki, ki jo nastopilo komunistično nasilje.
MARIBORSKI POMOŽNI ŠKOF je zaprt. Kakor smo že omenili, je zaprt mariborski pomožni škof Dr. Držečnik. Drže ga v zaporu že več mesecev, pa še nihče ne ve zakaj. Verjetno je s tem v zvezi denuncijantska izjava inicijativnega sekretari-jata izdajalskih duhovnikov.
STOLNI DEKAN Dr. Kimovec v zaporu. Stolni dekan Dr-Kimovec,. znani slovenski glasbenik in pevovodja je tudi v zaporu že več mesecev. Njega so bili že poprej zaprli, pa ga potem. izpustili. Dr. Kimovec je Že v visoki starosti in je bil vse ! bolehen na piju-
ministra še nedavno, sedaj je pa v luknji. Zaprt je dr. Leo Svetek, bivši tožilec dr. Kobe in še in še.
ČE ČITAŠ MATUAŽEV GLAS, ki ga menda tiskajo in širijo reakcijonarji, dobiš kar pet let brezplačnega oskrbovanja na državne stroške.
PRIOR KRIŽANSKEGA REDA Valerijan Učak je tudi zaprt že mesece in mesece. Kaj so temu očitali, ne ve nihče, ker se nikoli ni bavil s politiko. Red je sedaj itak brez vsakega premoženja in celo križevniško cerkev bi radi dobili starokato-liki za svoje namene in v svojo last.
i V Sloveniji splošnb blaga'.
Snega ni bilo skoro, nič V Ljubljanski okolici ih po Dolenjskem je bilo smučanje nemogoče. V Planici ph so vendar imeli tudi tekme. To je bilo zelo dobro za vse, ker kurjave skoro ni bilo dobiti.
SLAŠČIČARNE v Ljubljani sploh ne delajo. Ni sladkorja, ni čokolade, ni bombonov, ni slaščic in ne piškotov. Okna so prazna, kakor med nobeno svetovno vojno niso bila.
VINA TUDI NI. - Zadnje čast je tudi vina zmajkalo. V večernih urah ga dele državna podjetja v količinah po 2 decilitra. Pa je treba stati v dolgih vrstah, da ga sploh dobiš. V kavarnah je pa vino v buteljkah po 140 din liter. Pijanca se pa v Sloveniji še vidi. Se zadovoljujejo tudi s špiritom in vsako- ne ve, jae ne morem poja-
Važna objava sponzorjem beguncev
IRO podružnica v Celovcu na Koroškem (Kaernten, Klagen-furt) razpošilja neko pismo v več jezikih begunskim sponzorjem v Ameriki.
Glavna vsebina pisma je poziv, da naj sponzor takoj prija-svoje begunce pri D. P. Comission v Washington, D. C.
Razumljivo je, da bo radi tega sponzorji zbegani in se vprašujejo kaj to pomeni. Nič drugega kot to, da za amerikanske
'' Vidite tale naš upadi v New Yorku, v katerega pošilja pi sama Lige V3e vloge za begun-, ce, skrbi za to, da je vsak begu nec priglašen pri D. P. Commission v Washingtonu predno gre: do papirji zanj v Evropo. Torej : vse kar se v tistem pismu iz Celovca zahteva, je že bilo za vse vaše begunce davno opravljeno in urejeno. Vrzite tisto pi smo od IRO v Celovcu med smeti.
V Washington ne pišite, keii bi s tem nakopali le novega n« potrebnega dela sebi in drugim, če iz pisma vidite, da je kako ime ali naslov sponzorja ali begunca napačno zapisan, potem pošljite tisto pismo ali pisarni Lige ali pa podpisanemu, da bomo popravili kar je treba.
Zakaj IRO v Celovcu vsega
Direktno iz
Washingtona
STEPHEN M. YOUNG
Congressman-at-Large of Ohio
Nerodne posledice filibustra
Med tem ko bodo člani naše poslanske zbornice šli lepo na počitnice in si privoščili nekaj dni velikonočnega prazničnega razpoloženja, bodo senatorji morali delati. Zahvaliti se morajo diksikratom, ki so delali ob. strukcijo in republikancem, ki so jim pomagali. Zato so nekatere najažnejše stvari v senatu zastale, a morajo biti rešene v najkrajšem ča3u. Večina teh zakonov je že prišla srečno preko poslanske zbornice, tako, da jih samo še senat mora odobri ti.
Med važnejšimi zakoni, ki morajo biti odglasovani v prihodnjih tednih, pa je zakon c najnižji mezdi, razveljavljenje Taft-Hartleyevega zakona ir uveljavljenje Wagnerjevega akta, spremembe, ki jih priporoča vlada glede zunanje pomoči in nadaljevanje pomoči po Mar-
Nujnost novega zakona o naselitvi beguncev
vrstnimi drugimi geruši. V dru. žabnih lokalih je puščoba.
ČE GREŠ NA POT po Sloveni;«, moraš dandanes vzeti vse s seboj. To posebno čutijo turisti, ki so včasih vedeli, da bodo postreženi kamorkoli so šli. Sedaj tudi denar V žepu ne poraa-£& nič.
ČIŠČENJE MED KOMUNISTI. — V zadnjem času je biro' zaprtih veliko ljudi. Iz družine Logar v Horjulu kar trije. Janez je bil pomočnik prosvetnega
Tri na te
če boste obdržali zase, vam bomo nekaj zaupali, namreč: vojne ne bo! Morda kje kakšna majhna praska, splošne vojne pa ne, bo.
• • •
Naj se v Moskvi še tako derejo in žugajo, streljati pa ne bodozačeli. Pa veste zakaj ne? Zato, ker imajo strah!
• • *
V Moskvi vedo, česar kajzer Viljem in Hitler nista vedela: da bo Amerika prva v vojni, če bo začel kdo nagajati. In to bo pridržalo prete na petelinu pri puški, če kaj vemo.
sniti. žal IRO postavlja v svoje urade večkrat nezmožne ljudi, ki razmetavajo brez potrebe denar, ki bi tako krvavo prav prišel tistim za katere je IRO ustanovljena — beguncem.
V ostalem pa: Spomnite se, kako sem že pred meseci opominjal v koloni "Odpri srce. odpri roke” k potrpežljivosti v zadevi vselitve beguncev po DP postav: iz leta 1948.
Ponavljam: Potrpljenje.
Rev. Bernard Ambrožič OFM, War Relief Services NOWC Resettlement Division — Slovenian Desk, 149 Madison Ave., New York 16, N. Y.
Nadaljno čiščenje med bolgarskimi komunisti
Sofija, Bolgarija. — Notranji minister Bolgarije je dal izjavo, da so v raznih krajih odkrili skupine, ko so se vrinile v vrste bolgarske komunistične stranke, pa so ji sovražni in nevarni. Začeli so delati proti ko- ni munistični stranki in vladi po reakcijonarnih nacijonalističnih načelih. Minister je rekel, da bodo vsi odstranjeni in, da ne bodo v Bolgariji trpeli nikake-ga Titizma.
ba kar hiteti z zakonom o federalni pomoči za vzgojne zavodi ip z zakonom o socijalnem zavarovanju.
Tovariš
niči i
Voditelj Koroških Sloven- Odobritev SOVOIHO cev Msgr. Val Podgorc
Te dni je stopil v 84. leto svojega življenja starosta koroških Slovencev, preč. g. Valentin Podgorc, dolgoletni taj-Pet senatorjev urgira — V n>k in predsednik Mohorjeve
poslanski zbornici je načrt že sprejet — Senatorji se obotavljajo — Stvar je nujna.
Washington. — *Pet republikanskih senatorjev je pisalo predsedniku odbora, ki mora razpravljati novi zakon o nase litvi beguncev, da jmj ta zakon pride hitro v razpravo in na glasovanje, da še izpolni predsednikova obljuba, ;ki jo je dal pred volitvami. Pobovem zakonu naj bi se naselilo v Združenih državah do 400,000 begunskih oseb iz Evrope. Novi zakon bi razveljavil nekatere nepotrebne omejitve, jži delajo beguncem težave prt naseljevanju. Senator McCarran ki je predsednik pododbora za ta zakon je takoj dal izjavo, v kateri je rekel: “Nihče naj se ne boji, da bo ta stvar kje obstala, tudi odložili je ne bomo, bti gotovo prišla na dnevni red. ^Veliko dela
shallovem načrtu, da se prepre- je bilo že opravljenega v uradu či nedaljno širjenje komunizmr pododbora, čeprav hišo vsi čla-in revolucije. Poleg tega je tre- ni pododbora za ta novi zakon,
hfl l/OI* nlTOrl n nnlrAMAM. a C. J .	,	#	1
mislim, da imam načrt, po katerem bomo prišli do zadovoljivega uspeha.”
V poslanski zbori
družbe, kateri je posvetil vse svoje sile, hoteč tako po svoji najboljši volji služiti svojemu Uprodu.
Danes, po tolikih letih svojega delovanja, se je g. prelat sicer nekoliko umaknil iz javnega delovanja, vendar je še vedno živahen in zdravih nazorov ter budno zasleduje razplet dogodkov v svetu in doma. Pripomniti je treba, da je bil g. prelat Podgorc med vodilnimi koroškimi Slovenci edini, ki je od vseh začetkov odklanjal sodelovanje s komunisti, katerega So propagirali pod krinko dela za slovenstvo.
Zaslužnemu rodoljubu žele vsi Slovenci ob njegovem življenjskem jubileju obilo božjega blagoslova, predvsem pa skorajšnjega okrevanja.
Poizvedovalni kotiček
atlantske pogodbe v senatu
Trumanovo pismo — Pogodba hoče čuvati mir v prostoru kjer sta bili dve svetovni vojni.
Washington. Predsednik Truman je poslal severno-at-lantsko obrambno pogodbo v senat in predlagal takojšnje odo-brenje. Predsednik je označil pogodbo kot korak k miru in jo takole popisal: “Pogodba ureja dejanske okolnosti, ki jih moramo jemati v poštev pri sedanji mednarodni situaciji. Nobena poedina akcija, pa naj bo še tako važna in pomembna ne more sama po sebi zagotoviti svetovnega miru. Delati moramo potrpežljivo in vztrajno dokler ne zgradimo cele stavbe miru. Ta pogodba je izraz želje naroda Združenih'Držav po miru, želje, da živimo in moremo delati v svobodi. Dogodki, ki smo jih prtživeli v sedanjem stoletju, so nas prepričali, da miru ne moremo ohraniti sami. Svet je postal majhen. Oceana na našem vzhodu in na zapadu nas več ne moreta čuvati pred surovostjo in napadom. Ta pogodba jasno pove, da je ameri-
Kdo bi vedel izmed rojakov, kje se nahajata Johan in Jakob Valant iz bližine Bleda na Gorenjskem. Zadnjič sta se ogla-
3f,ZaZnjuhrn^lov bi rada zve- ^ narod odločen, da skupno^
Razne drobne novice iz Clevelanda in to okolice
Velikonočni program—
Cerkveni pevski zbor “Lira” pri Svetem Vidu bo me«! Velikonočnimi prazniki pel in izvajal naslednje:
Velik petek 7:30 zvečer, postne pesmi in križev pot. Velika noč 4:30 zjutraj, vstajenje in procesija; Aleluja; Zveličar naš je vstal iz groba; Jezus je :d smrti vstal; Tantum ergo; Triumphal Mass (Composer Rev. RR. J. Sorin); Med ljudskim svetim obhalimom, poje zbor slovenske velikonočne pesmi; 10:00 dopoldne peta sv. maša, 2:30 popoldne pete litanije M. B.
Prosim, pevce, pevke, da so v pravem času na koru. Posebna zahvala tistim ki so se udeležili v postnem času Križevega pota. Vesele velikonočne praznike želi. _ Peter Srnovrinik, organist pri svetem Vidu.
Sin je—
Pri družini Anthony in Dorothy Valenčič na 1107 E. 68 St. SO kupili krepkega šinčkE. dekliško ime matere je bilo Šubel. Mati in sinko sta zdrava. Čestitamo.
Dvor Baraga 1317 COF—
Ker je v petek 15. aprili veti-
večine Johs W. McCormack5“	Kdarko,i bi vedel za njiju
o novim de- bi 3tal* nekaj tedn.ov’ bi b11* slov prosim, naj bo tako ljube- ^ treba’ ** bl
sta priredila večerjo novim demokratskim članom 81. kongre. sa. Bila je zelo nevezana, doma-ča zabava. Vsak si je sam ser viral kot v kafaieriji. Predsed riik je prišel. Z vsakim se je rokoval, za vsakega je imel poseben pozdrav. Vsi povabljeni so uživali v njegovi živahnosti in veselosti. Kar posedli so tesno okoli njega in poslušali in se smejali. Joe Stalin bi bil z eno malo bombico lahko takrat pobil vse voditelje naše vlade. Pa je tudi predsednik bil videti vesel in je užival. Podpredsednika Barkley je opozoril na jle pazi kako bo glasoval, kadar bo treba, da odloči pri enakem številu glasov v senatu. Opozoril ga je naj pazi, da se mu ne zgodi kakor se je njemu. V senatu, ko bil Truman podpredsednik,
, e bilo na obeh straneh enako število glasov. Truman je moral odločiti, šlo je za to, ali se potrdi imenovanje Henry Wallace za trgovinskega tajnika ali ge. Truman je odločil v korist imenovanja in glejte kaj mu je ta tič skušal zagosti v zahvalo? Ribanka sreča Kadar se snidejo možak, pride tudi pogovor o ribarjenju. Neposredno pred podpisovanje* sevemo-atlantskega pakta je nizozemski zunanji minister povedal tole: Med ameriško ir sovjetsko cono Nemčije teče neka voda. Ko je sneg odšel in bil prvi toplejši dan, so šli ribarit. Na ameriški strani so posedli ob reki nemški civilisti in ameriški vojaki, na nasprotni strani pa sovjetski vojaki. In so lovili. Zgodilo se je* da so Arr.erikanci in Nemci na tej strani kar naprej kaj ujeli, sovjetski vojaki na drugi strani pa nič Vse dopoldne je bilo tako. Na tej stra-so ribe prijemale, na oni pa ne. Končno se je nekemu Rusu le za malo zdelo in se jo razhudil; “Kaj je to, d* vi Jur neprestano kaj ulovite, mi pa nič.” Neki ameriški fant mu jo pa kar počasi odčesne: “To je zato, ker
resna nevarnost, da bi ne mogel Jznjiv’in sporoči’na naslovT jmir' zakon priti na dnevni ned v se-1 Vinko Kunstelj, Camp 2301
11% So,ietsti konHllati v
danjem zasedanju. Stvar je važna id urgentna, ker se be gunsko vprašanje v prihodnjih mesecih mora na nek način rešiti. Amerika pri tem reševanju np bo imela dostojne vloge, če se novi zakon pravočasno ne sprejme. Taborišča v Evropi st bodo razpustila kakor je bilo objavljeno vsaj do konca junija 1950. Kdor do takrat ne bo na seljen kje v svobodnem Bvetu, bo obvisel, ker v Evropi kot begunec tudi ne bo mogel živeti.
Nemci zahtevajo spremembo okupacijskega statuta
Berlin. — Nemški politiki in listi ostro napadajo novi okupacij skf statut, ki so ga predložili zavezniki. Voditelj socialistov Dr. Schumacher je izjavil, da je treba, da vsi voditelji nemških demokratičnih strank vztrajajo v opoziciji preti nameravani ustavi in proti okupacijskemu statutu, dokler ne dosežejo uspehov, ki jih je socialistična stranka postavila kot najmanjše zahteve.
Komunisti ne dovolijo romanja
Vatikan. — Romarji iz dežel za železno zaveso ne bodo mogli v Rim tekom svetega leta. Ko-minforma je že izdala naročilo, da komunistične vlade ne bodo izdajale dovoljenj. Verjetno bo isto veljalo tudi za Jugoslavijo, čeravno ni član kominforme.
Kuhar Luka, p. d. Podbev-škov, doma iz Bele peči št. 4, sedaj v IRO Camp Spittal a. Drau, Kaernten, Oesterreich, bar. 15 a, — išče svojega strica Kuhar Franka, kateri je odšel v Zed. države leta 1904 ter živel nekje blizu Milwaukee. V Ameriki so tudi njegovi sinovi. Kdor bi zanj vedel, naj sporoči njemu, ali njegovim sinovom oziroma na gori naveden naslov.
Peter Papeš išče sestro Marjeto Papeš poroč. Tedi. Rojena je bila v vasi Lopata, pošta Hinje pri Žužemberku na Dolenjskem. Kdor ve kje se nahaja omenjena sestra, naj se zglasi pri Josephine Markel, 15411 Ridpath Ave. Cleveland, O.
Franc Bučar, rojen 2. oktobra 1912 v vasi Šmartno št. 36, občina in župnija Cerklje pri Kranju na Gorenjskem, išče svoje sorodnike v Ameriki. Njegov stric je istotako franc Bučar, ki je bil tudi rojen v vasi Šmartno št. 36. Ta stric mora biti sedaj okrog 70 let star, je že dolgo časa v Ameriki, ima že odrasle sinove in hčere, če stric ali kdo njegovih otrok ali
IRd, se nahaja v Lutheran
nišnici, kjer je v torek srečno prestala operacijo. Obiski za enkrat Še niso dovoljeni.
Italiji bodo prenehali
Rim. *— Sovjetska vlada bo zaprla vse svoje konzulate v Italiji dne 15. maja. Isti dan bo zaprla tudi madžarska vlada svoj konzulat v Milanu. Sodijo, da se je sovjetska vlada odločila za ta okrak radi tega, ker je Italija prosila naj SSBR dovoli, da odpre svoj konzul v Odesi. Italija doslej nima nobenega svojega konzulata v Rusiji, do-čim ima Rusija v Italiji tri.
Dva obsojena na smrt v Zagrebu
Zagreb, Hrvatska. — Zvonko Kopačevič in Anton Kuyed-žič sta bila obsojena v smrt ustrelitvijo. Oba sta bila visoka uradnika, bivše Paveliče-ve vlade. Kuvedžič je bil minir ster. Sodišče je reklo, da je kriv, da je bilo 470 partizanov obešenih med vojno.
re te vrstice, naj bo tako dober in piše na naslov Franc Bučar, D. P. Camp Bar. 14/4 Spittal kdo drugi, ki pozna 4yužino be- a/d Drau, Karaten, Austria.
tam pri vas se še ribe ne upajo ust odpirati.”
Salo na stran, pa le priznajmo, da je bil podpis severnoatlantskega pakta zgodovinski dogodek tako velikega pomena da ga moremo primerjati samo še s podpisovanjem Monroejeve-doktrine.	,
Rape najnovejše svetovne vedi
NURNBERG, NEMČIJA. — Končana sta dva procesa proti nacistom, ki so pomagali Hitlerju vprizoriti svetovno vojno In so tekom vojne sodeovai v masovnih vojnih zočinih. To pot so bili pred sodiščem zlasti taki, ki so pomagali ubijati, streljati in ima namen podpirati socijaiiza-v plinskih sobah dušiti jude, ki jih je kakih 6 milijonov našlo smrt v nacističnih ječah, kaznilnicah in taboriščih. Obsojeni so bili najprej štirje visoki uradniki ministerstev in potem pa sedem oficirjev in upravnikov, ki so imeli opraviti s preganjanjem in unčevanjem Judov ter odločanjem o njihovi smrti. •
WASHINGTON, D. C. — 12. aprila je predsednik Truman dopolnil štiri leta kar je predsednik Združenih držav, časnikarjem je rekel, da so bila ta prva štiri leta najtežja, da gleda z zaupanjem in optimizmom v bodočnost in da bo svetovni mir zasiguran v dveh letih.	«
"Svobodna Slovenia”* je lift naših ljudi v Argentini. Naročite ga pri upravi Victor Martinez, 50, Bueno« Aire«, Argentina.
Ante Šumanovič umrl
Rosario, Argentina, — V bolnišnici Caridad je umrl Dr. Ante Šumanovič, bivši odvetnik na Hrvatskem. Pokojni je bil po drugi svetovni vojni še v Jugoslaviji in je delal kot organizator poljedelstva v Vojvodini v službi Titove vlade Kasneje se je upri titovskim metodam, branil mnoge obtožence in tudi soobtožence nadškofa Stepinca. V3led nekega zagovora na sodišču so komunisti sklenili, da ga spravijo s sveta. Prijatelji so pa Dr. Šumanoviča pravočasno obvestili in uspelo mu je da je pobegnil. Bežal je preko Italije in končno našel svoje pribežališče v Argentini. Bil je 66 let star. živel je v veliki bedi, ker ni mogel dobiti nikake prave zaposlitve in zaslužka, pa tudi zdravje mu ni več služilo.
Razkol med pravoslavno duhovščino v Srbiji
Belgrad. — Vlaida je dobila nekaj opore v kongresu pravoslavnih duhovnikov, ki so osnovali nekako organizacijo duho^ vnikov pravoslavne cerkve, ki
cijo in komunistični režim v Jugoslaviji. Večina pravoslavnih škofov in patrijarh so proti tej organizaciji, ki jo vodita dva duhovnika žečevič in Smiljanič ki sta že od vsega začetka s komunisti.
Ne krajšajmo življenja ne •ebl ne drugim. Ne trpimo nobenih predrxnooti v prometu.
1
Ameriška Domovina
mjCguKljaumtll. „, g-

j>>'' W/JJ
APRIL 13, 1949
(JAMES DEBEVEC. Editor)
(tli St CUtr An.	HEndenon MM	Cleveland t Oblo
FnMMied dally except Saturdays, Sundays and Holidays
APRIL
as m ivt ns w ni ear
I 2
3 4 5 6 7 8 9
K) II 12 13 14 15 16
17 l8 19 20 21 22 23 1 H*5 262728 2930
A'AR0CN1NA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other coun tries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 8 months.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 73 Wed., April 13, 1949
V velikem tednu
Malokatera doba je bolj močno pokazala kot sedanja, da je samo nauk o človekovem nadnaravnem namenu odrešilen in pravilen tudi za to življenje. Malokdaj se je bolj očitno videlo, kot sedaj, da samo nauk o nadnaravnem namenu človekovem, daje spoznanje in ustvarja tudi za to družbo pravila, ki delajo srečne posameznike in narode, načela, ki ohranjujejo pravičen mir med narodi in socijalen mir med stanovi in drugimi skupinami, ki so sicer tekmeci v pridobivanju dobrin, ki delajo življenje vsaj za občutje srečnejše.
UanPs na resničnem vsakdanjem življenju vidimo in z milijoni živih prič je dokazano, da mate;rijalistično razumevanje življenja vodi dosledno v suženjstvo in uničenje vsakega človeškega dostojanstva. Materijalistično razumevanje življenja je danes uresničeno in uporablja se1 dosledno in neusmiljeno v komunističnem redu. Človek je v komOnistični državi toliko vreden kolikor komunističnemu redu koristi. Ceni se človek prav tako kot blago, kot mrtve stvari, ki so vse tudi državna last. Čuvanje življenj ni samo po sebi nič bolj važno kot čuvanje premoga ali kamenja, važno je samo, kaj komunistična država v tistem tre-notku bolj potrebuje. Človek postane suženj, slabši kot suženj, postana blago, ki je na trgu in čigar cena se določa tretja ti
po zakonu ponudbe in povpraševanja.	------1
Človek, ki komunizmu noče služiti, je za komunistično
držvo, kot pokvarjeno
za trgovca al
i lastnika.
žnjenja, je njih strah). Dokler bomo močni, bo zmagovala'Štiri pod streho. Ia zdaj ml JAMAR: naša stvar. Največja in edina slabost, ki nas pokoplje v tem prihaja ipod tipke tudi ime; boju, je strah ali še bolje strahopetnost. Niti za kristjana Louis Getfcec iz Govande Miniti za Amerikanca strahovanja ne sme in ne more biti, ko zu Bufala. Mož je tam "Chief gre za vso vrednost življenja, ki nam je na križu pridobljena in s krvjo Božjega Sina odkupljena. Tudi njemu so prišle krvave srage na čelo, ko je predobučtil bolečino ali zato je vendar mirno dal roke vojakom, da so ga zvezali, ker je moralo tako biti po Očetovi volji.
Ne ustraši se žrtve za bližnjega in zase kadar gre za osnovne vrednosti življenja in posebno ne boj se žrtvovati vse kar bo od nas tirjalo življenje v neposredno prihodnji borbi krščnsko-demokratičnega sveta s silami komunisti-čno-materijalističnega gospodstva teme.
S tem sklepom ustanimo od Križa letošnji Veliki Pe-
tek, pa bomo pravi kristjani in državljani kakršnih potrebujeta Amerika in krščanska družba narodov prav za sedanji čas.
V prvih dneh aprila je zboro- jih je 75. Na osem let je bil
vala v Genevi na Švicarskem IRO, to je mednarodna organizacija za begunce. To je bila konvencija IRE, ki so se je udeležili zastopniki vseh držav, ki so članice te organizacije. Prvo in (glavno besedo so pa imeli, kot je videti Amerikaricf, zlasti generalni direktor IRO organizacije, William Tuck, in odposlanec Washingtor.a. Geo. Warren.
Kolikor je doslej žnano, so razpravljali zlasti oi treh točkah ;
1.	Kako hitro se da izvesti preselitev beguncev iz Evrope v nove domovine za morjem?
2.	Ali bo kazalo, da IRO res preneha s svojim delom v juniju 1950, kot je bilo prevideno ob času njene ustanovitve?
3.	Kaj napraviti s tistimi be-bunci, ki še dandanes neprestano prihajajo izza železnega za-storja v dežele na tej strani?
[Zanimiva je za nas zlasti
r_ . ... čeravno ne najbolj
sra*
tro “prvotni”
Tako blago je treba predelati in zasilno uporabiti za kak pati na pot čez morje.
drugotni namen ali pa uničiti. Tako dela komunistična državna oblast z ljudmi, ki se ne primejo komunističnega nauka in nočejo služiti komunistični državni mašini. Taki morajo biti uporabljeni in izrabljeni za komunistično družbo, kolikor se da, v taboriščih za prisilno delo ali pa pokončani.
Komunistična družba nam je strašen zgled kam zabrede človek in narod, ki je zapustil Boga in njegov mauk o namenu človekovem, Boga in njegov nauk o življenju. Človek sam je ustvaril ta red, ki je za človeka tako strašen, da bi bolje bilo, da ne bi živel, tako strašen, da si milijone ljudi želi ognja in meča in vojnega razdejanja, samo da bi bili rešeni tega pekla, ki je prišel nad nje kot “raj” brez Boga.
Ko dan za dnem čitamo izpovedi prič o strahotnem življenju za železno zaveso, se nam pač mora vzbuditi vtis, da živimo v zelo kritični, zelo nevarni dobi.
obsojen župnik na Se'u pri Kamniku, Anton Pavlič, ker ni hotel prelomiti »povedne molčečnosti. Nekateri drugi pa morajo hoditi na ‘'prostovoljno delo.” Števila ne morem povedati. Cerkve, ki nimajo duhovnikov, pa morajo ostati zaprte noč in in dan. Izgovor za to odredbo je — da bi se ne zgodilo kako onečasčenje! Pomisli, kako “skrbi’ naša slavna vlada za — čast božjo ...
• • •
V imenu pisavca in vsel. bralcev teh vrstic izraža ta kolona iskreno sožalje predsedniku LIGE KATOLIŠKE SLOV. AME-RIKANCEV, g. kanoniku Omanu, ob smrti njegove ljubljene sestre, Mrs., Blenkush. Njegovemu nečaku, Rev. Blenkushu v Denverju, pa k izgubi dobre matere. Zapozneli so ti izrazi sožalja, to je res, pa bosta gospoda že razumela, da pri obilnemu poslu človek marsikako novico prezre o pravem času, >a zato nič manj globoko ne ču-
of Police”, prijateljev ima po svetu nič koliko, pa jim tudi priporoča begunce. Če se n« motim, je tudi on že štirim dobil delo in stanovanje. Najbrž rti lepo, da le ta dva omenjam, pa zaenkrat mi podatki u drugih zaslužnih niso dovolj znani, da bi (zapisal še kakšno ime, čeprav se mi nekoliko zdi, katera bi bilo še treba zapisati. Pa lahko še drugič, če zberem do-
smejo u- (jobro spravljena, žalujoče pa
Razloga je več kot dovolj, da ta dni, ko kot kristjani se bo še pospešilo, toda
padamo pred križ in premišljujemo trpljenje Našega Gospoda Jezusa sprejmemo strašne zglede sedanjega brezbo< žnega sveta kot pobudo, da v tej deželi, v naši domovini, y naših družinah, v naši soseščini ne bomo dovolili da bi zmagalo brezboštvo.
Če; verujemo, da je Božji Sin resnično umrl na Križu za nas, moramo po tej veri ravnati. Če vidimo temo in grozo, ki je usoda človekova, kadar pade v tiranijo komunističnega reda, se mora vse vpreti v nas ob misli, da bi kjerkoli kjer bi morali mi živeti ali pa naši otroci, zavladala ta oblast brezboštva.
Če pred križem pomislimo, da naša rodna domovina trpi v tej naj večji in najgloblji nesreči človeštva, trpi potem, ko je žrtvovala svoje najboljše sinove in hčere, da bi se rešila, nas mora prevzeti pač ogenj vroče prošnje molitve, da bi Bog kmalu dosegel namen, ki ga je s to nerazumljivo žrtvijo Slovenije imel in da bi odrešil naš narod, naše drage rojake, vse krščanske narode in vse ljudi tega, današnjega duhovnega in telesnega trpljenja.
lam, tesno ob Križu ne bo težko očetom in materam dobiti moči za vsako žrtev, ki bi jo še Bog zahteval od nas za naše odrešenje od komunizma. Tam premišljujemo čudoviti sklep nebeškega Očeta, da je svojega edinega Sina dal na sramotni križ pribiti za naše spoznanje vrždnosti življenja po božjem redu in v naše odrešenje. Tam oče in mati more zaslutiti koliko je trpel Oče-Bog, koliko je krvavelo srce Matere Marije. Če Bog sam ni mogel najti nižje cene za Odrešenje sveta in rešitev naše sreče, ni nobena cena prevelika, ki jo zahteva od nas, da to srečo očuvamo nam in potomcem, da jo zopet pridobimo našim bratom in sestram tam po tisti prelepi zemlji, kjer so spomini naše mladosti ali pa kjer vsaj potuje naša fantazija, ko slika povest življenja naših staršev in prastaršev, ki so iz Evrope prišli v to deželo sreče iskat. Tam ob Križu je lažje napraviti trden sklep, da nam nikaka žrtev za rešitev vseh bratov v Kristusu ne bo pretežka in prehuda.
Sovražniki krščanstva in demokracije so zmagovali, ker so videli, da nas je strah. Odkar je demokratični svet pokazal, da razume, da je vredne riskirati tudi najnevarnejše operacije v zaščito svobode in preprečitev novega zasu-
Kar se tiče novih beguncev, ki jih vsak dan nekaj da, je bilo zdaj prvič, da so se na letni konvenciji resno vprašali, kaj ž njimi početi. In pri tem so ugotovili dosedaj javnesti nepoznano dejstvo, da naprej in napre prihajajo begunci v takem številu, da jih samo dvakrat toliko odhaja čez morje ali pa jih umrje, kolikor pr de novih .. .
Zato je reikel George Warren, da je to dandanes poglavitno vprašanje, ki ga mora IRO vzeti v poštev. Presljevanje čez morje se vrši v .preČejšnji me-
število beguncev se ne krti v taki meri, kot je 'bilo .pričakovati, ker novi sproti nadomestujejo stare.
* * »
Težave s temi novimi pa niso samo v tem, da jih je pač treba spraviti ped streho, jih hraniti in oblačiti. V novejšem času ne prihajajo samo taki, k; so bili od začetka proti komunizmu, pa so šele pozneje spoznali, da ne morejo živeti pod njegovo vlado. Zdaj prihajajo tudi bivši hudi komunisti ali vsaj “sopotniki”, ki so prišli na vzkriž z vladajočimi komunisti radi spora med kominformo in domačo “komunistično reakcijo”. Ne samo iz Titovine prihajajo talki, ampak tudi od drugod. Ti ljudje imajo lahko na vesti mnogo naj hujšili komunističnih grdobij, zdaj se pa seveda skušajo narediti lepo nedolžne kot angelčki, iščejo zaščite pri zapadnih oblastnikih in se predstavljajo kot “žrtve totalitarne vlade” . . .
> • •
Pismo iz stare domovine pove: Nič veselega ne.vem poročati. Dne 26.. februarja ,ie umr] škof Tomažič. Kap, ki ga je ponovno zadevala, je bil« končno zanj usodna. Njegov pomožni škof Držečnik je pa zaprt. Tako je škofija popolnoma osirotela. Duhovnikov je zmerom več zaprtih. Samo na deželnem sodišču v Ljubljani
zna Bog najbolj očetovsko tolažiti.	"
* * ! *
Zapisal sem že, da je za nas zdaj najbolj važno v zadevi beguncev, da jih spravimo čez morje. In ker smo Amerikanci, je važno( da jih Spravimo kolikor mogoče veliko v Amermo in napravimo iz njih— Amerikan-ce. Nekateri se res zelo potrudijo, da bi jih spravili sem kar največ. Eden takih naših blagih rojakov je Mr. John Dolčič v Girardu. Saj ga po večini vsi poznate. Ne mislim reči, da je edini, ki zasluži polivalo. Ampak zanimalo vas bo, če povem, da jih je že toliko sprejel, da ga je škofijski direktor klical na odgovor in mu rekal, naj “zaštapa” to podpisovanje. Šele ko je John dopovedal direktorju, da mu jih je ličkaj ušlo v Argentino, se je dal (hudi mož) pogovoriti.
* * •
Drugo pismo iz starega kraja pove: Davki in rekvizicije so tako visoke, da je šlo po Notranjskem že veliko kmetov v kolhoze. ker ne morejo plačevati davkov. Saj to je nameri komunistične vlade. Na Gorenjskem se še precej drže, ker prodajajo les in tako spravijo skupaj denar za davke. Toda to početje smatra vlada za upor in skuša najti način, kako 1® kmete tudi na Gorenjskem pognala v kolhoze. Raznesla se je vest, da'se Tito bavi z idejo, osnovati koalicijsko vlado s Šubušicem, Marušičem in Grolom. Pogajanja se seveda drže v vsej tajnosti. Cuje se, da je Tito vsak dan bolj nervozen in nasilen. Niti Kardelj in Moša Pijade se ne čutita več varna pred njim. Zmerom več “izrazov vdanosti” hoče »meti. (Pisano začetkom marca.)
* * •
Zdaj pa še nekaj o Mr. Dolčiču. Ko je videl, da sam ne več sprejemati beguncev, je začej hoditi okoli drugih rojakov in med njimi n«birati “sponzorje”. Kolikor dozdaj vem je spravil na ta način že
volj informacij.
* • •
Bral sem, da podružnica Slovenske Ženske Zveze v Indianapolisu pripravlja prireditev za begunce. Bog daj veliko uspeha! Ne vem, zakaj se zmerom tako razveselim, kadarkoli vidim, da se žene od te Zveze ženejo za begunce. Morebiti zato, ker je pred nekaj leti tako zelo kazalo, da bo ta organizacija do konca potegnila v naspro tno smer . . Bili so žalostni časi takrat. Saj bi jih niti v misel ne jemal, pa ker je zdaj vse drugače, se že sme omeniti. In JE drugače, zelo drugače! Saj že takrat cgromna večina v Zvezi ni potegnila z “uradno” smerjo pri vodstvu, toda precej zbeganosti je bilo in žene niso vedele, kako učinkovito in hitro ustaviti tisti tok. V prvi vrsti gre seveda čast in zasluga članicam in podružnicam v Clevelandu — saj itak vsi veste. V mislih in čustvovanju 'so že davno s tem itudi drugod, malo več DEJANJ bi pa še bilo želeti.
» * •
Še iz enega pisma iz stare domovine: Morda ste v Ameriki čitali o “ljudbkem sestanku”, ki je bil v Slovenski Bistrici prirejen zoper župnika Ivana * 'linča. Eden glavnih očitkov ! Toda jaz nam, pa aa je ta
itek popolnoma iz trte zvit. Drugi očitek je ta, da je med vojno organiziral ustaše, toda splošno je znano, da tiste čase ni nikoli stopil na hrvatska tla. Vsi govorniki na sestanku so bili tujci, domačini se pa niso smeli oglasiti v župnikov zagovor. Vsa njegova krivda je v tem, da je jako vplivna oseba v fari in okolici, zato so se pač spravili nadenj in mu naprtili toliko grehov. Tako začno zoper vsakega, ki se ga hočejo znebiti . .
* * *
Dd^se povrnem k Slovenski Zvezi: Prihodnji mesec bo imela ta organizacija svojo konvencijo. Velike so priprave, veliko se pričakuje od te konvencije, Jaz si drznem položiti na srce deiegaitmjam eno misel ali dve: PRVA: Ali ni že čas, da se tudi “uradno” od strani vodstva prizna, da so šle rakom žvižgati vse nekdanje fraze o ‘“slovanstvu” pod komunizmom in o “svobodi vere” pod komunizmom ... in o “begunskih izdajalcih” in še več takih revi. Ali ni torej čas, da ta KATOLIŠKA organizacija krepko in brez pridržka izjavi svojo solidarnost z drugim katoliškim mnenjem v Ameriki in po svetu? — DRUGA: Ne bo dolgo, ko pridejo žene m dekleta iz begunštva med nas v precej lepem številu — ali bodo povabljene, da postanejo članice Zveze? Pa kako naj gledajo na to povabilo, če bodo še sedele v glavnem odboru take, ki so nekoč javno (zdaj pa morda samo še bolj tajno) metale blato na te žene in dekleta, ki bodo kmalu “eligible" za vstop v Slovensko Žensko Zvezo . . .? De-legatinje, mislite na to, ko boste volile!
Pa jo je pogruntal
drži.”
M»ia li ArgoaHoe
Drugo pitmo
Ko imaš stanovanje, si šele
napol človek. Dobiš štiri prazne stene. S sabo nimaš drugega, kot nekaj obleke in koc«. Spal boš na tleh še precej časa. Iz zabojev si boš naredil mizo, ali vsaj stolčke. Zopet bo tvoje stanovanje nov tabo-riščni-“kumik,” samo toliko slabši, da boš spal na tleh, ne na vojaških posteljah. Potem boš Šel na lov za službo. Če s: obrtnik, dobiš Odlično mesto takoj; pulili se bodo za tebe in le dobro plačali- Nove Slovence razmestijo že tisti, ki so prišli pred njimi. Ob mesecu imaš denar. Postelja pride v hišo, kuhinjsko posodje;, drugi mesec že omara itd. Čez nekaj mesecev imaš že novo obleko, svetle čevlje, izlikan si kot “Amerikanec” in pridaš k naši na Belgrano že kot gospod. Tiste rumene angleške in ameri-kanske vojaške srajce, v katerih si bil vsa ta leta, imaš kvečjemu še v 'delavnici ali doma, ponajvečkrat pa so že predelane — v cunje.' Tako se uredi tudi vsak delavec, če seveda ni prestar. Nad 45 let stare tež-žko jemljejo v tovarne zaradi tukajšnje socialne zakonodaje, da te po 3 mesecih delodajalec ne more odpustiti. In nihče ne mara starih. Pa tudi dobe službe, čeprav slabše piačane. Za naša dekleta se pulijo, pa nočejo iti za "gospodinjske pomočnice”, temveč v tovarne, 'zlasti tekstilne, čokoladne, krušne iti, itd, kjer ima potem vsaj pekaj prostih ur. Če gre katera gospa za kuharico, dobi stanovanje tudi za moža, tudi hrano zanj.
Služb je dovolj. Pač pa kdo naleti boljše, kdo slabše. Dobro pa jg to, da je tu navada, da lehko vsak čas izbereš drugo službo, in skačeš iz “facha v ifach”. Danes si tesar, litri zidar, potem težki delavec —kar znaš in kjer te bolj« piačajo. Najtežje je za inteligenco. Zaradi jezika ne morejo v argentinske inteligenčne poklice, toda tudi če dobi delo v kakšni tovarniški pisarni, je slabše plačan kot delavec in se mu ne izplača. Tudi tisti, ki gredo v angleške službe (v pisarne), so tam slabše plačani kot pa strokovni delavci. Toda kakor hitro začneš služiti v pesih nisi več “na psu”,-temveč vate prihaja volja in veselje in v nede-deljo ne igreš več mimo oštarije. Postal sto— človek; zopet v potu svojega obraza sldžiš svoj kruh v — svodobi. Nisi več jetnik in “taboriščnik,” zopet razpolagaš s svoijm prostim časom, kakor si poželiš. Zopet si vstanavljaš dom: soba dobiva pohištvo in videz domačnosti ( če imaš seveda tu svojo družino), Če pa nimaš tu 4ružine ostaja tvoja soba taka, kakor je bila prve mesece: ima mizo in stol in morda omaro, ves drug denar pa gre — za pakete v domovino, Kot človek si zapet oče in mož, čeprav tako deleč od njih. Vsak mesec gredo ipaketi, ki si jih odtrgaš od svojega užitka, tvojim domačim in si neizmerno srečen, ko dobiš sporočilo, da so jih sprejeli. Staro "izseljensko vprašanje” je zdaj stopilo v novo razvojno fazo: izseljenci naj skrhe za one, ki so ostali doma. Tega se zaveda tukajšnji imigrant in izpolnjuje svojo družinsko dolžnost — preskrbovalen družine z čudovito vestnostja — ter ves zaslužek gre z jjbbeznijo in hrepenenjem v domovino. V tej darežlji-vosti jq nam dala svetel zgled severno amerikanska emigracija, ki je že nam storila toliko dobrega, pa naj bi mi v podpiranju svojih zaostali za njo?
Po enem letu odhoda iz “Hotela” povprečni slovenski emigrant (če nima družine doma) hrani že denar v gotovini in iz teh je že vstala misel po — hranilnici; na drugi strpni
Učitelj: “Kateri del človeškega telesa je naj plemenitejši?”
Učenec: “Kpža.” Učitelj: “Kako pa na ta Btisel prideš?” Učenec: "Kor celega človeka vkup pa kupujejo “na dolgoročne ob-
roke” parcele v okolic: Bue-
nos Airesa, pa tudi v notranjosti, zlasti v pokrajini Misi-onee, kjer je zmelja ceneje. Kažejo se ž« obrisi, da bo v predmestju Lanus počasi nastala sternjeno nova - slovenska naselbina v Buenos Airesu. Župni-nlika že imamo: č. g. Hladnik se bo preselil tja kot duhovni pastir (za kar je že imenovan) in okrog njega bo zrastia — nova slovenska “vas” delovno predmestvo.
Ali nismo podjetni?
Spomini na Veliko noč tam doma
, Cleveland, Ohio. —Ko se vrne v deželo težko pričakovana pomlad in ko se vsa narava veseli prebujenja, se v tem času vrnejo tudi velikonočni prazniki, ki nam ob ude zlate spomine na brezskrbno mladost, ki smo jo preživeli tam dpma v krogu svojih staršev, bratov in sestric. Kako lepo je zelenel domači vrt, katerega so krasile prve trobentice in marjetice. Kako ponosno so gospodinje perie velikonočne pogače in kolače in dekleta pa so si skrbno pripravljale jenbase in obleko, da se bodo čimbolj postavile, ko bodo nesle “žegen”.
Vsaka je hotela biti naj lepše opravljena in z najlepšim jer-basom na glavi. Kako ponosno so stopale proti cerkvi in zopet kako so hitele po blagoslovu domov, kajti veljalo je pač, da tista, ki se bo prva vrnila domov, tista se bo prihodnji predpust gotovo poročiia in tako 'postala sama svoja gospodinja. Taka domišljija je očarala slednjo dekle.
Kdo bi ne 'poletel na velikonočno nedeljo v duhu tja, v tisti nam tako ljubljeni kraj, kjer sn>9 užili toliko nedolžnega veselja — v hišico očetov, kjer nam je tekila zibelka. V domačo vaa, v cerkev, kjer, srno prejeli prvo »v. obhajilo. £er- , kiev in šola, kamor sem jaz hodila, je danes porušena - uničila je oboje zadnja vojna Bog ve, če jo bodo še kdaj pozidali! Kako glasno je vabil veliki zvon iz zvonikovih lin vse fara-ne k Vstajenju. Vse je bilo okrašeno in vsak se je hotel vsaj o veliki noči postaviti v novi obleki. Kar šumelo je, ko so žene in dekleta hitele v cerkev. Fantje so postavljli s šopki za klobukom in že potoma v cerkev sekali in trkali .pirhe Vse je bilo zadovoljno in veselo. Nihče nam ni kalil tega svetega veselja. Delali smo pač kot smo vedeli da je prav v miru in ljubezni med sosedi
Kdo se je sedaj drznil in zasejal sovraštvo med naš miroljuben narod, ki sedaj rszkrop-ljen taiva po vsem svetu, Premnogi so morali zapustiti vse tujcu: dom in lepo slovensko deželo, katero so krasile lepe bele cerkvice po gričkih in glasno pričale vsemu svetu, da je ta rod služil Bogu in Mariji mnoga 'stoletja. Danes po so premnogi odtrgani od svojih dragih, družine razkropljene in se pehajo za kruhom po širnem tujem svetu.
Sovražnik je Vzel vse, a vere pa ni mogel vzeti in to je mnogim v veliko tolažbo. Dragi Slovenci širom sveta, združimo se v duhu na veliko nedeljo in prosimo našega poveličanega Odrešenika. da že skoro da svetu tisti mir, s katerim je On pozdravil svoje učence po svojem vstajenju in naj On pošlje sv. Duha tistim, ki vladaje ljudstvo, da spoznajo svoje zmote in dajo ljudem prostost po vsem svetu; da bodo zopet po naši Sloveniji zadoneli zvonovi po hribih in dolinah in zopet, kot nekdaj, vabili vernike v božji hram: Pridite vsi, vstali smo, naša vera je zmagala, bili smo tepeni, umorjeni, bi! je veliki petek, tema radi zmešnjav, ki se danes vsiljujejo ljudem. Vedimo, da ima Bog vedno dobre namene in urejuje vse nam v korist.
K sklepu želim vsem čitate-ljem Ameriške Domovine prav vesele velikonočne praznike.
Mrs. Apolonia Kic.
A. S. Puškin:
Kapetanova hči
'Mahoma se je obrnil materi:
“Avdotja Vasiljevna, koliko je star naš Petrček?”
“Pravkar je stolpil v sedemnajsto leto,” je odgovorila mati. “Petrček se je rodil prav v onem letu, saj veš, ko si je zlomila-nogo teta Nastasija Gerasimova, in ko je še . . J “Dobro,” ji .pretrga oče govor, “čas je, da ga pošljemo v službo. Naletal se je še dovolj po poselskih sobah, dovolj je lazil za golobi’’
Misel na jrližnji raastanek z menoj je tako porazila mojo mater, da ji je padla žlica v kozico, in solze so se ji potočile po licu. Kar pe se mene tiče, bi težko opisal kdo moje veselje. Misel o službi se je zlivala v meni z mislimi o svobodi, o radostih peterburškega življenja. Predočeval sem si samega sebe kot gardnega častnika, kar je bilo po mojem mnenju vrhunec človeške sreče. Moj oče navadno ni izpreminjal svojih sklepov, tudi ni okladal njih izpolnitve. Dan za moj odhod je bil določen. Na predvečer je rekel cče, da hoče pisali mojemu ijjrihodnjemlu načelniku, in je zahteval peresa in papirja.
“Ne pozabi, Andrej Petrovič,” je rekla mati, “pozdraviti kneza B. tudi od moje strani, reci mu, da se nadejam, da ne odtegne svoje naklonjenosti.” “Bedastoča!” je odgovoril oče in se namrgodil. “Čemu bi pisaril knezu B.?”
“Saj si vendar rekel, da hočeš pisati načelniku našega Pe-trčka.”
“No, in kaj |za to?”
“1 no, Petrov načelnik bo vendar knez B. Kaj Peterček n* vpisan v Semjonoveki polk?” Bfce briga, če je tam vpisan? Peter nv pojde v Peterburg- česa bi st naučil, ako bi služil v Peterburgu? Zapravljati in neumnosti uganjati! Ne, v armadi naj služi, naj nosi tornister in duha smodnik, da bo vojak, ne pa lenuh v gardi! Kje je njegov list? Dalj ga sem!”
Mati je poiskala moj potni list, ki ga je hranila v skrinjici poleg srajce, v kateri so me bili krstili, in ga je 'podala očetu s tresočo roko. Oče ga je pazljivo prečital, ga položil pred se na mizo in začel pisati pismo.
Mene je mučila radovednost: kam neki me odpravljajo, ako ne v Peterburg? \
Ves čas nisem umeknil oči od očetovega peresa, ki se je premikalo precej počasi. Naposled je končal, zapečatil pismo obenem s 'potnih listom v en zavitek, snel naočnike raz nosa in me pozval pred se, rekoč: “Tukaj imaš pismo na Andreja Karloviča R., mojega starega tovariša in prijatelja.. Pod njegovo načelništvo v Orenburg greš služiti.’\
Tako so se torej zrušile vse moje blesteče nadeje! Mesto veselega peterburškega življenja me je čakal dolčas v mrt-
'rv&m
tsc
proti vih, oddaljenih krajih. Služba, o kateri sem pred eno minuto mislil z navdušenjem, se mi j? zdela zdaj bridka nesreča. A vsak ugovor je bil zaman.
Drugi dan zjutraj je že stala popotna kočija pred vežo; va njo so položili moj kovčeg, zabojček priprav za kuhanje čaja in celo zalogo žemelj ter paštet — zadnja znamenja domačega cartanja.
Starši so me blagoslovili. Oče mi je rekel: “Srečno, Peter. Služi svesto, komur prisežeš; ubogaj predstojnike; ne prilizuj se jim; ne vBdjuj se v službi; ne odteguj se službi in pomni ipirislovico: ‘Varuj, obleko, ko je še nova, in čast z mladega.”
Mati me je jokaje prosila, naj si vaju jem zdravje, uSave-ljiču je naročala, naj skrbi za otroka. Obleki so me v zajčji suknjič in povrhu še v lisičji kožuh. Nato sem sedel s Save-ljičem v kočijo in se s solznimi očmi odpravil na pot.
Se itso noč sem prišel v Simbirsk, kjer sem moral ostati eno noč in en dan, zakaj Saveljiču je ibilo naročeno, nakupiti nekaj potrebnih reči. Vstavil 3em se gostilni. Saveljiž se j‘e na vse zgodaj odpravil, v prodajalne. Naveličal sem. se že bil gledati z bkna na umazano uličico, zato sem začel hoditi iz ene sobe v drugo. *
Prišedši v biljardno sobo, sem zagledal visokega moža kakih petintridesetih let, dolgih črnih bik v nočnem plašču, s lojem v roki in pipo v ustih. Igral je natakarjem, kateri je vselej, ako je dobil igro, izpil čašico, žganja, a kadar je izgubil, je moral vsakokrat zleeti .po vseh štirih pod, biljardno mizo,
Začel sem gledati njuno igro. C im dalje je trajala, tem gosteje se je ponavljal izpre-
Upor v Guatera&li Guatemaal. — Vlada Guatemala objavlja, da se je pojavil upor proti sedanji vladi. Upor se Širi ob mehi|)d meji. Mehi-ška vlada in lada uGatemale sta zaprli mejo, da bi bilo tako k je upostaviti mir. Doslej poročajo, da sta v posameznih praskah redne policije z uporni ki bila dva človeka ubita.
DELO DOBIJO
Delo oskrbnika
Mošld, kt se vsej malo razume na brušenje žag dobi delo. Dobra plača od ure. Vprašajte pri F. Zimmerman Co., 2H40 W. 110 St.	(75)
MAM OGLASI
Bčejo stanovanje
Mirna družina, 4 odrasle osebe nujno rabijo 4 ali več sob. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 4717.	—(77)
Grocerija in mesnica
Grocerijska trgovina in mesnica na vogalu dveh cest, dela prometa 54,000 mesečno, blizu sv. Vida cerkve. V zadnjih 30 letih je imela trgovina samo 2 gospodarja. Naslov v uredništvu tega lista.	—(77)
Opremljena soba
V najem se odda opremljena soba poštenemu moškemu ali ženski. Vprašajte na 1070 E. 61. St.
hod po vseh štirih, dokler ni vprašajte
ostal napobled natakar pod mizo.
Gospod mu je še zaklical nekaj krepkih izrazov, podobnih nagrobnemu govoru, potem pa se je obrnil proti meni in me povabil, naj igramž njim partijo. Jaz sem mu odgovoril, da ne znam. To se imu je vidno čudno zdelo. Ozri.se je name nekako s pomilovanjem; no, vendar se je razpletel med nema pogovor. Zvedel sem, da se on imenuje Ivan Ivanovič Zurin, da je ritmojster v * * * huzarskem polku in de jc zdaj v Simbirsku zaradi vojaškega nabora; nastanjen 'pa ds je v tej gostilni.
Zurin me je povabil, naj ž njim obedujem. — obed bo sicer vojaški, a naj se zadovoljim z malim.. Z veseljem sem se mu pridružil. Sedla sva za mizo. Zurin je veliko pil in tudi me-.
ne silil, češ, da se moram na-
Si&o
vaditi na službo; pripovedoval’ mi je vojaške dogodbe, katerim sem se smejal, da bi bil kmalu počil; slednjič sva vstala izza mize kot najboljša prijatelja. Nato se mi je ponudil, da me hoče učiti biljardirati.
“To je v naši službi neobhod' no potrebno, je rekel. “Na pohodih prideš, na primer, v kako ; mestece — s čim bi si preganjal dolgčas? Zmerom vendar ne moreš 'pretepati Zidov. Nehote greš v gostilno in igraš biljard, zato ga pa moreš znati !
Popolnoma sem bil o tem preverjen' in sem se začel z veliko unemo učiti. Zurin me je glasno bodril, čudeč se mojim uspehom. Po kratkem učenju, mi je že Svetoval, naj igram za denar, in sicer ipo grošu, ne radi dobička,' arupaioda se vsaj ne bo igralo zastonj ker je — kakor se je izrazil — zelo grda navada.
Pristal sem tudi na to in Zurin je naročil .punša ter me silil, naj pokusim," ponavljae venomer, da se moram privaditi na službo, a kaj je služba brez pumi?! Ubogal sem ga. Med tem sva nadaljevala igranje..
Stanovanje se odda
Stanovanje, 4 sobe, kopalnica in garaža, se odda v najem odrasli pošteni družini. (V col-linwoodski naselbini). Za naslov vprašajte v uredništvu tega lista.	(75)
Opremljena soba in kuhinja
Samskemu moškemu ali za-
‘i Hiša naprodaj
V bližini E. 185. St. hiša z 9 sobami, se lahko rabi za 2 družini — vse na novo pobarvano in papirano in 'sploh vse v najboljšem 3tanju. Ima tudi beneške zastore, “storm” vrata in okna, 2 garaži. Proda se po zelo zmerni ceni. Samo $11,-900.00.
Kovach Realty
960 E. 185. St.
(85)
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, rthsrju. u avtomobila, to lahko ta zanraUln obrnete na
obrat* DA
LPetrich — IV1874
um nuno at*.
»MU
Mora* C Stonge
ALBO 1 LIGHT EXPRESSING
W M. 174 A.
U ««
13
if
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo
MANDEL DRUG CO. 18702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA
JohD Slapnik
ki je preminul in se preselil v večnost dne 12. april* 1948.
Eno leto je že minulo, kar srce Tvoje ne bije več. smrt ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje.
V grobu tihem mimo solit, v kraju večnega miru, dokler ne pokliče trombe glas, vse k novemu življenju.
Tvoja žalujoča SOPROGA.
Cleveland, O. 13. aprila 1949.
lf
VESELE VELIKONOČNE. PRAZNIKE VSEM
CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI
JOHN ZULICH
Insurance Agency
ZAVAROVALNINA PROTI VSAKI NEZGODI Zanesljiva in točna postrežba FRANCES ZULICH
18115 Neff Road	IVanhoe 4221
Veselo Alelujo želi vsem odjemalcem in prijateljem
SARANAC SERVICE STATION
GULF GAS - OIL - BATTERIES - TIRES ACCESSORIES
8
If
19
Sf
&
«
r
19
r
19
r
19
tr
19
r
B
If
19
if
19
Of
19
Pomagalu AmeriJU, kupujte Victory bond« im znamko.
K
Cor. Saranac Rd. and East 152nd St. «*

TONY KLEMENČIČ, lastnik
Zakaj bi frpeU na . OTRDELIH BUH IN REVMATIZMU!
The M.C.D. Corp- Ima dva nacionalno znana kemlsta, Dr. Albert Hsher In Dr. L Lewis, ld ata po več letih preekuženj, odkrila ta zdrav-
ZA.DOBRA VINA SE OGLASITE PRI
19
If
&
19
#
niško preskusila SUMAN, novo zdravilo, ki premaga bolečine radi otrdelih žil In revmatizma. NA TfflOČZ TRPBCIH GA HVALI. Zdravniki bolnišnicah govorijo o SUMAN, zdravilu, ki hitro olaJSa bolečine ot Uh žil, rvematizma ln mišičevja, kot eno največjih razkritij naSega j
(jeodri).;
Išče stanovanje
Mlad slovenski zakonski par z 2 otroki želi dobiti stanovanje 4 do 6 sob (spodaj) v St. Clair ali Collinwood slovenski naselbini. Pokličite EX 8798.
-(76)
Išče stanovanje
Išče se 4 ali 5 sob za 2 osebi, najraje med St. Clair Ave., in Superior. Pokličite EN 6946 po 5 uri.	(73)
Christiana Lodge and Cottages
Edwardtburg, Mick,
The lodge bas 30 rooms, with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-
iopn-giimpoan cOOkillg.
All sports: golf, dancing, tennis and shuflleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, Indoor games. Cater to overnight guests.
Located In Christiana Lake In a grove of large trees. 100 acres of private playground on D8 113.
Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIC KRAŠOVEC, Prop.
Phone 9ims
P.O. Edwardaburg, Mich
.‘pl’M |__
Bor var blagoslovi za to čadevlto odkritje, ki ml Je r nekaj dneh olajšalo bolečine. Po treh tednih aem bil čisto ozdravljen. Zdaj lahko opravljam vaako delo.”
Poskusite to čudodelno zdravilo. NE TRPUTE ŠE NAPREJ NA O-TRDEUH ŽILAH IN REVMATIZMU.
SUMAN kroglice stanejo $3.00 ikatljica. Prebivalci Ohio naj dodajo P centov za driavni davek. Ako Je naročilo plačano vnaprej, bomo poštnino plačali ml. Na C.O.D. naročila so stroški poštnine priračunanl.
Mi vam damo radevolje nasvete.
Naročite še danes. Pošljite pisma in naročila na naslov:
MX.D. CORP.
1243 West 3rd St. Dept. H	Cleveland 13, Qhio
6010 St. Clair Ave.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM ''ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
19
0*
19
Jf
PERUTNINA ZA VELIKONOC!
Našm cenjenim gospodinjam se priporočamo, da si naročite razno perutnno pri nas. Imamo popolno zalogo vsakovrstne najboljše perutnine, živo aii sveže očiščeno.
Priporočamo se tudi za naročils za svatbe, bankete, zabave in druge priredbe. Vam postrežemo vedno prvovrstno in po zmernih cenah.
V naši trgovini dobite tudi najboljša sveža jajca.
MAPLE HEIGHTS POULTRY
ANDY HOČEVAR in SINOVI 17330 Broadway	Maple Heights, O.
Tel: Montrose 2369 — Na domu: Montrose 1917-J
Želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele velkonočne praznke!
*Sfej
m
~r
Mi popravimo fenderje |3 ogrodje in prebarvamo
avto, da izgleda kot nov. M
• fr
Večletna izkušnja je na- ^ ša garancija.
10
jf
19
jf
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
PRANK CVELBAR, lastnik	jf
6605 St. Clair Ave.	ENdicott 1633 19
Vesele velikonočne prajznike
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
Simončič Slovenska
PEKARIJA
A
6724 St. Clair Avenue	UT 1-0282
Se prav lepo zahvalimo vsem za dosedanji obisk ter .se priporočamo v bodoče Postregli vam bomo najboljše z dobro pecivo Se priporočamo za obilen; peset
Vesele velikonočne praznike	^
MIKE JALOVEC
| 6424 Spilker Ave.	ENdicott 3093
IZBORNRA DOMAČA GOSTILNA V * VINO - PIVO - IN DRUGO \
Se priporoča za obisk	' -
S3

xxnoBxx DOMOVINA,
APRIL 13, 1949
4 iiiimmiiiunniimiimimHiimiiininRiimiiiniimiHiiimiimimiiiiiniHnii u. v<* Prewien. p0^kai je nekaj v Kanado.
tednov _ na svojo srečo. Kaj-1 “Prodati

IVAN JONTEZ:
PRISELJENCI
Poveit iz kanadskega življenja
H,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIUIIIIIIIIIIII^
ka, ni mogel več nazaj. Tretje leto po vrnitvi v domovino je začel poskušati — nu, vsi poskusi so se razbili ob gluhih Ušesih ameriških konzularnih uradnikov.
Novi zakoni!-—
Nu, okrog teh zakonov bi se dalo nekako priti — z denar-
Julka se je vsedla na posteljo ter v 'zadregi povesila oči. Janez je strmel vanjo z vročimi očmi.
Vroč molk.
Nenadoma se je Janez čudno zasmejal ter prisluhnil. Cni doli vkuhinji in cbedjnici so na moč bučni — igralci se nekaj prerekajo, ostali, pa pijano pojo — Julke skoro gotovo ne bodo brž pogrešili.
Kri je vrela.
Janez je objel Julko ter jo stisnil k sebi. Ni se upirala. Glava ji je omahnila vznak in v očeh, ki so se vroče zableščale izpod trepalnic, je Janez videl gerti kri. .
Ko je Julka odšla od Janeza, se je fant vročično zasmejal:
“Ha, ha, kako čudno se vse suče v tem kolobarju, ki ni pravimo življenje! — Tepci! — Le kdo je večji tepec —”
Gez čas ipa je cinično pristavil:
“Lahko sem zadovoljen z izidom: izgubil sem denar, toda denar tako ni nič prida, dobil sem ipa Julko . . Vredno je bilo moško izgubiti . . E j, Lesjak, mnogo večji tepec si, kakor si midliš! Denar ni vse.”
V pcndeljek je Janez dobil delo v topilnici železa in tisti teden v soboto se je preselil k Hrvatu Marku, ki je imel v kratkem dobiti tja ženo in otroke; hišo je že vzel v najem, pohištvo je kupil kar od prejšnjega najemnika, da j* imel vse pripravljeno.
nočem,” je dejal.
ti sosed je po njegovem raču-j“Ne ve se, kaj nas še doieti . . nu jediva dosegel New York, ko Dolg je plačan, najemnine bo se je oblast začela zanimati za vsaj za davke in popravka, če delovanje brihtnega agenta ter ne več. Človek mora biti zava-
ga 'poslala na daljši oddih za mrežo. Marko, ki je bil že pripravil denar, je ostal lepo doma ter hvalil, svojo previdnost, ki mu je ohranila Jep denar. Nu, nekaj mesecev pozneje je Amerika vrnila soseda domovini — in Marko je
sklenil, (fa ne bo poskušal priti menil Marko. “Primejo naj pcmočjo zlatega me, potem pa adijo Amerika in Kanada za zmerom! Star ma-
v Dolarjo ključa.
Končno se je domislil Kanade. Mladeniči in možje so se tiste čase odpravljali v Kana-
'šlo preko, toda veliko jih je bilo, ki se niti odkašljati niso utegnili na ameriških tleh. Znanec Tirje na ,pr. je bil prijet prvo uro, potem je čaka! odrešenja v ječi sedem mesecev, nazadnje so ga pa deportirali. Ogrinčev Miha pa je srečno prišel preko k svojim sorodnikom, a se je čez eno leto prostovoljno vrnil v Kanado, bolan od vedne bojazni, da ga primejo in deportirano. “Niti ene samcate mirne ure nisem imel tam,” je pravil. ‘“Zmerom sem bil v strahu, vsakega človeka ... sem se bal, če sem na cesti sre-ček sem že in noče se m; podjčal policaja, me je stresla mrz-kap. Sicer se da živeti tudi v; lica. Nazadnje niti 3Pati ni-Kanadi, pa tudi Amerika, ni sem več mogel. Nak, takega
ravan na vseh krajih.”
“Zakaj pa ne poskusite priti v Ameriko od tukaj?” je vprašal Janez. “Pravijo, da ni težko priti tja.. Posebno, če človek zna angleški. Mnogo jih gre.”
“Preveč škakljiva stvar,” je
riki.”
“Res, ni mi sile,” je priznal mož. “Delo je stalno, zaslužek ni baš slab in ko pride družina sem, bo še bolje. Starejši
dekleti bom pomožil, žena bo zaisIMžila nekaj z “tbordarji”, mlajša punca 'bo pa materi pomagala.”
(Dalje prihodnjič)
n PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FKNDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJI AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PM CO.
MOŠ ST. CLAIR AVENUE
FRANK'CVXLBAB. Ustnik. ______
do v trapah in tudi Marka je dosti prida dandanes. Včasih živijennja ne privoščim nik1 li-
jem. Zlati ključi še niso izgu- Kanada je v Amrikil Tudi v bili svoje nekdanje moči, še od-.Kanadi imajo dolarje! Velike pirajo železna vrata vsepovsod, jfabrike! Vse kakor v Ameri-Sosed/ki je bil v podobnem po- ki!	’ f![jH
ložaju 'kakor Marko, mu je ve- Marko si je izposodil na počet pred vrnitvijo v Ameriko sestvo denarja ter odrinil v Ka-zaupal važnb tajnost: v mestu nado. Po družino je kanil poje neki agent, brihten dečko in J slati pozneje, ko se ustavi v Ka-dobre zvelze ima . . Marko si nadi. Toda šele po treh letih je to zapomnil, na pa pri tem1 je 'pisal ženi, naj da posestvo pozabil, da človek ni nikoli pre- v najem ter pripelje družino
pograbila mrzlica. V Kanado! je bilo tam mnogo bolje. Eh,,mui;.’’
kar' tukaj ostanimo.”	| “Nu, Marko, saj ti ni nobene
Janez je prikimal. Znane'sile tukaj,” je menil Janez ter mu je bilo, da ni varno siliti se nasmejal., "jŽiviš kot bogec. preko meje. Mnogo jih je že Delaš, zašlužiš—kakorvAme-
“KuhaM gf-bdimo sami, dokler' moji ne pridejo,” je dejaj Marko Janezu, ki je bil s teni zadovoljen.
Seznanil se je z Markom pri ddlu, v tovarni.
Marko je bil pred vojno in med vojno v Združenih državah. Po vojni se je vrnil v stari kraj k svoji družini. V Amerika se ni nameraval vrniti. V letih je že bil in zdelo se mu je, da je že čas, da si privošči poštenega oddiha in počitka. V Ameriki je prigaral pav tisočakov. Dovolj, da prikupi nekaj zemlje, popravi hišo in go-podarska poslopja, nekaj pa dene na stran za priboljšek. Pa se je Marko uračunal.
“Ameriški dolarji so kakor krompir,” je pravil Janezu. “Jeseni ga 'pridelaš, spomladi je po njem. Kupil sem lep vinograd, popravil hišo, vse lepo prenovil in uredil, in — dolarji so skopneli. Potem par slabih letih, bolezen v hlevu, in če sem imel kaj naprodaj, sem. lfloral prodati malone zastonj. Mesto navzgor .sem šel navzdol. Potreb mnogo, denarja odniko-der —uvidel sem, da sem prišel z dežja jpod kap.
“O počitku, ki sem o njem sanja] v Ameriki, ni bilo govora. V Ameriki sem garal osem do deset ur na dan, kakor je že nanesla ipotreba, ostali čas sem lahko porabil ipo mili volji; in vsakih štirinajst dni sem dobil čeden svež n j ič dolarjev. Doma pa sem garal od zore do trde noči—in kaj sem imel od tega? Zuljave roke in dostikrat na smrt utrujene kosti. Nazadnje sem začel lezti v dolgove — ej, vražje težek je boj za obstanek našega kmeta. V petih letih sem se ga popolnoma naveliča] ter si zaželel — garanja v ameriških fabrikah.”
Zakaj pa se ni vrnil v Ameriko, če mu v domačem kraju ni ugajalo?
Ej, saj bi se bil vrnil, tod« pot mu je bila zaprta. V Ameriki se ni maral pobrigati, da bi si bil pridobil državljanstvo —saj ni mislil ostati tam vse svoje življenje! — in ker si tudi drugače ni osigural povrat-
TASTf-
TEMPTHi’
MACARONI
DISHES
mom undergo« delicto«8 •*««••»!
Creamettes so bolj mehki, bol] okusni MAKARONI!_
OBLAK MOVER
Naia specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega mane«
114« E. «1. St
JOHN OBCAK
HE27M
STREPTOMYCIN
Pošiljamo s zračno počto v vse dele Jugoslavije In sicer po sledečih cenah:
10 gramov........$16.00
20 gramov........$31.00
30 gramov........$43.50
40 gramov........$56.50
50 gramov........$68.00
100 gramov.......$130.00
V gori navedenih cenah je všteta tudi- zavarovalnina PENICILLIN in druga zdravila tudi pošiljamo z zračno pošto in priporočeno. Lahko pošljete kolikor hočete.
D0BR0V0UNI ODBOR
245 Weat 18th St.
New York 11, N. Y.
POSILJATEV DARIL V JUGOSLAVIJO

it v':ft
Zgofajlnji fotografičrii posnetek moderne ambulance, katera stane $3479.82, je bila odpremljena in poslana Jugoslovanskemu Rdečemu Križu na jugoslovanskem parobrolu “Topusko,” dne 16. februarja t. 1. Razun zgoraj omenjene ambulance je Odbor odposlal v,Jugoslavijo sledeče predmete: 400 gramov zelo potrebnega zdravila Streptomycina za zdravljenje otrok; razne potrebščine za oskrbo otročjih domov in zavodov v Jugoslaviji; nekako 30 vreč moke za otročje domove ifi- bolnišnice v Jugoslaviji, itd. Poleg tega je ODBOR podaril Jugoslovanskem - Ameriškemu ženskemu odboru v New Yorku — $1000, v svrho nakupa hrane in zdravil za otročje domove v Jugoslaviji.
Zgoraj navedena pomoč je bila omogočena pred vsem potom sodelovanja naših rojakov-izseljencev in tako bode tudi v bodoče potom našega skupnega sodelovanja z priseljenci mogoče koristiti narodom Jugoslavije, kakor tudi izseljencem.
DOBROVOUNI ODBOR 245 W. 18th St., New York 11, N. Y.
jestvinami, katerih količina in. cene so oznaieiie na drugi •. strani. V cenah teh paketov so vpošteti stroški prevoza, kdkor tudi' zavarovalnina do najbližjega pristanišča ali luke prejemalca v Jugoslaviji. — Paketi so zavarovani le za popolno* izgubo (JTotal Loss).	....	,.
; 1 V -i rt ' S	I I :
Paketov št. 1 zamorete odposlati na največ petero oseb, tako, da Je vsak paket naslovljen na DRUGO OSEBO.	.
MORA
Pošiljamo le prvovrstno BELO MOKO v vrečah po 100 funtov in sicer po $9.00 vreča, a PLAČANO VOŽNJO DO REKE, in — po $12.00 za vsako vrečo z PLAČANIM PREVOZOM DO NAJBLIŽJE POSTAJE ali LUKE NASLOVLJENCA v Jugoslaviji.
RAZNO
Pošiljamo tudi streptomycin in druga zdravila m sicer na podlagi zdravniških receptov iz Jugoslavije. — Pakete z jestvinami priredimo natančno po Vaši želji.
“-ta najbnjše šele pride -AND m WORST K YET TO COM*
Pošiljamo tudi BARVE, POSTELJE, BICIKLE, HIŠNE PEČI za drva in premog, kakor tudi ELEKTRIČNE STROJE ZA PRANJE, itd. —
— Ako želite kaj takega odposlati, obrnit* se na {ias.
Pakete in moko odpošiljamo na Reko vsak druugi teden
OPAZKA______tem potom naznanjamo pošiljafeljem, da
smo mi za vsa naročila le posredovalci pošiljateljev in tukajšnjih oblasti, in da radi tega vsako naročilo postane takoj lastnina pošiljatelja.
VAŽNO
čeki in Mooney Ordri morajo biti naslovljeni na DOBROVOUNI ODBOR.
I - i	I
i	t <
STANDARD PAKETI
Zivojšt. 1—Cena $35
i U 'ftoi '-Sp&ghfcttr f;
20 lbs. Sugar -10 lbs. Green-Coffee 15 lbs. Red KKdneyBeans 5 lbs. Barley 5 lbs. Split Peas 3*4 lbs. Farina ,
2 lbs. Lentils
1	lb. Noodles
2	lbs. Cocoa
i/2 lb. Hard Candy 5 lbs. Lard 6 cans Tomato Paste,
6 oz. per can ! i 2 cans Powdered Milk,
1 lb. per can 4 cans Sardines 3*4 oz. per can 1 can Peaches
(1 lb. 13 oz. can-1 lb. Sweet Chocolate 1 doz. Black and White Thread
1 pkg. Assorted Needles ; i 18 pkg. Lipton Noodle Soup 1/2 lb. Tea 4 oz. Black Pepper
Ako bi nastal slučaj izven naše kontrole, in bi treba nadomestiti kakšne predmete, bodemo nadomestili z predmeti iste ali višje vrednosti.
'	DOBROVOUNI ODBOR.
G. WHISKERS
Zavoj št. 2—Cena $15.50
10 lbs. Rice 114 lbs. Luncheon Meat 12 lbs. Macaroni 5 lbs. Sugar
4	oz. Black Pepper
5	lbs. Coffee v 12 pkg. Lipton Soup
2 lbs. Lard
Zavoj št. 3—Cena $15
47 cakes.Laundry Soap,
12 cakes Face Soap 4 lbs. Lard
214 lbs.: Luncheon Meat
Zavoj št 4—Cena $16
20 lbs. Spaghetti 7 lbs. Rice
5	lbs. Sugar
4 lbs. Green Coffee 1 lb. Powdered Milk 3 cans Tomato Paste
6	pkgs. Lipton Noodle Soup
4 ozs. Black Pepper
Zavoj št 5-Cena $14
8 lbs. Spaghetti 20 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 5 lbs. Sugar
Zavoj št 6-Cena $16
7 lbs. Spaghetti
3	lbs. Green Coffee 5 lbs. Supar
5	lbs. Rice
1	lb. Barley
2	lbs. Lard
114 lbs. Corned Beef
6	pkg. Lipton Noodle Soup
2 cans Tomato Paste
4	ozs. Black Pepper 14 lb. Tea
14 lb. Cocoa 1 lb. Powdered Milk*
1 lb. Sweet Chocolate
DOBROVOUNI 0DB0R
245 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
•
URADNE URE: Od 9te ure dopoldne do 6te ure popoldne OB NEDEUAH URAD NI ODPRT