16B. Številka. V Ljubljani, t torek 27. julija I9Z0. Lili. leto. Izhaja vsak dan popoldne, nadali« In praznine. InsoraM t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 77 m/m višine 1 K, od 30 mlm viSine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, Ujave In reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Ženitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se pritoži znamka za odgovor. UpravntttTO „Slov. Naroda11 i u „Narodna TIskarna" Knaflors ulica si. 5, pritlično. — Telefon SL 304. Premog in Liubljana. »Slovenski Narod w Jneoolarlll: celoletno naprej plačan . K 180*— polletno....... w 90 — 3 mesečno......» 45 — 1 ___.....Mr- v Llnbllsnl ln po podil i ¥ inosesastvo: celoletno......K240-— polletno „120*— 3 mesečno • » 60*— ...... ta 20* Pri morebitnem povi§anju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno 3SsT" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda1' Snsflova nUoa it S, L nadstropje« Telefon Mer. 34. Dopisa nprolesma la podpisano ln zadostno rrsnkovane sjsF* Rokopisov no vrsten. ~fM Posamezna Številka velia 1 krono« Poitnina platana v gotovini. Stvar postaja vedno bolj zagonetna! — Trboveljska premo-gokopnna družba je proglasila, sklicuje sč izrecno na privoljenje deželne vlade, z veljavnostjo od 1. julija zopetno podraženje premoga za 155 K 45 vin. pri toni, potem ko je bila od zadnje komisijonalne določitve cene, vršivše se februarja meseca In ki je imela veljati izrecno za štiri mesece, podražila premog aprila za 35 K 50 vin. in junija za nadaljnih 30 kron pro toni, obakrat zopet »s privoljenjem deželne vlade«, ki se je dalo brevi manu in brez komisijonalne preiskave. Celotno povišanje od februarja znaša torej okroglih 70 odstotkov, — Človek bi bil pričakoval, da bo izzval ta predrzni atentat na naše gospodarsko življenje orkan ogorčenja v prebivalstvu ne glede na strankarsko - politično pripadnost. Zlasti potem, ko je deželna vlada skusila opravičiti svoje postopanje s komunikejem, ki živo spominja na jecljanje otroka, zasačenega na krivih potih. Toda glej čudo! Le proglaša za najzanikrnejšo deklo JDS, ki jo »Slovenec« sleherni dan oderuškega velekapitala in NSS sta našli pogum, da sta se s primerno eneržijo uprli predrznosti židovskega velekapitala, združenega v trboveljski premogokopni družbi. Komunisti molče, ker jim je po njihovem programu ljubše, če danes vse vrag vzame, nego jutri. Manj razumljiva je že izredna, vsaj taktična hladnost in mlačnost večinskih socijalistov napram temu vitalnemu vprašanju, dočim je treba pribiti kot javen škandal, da SLS, ta patentirana zastopnica »malega človeka« še ni našla niti besedice protesta zoper to nezaslišano odiranje celotnega prebivalstva »s privoljenjem deželne vlade«. Kaj pomeni označeno vrtoglavo povišanje cene premoga v narodovem življenju sploh, to so razlagali na tem mestu že odličnejši možje. Jaz se hočem omejiti Specijalno na ljubljanske razmere. Če abstrahiramo od tiste mrvice apro-vizacijskega premoga za reveže in dobrodelne zavode*, katerega oblju-buje trboveljska družba milostno po 4000 kron za vagon (torej za celih 110 odstotkov dražje, nego je bila določena cena aprovizacijske-mu premogu ifebruarja!) stal bo premog v Ljubljano na dom po-stavUen po novih cenah najmanj 7000 kron za vagon ali 70 vinarjev kilogram. Kako si bo ljubljanski mali meščan, uradnik ali obrtnik po tej ceni zamogel pozimi ogreti svoj dom, ne vem. Vem pa, da bo moral trboveljski družbi na ljubo dražje plačevati poleg vseh drugih potrebščin tudi — vodo. Pa naj zavlada po volitvah na ljubljanskem rotov-žu katerakoli politična stranka! Ljubljanski vodovod je bil vsled brezmejnega draženja premoga pasiven že pričetkom tega leta. Vzlic temu se mestna uprava ni .upala predlagati zvišanja vodarine, ker je dobro vedela, da bi s tem neprimerno prizadela zlasti siromašne-je sloje prebivalstva. Sedaj ob novih cenah pa bo to povišanje neiz* bežno, ker bi moral sicer mestni vodovod naravnost v konkurz. Tstc velja za elektriko in plin, s čimer se bo občutno podražila ne le raz svetljava, temveč tudi gonilna sifa š*evilnih malih obratov in s tem mihovih proizvodov. Še težji časi, nego so že doslej, čakajo tudi one faktorje, ki se imajo baviti s stano-\anjskim vprašanjem. Železo, opeka, apno, cement itd. — vse se bo podražilo. Naši plemeniti opeka* narji danes že zahtevajo, sklicuje se na katastrofalno podraženje premoga, 1800 kron za istih 1000 komadov zidne opeke, ki so bili še spomladi na razpolago za 800—900 kron! Kdo bo potem zamogel še zidati in kdo bo na drugi strani zmogel ceno novih stanovanj? S tem sem opozoril le na naj-poglavitnejše posledice gorosta-snega novega davka, ki ga je naložil Ljubljani trboveljski Zid s privoljenjem naše visoke deželne vlade. Okroglih deset milijonov na leto bo znašal ta davek. Komaj polovico te vsote znaša deficit ljubljanske občini pri vsi, časih že pretirani varčnosti. In vendar se ni upal občinski svet naložiti prebivalstvu tudi le polovico tega davka, temveč je segel raje celo po problematični pomoči s predlogom odprodaje vojašnic. Več kot mesec dni leži pri deželni vladi ponižni predlog občinskega sveta, naj se dovoli občini vsaj skromna davščina na hotelske postelje in na zasebne ekvipaže, ki jo bodo plačevali po ogromni večini tujci, oziroma izključno bogataši; toda do danes še nista bila deležna vladne milosti ta dva skromna predloga, ki bosta vrgla mestni občini na leto k večjemu pol milijona kron. Gospod Bela Max, ar-padsko - semitski generalni ravnatelj trboveljske družbe, pa je dosegel z enim samim poklonom letnih deset milijonov iz žepa ljubljanskega konsumenta! In s čem opravičuje naša visoka deželna vlada to svojo nezaslišano liberalnost? Trbovljeska družba mora investirati, notabene produktivno investirati v svoje nove premogokope v Razhenburgu in v Hudijami ter menda tudi v novo uradno poslopje v Ljubljani, 100 milijonov kron. In od teh produktivnih investicij hoče še letos amortizirati vsaj 43 odstotkov. Ostalih 57 odstotkov pa seveda v prihodnjem letu, tako da bo imela najkasneje v poldrugem letu amortizo-vane vse nove investicije! Zares — v svojo novo palačo bo lahko vzidala spominsko ploščo z napisom: Zgradil družbi gratis in franko ljubljanski konsument tačas, ko je gospodarila v deželni vladi za Slovenijo neomejeno in brez kontrole stranka »malega človeka« SLS. Toda gospod poverjenik za javna dela, ali kdor je zanj koncipiral famozni vladni komunike, ni diplomat. Uvidevati je moral sam, da je izgovor na opravčenosti 43 in 57 odstotkov amortizacHe vendarle prenaiven in vsled tega se je oprijel naposled bilke ministrske naredbe z dne 18. marca 1919 o prosti trgovini, češ, deželni vladi so bile vezane roke, premog je predmet proste trgovine in deželna vlada je vsled tega zamogla vzeti le 70 od-stot. podraženje zgolj »na »znanje«.« Večje nerodnosti ubogi poverjenik, vtapljajoč se v neizprosnih valovih lastnega sofizma, res ni mogel storiti. Naredba z dne 18. marca 1919 o prosti trgovini, komu ni še v bolestnem spominu! Podražila nam je čez noč meso za 100 odstotkov in napravila prosto cesto oderuštvu z žitom in drugimi potrebnimi živili. Skoro vse po vojni prizadete evropske države, v prvi vrsti bogata Francija, imajo še danes vezano trgovino z najpotrebnejšimi živili, le Jugoslavijo je na-pominana naredba vrgla v naročje divjemu oderuštvu. Toda celo g. Bela Max se ni drznil trditi, da bi se nanašala ta nad vse nesrečna naredba tudi na premog. Mirno je marveč prenašala trboveljska pre-mogokopna družba še poldrugo leto po tej naredbi določevanje ln kontrolo cene premoga po deželni vladi in stoprav novi zaupnik SLS v poverjeništvu, za javna dela jo je na njeno preprijetno presenečenje poučil, da sme svobodno odirati jugoslovensko ljudstvo, kakor se jej poljubi. Celo jia obstoj urada zoper verižnike in navijalce cen jo je pozabil opozoriti ta dični branitelj ljudskih interesov. In stranka malega človeka SLS molči in blagoslavlja! — Ko se je velenemški poslanec v zadnjem dunajskem parlamentu, znani Wotf, zglasil k besedi, so ga češki poslanci obmetavali s koščki sladkorja, spominjajoč ga s tem na njegove sladkorne posle,ki niso vsikdar prenašali luči dneva. Danes ima premog pri nas že približno isto ceno, kakor tačas sladkor. Pred volitvami stojimo. Radoveden sem, koliko premoga se bo porabilo na volilnih shodih SLS. Zadoščenje in obnooa. INTERPELACIJA narodnega poslanca dr. ffinko Puca in tovarišev na gospoda ministra zunanjih zadev oziroma njegovega zastopnika radi zadnjih dogodkov v Primorju. V poslednjem času se ponavljajo vedno češče v primorskih deželaii, ki so zasedene po italijanskih četah, napadi na življenje in imovino naših sonarodnjakov. Na dan sv. Cirila in Metoda je italijansko vojaštvo v Pr-vačini streljalo na slovensko Ijua-stvo. ki se je v proslavo velikln svetcev zbralo v procesijo. Bilo jih je dvoje težko in okoli 14 lahko ranjenih. To pa. kar se je dogodilo dne ld. julija v Trstu, presega vse meje. Množica, katero so naščuvali agenti iz italijanskega krabestva vpričo državnih organov, je prea očmi številnega vojaštva in policije vdrla v ulico Mazzini št. 11, kjer ima svoj sedež naš konzulat, strgala je našo državno zastavo in jo poteptala v blato. Vdrla je v uradne prostore, uničila arhiv ter vse pohištvo. Nato je šla množica pred Narodni dom, v katerega so začeli streljati vojaki italijanske armade in policija, kakor v kako trdnjavo. Vzeli so nato Narodni dom z naskokom. V hipu so bili tu številni ljudje s posodami bencina in petroleja, kar znači, da je bil napad dobro organiziran. Polili so vse gorljive predmete in zažgali palačo. Dogajali so se nato strašni prizori. Ljudje v palači so skakali lz oken na cesto, da ubeže plamenom. Naravno je. da so obležali težko ranjeni na tlaku. Vsa palača je bila v najkrajšem času v grozovitem plamenu. Vse institucije v njej, kavarna, hotel, gledališče itd. je uničeno. A besneči množici ni bilo dovolj. Obrnila se je proti vsem podjetjem Srbov, Hrvatov in Slovencev v Trstu. Tako so, kolikor nam je znano do danes uničili trgovino Stoka, rc-stavrant »Pri Petelinu«, kavarno »Commercio«, pisarno dr. Vilfana in narodnega poslanca dr. Ribara, tvrd-ko Perko, pisarno pravoslavne cerkve. Hrvatsko čitaonico, stanovanje našega delegata gospoda Markoviča, tvrdko Balkan, tiskarno »Edinosti« in mnogo drugih. Takisto je bilo ranjenih mnogo naših sonarodnjakov. V očigled teh težkih dogodkov, si dovobuiemo staviti vprašanje: 1. Je li gospodu ministru vse to znano? 2. Ali je voljan intervenirati pri kr. vladi kraljevine Italije, da se da naši zastavi zadoščenje, da se da polna odškodnina ranjencem, da se obnove porušene in zgorele stavbe ter da se na sploh povrne našim so-narodnjakom vsa povzročena škoda? 3. Je li kraljeva vlada voUna odrediti vse mere, da se v bodoče varuje ugled in čast naše države, ter ščiti življenje in imovina naših sonarodnjakov v ozemlju, ki je danes v imenu ententnih držav in Zedinie-nih držav ameriških zasedeno po italijanskih četah, ter zlasti v to svrho intervenirati pri Conseilu su-preme v Parizu, da se italijanska okupacija v očigled dejstvu, da je italijanska uprava absolutno nesposobna upravljati te kraje, ukine in nadomesti z okupacijo francoskih, angleških, ameriških in naših čet? Proklamacija prebiualcem koroškega plebiscitnega ozemlja. Dne 25. t. m. je publicirala plebiscitna komisija v Celovcu nrebl-valcem koroškega plebiscitnega ozemlja proklamacijo, v kateri javlja svoj prihod ter poživlja ljudstvo, da naj vzdrži red in mir. Plebiscitna komisija izjavlja, da jamči za svobodno in neodvisno glasovanje ter obljubila nepristransko in pravično postopanje. Mi Slovenci ta načela z veseljem pozdravljamo, ker nam je ob njih uveljavljenju zmaga zajamčena. Proklamacije plebiscitne komisije se glasi: »Približuje se dan ljudskega glasovanja, h kateremu boste v kratkem poklicani. MedzavezniSka komisija Anglije, Francije in Italije je prišla, da se nastani zaasno v Vaši sredini, z jasnim ciljem, da nadzoruje delo modrosti in pravičnosti. Želimo, da Vam takoj ob svojem prihodu naglasimo važnost plemenitih načel spoštovanja ljudske volje, tistih načel, za katere se navdušujejo naši svobodoljubni narodi, zastopani po svojih vladah, kajti Vaša naroda sta sedaj pozvana, da postaneta deležna istih dobrot in da dosežeta iste pravice. Temeljni pogoji za neovirano vršenje teh pravic so: javen red. enakost plemen in narodnosti pred zakonom, medsebojno spoštovanje mišljenja in veroizpovedi, kratko: mir in red: Tem temeljnim pogojem se mora vsakdo pokoriti v celotnem njihovem obsegu in jih ne sme nikolf kršiti. V trdnem upanju, da bodo Vaše lokalne, civilne in verske oblasti mogle te pogoje uveljaviti, prepuščamo njihovo vršitev razumnosti in dobri volji prebivalstva. Nismo prišli, da Vam s silo naložimo svoio voljo, temveč s trdnim sklepom, da verno izvršimo nalog, ki so nam ga poverile sile. Jamčimo za svobodno in neodvisno vršitev glasovanja. Ne bomo dovolili, da se vrši pritisk pred glasovanjem ali pa maščevanje po glasovanju. Ne bomo trpeli, da se uporabljajo nepoštena sredstva, ki bi povzročila nepravilen 4zid glasova* nja. Vršili bomo svojo nalogo nepristransko in čuvali bomo pravico v tem svečanem trenutku, ko Vas kličejo dogodki, da si izberete potom glasovanja, ki nai bo izraz Vaših src in Vaše vesti, tisto državo, kateri boste v bodočnosti pripadali.« S. Caoel Peck. predsednik. Velika Britanija. Charles de Chambrun, Francija. Princ Livio Borghese. Italija. Celovec, 21. julija 1920. Pismo Iz Rogaške Slatine. Sosijja je na višku! Vb© polno gostov, med temi dobre štiri petinke či-futov iz vseh krajev sveta, pomanjkanje stanovanj, neznosna vročina — to je signatura sedanje sesije. Vsa stanovanja so oddana, nekateri gostje morajo oditi, ker ne dobe nobene sobe, drugi se zadovolijo, da stanujejo v kopaliških kabinah, katere pa morajo obi šestih zjutraj zapustili, da s« izpraznijo za kopališke goste. Kakor rečeno, večina, odnosno pretežna večina gostov je Abrahamov epa rodu. Smute KanalgitterbestandUil, Natan Ochsenmaul in Markus Flohtea-ter se šopirijo med gosti. Nekateri imajo trikrat preklane drugi globoko do ust segajoče nosove, in Ljubljančanje, ki nismo navajeni tako izrazitih čifut-skih tipov, jih naravnost občudejemo. Odlikujejo se pa tudi v tem — tu gre osobito hrvatskim čafutom prednost, — da brez potrebe in vzrajno nemškuta-rijo v svojem noslajočem čifutskem dijalektu. V nemškutarenju pa ne zaostajajo za njimi nekatere hrvatske dame. Brez vsake potrebe rajši govore nemško, kakor da bi se posluževale svojega* rodnega jezika. Tudi čifutkinj je v obilo tukaj, ki si perejo čeva, med njimi nekaj naravnost krasnih eksemplarjev, kar ae debelosti in obirnosti tiče. Nekatere Židinje so že tako obširne, da se komaj premikajo. Hudobni jeziki trdijo, da imajo zanje pripravljena posebna dvigala, da jih morejo spraviti v kopalna banje in iz njih. Baje jih doma tako pitajo, kakoni znane čirutske gosi — od tod njih debelost. Pa to bi se dalo prenesti, da niso s seboj pripeljale cele kope malih cifut-; kov, ki razgrajajo po šetališčah pozno' v večer in kalijo mir počitka potrebnim gostom. Tako je postala Rogaška Slatina letovišče raznih hrvatskih in ogrskih' izraelitov, in če pojde tako naprej, bo Slatina kmalu prenehala biti zdravilišče. Tu bode moralo vodstvo nekaj ukreniti, da se to zlo vsaj deloma odpravi. Morebiti bo kazalo zdraviliško takso znižati za domačine in one goste, • ki se zdravijo, nasproti pa jo raztegniti na vse čifutske otroke, ki so hi; na letovišču v nadlego ter se ne zdravijo. Tudi bi bilo umestno, da se takim gostom, ki so tu le zaradi zabave, pri-; krajša doba tukajšnjega bivanja na 14 dni. Za to Slatina gmotno ne bode imela škode, saj odhajajo in prihajajo vedno lahko gostje, ki se zdravijo. Med gosti je letos izredno veliko Rusov z družinami. Prišli so semkaj begunci iz Rusije, misleč, da bodo mogli tu dalje časa v miru živeti. Kar se tiče prehrane, je Slatina letos dobro preskrbljena. Cene so sicer izdatno višje nego lani, vendar ne tako visoke kakor na Bledu, kateri utegne glede draginje prednjačiti vsem drugim slovenskim letoviščem. Tudi za zabavo gostom je tu dobro preskrbljeno. Dopoldne in popoldne »vira pred zdraviliščem izvrstno izvežba-, na vojaška godba, večernih zabav pa tudi ne manjka. Tako je v zadnjiH desetih! dneh" priredila v zdraviliški dvorani mariborska Glasbena Marica svoj koncert, ki je jako dobro uspel, slovenski tehniki so napravi U vrtno veselico in zvečer potem jako dobro obiskan ples, člana' slovenskega opernega gledališča Kovač in Rumpelj sta priredila zadnji četrtek pevski večer, ki je dobro uspel, zadnjo nedeljo pa se je vršil koncert >Djub-Ijanskega Zvona«, ki je imel velikanski uspeti. Kdor je prijatelj narave, mu nudi slatinska okolica lepih sprehodov in krasnih izletov. Kdor pa je prijatelj dobre vinske kapljice, gre v Sv. Križ k Ogrizku ali v Podplat h Kuprikovi mami, kjer ti postrežejo izvrstno in sa sedanje razmere ne predrago. V narodnem oziru pa se je Slatina popolnoma spremenila. Nemški napisi so docela zginili in tam, kjer se je nekdaj šopirila ponemčevalnica >Deutsche Voiks-! schule<, prvotno od nemškega šulferaj-na ustanovljena, pozneje pa od štajerske dežele prevzeta šola,, je sedaj nastanjena slovenska šola. Vse to nam pa kaže, da je bila od Nemcev v nadih krajih v svrho ponemcevanja zgrajena stavba postavljena iz karta katero je ssnsl 2. 'stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 27. julija 1920, 168. štev. udnšila in razbila v nič prva jugoslovanska sapa, ki je zapihala po naših krajih. Le škoda, da se je tu preveč razpaslo čifutanje. Pa kljubu tej Čifut-ski nezgodi se slovenski gostje, ki smo bili preje navajeni le preziranja in so nas tu nekako trpeli in pisano gledali, prav dobro počutimo in se zavedamo, kakega velikega pomena za Jugoslavijo je Rogaška Slatina — nik. Telefonska In brzo-jaona poročila. ZAPOSTAVLJENI IN OŠKODOVANI. LDU Beograd, 24. julija. Politika« piše, da so zavezniki volno odškodnino, ki bi Jo Imeli mi dobiti, znižali na minimum za dobro polovico. Zavezniki so nas v tem noele-dn t-postavili za GrČrlo. Rcmimflo m Tialiio. »Politika« računa, da so naše izgube v 40 letih znašale 15 mRiard dinarjev. SHOD PRAVOSLAVNIH SVEČENIKOV. LDU Beograd, 24. julija. Jutri bo tu veliko zborovanje pravoslavnih svečenikov iz Srbije, Bosne. Hercegovine, Macedonije in Vojvodine. Razpravljali bodo o drugi ženitvi svečenikov. RUMUNSKA PROSI ZA POMOČ LDU Beograd. 25. julija. V tukajšnjih političnih krogih se doznava, da bo za nekaj dni došel v Beograd romunski kralj Ferdinand v spremstvu nekaterih romunskih državnikov. Njegov prihod se spravlja .v zvezo z najnovejšo akcijo boljševi-kov na romunski meji. ZVERINSKI MADŽARI. LDU Zagreb. 24. julija. Danes ie bH na češko - slovaškem konzulatu končan zapisnik s pripadnikom češko - slovaške republike, ki se je povrnil is tabora internirancev v Za-Iaegerszegu. Bil je brez vzroka prijet, ko je prekoračil mejo na potu v Ćuprijo, kjer je že pred vojno delal v tamošnji sladkorni tovarni. Takoj so mu vzeli potni list in ga preko Budimpešte eskortirali v Zalaeger-szeg. Po njegovi izjavi se nahaja tam preko 1000 civilnih internirancev, večinoma Jugoslovenov in Češko-'slovakov. Kot samovidec navaja barbarsko, nečloveško postopanje Madžarov in pravi: »Dajali so nam zaušnice, ki so bile na dnevnem redu, in nam pulili lase iz crlave ter nas silili jih jesti. Z gorečimi cigaretami jso nam palili lica in nas silili, da mo-;r&mo lizati pljuvalnike. Brez sodne-!$?a zaslišanja so obešali nesrečne žrr-ive na zverinski način. Posmehovali so se jim in jih pred usmrtitvijo večkrat na vrvi potegovali gor in dot. Sele po teh grozotah so ifh usmrtil! m kričali: »Pojdi k sv. Petru! V vlaku, v katerem so nas vozili iz Budimpešte, so mnogo žrtev zaklali % bodali in jih potem vrgli iz vagona, češ da so hoteli oobegniti. Intemiran-cu se je šele no štirih mesecih oosre-eflo pobegniti in prosi, da se obvesti o tem javnost in oblastva. da pomagajo nesrečnikom. Med njimi se nahaja mnogo inteligentov. celo en urednik iz Beograda, mnogo žen in otrok, ki so popolnoma odrezani od sveta, ker se njihova korespondenca uničuje in nimajo od nikogar pomoč!. KUGA NA GRŠKEM. LDU Beograd, 25. julija. V Pire-ju se je pojavila kuga. Ker se bolezen čimdalje bolj širi, je minister za narodno zdravje izdal najobsežeiše ukrepe, da se nevarna bolezen ne prenese v našo državo. D* ANNUNZIJEVA TIRANSTVA. LDU Zagreb. 24. julija. Iz Bakra javljajo: D' Annunzip je zopet imel govor, to pot v čast nekemu Rismondu, ki je v Splitu padel za Italijo. Ob tej priliki je odlikoval neko svojo četo s kolajno, ki jo je dobil v vojni za svoj aviatfčni pohod nad Bakrom. Odlkovana četa je morala ,trikrat prjseči, da bo pri zavzetju Bakra prva vdrla v mesto. Vsak dan prihajajo podatki o strahoviti škodi, ki so jo Italijani na Reki prizadejali našemu narodu. Sedaj vozijo Italijani v Italijo dragocene stvari in razne vrednosti, ki so jih morali naši begunci popustiti. D' Annunzio je izii-vft javno, da še malo dni in na Reki ne bo nobenega Jugoslovana več. POTOPLJENA ITALIJANSKA VOJNA LADJA. LDU Rim, 24. julija. (Brezžično) Vojna ladja »Racchia«. ki je spremljala nekaj italijanskih parnikov z m-skimi voinimi ujetniki v Odeso, je zadela v Črnem morju na mino in se potopila. Posadka je skoro vsa rešena. PRED JEDRENJEM. LDU Atene. 24. julija. (Brezžično) Grki napredujejo v Traciii. V Rodostu so izkrcali nove čete. Meni sc da se v okolic! Odrina bojujejo Grki s turškimi nacionalisti. TEŠINSKO VPRAŠANJE REŠENO. LDU Dunaj. 24. julija. »Venkov« poroča, da se danes objavi poročilo o rešitvi tešinskega vprašanja. Kar-vin, Freistadt ostaneta češka. Meia poteka vzdolž Olše. Tcšin dobi Poljska, kolodvor in vso košiško-bugu-minsko železnico ter okraj Jablonkov pa Češkoslovaška. Severo-vnhodni del Spiža in Orave se odstopi Poljski. ALI SO ČEHI? — ALI SO ANGLEŽI? LDU Draždane, 24. julija. (DKU) V včerajšnji seii ljudske zbornice te naznanil poslanec neodvisne socialne demokratične stranke LlpinsK«. da prihajajo v tem trenutku transporti v Češkoslovaško Iz zapada, ki bale obstajajo iz čeških ujetnikov, ki se vračajo iz Sibirije. V resnici oa so to transporti novo opremljenih m novo oboroženih ententnih čet. ki so določene, da korakajo na Poljsko. Ministrski predsednik Buck je odvrnil, da mu ie bilo snoroČeno. da £*re za transporte ujetnikov iz Sibirije. V četrtek je dobil telegram iz Berlina, v katerem se ga naproša, da dovoli prevoz čeških ujetnikov iz Rusij5, ki so došli z ladjo v Hamburcr. Vseera skupaj so šli do sedaj trije vlani skozi Draždane. Vlada menf. da so bih v teh vlakih Čehi. ker so nekateri z njimi erovorili v njihovem materinem jeziku. Ali so se v vlakih nahajali tudi pripadniki drugih držav in narodnosti, ni znano. Pozornost vzbuja deistvo, da so čete popolnoma novo oblečene in "nato novo orožje, če srre za angleške voia-ke, ki so odnoslani na Polisko. ie to eotovo nasilic nasproti Nemčiji ni v •tem primeru bi železničarji ^otovo ouemoeočPi fransDort. Če bi se nov tzkušalo kršiti nevtraHtefo in tihotapiti na Polisko ententine čete. teđai bi saksonska vlada odločno protestirala rroti temu pri državni vladi. FRANCOSKA ZUNANJA POLITIKA. LDU Pariz, 23. julija. (DKU — Iiavas) V senatu so se danes pričela razpravljanja o proračunu zunanjega ministrstva. Ministrski predsednik Millerand je izjavil glede imenovanja Laurantsa. da se mu je zdelo, da bo Laurants karakterizira! politiko, ki jo zasleduje Nemčija. Tudi je izjavil Millerand, da se ne motijo tisti, ki menijo, da bo dal zasesti še na-daljne dele Nemčije. Glede Poljske je povedal Millerand. da so sklenili zavezniki pomagati Poljski le tedai, če bi sovjetska vlada ne sprejela predloga glede premirja. Zavezniki so se odločili storiti vse mogoče, da pomagajo svojim zaveznikom. Senator Ri-bold je izrazil mnenje, da bi zavezniki ne smeli pustiti, da boljševiki kon-fiscirajo polisko državo. Zavezniki bi morali Poljski dati mnogo več. kakor samo dobre nasvete. Nato je povzel besedo Millerand in izjavil, da tako dolgo ne bodo izpraznili levega brega, dokler Nemčija ne izpolni svojih obveznosti. S tem je bila debata končana. Senat je odobri! proračun zunanjega ministrstva. INDIJA IN BOLJŠEVIKI. LDUAmsterdam, 23. julija. (DKU) V angleški spodnji zbornici je izjavil državni tajnik za Indijo Montagu kot odgovor na vprašanje, da se vprašanje afganistanske meje zadovoljivo razvija. Indija je očividno cilj boljševiške propagande, vendar on ne vidi nobenega vzroka v tem. da bi se bilo treba bati boljševiškega napada na indijsko mejo. BELA KUN. LDU Budimpešta. 24. julija. — (DKU) Kakor doznava »Az Est« od verodostojne strani, ie madžarska vlada poslala nemški državni vladi noto, v kateri zahteva izročitev Bele Kuna in njegovih tovarišev, m sicer zato, ker so pobegli komunistični vo-diteli zakrivili podla hudodelstva. Ker so bili zločini izvršeni na Madžarskem, moraio hndod^nik« sotfjti madžarska sodišča. Zato nai se zlo-činci izroče Madžarski._ Polili cm t msst!. =r Kombinacija radikal cev z demokrati. >Novosti< prinašajo o vzrokih vladne krize iz Beograda informacije, da je ta kriza nastala radi tega, ker so se hoteli nekateri člani vlade odtegniti razjašnjenju poslednjih dogodkov, ki jih je povzročila Italija. Istotako je bilo potreba, da se zavrne pisanje našega tiska, ki je stalo pod vplivom italijanskega izzivanja, na naše notranje razmere in ga odvrniti od razmotriva-nja o naših zunanjih razmerah. Kar se tiče krize same, se čimdalje bolj kaže, da bodoča vlada bržkone ne bo več koncentracijska. Včeraj se je vsekakor razpravljalo v parlamentarnih krogih o resni možnosti, da bo sestava kabineta poverjena Nikoli Pašiču, ki bi jo sestavil iz radikalcev in demokratov. =r Nova nepričakovana ovira v rešitvi vladne krize. Včeraj popoldne je nenadoma obolel ministrski predsednik dr. Vesnič tako, da je moral leči v posteljo. Dr. Vesnič j? obolel vsled napornega dela zadnjh dni. V parlamentarnih krogih sodijo, da bi mogla njegova bolezen za primer, da bi trajala dalje časa, znatno vplivati na rešitev sedanje vladne krize. V parlamentarnih krogih se širijo glasovi, da bi bil v tem primeru nujno pozvan iz Pariza Nikola Pašie, ki bi mu regent poveril mandat za sestavo nove vlade. =* Veiesuaeilna raadraž no»t Tajno poveljo o občevanju naših oficirjev s katoliškim duhovništvom in narodom, ki sta ga objavila »Naprej« in naš Ust, je spravilo ^ Slovenca* popolnoma is ravnotežja. Dasi je to dokument vzgledne verske tolerance in fina duševne omike, vendar ga proglaša >81o-venece ▼ posebnem članku kot skrajno žalitev našega ljudstva in posebno naše duhovščine, in to samo zaradi tega, ker med drugim konstatira tudi tole; >Rimski katoliški duhovniki iz stare rimske papistov&ke sole, ki so skozi leta vdihavali duh jezuitizma, kakor tudi narod stare mentalitete, ki je odgojen v temi neznanja in suženjstva, ki so mu skozi stoletja umetno in sistematično ntepali mržnjo proti vsemu, kar se imenuje srbsko ali pravoslavno in kar spominja na Srbe, vsi ti ljudje se ne morejo preko noči pretvoriti v dobre, sedanjim razmeram odgovarjajoče Jugoslovene, a najmanj se more to doseči z žaljenjem in brutalnimi sredstvi vobee.< To je samo opomin in svarilo za vojaške osebe, da. se izognejo vsakemu odgovarjanju na hujskanja in žalitve, katere imamo dan na dan priliko slišati z lec in v klerikalnih družbah. Naj podpremo to trditev le s par izgledi. Poročajo se nam ti-le slučaji: V Sori pri Škof ji Loki je župnik pri neki pridigi govoril ljudem: da naj ne gredo v Ljubljano sprejemat in pozdravljat našega regenta, ki ni naše vere. V Šiški tudi niso tudi vedeli katehetje, kako pokazali srd napram regentu in zgrabili njegovo pravoslavno izpoved v svoje verske aH strankarske namene V nedeljo zjutraj se je drl pri pridigi pater - katehet nekako tako - le: >Zakaj toliko zastav, toliko zelenja in okraskov,! Čemu zahteve, da naj se osnažijo celo table, napisi?! Takrat pa, ko nesejo najsvetejše po cesti ... ?< in utihnil je. Še en slučaj! Med onimi, ki so šli 29. junija v Maribor prodajat svoje najnovejše navdušenje za dinastijo in poveličevat klerikalni pomp, bil je tudi goraie-rodgonski župnik s svojim generalnim adjutantom. Dan poprej t. j. 2S. junija imeli smo tudi vidovdansko maso, pri kateri se pa ni pela kraljevska himna — tukajšni cerkveni pevci spadajo seveda v župnikovo strankarsko organizacijo. Sumil sem pa. da so ii gospodje sposobni tudi za največjo breztaktnost in domneval, da se ne namerava peti v cerkvi kraljevske himne niti danes, na rojstni dan kralja. Obrnil sem se zato že dne 5. t. m. do tuk. gerenta, našega moža, ki razmere pozna in ga naprosil, naj pri župniku prijateljskim potom posreduje, da ne pride do ev. nameravane breztakrnosti. G. gerent-nadučitelj je to storil koj naslednjega dne, dobil pa izogiben odgovor, češ. da ni mogoče, v tako kra.rki dobi naučiti pevcev te himne in tudi. da nimajo dovolj partitur itd. Dne 10. t. m. prijel sem običajno povabilo župnega urada k maši od 12. tm. in je v povabilu stalo, da se bo ob koncu pela narodna himna. Še istega popoldne poslal sem župniku uradni dopis, kjer sem omenil, da je v povabilu najbrže pomotoma izostala navedba, da se bo pela tudi kraljeva himna in ga prosil obvestila, ali se bo ta pesem pela ali ne. Prejel sem takoj odgovor sličen kakor zgoraj, češ da je treba računati z razmerami na deželi, kjer ni mogoče imeti pogostih pevskih vaj, tudi ni vedno mogoče imeti pevcev skupaj, nimajo dovolj partitur, da se bo pa ugodilo moji želji, če le mogoče. Naravno je, da me je ta ostudno - smešni odgovor razburil, vsled česar sem privatno a glasno izjavil, da napravim škandal, četudi smo ob meji, ako se himna ne bo pela. Ne vem, ali je to prišlo na uho župniku, res pa je. da so cerkveni pevci danes peli kraljevo himno prav dobro. Kar ni bilo mogoče od oktobra 1918, šlo je v enem dnevu in pol. Po tehle slučajih, ki tvorijo le majhen del takih in podobnih primerov sirom na-še domovine, vprašamo vsakega trezno in lojalno mislečega človeka, ali ni zgoraj omenjena kritika še mnogo premila in ali ni treba res prevelikega potrpljenja, da človeku vzpri-čo takemu postopanju ne zavre kri? — Čfesld očividec o dogodkih v Trstu. Praška >Narodni Politika« pri-občuje iz pisma, ki ga je pisal čaški rojak v Prago, tele zanimive podrobnosti: >Hotel Balkan je bil v plamenu. Hotel je lastnina slovenske posojilnice, ki ima svoje uradne prostore v I. in TI. nadstropju, v III. do V. nadstropju so hotelske sobe, v katerih so poleg Jugoslovenov stanovali italijanski oficirji in Cehi. Hotel je Narodni dom Jugoslovanov in to je povzročilo tudi njegovo katastrofo. Požar je nastal v I. in II. nadstropju. Gasilci so brizgali vodo samo na sosedne hiše, a za hotel se niso niti zmenili. Pred hotelom je gorelo na ulico zmetano pohištvo in papir. Prisotno vojaštvo, kakor tudi policija in karabinjerji so se držali napram požaru popolnoma pasivno. Razpoloženje prisotnih Italijanov je bilo veleznačilno: Vse se je smejalo in ploskalo. Par korakov daljo se je zbirala pred slovensko posojilnico sodrga, katera Je ostala popolnoma neopažena policiji, ki je popolnoma oborožena hodila po trgu in vršila svojo službo. Bruhal je naraščala. Bila je to sodrgs, ki j» hotela odstraniti slovenske napise. Pričeli so s svojim delom. Toda napisi so jim kljubovali, dokler se ni povznel neki pomorščak na balkon I. nadstropja. Moža je množica pozdravljala z navdušenimi klici Nj^rau so sledili drugi. Vsi skupaj eo jeli napise metati na tla. Med tem so odnehala vrata poslopja in druhal jo vdrla v notra- njost pod vodstvom italijanskega kape-pa. Kapetan je z balkona pozdravil množico, ki ga aklamirala. V tem trenutku so začeli rastati skozi okna papirje, pisalne stroje, ameriške stole in končno tudi veliko težko mizo. Občin« stvo jo plesalo vsnričo uničenja slovenskega imetja. Na PUzzi dela Borsa so jeli italijanski vojaki razbijati ban« ko »Croatiac. Iz nje so pometali vse do poslednjega kosca. Ko niso mogli prekrasnega pohištva »metati Bkozi okno* so istrgali okenske okvire in potem je letelo na cesto vse, kar je bilo v prostorih Seržant z obvezano roko — najbrže je bii ranjen od razbitega stekla — je z bajonetom razbil veliko tablo z zlatim napisom: >Croatia«. Ko ko je zginil zadnji žebelj, je neki Italijan razvil italijansko zastavo in mahal ( z njo- Pozdravljali &o ga » hrupnimi j klici >Ewiva Italiac. Skupina kara-hinjerjev, oborožena do peta, je stala v zadnji vrsti in se smejala. Italijanski kapetan stoječ poleg mene jo ploskal in kričal v največjem navdušenju. Ob polnoči je goreči hotel Balkan osvetljeval vse mesto. Stropi so s,e rušili, gasilci pa so brizgali vodo na sosedne hiše. Občinstvo je v entuzijazmu ploskalo ognju, ženske so se naravnost histerično smejale . . .< To je sodba nepristranskega gledalca o laškem barbarstvu v Trstu. r= Vrzite srb. častnike na cesto. Pri stanovanjski komisiji se je vršila v soboto seja, tekom katere je zastopnik Vzajem. podpornega društva predlagal kot najenostavnejše sredstvo za odpravo stanovanjske bede, da se vržejo na cesto vsi srbski častniki in da se jim nakažejo stanovanja vvagonih. Dr. Go-sar je bil s tem predlogom zelo zadovoljen, imel pa je vendar nekaj pomislekov, ker je odgovril: >Izposlujte, da bom jaz najprej general, potem pa bom storil po vaši želji !< — Železniška konferenca, ki je bila napovedana za 26. julij v Mariboru, je preložena na prvo polovico avgusta. — Kongres krščanskih cerkva. Dne 12. avgusta t. 1. se bo otvoril v Ženevi veliki kongres vseh krščanskih cerkva, na katerem bo sedolovalo, kakor računajo, okoli 500 zastopnikov krščanskih eerkva. Srbsko pravo si avno cerkev bodo zastopali na tem kongresu metropolit Dimitrije, timoški škof Ire-nej in dr. Jovan Vučkovič, profesor v Sremskih Karlovciji. Kongres bo trajal 15 dni. =: Odmev iz Beograda. Na učiteljskem kongresu v Beogradu smo čuli med raznimi govori te-le besede: stoletja in stoletja so nas Jugoslovane ločile umetne politične meje, četudi nas je od pamtiveka vezala naša Sava, ki dere mimo Ljubljane in Zagreba proti Beogradu. Narava sama je pot kazala k združenju, ali niši politični sovražniki so mejo se poostrili. Slovence je morala od Hrvatov v isti državi ločiti neznatna rečica Sotla. Toda kakor je So-tla zginila v Savi, tako so tudi zginili vsi sovražni naklepi — ločiti brate od bratov; ostali so v najožji duševni zvezi in ponosno smo se Slovenci večkrat sami imenovali — planinske Hrvate. Po britkih izkušnjah v zadnji vojni razširilo se je med Jugoslovani politično obzorje, oprijeli smo se Svatopluko-vega nauka >Sloga jači. nesloga tlači< in tako je prišlo do našega zedinjenja v državi SHS. Po dolgem hrepenenju in težkih naporih smo vendar prišli »proč od Dunaja« in prepričani smo, da se bo posrečilo našim rojakom na zahodu priti v doglednem času tudi >proč od Pimac. Naš spas je le v Beogradu!« Iz našs hralienins. — Kongres legijo nar je v. V Ljubljani se vrši meseca septembra kongres iugoslovenskih legijonarjev do-brovoljcev. — Občina Milna podedovala 300 milijonov kron. Fran Šorgo iz Milno v Dalmaciji ie umrl v Čile in zapustil 300 milijonov kron svoji rodni občini. Občinarji Milne, katerih je 3000 obitelji, pravijo, da naj se ta svota lepo razdeli med nje, pa bo imela vsaka obitelj premoženja en milijon. V Ameriki je še dosti bogatih Dalmatincev in prav bi bilo, da bi se organiziral naš konzulat v Ameriki, kar bi imelo tudi to posledico, da bi se ne izgubljal jugosloven-ski denar po Ameriki, marveč bi prišel prav Jugoslovanom. — Oradba velikega hotela v Kotoru. Občinski zastop v Kotoru je izvolil odbor sedmih članov, ki se bo pobrigal za zgradbo velikega in modernega hotela v Kotoru. Investirani kapital bo znašal 4 milijone kron. lleodreSena domovina. — Stanje na zasedenem o»emlju je vedno groznejše. Od vseh strani prihajajo poročila, ki pričajo o takih rečeh, kakršne so se vršile v srednjem veku, ko je vladala ama surova sila. V najhujši dobi avstromadžarskega pritiska, to je zlasti od 1914. do 1916., je bilo bolje nego pod režimom Italijanov v imenu entente! Zakonov ni. Odredbe ! se izdajajo samo v korist Italijanov in Italijauašev. Osebne varnosti, zaščite hišnesra Imetja, enakost pred zakoni, vsega tega ni. Soldateska in poulična druhal kraljujeta. Zalenje, zapiranje, preganjanje in celo telesno mučenje, to je za JugosloverM Jugosloveni na zasedenem ozemlju so. no starem germanskem pravnem izrazu >vogrlfreU, vsakdo sme ročeti ž njimi kar hoče. Na ulie^h ^e ne sr^ejo r^ojavi^i, ne smejo govoriti v svojem jeziku, ne peti zaslombe in zaščite zanje ni nikjer. ■ Njihova društva se razpusčajo, zapira- jo, imovino ukradejo, Sole sapirajo, učitelje in uradnike odpuščajo ali mečejo v zapore. Ustaje si izmišljujejo, gamo da morejo v verige uklepati Jugoslovane, jih tepsti in suvati in goniti v smradljive ječo. Na vsem »asedenem ozemlju nI za Jugoslovene nikakega organa, ki bi jih branil in Čuval. Zavezniki odklanjajo vsako intervencijo, pa ce bi bila še tako potrebna. Italija pravi, da postopa pravično, vse, kar pravijo Jugosloveni, je izmišljeno, muke in nasilja Italijanov so bake. To so razmere, ki kriče do neba. Čudovita pa Je potrpežljivost jugoslovenskega rodu na zasedenem ozemlju, to je potrpežljivost, kakršne nima menda noben drug narod na svetu. Drži jo le zavest, da se bori jugoslovenski narod pošteno za svojo pravico in da na koncu vseh koncev mora na ju^u zmagati pravica! Žetuenl obeti. V severnoameriških ozemljih je žetev že v polnem teku. V juliju se je presojalo položaj ugodnejše pego pred enim mesecem. Predidoča letina je hila rekrrdna. Letošnja je slabša, ali bo nudila s starimi zalogami nekaj pretička za eksport. Kazmotriva se zopet vprašanje o vpeljavi žitne terminske kupčije. Kanada pričakuje erednjeuobro žimo leto. Posejali eo pa manj nego lani, poročila pravijo 88%. — Ar gen t Ini jn ima obilnejši pridelek v žitu in koruzi nego lani. Za žito letos 58 milijonov stotov proti 46 milijonom lani. za koruzo 65 milijonov meterskih stotov proti 57 milijonom lani. Avstrija ima neugodnejšo leto, za eksnort r A bo odvi*k*. Dobili so 12 milijonov meterskih stotov žita proti 20K milijona lani. V Indiji ?ifo dobro stoji. Do decembra ne ho eksporta blaga lanske letine, ki je hila pičla. V Evropi je obče žetev letos zgodnejša. V Angliji so več posejali, ag-rarcem so dali za leto 1920 in 1921 garancijske cene. Francija računa z boljšo lerino nego lani. Italija ima na severu ugodno stanje, v južnih predelih je škodovala trda suša. V N e m -čiji je položaj različen, v obče se je več pričakovalo. Na Švedskem pričakujejo dobro letino. O žetvenih obetih v Romuniji poročajo: Po dolgotrajni suši je nastopilo koncem maja izdatno deževje, ki je ugodno učinkovalo. Nato je zopet prišlo lepo vreme. Imeli bomo lepo letino. Uspeh bi bil za pšenico zadovoljiv. Slaba stran pa ie, da je 40% manj obdelanega. Pridelali bodo pšenice za lastno potrebo, za eksnort pa ne bo blaga. Stare zaloge so majhne. Tudi rž dobro stoji, ali rudi za rž bo znatno manj pridelka, ker je bilo manj posetve. Položaj v lesni stroki In transportna sredstva. Les je za Slovenijo prvoredne važnosti. Lesna obrtnost in kupčija z lesom sta temelj našega gospodarskega življa. Pred vojsko je v naši lesni kupčiji in obrtnosti igral velika vlogo laški podjetnik. Laški trgovci so si po naših deželah, ki teže s svojo lesno produkcijo v Italijo in Orient, znali dobiti velik vpliv. 2e med vojsko so začeli piprave, da se izloči (nepotrebno posredovanje laškega trgovca. Naša lesna industrija in trgovina se je v novih razmerah organizirala v velikih družbah, ki so si stavile za nalogo, gojiti lesno eksportno kupčijo in tako odgnati gospodarsko kvarno tujo vmesno trgovino. Navzlic vsem velikim težavam so domači podjetniki zgradili zmožne družbe, ki so po končani vojski z uspehom pričele voditi veliko trgovino. Neugodno stanje naše valute napram laški, francoski in švicarski valuti je nudilo lepe prilike za zaslužek. Razlika med našim in tujim denarjem je ustvarjala vabljive eksportne premije. Blago se je v tej dobi lahko razpečaJo. Težave pa je delal prevoz. Premalo vagonov je bilo na razpolago. Tekom meseca junija se je na hitro obrnil. Naš denar je naglo pridobival na vrednosti. Razlika med našim in tujim denarjem se je manjšala takorekoč dnovno. Ta pojav na denarnem trgu je neogibno prouzročil jako neprijetne prilike za lesno industrijo. Naglo je padla vrednost lire napram našd kroni od 11 na 4. Trgovina je imela tem težje stališče, ker je morala prodajati po zakonu za tujo valuto ter oddajati tujs valuto devizni centrali. Obračunavanje je zamudno. Exporter nima gotovosti, kakšna kupnina mu ostane. Težava za železniške vozove je trajno velika, Raz-položni vagoni ne zadoščajo. Velikanske množine pripravljenega lesa čakajo na transport. Trdi se, da je pri nas 30.000 vagonov lesnih zalog. Delo se nadaljuje. Tako pa odjem ne more slediti produkciji. Zategadelj nastaja nevarnost, da pride v lesno stroko kritična stagnacija. Vprašanje je zelo resno, ker ta stroka nudi tisoč in tisoč pridnim rokam edini zaslužek. Pretekli teden so se vršila pri deželni vladi posvetovanja o tej zadevi pod vodstvom gospoda predsedn. Brejca. Interesent-je in njih zastopniki pa tudi železnič-na uprava so imeli priliko pojasniti gospodu deželnemu predsedniku cel kompleks važnih vnrašanj. Sforlll so se važni organizatoričnl sklepi, ki bodo ucrodno vplivali, če ji*> bo moč IzvrSlti. Zdi se nam. da leži jedro teera vprašanja v lem da *e refti radovoljivo vpra-j»anie že^r^iSke u^rnve za Slovenijo. Vzelo se nam je ravnateljstvo državnih že* znie. Kpr ie ostalo nod irrenom sednnj^ga inšnektorja je torso, ki ne more Y>o svoji uredM v=treziti velikim in važnim potrebam našega gospodarskega življenja. Z vsem noudarkom 168. štev, .SLOVENSKI NAROD*, One 27. julija itftfj. 3. stran« treba delati na to, da se sedanji inspektorat po svojem delokrogu preustroji in razširi v tako napravo, ki bode mogla slediti upravičenim zahtevam naših prometnih interesentov. Kritičen položaj naše lesne obrtnosti najbolj zgovorno utemeljuje potrebo, da se v Ljubljani zopet vzpostavi železniško ravnateljstvo s takim ustrojem, ki bo odgovarjal našim potrebam, Deželni predsednik je gotovo dobil prepričanje, da je položaj resen in da treba nujuc remedure. Dnevne uestf. V Ljubljani. — Župnišče Dalača — šola berača. Po Sloveniji imamo nekaj lepih šolskih stavb, ki delajo čast občinam in občinarjem. Še več pa jih je slabih, med njimi so mnoge, ki so v sramoto občini, pa tudi šolskim oblastim, katere puste take škandalozne bajte vporabljati za šole, v katerih mora nežna šolska mladina ore-sedati dan za dnevom. Občine se izgovarjajo na svoj slab denarni položaj. Čudno je pa pri takih slavnih občinah in še bolj slavnih občinarjih, da imajo za zidanje župnijskih palač, ki so določene za eno ali dve osebi, vedno dovolj denarja. Tudi za druge stvari, na primer za zvonove, ban-derje. kapelice imajo prej denar nego za šolo. In vendar slišimo in vidimo, da šole povzdigujejo narode kulturno in gospodarsko. Šolskim oblastem priporočamo, naj pregled i-jo vse občine po naši domovini. Kjer kažejo vse razmere, da je občina zares revna, naj se takoj vse ukrene, da dobi občina izdatno državno podporo in brezobrestno posojilo za zidanje šole. Tam pa, kjer bahariio z župnijskimi palačami, domovi za »Orle^c in z zbitimi in razdrapanirni Šolami, tam prisilite občino, da takoj sezida dostojno šolo. V kamniškem okraju priporočamo posebno te-le kraje: Blagovica. Čemšenik, Češnii-ce% Št. Gotard. Selo. Št. Vid pri Brdu, Št. Ožbalt, Tunjice, Selo pri Kamniku, Zalog in Zlato Polje pri Lukovici. Viator. — Policijskemu ravnatellstvu. Prejeli smo: Srce se mi je krčilo, ko sem morala kot zavedna Slovenka gledati, kako naša nonosna stavba, naš Narodni dom v Trstu stoji v polnem plamenu. Nahajala sem se škri-paje z zobmi med italiiansko druha-Ijo, koja se je veselila, kako ta Donosna slovenska stavba gori; komaj sem se zdržala, da me niso solze polile; bila bi to mola poguba, kajti ako bi me kdo zalotil, ne vem. ako bi bila še prišla živa iz te razjarjene množice. Odločila sem se takoj drugi dan, da se odpeliem v Jugoslavijo, kar sem tudi storila. Komai pa sem dospela na Verd, sem že bila nahruliena od strani obmejne straže, kje imam vizum jnsroslovenskeura konzulata? Odgovorila sem, da 50 Italijani naš konzulat oropali oziroma zažgali in nisem mogla na ta način dobiti potrebnega vizuma; no dolgem pričkanju se mi je vendar posrečilo, da me je straža Dusttta mirno naprej. Prispevši v Liubliano. sem oddala svoj potn! Ifst na tukajšnjem policijskem ravnateljstvu v vl-diranje s prošnjo, da se mi čim prej vrne. Ko sem prosila službujočo uradnico, da nai me ne pusti čakati, mi je ta zabrusila v obraz. da. ako mi ni prav. naj se vrnem, odkoiei sem prišla! Dovolj sem pretrpela kot Slovenka v italijanski službi, a še bolj sem se čutila užaljena, ko me je uslužbenka na tukajšnjem policijskem ravnateljstvu na tak način žalila. Policijskemu ravnateljstvu priporočam, da gre nesrečnim žrtvam iz zasedenega ozemlja malo kulantneje na roko in da službujoče osobje pouči, kako nai nastona. — Dr. Viktor Sušnik umrl. Danes zjutraj ob 6. je umrl v bolnici v Mariboru odvetnik dr. Viktor Sušnik iz Pliberka. Bilo je že upati, da se mu reši življenje, zadnje dni pa se mu je močno poslabšalo. Pogreb bo v sredo ob 11. dopoldne. Pokojnika imajo ljubljanski napredni krogi v najboljšem spominu ne samo kot ljubkega družabnika, marveč radi kot prijatelja, ki je bil vsak čas pripravljen, svojim prijateljem pomagati. V Ljubljani je služboval kot koncipijent v pisarni podžupana dr. T r i 11 e r j a in v pisarni župana dr. Tavčar-j a. Strogo vesten kot uradnik si je pridobil temeljito pravniško znanje, ki mu je jamčilo kot samostojnemu odvetniku sijajno karijero. Toda komaj je v Pliberku odprl svojo odvetniško pisarno, že je zločinska roka uničila njegovo nade-polno življenje malo časa predno se je nameraval poročiti. Uprav junaško fn stoično ter celo z nekakim humorjem je prenašal težke smrtonosne rane in ni Imel niti žal besede za svojega napadalca. Prijatelj? so se trudili, da bi mu ohranil življenje, a moral je umreti. R^I mu ohranjen lep spomin. P. v m.! — Posftn-tnine v Ameriki. Pri "Tbe Alfen Pronerty Custodfan v Washingtonu D. C. se nahaiaio nastopne posmrtnice: Fran Bernik. doma od PerSetov na Primorske« 26. julija 1920. umrl 7. septembra 1915.. je zapustil vsoto 1000 dolarjev. Josip Vicman iz kraja Bojsno (?) na Spodnjem Štajerskem, umrl 3. julija 1917, je zapustil 500 dolarjev. Josip Šuštar iz Do-brunj na Kranjskem, umrl 7. jan. leta 1918, je zapustil 300 dolarjev. Ana Bednar iz Reke na Hrvatskem, umrla 10. jan. 1918, je zapustila 700 dolarjev. Ignac Pečar iz Gor. Gameli-nov na Kranjskem, umrl 10. maja leta 1918, je zapustil 1000 dolarjev. Stanislav Pekolj iz Velike Lese pri Litiji, umrl 1. avgusta 1918, je zapustil 1000 dolarjev. Tako poroča »Amei. Domovina« v Clevelandu in dostavlja: Te posmrtnine se nahajajo v Washlngtonu. Prosijo se sorodniki imenovanih, da se doma zglasiio na okrajnih sodnijah, da vlože prošnje na poslaništvo Jugoslavije v \Vas-hij^tonu, da se te posmrtnine v kratkem izrlačajo. — Fakulteta za trgovino in obrt v Zagrebu. Podpisana je nare \\--a po kateri se bo na zagrebškem vseučilišču otvorila fakulteta z u trgovino in obrt. Redni slušatelji bodo mogli biti samo absolviranl glninarlid in trgovski akademiki z maturo. Predavanja bodo tralala šest seme- I strov. — Žensko učtelilšče v Zaeremi. j Uradni list obiavlia naredbo, no ka-| ter i se ustanovi v Zagrebu samostojno žensko učiteljišče. — Načrt Beograda. Beograuka občina razpisuje mednarodni nateja1 za izvršitev generalnega načrta mesta Beograda. — Domača industrija. V prostorih stare cukrarne se je nastanila nova tovarna pletenin in tkanin. V pritl^ju se nahajajo že pisarna in par drugih lokalov tega podjetja. — Begunci iz Trsta, Reke in Primorja. Snoči ob 8. se je pripeljalo v Ljubljano zopet nekaj od barbarskih Italijanov pregnanih be-guncev-Slovencev. Vozili so se v odprtih vozovih tovornega vlaka čijih vrata so bila okrašena z zelenjem in zastavami. Imeli so seboj najpotrebnejšo sobno opravo, kolikor jim je niso oropali italijanski — Huni. — Vse gospe, gospodične in I gospode, ki želijo sodelovati pri I cvetličnem dnevu za Koroške otro-? ke vabimo, da se današnjega se-| stanka ob šestih zvečer v mestni i dvorani gotovo udeleže. Prihitimo ! Koroški deci na pomoč, domovina nas kliče. Uspeh cvetličnega dne mora biti sijajen! — Poštne nakaznice se oodraže. Vsled večjih nabavnih stroškov se podraže poštne nakaznice s^ 1. avgustom t. 1. od 10 na 20 vinarjev za kos. — Predrzni graški Nemci in kranjski Kočevarji. V Ljubljano se vozijo vsak teden iz Gradca razni lačenbergerski Nemci z izgovorom, da gredo sem radi »opravka< ali v družinskih zadevah, v resnici pa da se tu ceno napijo in najedo, v zahvalo pa po javnih lokalih prav j po prusovsko čez Jugoslavijo za-| bavljajo. Iz Kočevja hodijo pa tisti '! znani »hinderhonder - politikarjk \ semkaj beračit nemške politične ' »podpore« in dehat zgago po hotelih in restavracijah! — Pozor pred — nezrelim } sadjem! Na naš trg se donaša že j sadje, zrelo in — nezrelo. Ker ie i kontrola — zlasti ob dveh tržnih } dneh — nad živili pomanjkljiva in j površna, ker drugačna biti ne mo-j re, naj vsaj starši sami pazijo, da j ne kupijo nezrelega sadja, radi ka-' terega se v tej vročini izcimi potem j tako lahko — griža! Tržna straža I pa naj vsakega kmečkega prodajalca, ki ga zaloti pri prodajanju nezrelega in črvivega sadja ali gnilih gob, ovadi odn. urad eksemplarič-no kaznuje, nezaslišano drago pa nezdravo sadje pa konfiscira. — Za lovce! Ministrstvo za šume in rude objavlja, da odslej lovskih kart ne bodo več daiale uoravne oblasti, temveč zveza lovskih udruženi in gozdarske uprave. Obenem so se določile nastopne cene za lovske karte: Za lov v vsem kraliest^n 50 dinarjev na leto. za er»o Vrožie 30 dinarjev, za en okrai pa 20 din. I DO — Kon^t|«e nrf Lr>-*h. 1 tt*htJw-skemu obč^tvu le dana lena in i ugodja nrilika za Vonanie v Lazah. H LfnnUaue. klavni kolodvor, odhaja nosebni vb v ob 14.155 ter se vrJiČa iz Laz ob 18.30. Pazen te<*a so s* vozne karte za kopanje znižale, in sicer je ^vozarina za tia "m nazaj do-ločena na dve kroni Znižan* vozng I karte se izdajajo le za 3. razred in i samo na postaji Ljubljana, glavni ko-! lodvor. — Zadnji dež je, dasi ga ni bilo obilo, kaj dobrodošel poljskim pridelkom, ki jih Je suša žugala že udušiti, to so: fižol, zelje, ajda, istotako pa tudi grozdju in otavi. Vsled burje se je ozračje nekoliko ohladilo. — Nočna taksa v lekarnah odpravljena. Minister za narodno zdravje je na predlog Zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro ukinil nočno takso 1 K, kakor se je na podlagi neke avstrijske naredbe doslej pobirala za ekspedira- j nje receptov v času od 8. zvečer do 7. zjutraj. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V Ljubljani se je od 11. do 17. t. m. rodilo 85 otrok, l je bil mrtvorojen, umrlo je 31 oseb, med njimi 16 domačinov. Umrli so za osepni-cami 2 osebi, za grižo 3 osebe (vmes 1 tujec), za jetiko 4 tuici in 2 domačina, vsled nezgode 2 osebi, za pljučnico 2 osebi. Oboleli sc za osepnicami 1 oseba, za tifuzom 1 oseba, za grižo 33 oseb, vmes 9 tujcev in 1 vojak, ter za vratico 1 oseba. — Skladbico »SoČi<: je na prisrčno in pomenljivo besedilo neznane Goričanke zelo priprosto za mešan zbor uglasbil neznan skladatelj, tako, da se je bodo lahko priučili tudi šibkejši zbori, katerim pa priporočamo, da jo pojo pol tona nižje, namreč v A duru, zlasti če ne razpolagajo z visokimi tenorskimi glasovi. Vsa naša pevska društva dobe partituro v par dneh, pevske glasove naj si oskrbe sama. Pesmica >SočU zasluži, da si jo osvoji ves narod za svojo! Solnčno zdravilišče »RlklN na Bledu priredi 1. avgusta na Bledu veliki koncert Glasbene Matice iz Ljubljane s sodelovanjem pevskeza zbora nad 100 pevcev ln pevk. Čisti dobiček je namenjen podpornemu fondu »Glasbene Matice« in v olepšavo Bleda. k SofeDlSfOSK — Na prijateljski sestanek in razgovor so vabljena jutri v torek 27. tm. I vsa ljubljanska sokolska društva obeh j žup ob pol 9. uri v Narodno kavarno i (zadnji prostor zgoraj). k I Drnšfosni; oesfl In prireditve. — Akademsko društvo jugoslovanskih tehnfkov v Ljubljani, priredi, v nedeljo dne 1. avgusta na Bledu, dopoldan cvetlični dan, zvečer ob 21. uri v dvorani hotela >Toplicec ples. Čisti dobiček je namenjen društvenemu fondu. k — Prostovoljno gasilno društvo v Brežicah priredi dne 1. avgusta 1920 veliko ljudsko veselico, na katero bo povabilo vsa društva iz Poeavja, Cenjena zunanja društva iz Posavske doline od Zidanega mosta pa do Zagreba 6e prosijo, da na ta dan ne priredijo veselic — Nacelnišrvo. Turisti ha In sport. — J n ter nacijo nai na nogometna tekma se vrši danes na prostom SK. Ilirije med »G. Amateurevc in ljubljanskim kombiniranim moštvom. Tefema se vrsi ob vsakem vremenu in pri običajnih cenah. — Ilirija res. - S. S. K. Celje. V terek ob 19. uri se vrši na prostoru Ilirije interesantna nogometna tekma med rezervo Ilirije in S. S. K. Celje. Ker sta si obe moštvi precej enaki, obeta biti ta tekma jako zanimiva. Vstopnina običajna. Ob vsakem vremenu. Bln-gajna se odpre ob 18. uri. k — Za propagandni izlet avtomohil-nega kluba na Koroško, ki se vrši v soboto dne 31. decembra t m. in v nedeljo 1. avgusta t. L po že objavljenem načrtu, vlada veliko zanimanje. Kakor doznavamo, se izleta udeleži tudi deželna vlada z večjim številom avtomobilov. Rok za prijavo je podaljšan do torka dne 27. t. m. Prijave je nasloviti na Avtomobil ni klub za Slovenijo, Ljubljana, Tourist - Office, Dunajska cesta 18, kjer se dobe vsa nadaljna pojasnila. — Navede naj se moč in vrsta motorja ter število oseb, ki se udeleže. — Avtomobilni klnb za Slovenijo v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor na nedeljo dne % avgusta t. 1. ob 10. dopoldne v Etablisenient Hugelman v Doleh ob Vrbskem jezeru. Dnevni red: Sprememba pravil, slučajnosti. k — Klnb kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo 1. avguta veliko propagandno dirko iz Ljubljane v Velikove^, za prvenstvo Koroške. Dirke se bodo udeležili poleg domačih vsi jugoslovanski kolesarski klubi. Zaeno bo v Velikovcu zlet kolesarjev iz Slovenije in Hrvatske. Vsa prireditev ima predvsem propagandni značaj, vrši se tik pred plebiscitom in obsegala naj bi večji del Koroške, ker je ravno s kolesom in motocikom lahko mogoče. Odhod izletnikov bode v dveh skupinah sicer, prva, ki gre v soboto t vlakom do Kranja, od tam pa po lepi Kokrski dolini Čez Jeiersko. Drugi del pa v nedeljo zjutraj ob 4. uri tudi čez Jezersko. Izletniki iz Spodnje Štajerske se peljejo prvi del do koroške meje z vlakom, odtam s kolosom, drugi del pa iz Maribora in Celja s kolesom. Spotoma se jim pridružijo deže-lani. Sestanek vseh je v Velikoveu ▼ Narodnem domu. Ob pol 12. je korzo po mestu, popoldne pa skupni slet na Klo-ggftjjfa iegero» V aakdo, ki goaj kolg »ij motocikel, naj se zanesljivo udeleži zleta in povsem prosto pridruži izletnikom. Z lepoto koroške pokrajine bo imel najkrasnejši užitek, zabava bo prosta, a prisrčna. Svoja kolesa naj si vsak okrasi z malimi narodnimi zastavicami. Agitirajte vsi, da nas bo častno število zastopanih na Koroškem! k ~~na jnoueisa parceli, PC L.IAKI PROSIJO ZA MIR. London, 24. juliia. Agencija Reu-ter potrjuje vest. da so Poljaki Drjsth Ruse za premirje. Svet za narodno obrambo v Varšavi je predlagal za kraj pogajanj mesto Grodno, ki so ga zasedli boljševiki. RUSKI MIROVNI POGOJI ZA POLJSKO. Dopisnik švicarske »National-Zeitung« poroča svojemu listu o razgovoru, ki ga je imel s predsednikom sovjetske misije v Berlinu. Viktor Kopp je izjavil glede odno-šajev sovjetske Rusije s Poljsko med drugim: Ruski načrt je zelo priprost: Poljska ne sme biti več vojaško orodje zapadnih držav. Poljska pa tudi ne sme biti orodje francoske politike in ne sme tvoriti zid med Rusijo in ostalim svetom, ampak mora biti most med Rusiio ln zapadnimi državami. Rusija se ne namerava vmešavati v notranje poljske razmere in je pripravljena skleniti mir s poljsko meščansko vlado, kakor ga je sklenila z nemško vlado pod Viljemom II. in z meščansko lltavsko in estonsko vlado. Glavni pogoj je, da se Poljska odreče vsakemu vmešavanju in intervenciji v ruskih zadevah. Zato je treba, da Poljska demobilizira z garancijo Anglije in da se razoroži po sistemu, ki velja za Nemčijo. POGAJANJA M ITD POLJSKO IN RUSIJO. LDU Moskva, 24. julija. (Brezžično ob 3. uri zjutraj. Zelo nuino.) Vrhovnem poveljstvu poljske armade. Moskva, 23. julija. Vrhovno oo-vebstvo rdeče armade ie prejelo od sovjetske vlade povelje, pričeti ^ poljskim vrhovnim poveljstvom razgovore glede sklepanja premirja m eventuelno miru med Rusijo in Poljsko. Vrhovno poveljstvo rdeče armade bo poslalo svoje zastopnike na tisti odsek fronte, katerega mu bo polisko povelistvo naznanilo. Polisko vrhovno poveljstvo naj se izrazi, na katerem kraju in ob kateri uri naj se povabijo zastonniki Poliske k sestanku. Za generalni štab revoluciionar-nega voiaškega sveta republike Cvoščin-Vasiljev, vojaški komisar. GOZDNI PO**^T v 7ASEDFNFM OZEMLJU. m Trst, 24. julija. Snoči je začelo goreti v občinskem gozdu nad železnico med Sv. Križem in Trstom. Požar je obsegal 12.000 m5. Malo pozneje pa se je vnel gozd ob železnici v Barkovljah. Danes dopoldne pa je bil požar v obsegu 500 m2 v gozdičih pod Občino. Okoli poldne pa je začel znova goreti gozd pri Sv. Križu v obsegu 18.000 m8. Tržaški ognjegasci so požare deloma omejili. EKSPLOZIJA MUNICIJE V ITALIJI Gorica. 24. juliia. Na prokih kron. Za izvoz se plača 'do% taksa, — g Praski veletržni dnevi. Praška ob.ina je s kapitalom dveh milijonov kron ustanovila zavod za prirejanje veletržnih dni v Pragd. Upravno in iTsdzorovalno komisijo je imenovala pražka občina iz aktivnih krogov obrtnikov in trgovcev Namen zavoda je pri«ejanie vzornih vpletrgov, vsako leto spomladi Lu v jeseni. Veletrgi so mednarodnega značaja. Dobrodošla je predi sem takozvana udeležba samostojnih paviljonov, kateri imajo to Ugodnost, da daje pristojna vlada svojim udeležencem razne ugodnosti in podpore. Obenem je tudi na ta način mogoče kontrolirati razstavljajoče tvrdke. Prvi tak veletrg se otvori že 1. oktobra t. 1. do 28. oktobra na razstavišču bivše Kralj. Obore. Ta čas bo izpolnjen z raznovrsti/rai trgi, tikajočimi se spe-cijelno posameznih oddelkov. Ti oddelki so: Drvostrugarska obrt, (pohištvo, strugarska dela, palice itd.), kovinarska obrt, vštevši stroje in drobne umetniške obrti, keramika,, steklarstvo, tkanine, vštevši konfekcijo, čipke, ročna dela, kemična obrt, prehranjevalna obrt in drugo. Pisarna veletrgov marljivo pripravlja trgovsko stran veletrga, da bi tam, kjer razmere dovolijo, se tudi lnhko sprejemala naročila. Iz tega razloga so veletrgom dobrodošla vpraša-! nja po blagu iz tujine in podjetje veletrgov bo skrbele za olajšanje izvoznih formalitet, ker stoji pod nadzorstvom in zaščito ministrstva trgovina. — g Še ne požeto žito. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je izdalo naredbo, po kateri se prepoveduje prodaja še ne požetega žita. Ldu. — g Jugo slovensko - madžarska iz-vojna in uvozna družba. >Mittagpostc ■ poroča iz Budimpešte o jugo slov ensko-madžarskih pogajanjih radi ustanovitve jugoslovenske-madžarske delniške družbe za izvoz in uvoz. Podjetje bi imelo 500 milijonov kapitala. V najkrajšem času naj bi se že vršila ustanovna skupščina nove družbe. g Dobava gorivnega špirita. Urad za pospeševanje obrti namerava prevzeti večjo množino denaturiranega fgorivega) špirita po ceni 26 K liter. Interesenti - obrtniki naj obvezno priglasijo svoje potrebščine na naslov Urada za pospeševanje obrti kraljestva SHS v Ljubljani Dunajska cesta 22, najkasneje do 20. julija t. 1. — Istotako bo razdelil urad kompletne garniture kopit. Interesenti-čevljarji naj se takoj zglasijo za nakupe — K Pomanjkanje papirja je postala občna nadloga, V Franciji je kriza vedno hujša. Jedro neugodnega položaja je iskati v pomanjkanju si-rovin. Francozje računajo s tem, da* ostanejo visoke cene, dokler ne pride do obilice v vseh vrstah papirja. Obi-ilca v posam. sorti ne odloči. Zaloge niso znatne, ravno najkurantnejša blaga nedostaja. Časopisni papir stane 380—425 fr. Pisalni papir 500 fr.j Tudi v Angliji je zlasti za časopisni! in barvasti papir kritičen položaj.; Vlada je izjavila, da je brez moči, ker, manjka surovin in je stiska za papirj na celem svetu. Polzoedbe. — Zgubila se je v noči od 21. na 22. t. m. na poti iz Radomelj v Kamnik ma-' la browning-pištola s taško. Najditelj, naj jo odda žunan^tvu Radomlje, kjer; dobi visoko nagrado. 5499, — Kdo kaj ve? Ruski in italijanski^ vjetniki, kateri ste že doma, vaa prosim, kdo ve od Ivana 9 u k 1 j e iz Sa-mobrora, služil pri artilieriii rgmt. 28,; 5. bat. H. B., bil vjet v Tiroiah 1918. — In za Franca Suklje, 27. deželni poš>-polk, Ljubljana, bil vjet 1914, v Galiciji,' zadnjič se javil iz Sibirije 1916. Kdor bi točno naznanil od njih, mu dobrovolj* no povrnem stroške in se plačam nagrado. Ana Božič, pošta Samobor, Sv. Helena, Hrvatsko. 5484 — Terezija Furlan prosi za naslov Pavle Kavčič, rojeno v Ljubljani, stare 42 let, vdove. Mati njena Mica S e k i n j a umrla. — Terezija Furlan, Via Sanita 3. vratari ca, Trst — Pozabil se je dežnik na prostoru SK. Ilirije v nedeljo popoldne. Pošten najditelj se naproša, da ga vrne na upravniištvo >Slov. Narodac Glavni urednik: Rasto PnstoslemSeK. Odgovorni urednik; 4. stran« »SLOVENSKI NAROD*, ane 27. julija 1920. Ib8. štev. Ore žepne popravlja pXr. Sin, urar v LfubUauL 3055 Kliniifl ID ^ močni volčji psi čuvaji. nlipijU il Ponudbe z navedbo cene pod .Čuvaji 5508€ na upravništvo Slov. Naroda. 5508 leita blagaiflitarke iščeta Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5461 Snreime *p v p'eskarsk38 Vet vagonov sliv ii jaboik poli Proda m0 registrirna blagajna s 6 •» predali v jako dobrem stanju. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 5561 %j ■ ,_r|gam-i veliko partijo šved-TOMlSIfil skih varnostnih vžigalic (trustove znamke) zaboje po 5000 in 10000 škatljic Arnold Bernstein, Hamburg Gr. Bleichen 31. Tel Adr. Spritbernstein. 5546 Izurjeno korespondentlnio VovS in nemške stenografije sprejme tovarna v Ljubljani. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Dobra korespondentinja 5422« na upravn. Slov. Naroda. 5422 Trstje za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naroČilih znaten popust Stefner Anton, Lfubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256 urnim oa prodaj ST^fv Industrijskem kraju pri Borovljah na Koroškem. Hiša, novo zidana, z enim nadstr. z gozdom in vrtom. Naslov pove upravnrštvo Slov. Naroda. 5554 im mesta Magajoirarke. rat ni ali na deželi. Ponudbe pod .Blagaj-nitarka na Anončni zavod Drago beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 5555 Čevljarski delovodja ali izdelo-vatelj gornjih delov išče mesta za takoj. Zmožen, dobro izvežban v tej stroki za priprosto in moderno delo. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 5568 Jfaprotaj takoj stelja, omara, umivalnik, nočna omara, stojalo za knjige, miza, zimnica, vzmetna zimnica, 4 stoli. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5531 Preprosto mesečno sobo iščem za 2 osebi proti dobri nagradi in visoki najemnini. Ponudbe pod . Preprosto 5529* na upravništvo Slovenskega Naroda. 5529 Kompleten parni kotel za ca 20 konjskih sil ali kompletna parna lokomobila se Išče. Ponudbe z opisom in zahtevami nasloviti na Sent-jtašfci premogokop — Krmelj (Dolenjsko) raz-ago za letošnjo sezijo. Reflektantja se naj oglasijo pod .V. L. 1209 5547* na unr. Slov. Naroda. 5547 Unr rivni/nln? novih in starih, motor VCl UlUnUlCJ »Motoreve« 2V2 H P. motor »Torpedo« 31 2 H P, v dobrem stanju se ceno proda Zvoarska ulica 1. 5550 Proda se w&*J?đ?$g oddaljeno četrt ure od glavnega kolodvora, pripravno za tovarniško podjetje. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda._ 5465 3ščeše~deklica, kuhati, k manjši obitelji proti dobremu postopku in dobri plači. Ponudbe n^ Jelka Glucksthal. supruga bank. ravnatelja Karlovac. 5534 Visoko nagrado dobi, kdor preskrbi stanovanje 2—3 sob s kuhinjo. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5472 Cvetlična semena za ieseosko selatev kakor cinerarije, nageljčki, levkoie, pri-mule, mačehe itd. v lepi izberi, jamčeno zanesljiva se dobe pri Sever & Kom p. Ljubljana. VVolfova ulica 12. =444 jKeblovano solnčittto sobo s posebnim vhodom, če mogoče z električno razsvetljavo za dobo 6 do 8 tednov proti dobremu plačilu išče gospod. Ponudbe pod .Snaga 5517" na upravništvo Slov. Naroda. 5517 pisalne stroje vseh sistemov dobavi najcenejeWiakler, §raz, franengasse 7. 5452 ulica 7, I. nadstr. Goerz 6X30 (Marine-glas) z usnjatim etuijem zelo dobro ohranjen, izredno jasen, se po ugodni ceni proda. Trnovska 5577 tfbsolv. trg. teč. i^r* Eri kaki tvrdkl s hrano in stanovanjem, aslov pove uprav. Slov. Naroda. 5562 Jtfaline, jabolka in slive, v večjih množinah, se bodo oddajale. Istotam se proda osem velikih na platno z oljem slikanih slik od 15. do 17. stoletja. Naslov pri upravi S'ov Naroda._5364 6ostilničarji pozor lim^ m dobrega 2 leti starega žganja »drožen-ke" liter po 112 K. Kdor hoče res dobro žganje, naj se obrne na Ivo Uše ničirik, trgovec in gostilničar, Novako?ci pošta Podturn — Via Čakovec Medjimurje. 5530 Dmrh CO i2redno lePa perzijska pre-rlUUu u" proga, obesek za dame s safirjem in brlljanti na verižice s platina in pianola (reproducijskl aparat s katerim vsakdo lahko igra najtežje skladbe na klavirju.) - Naslov v upravi. 5511 tSlovenska Matica" naznanja žalostno vest, da je umrl V Kranju 24. t. m. njen zaslužni odbornik, gospod dr. Gvidon Sajovic gimnazijski profesor 1. t. dc Bodi mu ohranjen hvaležen spomin! Ljubljani, 26. julija 1620. PosrcSovalnica „Jfovotny" j£fp " takojšni nastop za neko gra-idlc ščiho v Banatu: strežaja, ključa-rico (Beschliesserin), komorno strežatko (Kammerjungfer), prvo in drugo hiSno. Duuajska cesta 14. 5549 Ctfejonska tanga jersko in Prekmurje izide v kratkem času. Tvrdke, ki Želijo oddati inserate v to knjigo, naj blagovolijo vposlati naslov na Anočni in informačni zavod Vredež, Maribor, Gregorčičeva ulica 6 telf. 132. 5566 prodam majhno posestvo s hišo, hlevom in rrecejšnjim sadnim vrtom. Najraje pa zamemam v okolici Ljubljane za majhno hišico z vrtom Posestvo obstoji iz treh njiv, travnika in gozda, 24.109 kvadratnih metrov Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5505 Kompleten kompresor za zrak z motorjem aH brez njega ki naj obratuje z vsaj 5 m3 sesanega zraku na minuto, se išče. Ponudbe z opisom sistema hladilnega aparata, p j gona, količine in premera cevi nasloviti na Šentjanik! premogokop, Krmar, Dolenjsko. 5493 mu motorno kolo 3 konjske siie, v naj-eDŠem ledu, s pnevmatiko se proda pri tvrdki Kari Camernik & Komo. Llnbllsna, Dunajska cesta 12. Zlatar In iuvellr I lomi Fuchs Selen burgova u S i Ca 6 priporoča svojo veliko zalogo juveiov, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in soI:dno. Ildno opeko zarezno (utorno) in navadno strešno opeko dobavlja JI V Luhečno. 91 Knjigovodja z večletnim službovanjem se sprejme takoj. Ponudbe pod šifro »KNJIGOVODJA 5552" na upr. Slov. Naroda. 5552 1 K 300— za 100 kg se dobi dokler prosta pri tvrdki Josip Zidar, Ljubljana. Dr. Iv. Eržen zobozdravnik v Kranju, Glavni trg, (poleg Jadranske banke) ne ordinira redi odsotnosti od 26. julija od 2. avgusta 1920. Obvestilo, Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da ostane trgovina vsled počitnic osobja od 20. jul. do 3. avg. zaprta. F. ČUDEN nasproti glavne polte v sin 'Xoitoristinja,ržnrren^- spodence, strojepisja, stenografije ter knjigovodstva s prakso išče službe Nastop takoj. Ponudbe pod »Konto-ristinja 5536« na upravništvo Slovenskega Naroda. 5536 Nudim 1 — 100 koflov za parilnike krme po 200 in 300 Htrov. t Fran lil, jja IJgjjjjj Zt Trgovski pomočnik, 25 let star, slovenščine in nemščine popolnoma vešč. izvežban v vseh v trgovino sp.idajočih strokah, 2eli 'Zpreme-niti sedenje mesto in išče s!u be v bodisi kateremkoli kraju !n obliki 1 oMa najraiši kot vodja kakega podjetja v bližini mesta alt železnice. Ponudbe 1 natančnimi podatki pogojev pod ,Ta-kojšmi nastop' poštno ležeče Črna pri Prevaijah na Korošcem. 554] Išče se za takoj polnoletna gospodična, katera se razume na knjigovodstvo lesne trgovine, tudi — ženitba ni izključena, ker se na premoženje ne ozira. Cenj. ponudbe s sliko na upravo tega lista pod šifro „Lesna trgovina 5502u. Neugodno se vrne in tajnost zasigurana. 5502 alabastrov. modelni, Matom oddala v vsaki množini Filfellillp Brzojavi: Uhersped. Telef. 117. vsakovrstne živilne potrebščine Gjorgje Grujić B?ograD, jKiletina nL 15. po sto kosov v kartonu: Glnb Schnabel 100/60 S 125 Samnm E 120. Ris Abadie ■ 100. Ris Abadie Patent K 145. Ris Raflnade zlato K 100. Eonak, Oenlal i Yor K 85. po 60 kosov v kartonu i Bfnms Mer i »to Boy Flag K 85. K 80 B 80. Cijene brez obveze samo dok zalihe traje! Odprema poetom ns pouzeće: tirilometodsHa naHladna knjižara i papirnica dion. droftvo Zagreb. Preradovićev trg 4. Stavbeno podietje "M Tavčar & Svetina LJubljans, Gosposvetska cesta štev. 6 se priporoča. Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 CEMENT : Roman Slikat Portland dobavlja ,AVA( Laško. __4- Bomp!etna skora nova oprava za veliko deUjlno manufakturno trgovino se 'akoj proda. Hotelska dražba ▼ Celm. 5466 Pr^edni malinov sirup z rafinadnim sladkorjem vkuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakti — za umetne soke i. t. d. pri tvrdki — Srečko Potnik, Metelkova ulica (poprej siaSoga mengeškega piva). nerabljenih pa škartrar.ih porabnih deloma za prage, stavbni les in drva, M točno nroda na vagone naloženo s Hoč pri Maribora. Cena kosu povprečno K 27-- naložtno na vagon. Pragi imajo normalno razsežnost oleoli 120 kosov na vagon. Odda se najmanj 10 vagonov. Vprašanja na Drava, lesna Industrija Llsrlbcr, A'.eka&ndrova ceste. 5563 Za preprodavaoce! o : ^un.za pr^a SHJ komadi od 1/a i l/a kg proizvod V. Btčkerek K -*6-— kilogram sa skladišta Zagreb nudi Norbert IVeiss, Zagreb, Balraževa ulica 4. Teleloo 7—33 Razpis. Uprava veleposestva Turjak ponudi iz sečnje 1920 Okrogli les v debe. !osti od 40 cm prsne mere naprej, v sledečih gozdnih oddelkih: Občina Bloke, gozdni oddelek Pajkovo 350 kbm, hojev les posekan in obeljen , Rob, 9 9 Dednik 300 ..... . .... Mačkovec 700 ..... . , Želimlje . . Mokric 650 m , . , , 1400 bukov les na parobku. Pismene ponudbe z navedbo cen v SHS kronah za posamezne oddelke, je vložiti pri podpisani upravi do 14. augusta 1920, katera daje vsa potrebna pojasnila. Gozdni in upravni urad veleoosestva Turjak ▼ Ifamersljo (ZellmlJe) posta Studenec - Ig pri Ljubljani. Za preprodavaoce i potrošače! Kolofonl] svijetli, grčki i francuski, amerikansko strojno nije uz najjeftinije dnevne cijene svijeće, cassia, ćaj nudi sa skladišta dok zaliha traje crin đ' afrique (morska trava) prispjeva za koji dan. Glede ponude obratiti se na tvrtku orbert VVeiss Bakačeva ul. 4. Zagreb TeL 7—33. Jadransko hotelsko in kupali&io dion. društvo SuSak-Reka9 Zvonimirova ulica štev* 102. Lastnik sledečih hotelov in sanatorijevs Hotel Pension ,SPERANZA' „IMPERIAV O patila. Sanatorij in veliko morsko kopališče „TERAPIJA" Crikvenica. Palače - Hotel „MIRAMARE" Crikvenica Tilifun iatirorb. 11. Hotel-Pension in morsko kopališče JADflM" SoiaHika Telefon mterurb. 2-14. Hotel-Pension in morsko kopališče ,JADRAN" Bakar. Vsi hoteli m sanatoriji so najmoderneje z vsem konfortom ure-eni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Miramare* v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Marino* v Novom: za Sušak; Središnji sred društvi, Sušak-Reka. — Naslov za brzojave Jadran < /tirala Sasak-Reka, Interarhsn telefon Štev. 9-8-9. Hotel-Pension r,SAN-MARINO" Novi fiflfidolski Tel. interir 5. Hotel - Pension in veliko morsko kopališče .L1SANJ- Novi Vinodolski 3E DE 3C Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. BuPrevssma vse bančne posle pod naingodae]ilad pogoji. - I ' 1 Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. 3E Ustataa ki tisk »Narodne tiskarne* Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar. 49 34 30 83 10