TRST, nedelja 6. januarja 1957 Leto XIII. - Št. 6 (3541) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI It. I, II. nad. — TELEFON )UII IN »4-63» — Poštni predal 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500. celoletna 4900 lir.-FLRJ: Uvod 10, mlečno 210 din. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-I2.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna ”'°ZDa • višine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banici v Ljubljani 60 . KB. 1 - Z - 375 - izdata Založništvo tržaškega tiska *____ Imperializem ZDA nadomešča imperializem Anglije in Francije Eisenhower zahteva od parlamenta pooblastilo za uporabo oboroženih sil na Srednjem vzhodu «Oboroženo pomoč» naj bi dobila vsaka država, ki jo «sama želi», kar je vsekakor za svetovni mir najnevarnejši del pooblastila - V denarju zahteva Eisenhoiver 600 milijonov dolarjev za dve leti in pol WASHINGTON, 5. — V svoji napovedani poslanici kongresu je predsednik Eisenhower zahteval od obeh zbor-nu pooblastilo za uporabo ameriških oboroženih sil na srednjem vzhodu. Eisenhower je obrazložil glavne obrise svoje nove ((doktrine«, ki «naj prepreči napad ali razširitev sovjetskega vpliva na Srednjem vzhodu«. „Pozval je kongres, naj pro-Uci sledeče štiri predloge: «Hotel bi v prvi vrsti, je oojal predsednik, naj bodo fDA pooblaščene nuditi svo-je sodelovanje in svojo pod-toro vsaki državi ali skupini držav na splošnem področju srednjega vzhoda za razvoj njihove gospodarske moči, da se tem državam omogoči obramba njih narodne neodvisnosti. V drugi vrsti vsebuje ta Predlog pooblastilo za izvršilno oblast, da izvede na istem področju programe za v°jaško pomoč in sodelovanje 2 ^vsako državo ali skupino crzav, k; ^eli to pomoč. ... tretji vrsti se ta predlog Lee pooblastila, da se v to pomoči in sodelovanja vključi uporaba oboroženih ZDA, da se zajamči zašči-fa ozemeljske nedotakljivosti *h politične neodvisnosti dr-Zav, ki bi to zahtevale, proti Pokritemu oboroženemu na-Padu, ki bi prišel od katere kol: države, ki jo nadzoruje mednarodni komunizem«. «Ti ukrepi, je dodal predsednik, bi morali biti v skladu z obveznostmi, ki so jih prevzele s pogodbami, ki 50 jih podpisale, vštevši listi-f? Združenih narodov, in vsaki drugi akciji ali priporočilu Združenih narodov. Poleg te-Ba bodo morali biti ti ukre-P‘ v primeru oboroženega napada podrejeni vrhovni oblasti Varnostnega sveta OZN na Podlagi listine Združenih na-*odov». Eisenhower je končno pohval kongres, naj ga pooblasti, da »v gospodarske, vojaške in PbramBne namene uporablja azpoložljive fonde v skladu 2 žakonom o vzajemni varno ** iz leta 1954 vštevši njegove dodatke in ne glede na ?bstoječe omejitve«. Končno le predsednik poudaril, da b; morali ti fondi zadostovati za Lnansiranje nove politike do konca finančnega leta, to je d° 30. junija. Za naslednji ve finančni leti bo zahteval d kongresa posebne fonde ." .skupno 200 milijonov do-“rJev letno za izvajanje no-Ve Politike. . V začetku svoje poslanice j’ Eisenhower poudaril, da “temeljni smoter ZDA v •odnarodni politiki mir« ut *, ie položaj na Srednjem hodu »nenadoma zašel v danes Vsebina Ikove doktrine .je znana: zahteval je, , ga oba doma parlamen-r Pooblastita, da sme z v» u°*eno sil° pomagati« državi Srednjega ‘hoda, ki «bo to želela-«-. , otrebuje pa namesto 400 ■;ar 600 milijonov dolarjev. ■J . bo pooblastilo dobil? aaze. da bo, čeprav je bilo je še vedno bolj — ”zračje med parlamentarci oapeto. To je tudi razum-“}y°< saj gre za nadome-itev imperializma Anglije Sr .Francije z ameriškim, Prv|. Pa se je slabo izkazal, aJti za posledico je imel " vojno. . demokratični parlamenti so že predvčerajšnjim zahtevali trdna jamstva. 7}, je Eisenhower dal? se, da ne. On je sicer "avedel okrilje Varnostne-®a. sveta za svoj morebitni 7°Jaški poseg. Toda, ali je v5 radostno jamstvo? Brez Qv°ma bi prišlo v VS do *0vietskega veta in nato bi *e zadeva postavila pred generalno skupščino, kjer fa bi bila potrebna dvo-retjinska večina. To veči-!}0 Pa lahko prepreči da-?es' ko ima skupščina po ”°vem že 80 članov, naj-?otnejša afriško - azijska .fPpina članic. Ali bi to !?°rila? Vsekakor je to ?ahj gotovo kot pa na pri-?er dejstvo, da bi Irak ali *?a Izrael na prvi Eisenho-fer.iev mig tudi neupravi-ffho zahtevala takšno velikodušno doktrinarsko vo-a?ko pomoč... r.ovo in kritično fazo«. Dalje je predsednik dejal, da »voditelji Rusije že dolgo časa skušajo dominirati Srednji vzhod« in da sovjetska želja po «dominiranju Srednjega vzhoda ne izhaja iz njenih gospodarskih interesov« na tem področju. Dodal je, ds se «Sovjetska zveza ne poslužuje Sueškega prekopa in ni v znatni meri odvisna od njega« ter da «Sovjeti ne potrebujejo petrolejskih virov Srednjega vzhoda in nimajo tržišč zanje«. Pripomnil je, da je Sovjetska zveza sama močna izvoznica petrolejskih proizvodov. Zatem je predsednik dejal, da »nihče nima namena posluževati se Srednjega vzhoda kot oporišča za napad na Sovjetsko zvezo«. «Nikoli niti za trenutek le dodal, niso imele ZDA takega namena. Sovjetska zveza se nima ničesar bati od ZDA na Srednjem vzhodu ali n? katerem koli drugem deiU sveta, dokler se ne bodo nje-r,; voditelji sami prvi zatekli k napadu. Se posebej in slovesno poudarjam to izjavo«. Govoril je zatem o važnosti petrolejskih virov in prometnih poti Srednjega vzhoda «za svobodne države Evrope, Azije in Afrike« ter dejal, da «bi bilo nedopustno, če bi sveti kraji na Srednjem vzho. du prišli pod gospostvo, ki poveličuje brezbožni materializem«. Omenil je zatem, da so ZDA v celoti podprle OZN gleda Egipta in Madžarske in je pripomnil, da so «Združeni narodi lahko vedno koristni, ne morejo pa zagotoviti povsem gotove zaščite svobode, Itn gre za ambicije Sovjetske zveze«. Dodal je, da iz tega izhaja sedaj «večja odgovornost za ZDA«. Dalie je predsednik zatrjeval, da namen ZDA na Srednjem vzhodu in na svetu sploh «ni v iskanju politične ali gospodarske dominacije nad drugimi državami pač pa želja po svetovnem ozračju svobode in ne suženjstva«. »Srednji vzhod mora vršiti svojo zemljepisno vlogo povezovanja in ne postavljanja Piegrad med Vzhodom in Zahodom«. Zatem je predsednik izjavil, ja nova ((doktrina« nima namena doseči «rešitve vseh vprašanj, ki nastajajo na Srednjem vzhodu in ni vsota vseh političnih smotrov ZDA na tem področju«. Pripomnil je. d» med vprašanji, ki ne spadalo v okvir nove predlagano politike, so Palestina, izraelsko - arabski odnosi, prihodnost arabskih beguncev in novi pravni položaj Sueškega prekopa. Dejal je. da so si Združeni narodi prevzeli nalogo obravnavati te zadeve ir. da jim ZDA nudijo pr» tem vso pomoč. Predsednik je tudi dejal, da bo anaša skupna odločnost (izvršilne in zakonodajne o-blssti) morala biti tako formulirana, da bo jasno, da bodo po potrebi naše besede pcdprte z deianji«. Glede pogojev, v katerih bi on proučil možnost uporabe ameriških oboroženih sil na Srednjem vzhodu, je Eisen-hower izjavil, da bi to bilo samo v primeru, da »bi napadena država izrazila željo v tem smislu«. Izrekel pa je «trdno upanje, da ne bi bilo nikoli potrebno uporabiti zahtevanih pooblastil«. Predsednik je tudi izjavil, rte namerava poslati v kratkem na Srednji vzhod posebno odposlanstvo, ki naj «na-rcdom tega področja obrazloži, kakšno sodelovanje jim nameravajo ZDA ponuditi«. Izjavil je tudi, da bi v pri- meru, da bi bilo potrebno izvajati predlagani vojaški načrt, on stalno poročal kongresu in da bi po potrebi sklical tudi njegovo izredno zasedanje. Predsednik zunanjepolitičnega odbora predstavniške zbornice demokrat Thomas Gor-don predložil obema zbornicama kongresa načrt skupne resolucije, ki pooblašča predsednika ZDA ((nuditi posebno vojaško in gospodarsko pomoč državam Srednjega vzhoda, da jim pomaga okrepiti in braniti njih neodvisnost«. Na podlagi resolucije je predsednik ((pooblaščen uporabiti a-meriške oborožene sile, kolikor se mu zdi potrebno«. Posamezne točke resolucije odgovarjajo točkam, ki jih je naštel Eisenhower v svoji poslanici, in so formulirane z istimi besedami. Kar se tiče pomoči, .ki jo zahteva Eisenhower za Srednji vzhod od sedaj do 30. junija, pooblašča resolucija, da v t^i namen* uporablja do 200 milijonov dolarjev fonde za pomoč, ki jih je že izglasoval Kongres. Na ta način bi znesek, določen za pomoč Srednjemu vzhodu, dosegel skupno 600 milijonov dolarjev. Resolucija bo prenehala veljati «v trenutku, ko bo predsednik mnenja, da sta mir in varnost držav Srednjega vzho. da razumno zajamčena suverenosti tega področja ali pa proti volji arabskega ljudstva.« Tako je dane,e izjavil sirski zunanji minister Šalah Bittar pred odhodom v Riad. ((Arabsko politiko morajo določiti Arabci sami,« je dodal minister ir nadaljeval: «Ce je Vzhodu in Zahodu res na tem, da okrepijo neodvisnost arabskega ljudstva, ji-m ni treba nič drugega, nego priznati politiko, ki jo mi vodimo do njih: politiko nevtralnosti.« Tudi egiptovski tisk še dalje posveča svoje komentarje Ekenhowerjevemu načrtu za Srednji vzhod. ((Alkihbar El Yom» piše med črugim: »Želimo vedeti, ali načrt upošteva spremembe na tem področju, razvoj arabskega socializma, znova pridobljeno svobodo teh narodov in njih borbo proti imperializmu in tujemu vplivu, najsi bo ameriški. ruski, francoski ali angleški.« «A1 Ohaab« pa piše; «Ei-senhower dobro ve, da Egipta ni napadla Sovjetska zveza in da ni bila ta tista, ki je kovala zaroto proti Siriji in Jordaniji ter pozivala Izrael, naj uniči mir na tem področju. Grožnja za mir na Srednjem vzhodu, nevarnost odkritega napada sta v vojaških paktih in v oporiščih, ki iz teh paktov nastajajo.« «Naša država hoče sodelovati z vsem svetom, toda o-stati hoče izven vojaških blokov,« dodaja list in predlaga zavezništvo med Eisenho-werjem in Bulganinom za 0-hranitev svetovnega miru in Komentarji LONDON, 5. — V Londonu so v zvezi z Eisenhowerjevo poslanico nocoj izjavili v uradnih krogih: «Z zadovoljstvom sprejemamo ta dokaz namena predsednika, da izkoristi vire ZDA za varnost in razvoj držav Srednjega vzhoda«. Britanski laburistični voditelj Bevan pa objavlja v listu «Tribune», članek v katerem ostro obsoja Eisenhower-jev načrt in piše: »Ameriška pomoč v okviru tega načrta bo na Srednjem vzhodu veljala enostavno kot novo razdobje hladne vojne. Ta načrt bo veljal kot nadomestitev angleškega in francoskega imperializma z ameriškim imperializmom. Povzročil bo sovjetske represalije, ker pomeni odkrit napad na sovjetski prestiž in bo hkrati veljal kot razširjena verzija bagdadskega pakta. ZDA bi napravile veliko napako, če bi računale na indiferentnost SZ in na odobritev držav Srednjega vzhoda.« MOSKVA, 5. — Sovjetska agencija Tass poudarja v svo- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — V zvezi s člankom v listu »Zen Min Zi Bco« ugotavlja nocojšnja «Borba», da je pozitivno, da so se voditelji Komunistične partije Kitajske vključili v razpravo nekaterih aktualnih vprašani delavskega gibanja, kajti tai-ca diskusija lahko samo koristi razvoju marksistične misli, zlasti če se iz diskusije odstrani vsak poizkus, da se o teoretičnih vprašanjih razpravlja z nenačelnih pozicij. »Jugoslovanski komunisti, ugotavlja »Borba«, soglašajo z mnogimi analizami in ocenitvami kitajskih komunistov, med drugim. «da sta v preteklosti bila izigrana pravica in revolucionarno navdušenje madžarskih delavcev in da kontrarevoluciji ni bil zadan. udarec, ki ga je zaslužila». Nadalje, da »na Madžarskem ni bila ustvarjena organizirana diktatura proletariata». »Samo, nadaljuje Borba, kitajski tovariši, niso poskušali odgovoriti na vprašanje. iiiiiiiMiniiHHiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiMiMiiiiiiiiiiniiiiiiniiiMiiiiiiiiiiniiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiniHiHiHiiniiniiimina Hruščev in Malenkov v Budimpešti Izjava po sestanku zastopnikov petih vzhodnoevropskih držav Poljska ni bila povabljena - Izjava ugotavlja, da je protirevolucija na Madžarskem premagana in obravnava tudi mednarodni položaj, zlasti pa obsoja Ikovo doktrino - 40.000 rudarjev manj v rudnikih Važni ukrepi na Poljskem VARŠAVA, 5. — Agencija PAP javlja, da bo posebna komisija, ki jo je ustanovilo ministrstvo za državno nadzorstvo, izdelala načrt zakona, ki določa ustanovitev »vrhovne zbornice za nadzorstvo«. Pomočnik ministra za državno nadzorstvo Jan Goreki je izjavil, da je ta zbornica potrebna za »okrepitev nadzorstva parlamenta nad delovanjem ministrskega sveta«. Posebni komisija bo morala pripraviti tudi načrt za spremembe ustave. Delo komisije «e bo moralo končati do prvega zasedanja novega sejma, take da bo ta lahko izvolil predsednika vrhovne zbornice za nadzorstvo in da bo ta lahko takoj delovala kot parlamentarni organizem. Ta zbornica bo morala tudi nadzorovati proračune, izvajanje gospodarskih načrtov itd. V Washingtonu pa je tajnik za trgovino Sinclair Weeks sporočil, da bodo dovolile ZDA Poljski nakup a-meriških kmetijskih presežkov proti plačilu v dolarjih po svetovnih cenah. Dodal je, da bodo mogoče pozneje dovolili prodajo teh presežkov tudi «nekaterim drugim državam Vzhodne Evrope«. Weeks je dalje izjavil, da ameriška vlada proučuje mož- za zajamčenje nevmešavanja v notranje zadeve drugih dr-irost splošnega razvoja gospo-žav. Idarskih odnosov s Poljsko. Polemika *r no osvoboditev Mohamed Ya- . D vsej tej nevarni igri I . J je jporočil, da namerava rtaiK/vlt efuornn in Za . ...nti - najbolj stvarno in za clr najbolj koristno tisto, ,ar je poudaril včeraj sir-, * predstavnik: Dolžnost ^varovati mir na Sred-vzhodu imajo Zdru-:eni narodi! Tam naj se šPnej izkažeta tako ZDA kot Takšen ali podoben hioral biti tudi odgovor arheri§kih parlamentarcev J)a Ikov predlog, o kate-r®fti diskusija ne bo kratka. ta fronta pozvati afnsko-azij-sko skupino v OZN, naj predlaga da bi v Alžir poslali o-pazovalce OZN, ki naj bi proučili položaj in možnost prenehanja bojev ter zadovoljitve zahtev alžirskega ljudstva po neodvisnosti. Dodal je, da so nemogoča neposredna pogajanja s francosko vlado in zato zahteva, naj OZN nadzoruje francosko-alžirska pogajanja. V Alžiru pa je sinoči 120 francoskih padalcev, ki ao se vrnili iz vojaškega pohoda v [ dalci so nato odšli v sredi- Egiptu, izvršilo pogrom nad prebivalstvom. Več Alžircev je bilo ubitih, med njimi 8-letna deklica. Mnogo pa jih je bilo ranjenih. Francoski padalci so sejali teror po muslimanskem delu mesta. Kakor obsedeni so tekali po ulicah ter pretepali Alžirce in streljali nanje. Vdrli so v muslimanske trgovine ter v remi-ze alžirske tramvajske družbe, kjer so začeli pretepati a-rabske uradnike, ker so prejšnji dan stavkali. Več uradnikov in tramvajskih vozačev je bilo ranjenih. Obsedeni pa- šče mesta, kjer so pred kinematografom #Musset» nastali najhujši incidenti. Začeli so streljati na množico, pri čemer je bilo mnogo ranjenih, in tu je bila ubita 8-letna deklica. Sele tedaj so posegli vmes oddelki republikanske garde, ki so padalce odpeljali z vojaškimi kamioni v vojašnico. Padalci so trdili, da so se hoteli maščevati, ker so člani alžnskega osvobodilnega gibanja prejšnji dan napadli neki trolejbus, pri čemer so bili nekateri njih tovariši laže ranjeni. neuspeh kontrare 'Jlucije in obljubljajo madžarski vladi in partiji popolno podporo. Mnenja so, da sovjetska izjava od 30. oktobra o odnosih med SZ in državami ljudske demokracije v ceioti odgovarja interesom okrepitve prijateljskih odnosov med socialističnimi državami. Poročilo pravi, da so si na konferenci izmenjali informacije o položaju v državah in partijah zastopanih na konferenci. «Z zadovoljstvom so ugotovili, da so Bolgarija, Romunija, SZ in ČSR, kakor druge socialistične države, dosegle nove važne uspehe pri graditvi socializma in komunizma«. «Vsi udeleženci tega sestanka, pravi izjava med drugim, so prišli do soglasnega zaključka, da vo zaradi naporov madžarskih delavcev pod vodstvom revolucionarne vlade delavcev in kmetov in s pomočjo sovjetskih čet poskusi, da bi se uničil režim ljudske demokracije in socialistične pridobitve madžarskega ljudstva, bili uničeni.« »Nevarnost uvedbe fašistične diktature na Madžarskem je odpravljena. Načrti notranje kontrarevolucije in zunanjih imperialističnih napadalnih krogov, da bi Madžarsko spremenili v nevarno ognjišče nove vojne v Evropi, so preprečeni.« Izjava ugotavlja dalje, da podpisniki izjave «z zadovoljstvom ugotavljajo, da se na Madžarskem politični položaj in gospodarsko življenje normalizirata in da se vse zdrave demokratične sile pod vodstvom delavskega razreda ponovno združujejo okoli vlade in madžarske delavske socialistične stranke ter se ak» tivno borijo proti protiljud-skim elementom, ki vodijo izzivalno sabotažno akcijo med prebivalstvom po navodilih imperialistične propagande«. Izjava ugotavlja dalje, da madžarski kmetje, «ki niso popustili pred izzivanji kontrarevolucionarne in imperialistične propagande, živijo normalno delovno življenje«. ((Madžarski delavci se vedno bolj zavedajo poti, na katero so jih spravljale režimu ljudske demokracije in socializmu sovražne pile,« dodaja izjava in pripominja, da se »madžarski delavski razred, kmetje in intelektualci zavedajo dejanskega položaja v državi ter nalog ljudstva in vlade.« V delu izjave, ki govori o mednarodnem položaju, je rečeno med drugim, da so udeleženci »po izmenjavi misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih poudarili, ca je v zadnjem času prišlo do znatnega poslabšanja mednarodnega položaja zaradi akcije napadalnih krogov zahodnih držav, ki skušajo znova potegniti svet v hladno vojno«. Izjava omenja nato napad na Egipt in dogodke na Madžarskem in dočaja, da se je mednarodni položaj še bolj poslabšal zaradi ravnanja ZDa. ki sprejemajo nove ukrepe na Srednjem vzholu. ((Doktrina Eisenhoiver - Dulles, pravi izjava, je izraz kolonialističnih teženj ZDA. Posebno pooblastilo predsedniku ZDA za u-porabo ameriških oboroženih sil na Srednjem vzhodu je se stavni del te doktrine. Bru- talno vmešavanje ameriškega monopolističnega kapitala in teh militarističnih krogov do zadeve Bližnjega in Srednjega vzhoda bi privedlo do novega resnega poslabšanja položaja na tem področju. V tem primeru pade odgovornost za poslabšanje položaja na Bližnjem in Srednjem vzhodu z vsemi posledicami na ZDA. Interesi narodov Bližnjega in Srednjega vzhoda in interesi ohranitve miru na tem področju terjajo, da vse države napravijo vse za likvidacijo posledic napada na Egipt, da se ne dovoli nobeno zunanje vmešavanje v zadeve držav Bližnjega in Srednjega vzhoda ali omejitev njihove suverenosti ali neodvisnosti.« Na koncu pravi izjava, da socialistične države stalno branijo mir med narodi in da bi organizacija sistema kolektivne varnosti v Evropi odgovarjala interesom in varnosti vseh evropskih narodov. Na koncu pravi izjava, da so vsi udeleženci sestanka «izrekli prepričanje, da bodo socialistične države še bolj okrepile in branile svojo enotnost in odgovorile na vse poizkuse ošibitve socialističnega tabora«. Izjava sporoča, da so bile države takole zastopane: SZ: Hruščev in Malenkov. Madžarska: Kadar in Muennich, CSR: Novotny in Siroky. Bolgarija: Živkov in Damjanov. Romunija: Dej. Meghioros in Borila. Na današnjem sprejemu v vzhodnonemškem poslaništvu v Moskvi sta bila navzoča tudi Bulgnnin in zunanji minister Šepilov. Na sprejemu se je Hruščev dolgo razgovarjal s poslaniki Egipta, Sirije in Sudana. Poudaril je, da so «dogodki v Egiptu mnogim odprli oči«, na kar je egiptovski poslanik odgovoril, da so še taki. ki niso še odprli oči «V politiki, je odgovoril Hruščev. je kakor v naravi. Sto in sto tet se jedo gobe. toda tisoče ljudi je umrlo, preden so se naučili razločevati med dobrimi in strupenimi.« V razgovoru z nekim poljskim novinarjem je glavn' tajnik enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije Wal-ter Ulbricht izjavil, da so imeli voditelji Vzhodne Nemčije priložnost sestati se s poljskimi voditelji v Varšavi. »Nikoli ne bomo dovolili imperialistom. da zabijejo klin med nami in Poljsko, je dejal Ulbricht, ker se hočemo skupno boriti proti zahodnemu militarizmu. Naši dve vladi, ostajata trdni na tem stališču in se zavedata nujnosti zbliža- Isti radio je oddajal tudi izjavo člana madžarske delegacije v OZN Imreja Vajde. «Absolutno potrebujemo, je dejal Vajda, pomoč OZN za dvig gospodarskega življenja v deželi. Brez te pomoči ne bi mogli rešiti resnih vprašanj, ki sedaj obremenjujejo življenje madžarskega ljudstva. Imamo zaupanje v Združene narode in iz vsega srca želimo, da bi to zaupanje bilo vzajemno.« 'Medtem javljajo, da je pomočnik glavnega tajnika za gospodarske in socialne zadeve Philippe de Seynes, ki ima nalogo koordinirati pomoč Madžarski, prispel včeraj v Bu- mesto diktature proletariata ker bi v tem primeru morali priti do popolnoma drugačnega zaključka o značaju stalinizma in bi morali skozi dru go prizmo gledati na govor Edvarda Kardelja.i »Borba« dalje ugotavlja, da enačenje kritike stalinizma «zahodne buržoazije in desnih socialistov», ki ima za cilj razbijanje, s kritiko jugoslovanskih komunistov, ki ima za cilj utrditev in ozdravljenje socialističnega gibanja, ne more veljati za načelno in koristno. «S tako logiko so avtorji članka, ugotavlja «Borba», prišli do obtožbe, da Tito z javnim prikazovanjem stališča ZK Jugoslavije razbija mednarodno delavsko gibanje« «Nemogoče je, poudarja list, vsako prikazovanje lastnega in od drugih različnega stališča tolmačiti kot razbijanje delavskega gibanja, tem bolj ker se je udomačila praksa, da se obtožbe in očitki pogostoma navajajo brez vednosti tistih delavskih gibanj, oziroma partij, na katere se te obtožbe nanašajo. Ce bi se sprejelo stališče, da je vsaka javna diskusija o vprašanjih, o katerih obstajajo različna mišljenja, lahko koristna samo nasprotnikom socializma in da škoduje socializmu. tedaj bi sploh bilo konec vsake diskusije.« ugotavlja «Borba». «V tem primeru bi ponavljali samo citate iz del klasikov marksizma in živeli v popolni idejni stagnaciji. Življenje je tako raznovrstno in vsebinsko tako bogato, socialistični razvoj tako nezadržen in buren, da nas sili, naj nam bo to všeč ali ne, na diskusijo, na vzpo-rejanje stališč, na soglašanje in nesoglašanje. Ce je točno, da je potrebna «borba proti zlu« v komunističnih vrstah, tedaj je neizbežno potrebno vedeti, kakšnega značaja je to zlo, da bi se zmanjšalo in paraliziralo. Potrebno je proučevati ga in javno o njem razpravljati.« »Ni nobene podlage za trditev, da je tovariš Tito «na-p ode! skoraj v s e socialistične države in mnoge komunistične partije» in zavzel »sovražno stališče do bratskih partij« razen v primeru, da se kritika določenih tendenc vzdrževanja neenakopravnih odno. sov med socialističnimi državami ali pa stremljenj, da se ohrani negativna dediščina stalinske dobe, hoče enačiti z napadom na socializem. Ravnati tako pomeni prikazovati stališče jugoslovanskih komunistov v napačni luči.« Na podoben način se tolmači tudi govor Kardelja, ki da to, kar je ta revolucija predstavljala, nezadostne in nepopolne. »Skoda je, nadaljuj« »Borba«, da so se avtorji član. ka v listu »Zen Min Zi Bao« samo zadovoljili z ugotovitvijo, da «čeprav socialistični sistem v osnovi odgovarja potrebam, obstajajo nekatera nasprotja med odnosi proizvodnje in proizvajalnimi silami in med nadprodukcijo in gospodarsko bazo«. Kajti če b. razčlenjevali dalje bi gotovo prišli do zanimivih zaključkov glede družbenega značaja stalinizma, značaja tega »sistema napak«, sistema u-pravljanja, ki ni v skladu s sccialistično družbeno osnovo in ki ne odgovarja marksistič. ni predstavi o socialističnih družbenih odnosih. »Borba« prav tako ne soglaša z mnenjem lista, da kritika politike ali pa vodstva nekaterih socialističnih držav ogroža enotnost socialističnih držav, in ugotavlja, da je neupravičeno in tvegano v menu enotnosti in obrambe socializma zapostavljati znanstveno analizo tega. kar ovira razvoj socializma. Takšno ravnanje bi konec koncev prizadejalo samo škodo ideološki enotnosti in sodelovanju delavskega razreda. »Borba« ugotavlja na koncu, da se jc od tako pomembne in po izkušnjah tako bogate komunistične partije kakršna je kitajska. pričakovalo več Pr>-spevka k plodnemu razjasnjevanju sodobnih vprašanj socializma. «borba« istočasno objavlja tudi daljši izvleček iz članka omenjenega lista. B. B. dimpešto. Ostal bo v madžarski prestolnici več dni in se je svetoval madžarskim ko-bo vrnil z letalom v New munistom da enostavno izro-York, kjer bo predložil poro-jčijo oblast budimpeštanskemu čilo o potrebah madžarskega delavskemu svetu oziroma ce- prebival.-tva glede živil, zdravil in drugih potrebščin. Sey-nesa spremlja delegat FAO in dva čiana gospodarske komisije za Evropo. V tajništvu OZN poudarjajo, da Seyneso-vo potovanje ni noben uvod v potovanju Hammarskjoelda v Budimpešto. Glasilo madžarske delavske stranke «Nepszabadsad» poroča, da ie po 23. oktobru zapustilo madžarske rudnike 40.000 rudarjev in da je to glavni vzrok zmanjšanja proizvodnje premoga. List dodaja. da tudi tisti, ki sedaj delajo v rudnikih, zelo malo rentirajo. Združenje madžarskih študentov pa je na svoji včerajšnji seji v Budimpešti ob navzočnosti delegatov vseh madžarskih univerz odobrilo več resolucij, v katerih je med drugim rečeno, da je umik so vjetskih čet iz Madžarske »absolutna nujnost« in poudarjajo, da hočejo ostati «zvesti ciljem revolucije od 23. oktobra. t. j. idealom neodvisne demokratične in socialistične Madžarske« lo kontrarevoluciji. »Iz govora Kardelja, ugotavlja »Borba«, se jasno vidi, da Kardelj u-gcvarja madžarskim komunistom, ker se niso odločno borili za delavske svete ,n da so s svojim ravnanjem do delavskih svetov pripeljali do tega, da je del svetov zapadel pod nesocialistični vpliv. Poleg tega, meni Kardelj, da se stare napake jn slabosti ne tr.oiejo reševati v starih oblikah in s starimi metodami, ki jih je praksa obsodila in da je potrebno iskati nove rt» šitve, ki odgovarjajo novo nastalemu položaju in ki naj delujejo v smeri krepitve socialističnih sil a ne da bi vlekle nazaj na metode Rako-šijeve dobe«. cBorba« dalje ugotavlja, da je nemogoče' zadovoljiti se samo z ugotovitvijo, da je Stalin včasih in sporadično delal napake, kajti tašne ugotovitve so po dokumentih 20. kongresa KP SZ po številu in značaju Stalinovih «napak», med katerimi so tudi take o naporih, da se uničijo cele komunistične partije, vštevši napad na ju- Kancler Adenauer ima že 81 let BONN. 5. — Ko je danes dopoldne kancler Adenauer prispel v palačo Schaumburg, ga je sprejela vojaška godba: dinamični kancler je namreč dangs izpolnil svoje 81. leto. Najprej mi je čestital podkancler Bluecher z vsemi ministri, nato pre istavniki parlamenta in vojske. Čestital mu je tudi diplomatski zbor. Britanski veleposlanik je Adenauerju izročil odlikovanje, in sicer veliki križ reda sv. Mihaela in sv. Jurija. «»------- 10. januarja pogreb Thcodorja Koernerja DUNAJ. 5. — Avstrijski ministrski svet, ki se je danes sestal na izredno sejo pod i predsedstvom kanclerja Raa-ba — ki opravlja začasno posle državnega poglavarja — je sklenil, da b(. pogreb umrlega predsednika Theodorja Koernerja v četrtek, 10. januarja ob 12. uri. na Sumatri DJAKARTA, 5. — Indonezijska vlada je poslala vojaški kontingent z letali v severno pokrajino Sumatre, ki je delno zasedena po tretjem polku, h kateremu se je baje zatekel uporniški poveljnik Simbolon. Opolnoči je namreč potekel roK. ko bi se moral Simbolon vdati. Polkovnik Hussein, ki poveljuje upornim silam v srednji Sumatri, je potrdil, da je pripravljen pogajati se z vlado; toda če bi se ta hotela uveljaviti s silo, tedaj bo tudi on odgovoril s silo. V vladnih krogih pa vsekakor upajo, da se bo dala vsa stvar urediti s pogajanji brez prelivanja krvi. nja.» O nemški zidruzitvi je Ulbricht izjavil, da je združitev odvisna predvsem od tega. v kakšni meri bo mogoče zavrniti militarizem, ter je dodal, da je od tega odvisna tudi zmaga socialdemokratov Zahodne Nemčije. «Hoteli bi. je dodal, da bi se oni borili proti militarizmu«. BUDIMFEŠTA, 5. — Bu- dimpeštanski radio je danes javil, da je madžarska vlada sklenila obrniti se na Romunijo, Vzhodnonemško republiko. CSR. Poljsko. Jugoslavijo. Bolgarijo in na Kitajsko, da bi dobila velika posojila. Sovjetska zveza pa naj bi dovolila približno 30 milijard lir za nakup blaga v zahodnih državah. Madžarska vlada se bo baje še dalje pogajala z zahodnimi državami, ki naj bi dovolile večje kredite za dvig madžarskega gospodarstva. iiiiiiimiimiiii.it lili umi Mnenja o reformi senata Senator Lugenin Reale se je pritožil proti izključitvi is KRI - Stavka železniških strojnikov c Milanu (Od našega dopisnika) RIM, 5, — Predsednik vlade Segni bo tudi jutrišnjo nedeljo kot po navadi preživel v svoji Sardiniji. In ker je zi-m», se ne bo ukvarjal s svo-ic kmetijo, temveč bo obiskal razne demokristjanske sekcije v Sassariju, popoldne pa po pri svečani otvoritvi novega jezu na reki Cuga, ki je bil zgrajen za namakanje okoliškega polja. Toda iz Milana ga je dosegla neugodna vest o stavki železniških strojnikov na področju milanskega ravnateljstva. Vodstvo avtonomnega sindikata strojnikov kakor tudi vodstvo vsedržavnega železničarskega sindikata je sklenilo, da bo vsak par strojnikov ustavil za 30 minut svojo lokomotivo ob odhodu ali pa na vmesnih postajah. Zamude bodo imele za posledico zamude tudi na področju sosednih ravnateljste’- Več politikov je danes izrazilo svoje mnenje o načrtu z« izpopolnitev senata, ki ga je včeraj vlada odobrila. Podpredsednik poslanske zborni- ce Macrein je med drugim dejal. da se z načrtom v glavnem strinja, ker je potrebno zvišati število senatorjev za radi številčnega nesorazmerja med senatom in poslansko zbornico :n ker bi to predstavljalo prvi korak za dosego tiste reforme senata, ki bi omogočila razdelitev nalog med obema demoma italijanskega parlamenta. Sicer pa podrobnosti načrta uradno se niso znane. Socialdemokrat Treves je dejal, da se tudi on strinja z reforma, zlasti pa z določbo, da bosta oba doma imela enako mandatno dobo; najbolj važno pa je zanj, da bodo v senat prišli tisti politični ljudje, ki bodo zelo koristni s svojimi dolgoletnimi izkušnjami spričo »partitokracije«. ki danes prevladuje. Demokristjan Carcaterra je rekel, da morajo stranke določiti take osebe, ki so zares primerne za senat, pri tem pa želi, da bi se načelo tudi vpra-šanje pristojnosti senata kar doslej ni bilo storjeno. Tudi Malagodi je zadovoljen, ker bo popravljeno nesorazmerje med manj in več številnim, strankami. Reakcionarni tisk še vedno obilno izkorišča izključitev sen. Realeja iz KPI, ki bo jutri vložil pri kontrolni komisiji KPI že napovedano pritožbo proti izključitvi. Sklep o izključitvi je namreč uradno sporočila federalna kontrolna komisija v Neaplju Realeju šele včeraj. O pritožbi bo najprej razpravljalo predsedstvo centralne komisije, ki ji predseduje senator Scoccimarro. podpredsednika sta D’Onofrio in Roveda, tajnika pa Aldo Lampredi in Arcangelo Valli. Sooccimarro je danes izjavil, da bo »primer Reale nastal šele, ko bo njegova komisija prejela pritožbo«. Senator Secchia, ne bo verjetno več deželni tajnik KPI za Lombardijo, kar je omenil poslanec Giorgio A-mendola, član tajništva KPI v nekem govoru v Genovi. Martino je sprejel Piccio-nija pred njegovim odhodom v New York, kjer bo zopet prevzel predsedstvo delegacije v glavni skupščini OZN. A. P. — 2 — 6. januarja 1957, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,9. najnjžja 6.4. zračni tlak 1028,9 stanoviten, vlaga 72 odst., temperatura morta 8. Vreme dan«: Oblačno z sprejele delavke naslednjih podjetij. Beltrame, Ge-r.el, MA-CO, tovarna bombažu »S. Giusto«, tovarna sodavice »Tergeste«, ATTI, tovarna testenin »Mullich« in «Lo-renzetti«, Delavske zadruge, menza v pristanišču, Tržaški lekarniški zavod. Tržaška ko-nopljarna in Microm. Desetega januarja se bodo industrije! in sindikalni predstavniki ponovno sestali ter se pogajali o ureditvi vprašanja draginjske doklade. Delavke upajo, da bodo indu-etrijci ugodili zahtevam sindikalnih organizacij. Seveda pa bodo dosegle uresničenje svojih zahtev le, če bodo vedno enotno nastopale. žanje obdavčitve za ribe slabših vrst, katere se največ prodajo in katere kupujejo predvsem revni prebivalci. Televizijski abonmaji 'Televizijski abonma je bil za zasebnike s 1. januarjem znižan za 1000 hr. Tako bodo morali plačati zasebniki, ki t® kupili televizijski aparat lani ali ga bodo kupili letos, 14.000 lir naročnine, če bo ta poravnana v enem samem obroku. Ce bodo naročnino plačali v čveh ali štirih obrokih, bo ta znašala 7145 oziroma 3720 lir za vsak obrok. Abonenti, ki so kupili televizijski sprejemnik v letu 1955 ali še prej, bodo plačali 16.000 lir v enem obroku, v dveh obrokih najprej 9145, nato pa 7145, v štirih obrokih pa najprej 5720, nato pa po 3720 lir. Novi naročniki morajo plačati naročnino z izpolnjenimi posebnimi obrazci, ki jih dobijo na pošti, medtem ko lahko ostali naročniki plačajo takso na kateremkoli poštnem uradu, pri čemer pa morajo predložiti vpisno knjižico. Velika predstava v gledališču Verdi »Mojstri pevci nuernberški cc Zelo ugoden sprejem izvedbe pri občinstvu Vsekakor lahko n udi človeku veliko zadovoljstvo priložnost, da sliši Wagnerjeve «Mojstre pevce nuernberške«. Pravzaprav je poteklo šele šest let od zadnje uprizoritve te opere v gledališču «Verdi», vendar pa velja, da se to delo izven nemškega je- druga dela imeti še po nekaj■ krat na teden predstave. Dirigent Capuana je že lani zapustil zelo ugoden vtis kot dirigent, ki se loteva tudi manj pogosto izvajanih del iz tuje operne literature; tako je n/i pr. v lanski sezoni dirigiral Borodinovega «Prin zikovnega področja ne izvaja ca Igorja«. Letos si je v Tr- prav pogosto. Kljub temu namreč, da predstavlj/i neko izjemo med Wagnerjevimi deli, ni njegova izvedba nič lažjo. temveč predstavlja nasprotno še več težav, kot večina oper velikega Nemca. Za izvajanje Wagnerjevih del namreč ni dovolj imeti dobre pevce in pevke, ki se odlično obnesejo za večino ostalih opernih komponistov. Za dobre wagnerjevske pevce je treba še kaj več, za kar pa večina nenemških pevcev nima ne časa ne priložnosti ne tradicije in bržkone niti ne volje. V gledališču »Verdi» smo i-meli po vojni priložnost slišati nekaj Wagnerjevih oper v originalni nemški izvedbi z nemškim dirigentom. Seveda je v taki izvedbi še relativno največ jamstva za dober uspeh. (Vendar se je zgodilo, da je med Nemkami v neki operi nastopila tudi Srbkinja, primadona beograjske Opere Melanija Bugarinovič — čeprav je bilo ime napisano zelo po nemško: Melanie Buga-rinouiitsch — in nikomur m prišlo na misel, da bi dejal, da se loči od ostalih). Gotovo pa ne more biti vedno prav lahko najti ansambel, ki lahko pride v Trst prav v razmeroma kratki dobi operne sezone. ne glede pri tem na dejstvo, da je končno vendarle potrebno vzgojiti si tudi take pevce, ki jim pač tudi Wagner ne bo reč tuj. Trst sicer nima "svojih» opernih pevcev, je pa vsekakor prav, da v okviru italijanskih opernih gledališč sodeluje prri tej vzgoji. Tako smo imeti po «Lohengrinu» in "Letečem Holandcu« včeraj zvečer na sporedu «Mojstre pevce nuernberške« po presledku šestih let ponovno v izvedbi italijanskih umetnikov. Težko nalogo dirigiranja si je zadal Franco Capuana. V-poštevati je treba, da tu ni šlo zgolj za navadno dirigiranje, to se pravi za odigra-nje neke opere, ki jo znajo vsi godbeniki na pamet naprej in nazaj in bo več ali manj uspela, pa naj bo na dirigentskem pultu kdorkoli. Capuana je moral delo s skoraj vsemi izvajalci doštudirati in je zato več kot razumljivo, da je prišlo na vrsto po božičnem presledku, ko so imeli izvajalci vsaj nekoliko več časa na razpolago kot pa ga imajo v času, ko morajo poleg vaj in pripravljanja za llllllllllllllltnilllllllllllllHllllllllllllllllllllflllllllllUlltllllllMIlllMIIIIIIIIIIIIIIIMIMIMniltlllllll Tudi njemu je odklenkalo Policija aretirala mladega a po izkušnjah starega tatu st u zastavil nadvse težavno nalogo: poleg Wagnerja bo namreč pripravil je "Nevidno mesto Kitež« Rimski-Korsako- va. rrežko delo je opravil zelo dobro, tako da so se izvajalci na odru dobro ujemali z orkestrom, iz katerega je Ca-puana še zlasti izvabil zelo mnogo tega, kar je Wagner vlo*il v partituro. Tudi vloge vseh važnejših oseb so bile dobro razdeljene. Giacinto Prandelli je pel mladega viteza Walterja dobro, čeprav včasih nekoliko preveč zadržano, kot da bi se v svoji vlogi le ne mogel prav vživeti Lep glas ima Raimondo Torres, ki pa je bil igralsko v vlogi Hansa Sachsa mogoče nekoVko premalo živahen. Pisarja Beckmesserja. tistega, na katerega je naperjen Wag-nerjev gnev (v njem je namreč upodobljen njegov okosteneli kritik Hanslick), je odlično podal Renato Cesari tako v igri in maski kot pevsko. Ugajal je s svojim lepim basom tudi Ivo Vinco kot Veit Pogner. Večjo jn težjo vlogo je imel tudi A-medeo Berdini kot Sachsov vajenec David: razen enega očitnega spotikljaj.a jo je odigral in odpel zelo zadovoljivo. Dobro sta bili zasedeni tudi obe ženski vlogi, Pog-nerjeve hčerke Eve in njene rednice Magdalene; prva je bila Maria Curtis Verna, ki ima lep in tudi dovolj močan glas, kar velja tudi za drugo. Giannello BorelU. V vlogah raznih mojstrov je nastopila še cela. vrsta pevcev: Raimondo Botteghel-li, Eno Mocchiutti. Vito Su-sca, Nicolo Macillis, Franco Taino Sante Messina Alfre-do Mariotti, Antgnio Massa-ria, Franco Gilli. Režiser Carlo Piccinato je dosegel, da je bila opera primerno živahna, kar velja zlasti za odličen prizor splošnega pretepa na koncu drugega dejanja. „ "Mojstri pevci nuernberški« bodo v letošnji izvedbi gotovo ugajali. Prihodnja predstava bo 9. t.m. Pred koncertom umetnikov Specializiral se je za tatvine po raznih zabaviščih, vendar se je okoristil tudi ob drugih prilikah Po prijavi tatvine s strani lastnice zabaviščnega prostora, ki je sedaj v notranjosti kina na prostem «Stadio» pri Sv. Soboti, so policijski organi takoj uvedli preiskavo, še posebno, ker je ženska osumila 18-letnega Giuseppa De Vecchija iz Trevir-a, Ta naj bi ji ukradel poleg usnjene torbe tudi železno blagajno, v kateri je hranila le majhno vsoto tuje valute (marke, šilinge, francoske .n ‘vicarske franke in okoli 2000 inarjev). Mladeniča so policijski agenti kaj kmalu imeli v rokah, a ta med zasliševanjem ni hotel izpovedati vseh grehov, ki jih ni bilo malo. Vendar je moral kaeneje tudi te priznati m šele tedaj so preiskovalni organi spoznali, da se jim je posrečilo ujeti spretnega tatu in tudi roparja. Pri aretiranem mladeniču so agenti našli nad 22.000 lir, o katerih ni znal pojasniti, kako je prišel do njih. Izgovarjal te je sicer, da mu jih je posodil oče, vendar se je kasneje izkazalo, ča so bile sad njegovih tatinskih pusto-lovščin. Eno je gotovo, da je mladenič precej potoval iz Trsta v rojt4.no mesto in nazaj, pri čemer je včasih šel v Benetke, v Gorico in v Tržič, kjer je seveda kradel, kadar se mu je za to nudila ugodna prilika. V prvih dneh decembra je neki ženski s pretvezo, da ji bo prodal čevlje, odnesel 3000 lir in nato še denarnico s petimi tisočaki. S tem c enar-jem se je odpravil v Gorico, kjer je ukradel direktorju zabaviščnega prostora Giorgiu Del Bo kakih 17.000 lir. Pot ga je nato zanesla v Tržič, kjer je iz stanovanjskega vagona zabaviščnega prostora odnesel drugih 5000 lir. 29. decembra pa je bil zopet v Trevisu in tu je hotel okrasti bivšega delodajaica-peka. Toda poskus, pa čeprav se mu je posrečil, ni šel tako gladko, kakor je pričakoval. Bivši gospodar ga je namreč zasačil in ko ga Je hotel prijeti za vrat, ga je ta sunil v stran, zaradi česar je mož odletel v zid. Sevec a šteje to dejanje policija med roparske napade, kar pomeni, Sica. Zadnii dan S. Marco. 14.00: «Zenska z reke*, Najlepši film Sofije Loren Technicolor. Kino ob morju. 15.00: »Pustolovščina na dvoru«. Mariani®e Koch in Michael Cramer. C>|. nemascope. ,, Moderno. 14.00: »Umetniki in m*, deli« Zelo zabaven technicolor'* vistavision. Dean Martin, Jerfltc Levvis. Dorothy Malone in A|i nita Eseberg. Savona. 14.00: »Boli živ kot nV te v«. Jerry Levvis in DeJi*3 Martin. ki Viale. 14.00: «Velika jetnišnicaij. Tom Tolly, Silvia Sidnev. Filf prikazuje skrivnosti ječ. Prt0 miera v Trstu. >0 Viale. Danes dopoldne ob »o in 11.30: Pick in Puck »Kont no poročen« Topolino. Vltt. Veneto. 13.30: »Jokala bd«! jutri«. Susan Havvva-rd. Metroia scope. Prva nagrada na fest valu v Cannesu. Belvedere. 14.00: »Ognjeni P"r ljub« («11 baclo di fuocoDr Pustolovski Technicolor. J. PL lance in B. Rush. Marconi. 14.00: «Zavojevalec». V**1 lik cinemascope v technicoldle T. Wayne. S. Havward. P. A(0; mendariz. Massimo, 14.00: «Zakrinkani njenik«. Napeta pustolovščiikr najbolj popularnega junaka ta Zahoda. VVarnercolor. Clayt8,j; Moore in Jov Silverheels. . ' Novo cine. 14.30: «Rommel. lisW)a puščave«. James Mason. 1 Odeon. 14.00: »Hčerka Mate Htr, ri». Technicolor z Ludmillb. Trherino in Ernom Crisa. f1 Radio. 14.30: »Ni greh«. Glasbeno technicolor. Rory Cauhou«, Pjč; per Laurie in Mamie Van ren. P*- t o MALI OGLASI )e ----------------- lir ISCEM ZAPOSLITVE kot dopise nik ali za prevajanje iz italija?tu ščire. srbohrvaščine, ruščine. bV garščine in angleščine. Naslč * na »o-avi lista ,le' ISCEM 14-15-letnega VAJEN^al za trgovino jestvin v mestu. N’D slov na upravi lista. j-, KOLESA, moška in ženska, r*-Ijena po 7.000 lir kolesa * prevoz blaga po 24.000 lir. irtVe torna kolesa po 50,000 lir. obroke darilne pakete brez caf. ’ ne Marcon. Ul. Pieta 3 J KROJACNICA HMELJAK obVd šča svoje cenjene klierke. da *tv j* preselila na Viale XX sL tembre 88. ve KUPIM »GUZZI« 250 . šport *c dobrem stanju Javiti na uprrti lista. Ul. S. Francesco 20. !n PRODAM SMOKING, dobro oh(t njen. Naslov na upravi lista. ' _____________________________ 4lč Avtoprevozniško podjetje KANOBEL MFDARDO Pridvižni kamioni in prikolice . UL Ippodromo 14, tel, M-111 «UNI0N» Svetovno znana /,a varovalnica od leta 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8 - 1 tel. 27512 - 35939 Prokurator R A VNIv Elektro-instalatijsko pod* letje — Sprejema vs» naročila in pupraviia za nove instalacile v sen vrst električnih napeljav, pokličite našo št. tel 29-32% Viale Miramare 29. SE PRIPOROČAMO! 1 — J e . dom. Tik njih stanuje, a i vsaj je stan0Vai0i ne_ ,t(r.J^®lainazijskih profesorjev *tvo ?S°ric' Prosvetno dru-skupno z roditeljskim , °m &kliče sestanek že me-»"i n f vP*sovanien> in va-'o 8n^. posebno učiteljstvo. lfliauiSe ni °dzvalo. Isto se po. Ja v dijaškem tednu, in ■nii?rUgaČe ni ob priložnosti , • j1™* razstav ali ob nadenem predavanju. Ko tim , ° lem> se spom- |. „pokojnega učitelja Nan-•ok v-0*’ P°*t’ Numplikovt; I [r ‘. Viktorja Čermelja' in >i;. . barkovljanskih učite-tn učiteljev, ki so bili italno ii v Povezani s star- ICd ,ark°vljanskih otrok. ?. ie bolj poklican, da ? klio hladneža in ga »reprjf aprav tor a> v katero šolo prav. sPada njegov otrok ka-ttfi, učitelj? Ali ni vprav ban'^ dolžan vzbujati zapije !e za knjižno razstavo Pak* Pr' ^°'sk>h otrocih, am-bh? k° tud' pri s,ar' ^Eand na‘ skrbi za propa-Vse t’ gre za predavanja? I nikak° S° Področja, ki nimajo In opravka s petjem , z dramatiko. Učiteredai sem omenjal samo • štei JStVo a v Barkovljah i Eihern° *Ud' *eP° število dru-n " izobražencev, ki pri vsem 1 ob .? Pfosvetnem delu stoje lepn i?ni' Tu Pride v Poštev eu število uradnikov in u- ’ ki n*io. '........... pomoči? Vodstva šol bi se morala zavedati, da je s številom vpisanih otrok v slovenske šole tudi tesno pove. zana eksistenca slovenskih u-čiteljev in učiteljic in da je njihova dolžnost posvetiti temu vprašanju vso pozornost. A ni samo šola, ki bi morala zanimati učiteljstvo. V prosvetnem delu je toliko pa. nog, da bi mogel v njih vsak šolnik najti svoje mesto in s tem povezano delo. Kdo je v prosvetnem društvu bolj na mestu kakor učitelj, ko gre za knjižnico in knjižno razstavo, kdo bolj kot on, ko gre za dijaški teden. Pri barkovljanskem prosvetnem delu srečaš nekaj ljudi, ki morda tvegajo svojo službo, a vendar ne odnehajo in so mogoče še bolj marljivi, kakor tisti, ki s svojo dejavnostjo tega ne tvegajo. Ce se ti prosvetnemu delu posveča, jo, potem je sveta dolžnost drugih, da se temeljito poprimejo dela. Kaj naj storijo prosvetna društva, če vsi ti opomini in prošnje ne zaležejo? Samo eno preostane. Vsako pro. svetno društvo naj si pripravi črno desko, da bo nanjo zapisalo imena tistih, ki teh dolžnosti ne izpolnjujejo. Na taki črni deski naj ostanejo imena napisana, dokler jih ne bodo ti mlačneži sami zbrisali, po določenem času, naj ta imena preidejo v tajniške zapisnike, da bodo lahko čez desetletja brskali po njih in našli v njih imena tistih, ki so zakrivili, da je naše prosvetno izživljanje samo životarilo ali pa celo zamrlo. To je mnenje tistih, ki mislijo trdo, a sedaj naj se oglasijo tisti, ki o tem vpra. šanju mislijo bolj mehko. BARKOVLJAN ——«»— Odgovor «Svctoivančanu» Članek «Kje so izobraženci?» in nadaljnji posegi v diskusijo, ki jih je objavil »Primorski dnevnik», so zadeli v živo. «Pemokracija» je v svoji številki od 7. decembra objavila članek P°d naslovom »Ljudska prosveta v krizi?« Čeprav pisec tega članka očita tako piscu prvega članka, ki je bil objavljen v »Primorskem dnevniku» kot piscem, ki so posegli v diskusijo, da »se ne podpišejo niti s polnim imenom si upajo deliti nauke naši' inteligenci, predvsem našemu mlademu učiteljstvu», tudi on ne pride na dan s svojim imenom in se skriva pod psevdonimom uSvetoivunčan«. V članku, ki naj bi govoril o ljudski prosveti na našem področju, je sama gnojnica in blato. ki ga pri «Demokraciji« uporabljajo proti vsemu, kar je naprednega na našem področju. Zdi se, da na take izpade sploh ne bi bito treba odgovarjati, ker se z ljudmi s tako mentaliteto sploh ne da pogovarjati. Vendar pa so v omenjenem članku nekatere trditve, niimv katerih se ne more kar tako. Predvsem bi omenili ta-le stavek, ki je v prvem stolpcu: »Kako vendar, da vidi »Pr. dn.» samo onih 40 akademikov, učiteljev in izobražencev pri Sv. Ivanu, ki pri njih naravnost nič ne veljajo... Kaj bi se prav sedaj silili na barko, ki se potaplja?« Ce pazljivo preberemo vse zadevne članke, ki so bili objavljeni v »Primorskem dnevniku» glede pomanjkanja sodelovanja naše inteligence pri prosvetnem delovanju, moramo pred vprašanjem «Demokracije» kar ostrmeti. Ne gre za to, da bi vsi učitelji, profesorji, inženirji itd. skratka vsa inteligenca, pristopili k eni določeni pro. svetni ustanovi in tam delovali. To so poudarili vsičlan-karji v »Primorskem dnev-nikuii. Bistveno je, da se na. ša inteligenca zdrami in u-dejstvuje v prosvetnem življenju, pa naj bo pri katerem koli društvu. To je glavno in nima nobene zveze s tem, kar se godi drugod po svetu. Vsako slepomiše. nje in zavijanje po vzoru »Svetoivančano# je nesmiselno, za naš kulturni napredek in narodni obstoj na Tržaškem pa močno škodljivo. Kar se pa tiče kulturnih prireditev in prosvetnega de. lovanja nasploh, naj ta milostljivi gospod v prihodnji številki «Demokracije» objavi sezname delovnih prosvetnih društev in drugih kulturnih ustanov ter kul- turne prireditve za eno ali tudi za deset let nazaj, ki smo jih imeli na Tržaškem, in naj pri vsaki označi, kdo jih je priredil. Za zaključek izjavlja, »Sve. toivančan«, da inteligenca ni z nami in da je torej moralno z njimi, «da je ostala zvesta svobodi in sebi in da je to vsekakor tudi že nekaj«. Lepa stvar, če je ostala inteligenca »zvesta svobodi« in sebi in je z vami, toda povečini mirno spi in se nikakor in nikjer ne udeležuje, To naj bi bila zvestoba svobodi in sebi? Zvestoba narodu? Svojo zvestobo naj dokažejo s svojim delom. Zdramijo naj se in naj pomagajo tam, kjer jim je me. sto. Sicer pa na si pri «Demokraciji« pomirijo dušo, ker barka slovenske prosvete na Tržaškem, kljub pomanjTch-nju sodelovanja tistega dela slovenske inteligence, ki jo »Demokracija» zagovarja, se še ne potaplja. In se tudi ne bo. Naše ljudstvo pa dobro vidi in ve, kdo mu pomaga pri kulturnemu življenju in napredku in kdo A. B. knjižnici P. d. Prosek-Kontovel Tako bi moralo biti v vseh knjižnicah prosvetnih društev stoji ob strani. . n.,...,,...,.,.,....................... i.......m.,......,.,,.,..,,..,...,,.,.,.,.... ... KRATEK PREGLED DEJAVNOSTI PROSVETNIH DRUŠTEV V DECEMBRU Gregorčičeve proslave in koncerti nastopi mladine in naših najmlajšib Naš tede pregled Prosvetno delovanje naših prosvetnih društev je bilo v decembru dokaj razgibano. Nekatera društva so začela nove dejavnosti, v mnogih društvih pa so priredili mi-klavževanje za otroke. Pod okriljen PD «S. Škamperle« so začeli 7. 12. v dvorani na stadionu «Prvi maj« redne telovadne vaje, ki jih vodita diplomirana ter iz. kušena telovadna učitelja. Telovadnih vaj se udeležuje nad 40 mladincev iz raznih tržaških društev. Vaje imajo dvakrat tedensko, in sicer $b .nedeljah od 10 do 12 ter ob sredah ob 20.30. ♦ ♦ ♦ Tudi Sentjakobčani nočejo zaostajati glede telovadbe. Zato je PD »Ivan Cankar« začelo pod vodstvom telovadnega učitelja redne telovadne vaje katerih se udeležuje društvena mladi, na. * * Poleg osrednje proslave 50-letnice smrti Simona Gregorčiča, ki sta jo organizirali Slovenska prosvetna zveza in Slovensko.hrvatska ljudska prosveta v Trstu 2. 12. so se spomnili našega «goriškega slavčka« in ga dostojno proslavila v preteklem mesecu še naslednja društva: Prosvetni društvi »A. Sirk« in «Vesna» iz Križa sta organizirali 9. 12. v dvorani ..Padlih za svobodo« skup. no proslavo, na kateri sta sodelovala oba kriška zbora, domača godba na pi- hala, združena orkestra, recitatorji in solisti. 16. decembra so proslavili Simona Gregorčiča tudi Bo-ljunčani. Domače pevsko društvo «V. Vodnik«, ki je proslavo organiziralo, je poskrbelo, da so sodelovali tudi razni recitatorji. Zaradi tehničnih ovir je odpadla Gregorčičeva proslava pri PD »Ivan Can. kar«. Kaže, da bodo gori-škega slavčka proslavili tudi v Nabrežini. * * * Nabrežinska mladina je ponovila veseloigro Guida Continija v Križu dne 8. decembra. Prav bi bilo, da bi nabrežinska mladina nadaljevala svojo dejavnost na dramskem področju in da bi ji domače prosvetno dru. štvo «Igo Gruden« še naprej nudilo svojo podporo. * * * Tudi najmlajši cankarjevci od Sv. Jakoba so 9. decembra ponovili svojo prireditev v dvorani na stadionu «Prvi maj«. Obisk je bil za. dovoljiv. Otroci so se spet dobro odrezali. Sedaj pa so nam zaupali, da bodo pripravili večjo stvar in da bodo pokazali starejšim, kako se lepo prepeva in igra na odru. * * * Moški pevski zbor prosvetnega društva Prosek. Kontovel je 9. decembra ponovil svoj samostojni pevski koncert v dvorani prosv. doma na Opčinah pod vodstvom pevovodje Milana Per-tota. * * * Slovenska prosvetna zveza in Slovensko.hrvatska ljud- ska prosveta sta 11. decembra priredili v Avditoriju skupno Cankarjevo proslavo. Slovensko narodno gledališče je ponovno uprizo. rilo Cankarjevo dramo «Martin Kačur«. O Cankarju pa je govoril prof. A. Budal. Pod okriljem prosvetnega društva prosek.Konto-vel so 16. decembra gojenci Dijaškega doma ponovili v društveni dvorani na Kon-tovelu program, ki so ga že izvajali pri Sv. Barbari in v Trebčah. V dvorani na stadionu «Prvi maj« pa so gojenci nastopili 22. decem. bra. Na tej prireditvi je bilo premalo domačinov, katerim je bila prireditev pravzaprav namenjena. * * * Pevski zbor «Primorec» iz Trebč je 23. decembra po. novil in s tem zaključil svoj stari program v domači dvorani. Tudi na tem koncertu je bilo malo poslušalcev, verjetno zaradi tega, ker so pevci z istim sporedom nastopili že dvakrat prej v svoji vasi. * * * Miklavževanje so organi, zirali pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu ter v Križu. Silvestrovanje pa je priredilo le prosvetno društvo «S. Škamperle., pri Sv. Ivanu. Prostori so bili premajhni za to priložnost, ker so prišli gostje iz vseh predelov mesta in tudi iz bližnje okolic?. * * * Vaje so začeli dramski od. seki pri PD v Barkovljah ter pri PD «A Cok« na Op- činah. Upamo, da nam ne bo treba toliko čakati, kakor za dramsko skupino pD «A. Sirk« v Križu, ki že dolgo časa vadi, a ni še pripravljena za nastop. * * * Mnogo zborov se pripravlja za nastop v radiu in za Prešernovo proslavo, ki bo 10. februarja. * * * Lutkovni oder je otvoril svojo novo sezono in že razveselil najmlajše pri Sv. Jakobu, v Ul. Roma ter na Opčinah. Glasbena skupina iz Bo-ljunca, ki se je lani lepo uveljavila in nastopila v več krajih s svojim veselim in zabavnim sporedom, je pripravila popolnoma nov spored. S tem svojim novim sporedom je skupina hotela prvič nastopiti na Stefanovo v domači dvorani, a ji ni uspelo, ker dvorana ni kolavdirana. Skupina bo v prihodnjih tednih začela nastopati v raznih krajih našega področja in v mestu. Ko ob začetku nouega le. ta skušamo dognati, kaj nam pripravlja neposredna bodočnost, se ne morem povsem osvoboditi utiša, ki so nam ga zapustili tragični dogodki preteklega oktobra-novembra, hkrati pa površnega zaključka, da se je nekaterih odlo. čujočih činiteljev polastila neka na videz skrajno nevarna dinamičnost, zlasti če bi od donečih besed očitno propagandističnega značaja prešli k ustreznim dejanjem. Toda kljub tem nedvomno nerazveseljivim momentom u trenutnem mednarodnem po. loiaju pa, po našem skromnem mnenju, ni — po treznejši presoji položaja — razloga za večjo zaskrbljenost. Tudi mimo znanega ljudskega pregovora — »Pes, ki laja, ne grize» — ki pa ohranja tudi v tem primeru vso svo. jo veljavo, imamo opravka z mnogimi drugimi činitelji, ki krepko delujejo vprav v obratni smeri in uveljavljajo svojo težo predvsem zaradi tega, ker je dejanski objektivni položaj za njihovo uue-Ijauljanje ne le ugoden, ampak hkrati tudi neposredna posledica nihovega dosedanje. ga udejstuouanja. Ti pozitivni činitelji so pretežno moralnega značaja. Svojo prepričljivo zmago so le-ti slavili v obeh primerih, ko so se skušala z uporabo sile, enostransko in v izključno lastno egoistično korist, rešiti vprašanja, ki takega »reševanja» danes več ne prenesejo. Posledica tega nepre. mišljenega koraka družbeno konservativnih sil je bila moralna osamljenost, ki so se v njej znašli njegovi avtorji, brž ko je bilo svetovno javno mnenje postauljeno pred izvršena dejstva. Svetovno javno mnenje, ki so ga zakasneli oboževalci nasilja s takim prezirom podcenjevali, kakor da bi šlo pri tem le za nekatere fiksne ideje pomehkuženih estetov, na katere se zgodovinska nujnost ni nikoli ozirala, se je nad njimi maščevalo tako kruto, da bo minilo precej časa, preden si bodo drznili ponoviti »eksperiment«, če bo do nečesa podobnega sploh še kdaj prišlo — vsaj dokler bo. do trajale porazne posledice tega njihovega koraka. Ce iz te splošnosti preidemo na konkretnost, moramo sedanji mednarodni položaj razčleniti nekako takole: ti- POMENEK 0 NAŠEM JEZIKU Prepričani smo, da bomo s tem našim «Pomenkom» marsikomu ustregli. Opozarjali bomo na napake, ki jih vsak dan lahko slišimo ali pa beremo. Prav nič niso te napake potrebne, lahko bi se jim izognili, le nekoliko bolj pazljivi bi morali biti. S tem, da govo-timo in pišemo v lepi in čisti slovenščini, dokazujemo, da jo cenimo. Ce sami ne bomo spoštovali svojega materinega jezika, tudi od tujca tega ne moremo pričakovati. Želimo, da bi tudi naši čitatelji sodelovali pri tem »Pomenku«. Zlasti bi nam ustregli, če bi nas opozarjali na besede, ki so se še ohranile med našim ljud- se sploh ne zga. ^ako bi se dalo temu od- ......................................................... .....u.......................................... mn................................................. ■■•..->"">..................................................................... no. Meni ne gre v glavo, ]. ,ak°krat, ko se razprav-, 0 našem prosvetnem de- J^iu, se človek hote ali j te zaziblje v tiste na-Br stare, zlate čase, ko je posvetno delovanje cvete-v mestu samem, v spod-. in gornji okolici, kakor ‘udi na našem Krasu in v ‘*nJi Istri. Ne mislim da-(s na petje, godbo tambu-, *ke orkestre in dramati-ampak samo na čitanje j8 e knjige, bodisi da je šlo * naPosreden nakup knji- * v knjigarni, ali pa za iz-P0sojevanje v naših prosvet- '“k knjižnicah. e govorim o Barkovljah, da ne grešim, ko Ptav'm, da je bilo tudi dru-g°d kakor pri nas. Ce ko-danes potožiš o skrom-rem delovanju naših knjiž-'ci dobii odgovor, da smo t(bi i2 starega patriarhalna Življenja v največji di-?a,nizem in da je danes nliga nekaj nepotrebnega. ne pravim, da se da-*8 ne čita, a nastane vpra-!an.i*. kaj se čita. V zadnjih je zavzel šport ne le I 1 nas, ampak povsod tak-r«zmah da je zajel vse od najvišjega do naj-„ j*8a. Zato vidii ob po-. .?deljkih tramvaje v rožna-„ barvi, kajti vse čita iport- *? dneva in vse razpravlja Odkrita beseda o branju Zakaj mnogi naši ljudje mečejo denar za kvarno in puhlo branje, ko pa imajo na razpolago dovolj dobrega čtiva do Ve»tl, O tekmah prejšnje dneva in vse razpravi) kako bi lahko bilo prišlo j *ola, ko bi bil napada-brcnil žogo z levo na-, *»to z desno nogo. Seveda e najmanj devetdeset od-n? tisti stolpec, ki mu , da še ni postal mili-t "ar- Šport, tore), povezan [nlovom na milijone. Mlado Vse Ut “aro, ubogo in bogato. je vdalo športu. Saj ‘rdim, da ni šport va- žen. Mladina si s športom utrjuje telo in duha in geslo (jzdrava duša v zdravem telesu« velja danes, kakor je veljala za nas ..sokole«, ko smo se posvečali telovadbi, a z razliko, da smo našli mi vedno dovolj časa za u-dejstvovanje v prosveti, medtem ko ima današnja mladina uprte oči samo v šport in edinole v šport. Pojdimo malo nazaj v tiste zlate čase. Barkovljan-skt pevski zbor je štel takrat približno petdeset do šestdeset članov in članic, id katerih se je dobra polovica posluževala društvene knjižnice. V tistih letih so prevladovali Tolstoj, Turgenjev, Gogolj in posebno “jenkijevič. Sramota je bila zate, ko ne bi znal natančno orisati junaka - bojazljivca Zaglobo in Skrzetuckega iz romanov »Z ognjem in mečem« In »Mali vitez«. Citati si moral »Križarje«, »Potop«, «Quo vadiš«, kajti pri mizi je bila diskusija o junakih teh romanov. Ce nisi bil o tem dobro podkovan, si se klavrno obnesel in te je prav gotovo nekdo «vščip-nil«, da ne čitaš in da si podoben tistim Bi-rkovlja-nom, ki niso še videli mi-ramarskega gradu. Ako si hotel čitat' <|! se počasi ritensko umik® kole nekako govori Pig®1 #Ti si zares zelo lep in gočen, v tebi vidim pragozda, jaz pa sem ‘ ubog človek. Zdaj gre® lov...» Med obdarovanjem otrok bivših partizanov v okviru Zveze vojnih invalidov- V***1* Dopisi iz naših krajev Naša obala Na divje romantičnih Stenah še štrle v zrak ostanki srednjeveške mogočnosti, okamenelo prekletstvo za zločine brez imena. V viharnih nočeh še oživi nesrečna Bela žena. Skozi divji piš se sliši njeno ječanje upora proti bogu in ljudem za krivice in nerazumljeno ljubezen. V morju pod Nabrežino, pod Sestrensklm vrhom sta bila blizu obale ško-lja Dveh sester; le stari ribiči vedo še kje. Grabežljivost sedanjega človeka ju je razbila. Ribičem sta bili skali sveti, kakor jim je bila sveta brezupna bolest dveh sester, ki tožita ob tej obali usodo svojo in nesrečno ljubezen. Foto Mario Magajna Ob nagraditvi vinogradnikov V teh naših krajih so se že | se nam zdi potrebno izraziti i v davnini ukvarjali z vinar- to-le mnenje; Kot v celotnem našem kme. tijskem gospodarstvu, pogrešamo tudi v vinogradništvu načrtnost. Ne gre toliko za povečanje vinogradov, kolikor za povečanje in zboljšanje pridelka. V ta namen naj se odmerijo trti le njej najbolj primerna tla. Nedvomno igra pri tem pomembno vlogo trsni izbor. Ni ,-eliko naše področje, a se kraji po svoji zemlji in legi precej razlikujejo. Posebno pozornost naj bi posvetili pridelovanju terana. Majhno je teransko območje (repenta-borska in zgoniška občina ter nekaj habrežinske občine), a edino v državi. Glede na njegov zdravilni značaj naj Di se produkcija terana posebno pospeševala in na osnovi kemične analize prikazalo njegovo izjemno mesto v vinogradništvu. Delovni kmetje-vinogradni-iU pa naj se zavedajo, da ie tudi v tej, kot v sleherni proizvodnji, borba za življenjski obstoj in ne gre le za povečanje. in izboljšanje predelka, ampak tudi za njegovo vnov-čenje po primerni ceni. Ce u-pcštevamo, da živimo v liberalnem gospodarstvu in njegovo izrazito močno konkurenco na trgu, tedaj ni težko uganiti kakšno pot mora u-brati kmet, zlasti ko se lahke.. ob vsakem koraku prepriča, kako odločno vlogo igrajo v gospodarstvu veliki. Z besedo «veliki» pa ne zaznamujemo le kapitalističnega razreda, ampak tudi njegove gospodarske organizkčije. Tudi majhni postanejo na ta način močnejši in odpornejši. O tefn1 vprašanju naj bi naši delovni ljudje — v tem primeru naši vinogradniki resneje mislili in tudi kaj u-krenili. stvom in tukajšnjega vinskega pridelka ni visoko cenila le rimska posvetna in cerkvena gospoda. Kot lastnik te zemlje je v slabih letinah popustila pri vseh dajatvah podložnih kmetov, le ne pri vinu. Kot je vinarstvo v novejšem času napredovalo v drugih deželah, tako je tudi pri nas in sloves naših vin (pro-sečan, teran) je šel daleč v notranjost bivšega avstro-ogr-akega cesarstva. Tudi v novejšem času — v fašistični dobi — ni ta naš pridelek izgubil na svoji vrednosti, le da je postal z vsem ostalim gospodarstvom vred politična zadeva in zato ni naše vinogradništvo uživalo nobene podpore. Tudi se je moralo boriti s konkurenco italijanskih vin. Le terana ni mogla ta konkurenca potisniti z njegovega prednostnega mesta. To usodo je ta veja doživela tudi pod angloameriško upravo in je z ostalim kmetijskim gospodarstvom vred životarilo, oziroma v primeri z napredkom v naprednih deželah, hirala. Danes je naše vi-novradništvo v občutnem zastoju. Kljub vsem statističnim podatkom o njegovem napredku, smo v splošnem dosegli mejo ali — ali; ali naj ta veja še živi, ali naj izgine. To vprašanje pa ni tako postranska gospodarska zadeva. Kakšne posledice bi povzročila propadla vinoreja v našem gospodarstvu! Usahnil bi pomemben vir dohodkoy. Na našem področju je okrog 2000-hektarov vinogradov in srednji vinski pridelek 40.000 hi, kar predstavlja vrednost o-krog 450.000 milijonov lir. To pomeni, da bi zaradi opustitve vinogradništva, razen drugih posledic, zbežalo z dežele v mesto kakih 2000 delovnih rok. Zato pravimo, da ni , to vprašanje tako neznatno niti z narodno-gospodarskega niti s socialnega stališča. -« > To pomeni, da predstavlja- vinogradništvo poglavjč,dnevhik z dne RKMANJE mu morajo posvetiti resno po-icrnost gospodarji-vinogradni-ki in oblast, ki ji je ^poverjena naloga skrbeti za napredek kmetijskega gospodarstva. Po podatkih kmetijskega nadzor-ništva smo izza zadnje svetovne vojne posadili na našem področju 1.200.000 trt, kar bi odgovarjalo površini 200 hektarov. Kljub temu pa se je vinogradniška površina skrčila ,in to ne le zaradi grad nje novih stavb in tovarn ekrog 2ave)j, ampak tudi zaradi opustitve vinogradov na vsem področju Vendar pa so še ostali vzorni vinogradniki, ki si vztrajne prizadevajo ppvečati ir. zboljšati vinski pridelek. To so naši pionirji, ki se zavedajo, da mora biti dober vinogradnik hkrati tudi dober kletar. Ti zaslužijo vso moralne in materialno pomoč. Pozdravljamo propagandno akcijo _ kmetijskega nadzorni-štva v’ obliki nagrad takšnim vinogradnikom ob lanskem natečaju in razstavi vin z našega področja na zadnjem tržaškem velesejmu. Le pripominjamo, da bi se bilo tega natečaja ’ lahko udeleži'• več vinogradnikov, ki imajo nedvomno za to potrebne pogoje. Tudi nas je razveselilo priznanje za odlično kakovost /.aših vin, ki so ga izrekli strokovnjaki iz drugih dežel, kot tudi izjava zastopnika vladnega komisarja in pokrajinske uprave, da bosta država in pokrajina tudi v bodoče podpirali z raznimi nagradami in prispevki tukajšnje kmetijstvo, Glede na to izjavo in naloge, ki jih napredno gospodarstvo stavi tudi našemu, zlasti našemu, močno zaostalemu kmetijstvu, S.- t. m, je priobčil članek o denarju, ki' ga ima od prodanih zemljišč na razpolago naša srenja. V naši vasi se precej razpravlja o tem. toda še premalo. Potrebno bi bilo, da bi se vsak član srenje pozanimal ra to zadevo in dal svoje mnenje glede čim koristnejše uporabe zneska 22,000.000 lir Srenja je imela trden namen, da naroči gradnjo oljarne. Pretekla huda zima, ki je uničila mnogo oljčnih dreves v Bregu in drugod, je precej omajala prvotni namen Vkljub temu so nekateri člani srenje, ki pravilno trdijo, da si bodo oljke opomogle in da bi bilo prav, če bi zgradili v Ricmanjih oljarno, pa čeprav morda kaj manjšo Nekateri so predlagali, da bi srenja nabavila traktor, pr, tem nastane vprašanje kakšen bi bil najprimernejši, Njiv je čedalje manj, ker jih ie mnogo odkupila ustanova za industrijsko pristanišče Največ ostaja le viseče zem liišče. ki pa ni najbolj primerno za ohdelovanje s traktorjem, a to toliko bolj, ker je to v mnogih primerih razdeljeno na ozke njive, ki so razporejene stopničasto na visečem področju. Take njive povzročajo velike težave za obračanje traktorja, posebno se, če je kake večje vrste. Vse kaže, da bo ostalo več vinogradov kot pa njiv last Kicmanjcev. Pri vinogradih je pa tako, da nimajo vsi trte tako sajene, da bi lahko oral med njimi traktor. Razen tega se čuje, da ima kmetijsko nadzorništvo na razpolago traktor, ki pa baje počiva, ker nimajo traktorista. Ce je to res bi bila nabava traktorja v Ricmanjih odveč tudi iz tega vidika. Drugi so predlagali, da bi kupili še drugi del hriba pri Katinari. Pred leti je namreč ricmanjska srenja kupila prvi del. To zemljišče je prav malo vredno, ker raste tam skoraj sama brnistra, ki ie živina ne more jesti. Kraj sam je zelo oddaljen od vasi m pot tjakaj, pa tudi zemljišče samo je zelo nevarno za živino in ljudi, ker precej visi, in po vsakem dežju je spolzko blato. — Sliši se pa tudi, da je sedanji gospodar tega zemljišča primerno dvignit ceno temu drugemu delu hriba. — Vsekakor srenja z nakupom tega zemljišča ne bi kdo ve kaj pridobila. Pametnejši je predlog starejšega razumnega kmetovalca, ki je član srenje. On je predložil, da bi raje vse sedanje srenjske pašnike dodobra očistili in primerno tudi. pognojili, s čimer bi se povečal in izboljšal pridelek ki me za živino. Seveda bi tudi zemljišča kot tako s tem pridobilo v vrednosti. Razen tega bi najbrž tudi kmetijski inšpektorat kaj prispeval za izboljšanje teh pašnikov. Paziti bi morali da bi bili pri teh delih zaposleni le člani srenje, ki so sami zainteresirani, da se pašniki res izboljšajo. Pri tem bi imeli nekaj zaslužka v zimskem času predvsem tisti, ki se bavijo s kmetijstvom in živinorejo ter od tega v glavnem živijo. — Ako bi izboljšali pašnike, ne bi merali plačevati običajnih taks, ki jih je treba plačati pri kupo-prodaji. Morda ne bi bilo napačno, če bi bilo dovolj denarja, ako bi odku-pli zgradbo, kjer so društveni prostori. Res je, da bi bila peslej lastnik občina, vendar bi bila tudi ona tista, ki bi morala vzdrževati zgradbo in r.e samo iz nje črpati dohodke. Bolje bi bilo, da je ta zgradba v občinskih rokah kot pa da preide s časom v tujo last. , ... Ko že omenjamo »Društvo«, ne moremo mimo dejstva, da društveno življenje v vasi spi. Videti je, da je edina »kulturna« dejavnost sedanjega prosvetnega društva »Slavec« v Ricmanjih »ples-ballo«, ki je nil nekaj nedelj zaporedoma, toda ne na Silvestrovo, ko bi najbolj pričakovali, da se bo pc stari tradiciji predstavila demača godba na pihala. Preteklih osem let so sedanji kulturni funkcionarji tega društva prtili krivdo za vsak svoj neuspeh na »titine«. zlasti one vaške. V vasi se sedaj upravičeno vprašujemo, kdo pa je sedaj kriv »kulturne« gorečnosti nekaterih funkcionarjev, ki so to pokazali — poudarjamo v besedah — s člankom v »Prim. dnevniku« dne 30. septembra 1956. Ti «kulturni» delavci pišejo v tistem članku dobesedno: «Nam gre za okrepitev kulturnega gibanja v vasi s sodelovanjem vseh domačinov, do česar naj pride postopoma, ne pa šele za lomljenjem obstoječega.« Nihče iz drugega tabora ni odgovoril, na tisti članek in zato smo na njegovi osnovi pričakovali, da bo v miru in sožitju ter v ugodnejšem ozračju znova vzcvetelo nekdanje bujno kulturno delovanje v naši vasi. Vaščani se upravičeno vprašujemo, kdo je kriv za ?a kulturni molk, odnosno kdo sabotira dvig in razvoj kulturnega delovanja v vasi. VA«CAN BRISCIKI GABROVEC Večkrat nanese beseda na vrtove naših sosedov Prose-čanov, ki so leto za letom lepši in menda tudi bolj donosni. Za to njih zanimanje jim moramo dati priznanje. Ce primerjamo njih pogoje z našimi, moramo priznati, da niso ti v vsem na boljšem od naših. Ce so oni na boljšem glede vode, so bolj v stiski od nas glede zemljišča in gnoja. Brez tega je težko vrtnariti. Imamo torej zem. ljo, gnoj, vodo in tudi pridne roke, zakaj bi tudi mi ne izvlekli iz zemlje nekaj dobrin, ki jih hiša potrebuje skozi vse leto? Po urah si lahko temeljito pripravimo zemljo okrog hiše ali v njeni bližini, na lej ali oni ogradi si napravimo kompost, ki je za vrt najboljši gnoj, vse ostalo preide kmalu z zaba. vo in kratkočasjem v koristno navado. Nekaj že kaže, da bo polagoma tako. Tudi imamo že primer bolj umne kokošereje. Čeprav ni še pogojev kot si jih gospodinja želi, vendar je z uspehom precej zadovoljna. Tudi ta primer je vreden posne. manja že zaradi lastne porabe. Koliko bi bilo vredno, da bi jajca vložili (konservi-rali) za dobo, ko je na trgu malo jajc in so zato dražja! Namesto da bi jih na draginjo kupovali, bi lahko še kakšno prodali. To pa je bolj gospodinjska zadeva. Ne moremo Se pomiriti v zadevi glede naše namenjene šole. Ce bi gospodje, ki imajo pri tem besedo, slišali našo kritiko, bi se s to zadevo ne igrali na takšen vse prej kot možat in pošten način in vodili za nos nas in našo občino. Tudi z občino se je oblast poigrala, ker ji je povzročila izdatke za ureditev provizorične učilnice. Za nos se vodi tudi javnost, ki se ji hoče vsa zadeva prikazati v napačni luči. Največja iro. nija pa je opravičilo, da ni učnih moči, ko vendar vsi vemo, koliko je brezposelnih učiteljev. Bolj bi cenili, če bi nam odkrito rekli, da za nove slovenske razrede niso preveč naklonjeni. A časi so se spremenili in takšne duševnosti se je treba otresti. Mi zahtevamo samo to, kar nam pritiče zaradi resnične potrebe in po merilu enakopravnosti. Na to je opozoril naše upravitelje tudi sam predsednik republike, kar so oni dobro razumeli. A to naj tudi uvažujejo, v nasprotnem primeru bomo prisiljeni obrniti se na najvišje mesto. ši. To jesen je traktor naglo obračal zemljo oranic, ledine in deteljišče, ki bi sicer osta. le nepreorane. To je dobro delo, zlasti za težko zemljo. Med zimo bodo rastlinski ostanki ledin in deteljišč sprhneli in dali zemlji sprste-nino. Se bolje je, če dobi ta zemlja tudi nekaj gnoja. Lah. ka zemlja pa lahko počaka pomladi, a takrat jo je treba dobro pognojiti z udelanim gnojem. KRIZ Se smo pod vtisom zadnje skupne Gregorčičeve proslave, ki nam je napovedala, da se že uresničuje, kar smo si dolgo želeli: pomirjenje du. hov in sodelovanje med naprednimi silami. Ta proslava je pokazala, da moremo pričakovati od tega samo dobro za napredek delovnih ljudi, Zato smo bili z odlično u-spelo prireditvijo toliko bolj zadovoljni. Le po tej poti na. prej! PRAPROT Od lani orje naš traktor naši vasi in sosednim. Težko je imeti posel z zemljo, če ni vprežne sile. Traktor nas spravlja iz zadrege. Zemljaki se ga vedno bolj poslužujejo, ker že poznajo njegove prednosti: hitro in dobro delo. Na njivah preoranih s traktorjem, so letošnji pridelki kljubovali suši in so bili lep- . I AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 140« za *u in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 99-29b STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel. 33-113 PREČNIK TRST-Ul. Moreri 7 Telefon št. 28373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo Nič posebnega ni pri nas. Skrbi in nuje ne štejemo k posebnostim-,-- ker so- vsakdanji pojav med delovnimi ljudmi, zlasti-takšnimi, ; ki so le z enim prstom navezani na zemljo, z devetimi pa na za, služek. Draginjo' občutimo tudi mi, brezposelnost tudi. Semkaj prištevamo že dve delovni sili iz vrste izobražen, cev. December je bil precej ugoden za poljska dela; precej zemlje smo si pripravili za nove useve in smo okopali trte. Poznamo prednosti takih opravil. Na to nas je opozoril že sam kratek večerni kmetijski tečaj predlanskim. Dosti je zalegel in radi se ravnamo po strokovnih nasvetih. Za sedaj nam bodo asfalti, rali pot od Sempolaja do gornje vasi. Dela so sicer že pričeli, a ni za to primerno vreme in delo ne more napredo. vati. Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST — ULICA F. CRISP1 14 - TEL. »3-592 ULICA DELLE MILIZ1E 1» — TEL. 96-51« IMPEXPORT TKST. ULICA L BATT1STI STEV. 23-1 NAD. Tel. 44-208 - Telegr. lMPEXPORT - TR1ESTE UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje November med mladimi Angleži (Nadaljevanje s 4. strani) suknjiča ter dekleta v samih nogavicah, ki je v svoji ples. ni vnemi odbrcnila čevlje v kot dvorane, lahko vidi človek s kontinenta na mnogih predmestnih plesih ali študentovskih zabavah. Treba se je le pomešati v nemajhen V sredo je bil v Borštu pogreb Petra Petarosa. k, je umrl na dan Novega leta v starosti 65 let. Pogreba se je udeležilo mnogo vaščanov. Žalne koračnice je igrala domača godba, katere je bil pokojnik svoj ta, član. kakor je dane, tudi njegov sin. Petaros je bil po poklicu železni-i tar- služboval je nekaj let v notranjosti Italije, nato pa je 'bil premeščen v domače kraje. Pred leti ga je zadela kap in mu ohromila desno roko. Stopil je v pokoj m obdeloval svojo malo kmetijo. Pred nekaj dneui je dobil pljučnico, ki mu ni prizanesla. Naj mu bo lahka domača zemlja., svojcem pa nuše iskreno sožalje. Večina mladih ljudi je izven teh, bodisi uniformiranih ali neuniformiranih orga. nizacij. Glavni vzrok je verjetno ta, da to niso organizacije mladine, pač pa za mladino. Edina izjema, ki smo jo videli, so morda taborniške družine zadružnega giba. nja. Ti kaj radi poudarjajo razliko med skavti in njimi in to upravičeno. To je ena redkih angleških organizacij, kjer ni mej med voditelji in članstvom, niti pri igri niti pri sklepanju programov. Bill, ki je po poklicu elektro-varilec, vodi — po delu v tovarni — precejšnjo družino tabornikov zadružnega giba. nja v provincialnem mestu Linkolnske grofije. Sam se je pohvalil s svojim delom in uspehi, videl sem ga med fanti in dekleti, vendar mi je potožil nad današnjo mladino. Pri tem je mislil na svojega devetnajstletnega nečaka, ki je izučen kovinar, a po njegovih besedah preveč zasluži in mu ni mar za delo v kakršnem koli klubu. Tako misli fant samo na to, kako bi kupil avto in z njim vozil dekleta. Ne streme vsi mladi Angleži za avtomobilom, tudi ti. sti ne, ki dobro zaslužijo, mnogi žive samo za rock and roli, zadnji plesni krik z onstran Atlantika. Nacionalni junaki so postali razni mladi pevci modernih popevk. Ti imajo za čudo mnogo posne-malcev. Tako so na avtobus čakajoči mladeniči in mladenke, zmožni prirediti revijo zvijanja in krčev ob taktih ploskanja z dlanmi okrog stoječih gledalcev kar na ulici. Tako zvijanje prepotenega mladeniča brez kravat« in krog občudovalcev takega para in pozabiti na to, da igra muzika tudi za druge in zanj, a ne samo za ta dva «umetnika». Ko človek po mesecu dni doživetij, vtisov in presenečenj zapušča Anglijo, ko tone s starimi trdnjavami in str. mo obalo obdana doverska luka med krajci dolgih pomolov, ki zapirajo njen vhod, nato pa v megli, somraku ter oblini horizonta, si pač misli, prav po angleško, da ni vse tako hudo, kot je videti in tudi ni vse zlato kar se sveti. Morda si pri tem še sam sebi dopoveduje, kljub pogledu na angleške sopotni ke, da ti verjetno, kdaj pa kdaj, poleg stripov bero tudi knjige. Čeprav je tega na vseh potovanjih in drugod širom po Angliji videl zelo malo. TONE POLJŠAK SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE „Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne Herbert Casson IZKLJUČNO PR! «CASA DEL CICL0> kolesa znamke JULI A zajamčene TRST Ul. Valdlrlvo 21 Tel. 35-860 TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TKST - Ulica F. Filti stav- 23 - Teleton 37 004 ISufič lil pELAVNICg TKST Ul, F. Crispi 15 Telefon 952M Nad Devinom, kjer se svet polagoma dviga v kamnite kope Grmade kakor v zaletih valov, — se Kras umiri v ubrano pesem, uglašeno s pokojno daljino morske gladine. Brojenco, na obali med Križem in Nabrežino, znanilko — podzemni odtok Timava — Reke, rojene gori pod Snežnikom, so skoro pred enim stoletjem tu zajeli v tesne železne oevi, in jo pošiljajo — vodni blagoslov — po vsem Tržaškem Krasu. Zo-Je Ob zahodnih naših mejnikih je brezimno naše ljudstvo zapelo večno lepo pesem morja, (pesem lepe Vide) o hrepenenju po daljnem neznanem onstran morske brezbrežno- Tu, kjer je Kras z nebrzdano, mrzlično fantazijo ustvaril sanjsko pokrajino, je le ribič doma v svoji nemirni blodnji po morskih valovih. Pod Stenami, kjer se tujec izgublja kot v blodnjaku, mu je vsaka skala znanec, kjer ga čakajo ribji darovi: pod Gradom, pri Klobuku, pod Oltarjem, Rdeče luknje, pod Golobjimi luknjami itd. Clioriško-beneški dnevnik V petek ponoči na cesti ob Soči Zločinec s samokresom hudo ranil zaročenca Geranija in1,!! x! Proti njima je izstrelil sedem strelov - Zdravstveno stanje obeh je zelo resno - Zločinca še niso odkrili Kriminalni napad neznane estbe na 25-letnega arhitekta Lucia Ceranija in njegovo 22-letno zaročenko učiteljico An-no Visintin je bil včeraj nedvomno najvažnejši dogodek, o katerem je vsa goriška javnost govorila s sočutjem in žalostjo. Čeprav ni znano, kdo je storilec skrajno podlega napada, je vendarle res, da smo priče dogodku, ki ni nič manj kot morilsko dejanje trafikanta Marre razburil tukajšnjo javnost zaradi svoje živalskosti, ki ji ne moremo najti primere. Dokler policija ne bo dokončno raziskala zadevo in u-gotovila krivca ter njegove namene, ki so ga privedli do tako blaznega dejanja, ne moremo povedati drugega kot r.ekaj besed o dogodku samem ter naša ugibanja. Cerani in Visintinova sta. petek zvečer preživela skupaj, okoli 21.30 pa sta se s »Topolinom« odpeljala k Soči kjer sta se ustavila. Znano je da je pot ob Soči popolnoma nerazsvetljena t*r se je ljudje zaradi tega tudi ' precej radi izogibajo. Kakor se zdi, sta se Cerani in Visin-tir.ova z avtomobilom za nekaj trenutkov ustavila. Med tem časom se jima je približal neznanec, ki naj bi po govoricah, ki so se razširile v mestu, zahteval od njiju dokumente. Cerani naj bi se upiral njegovim zahtevam ter ga pozval, naj se najprej sam legitimira. Ker ni stopil iz avtomobila, je utegnil pogna- ti motor z očitnim namenom, da bi se odpeljala in se tako iznebila nadležne osebe, ki je s svojim obnašanjem upravičeno vzbujala sum. Ceranije-vo ravnanje neznancu ni bilo pogodu, zaradi tega ju .ie skušal zadržati z revolverjem, ki ga je naperil proti kabini. Toda napadalec se s tem n: zadovoljil. Proti njima je izstrelil sedem strelov, od katerih so štirje zadeli Ceranija v prsi, trije pa Visintinovo v tiebuh. Vse kaže, da je ta verzija najbolj verodostojna, kajti s težavo bi se zaročenca spravila v avtomobil, če bi ni napadalec tako hudo ranil izven avtomobila. V prid te verzije govori tudi dejstvo, da je Ceraniju kljub hudim bolečinam, ki sta jih povzročila cva izstrelka ki sta mu preluknjala pljuča, uspelo pripeljati sebe in svojo zaročenko z avtom v bolnišnico dobrodelnih bratov, kjer so oba takoj spravili v operacijsko sc bo. Ceraniju je prišla med tem časom kri v usta in njegove telesne sile so bile že pri kraju. Marsikdo se je vprašal, zakaj se je Cerani odpeljal v bolnišnico dobrodelnih bratov, kc pa je vendarle bolnišnica Brigata Pavia veliko bliže. To si je mogoče razložiti, če u-poštevamo govorice, da je bolnišnica dobrodelnih bratov bolje opremljena kot bolnišnica Brigata Pavia. Zaročencema so dali injekcijo morfija, da bi ju toliko spravili k zavesti, da bi lahko s svojimi SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA bo gostovalo danes 6. januarja ob 16. in 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici z dramo R. Andersona ČAJ IN SIM Mladini pod šestnajstim letom vstop prepovedan Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in eno uro pred predstavo. Cene sedežev: Prve vrste 250 lir; druge vrste 150 lir; stojišča po 100 lir nimiiimmMinnmiiiniiiiHMimmiiimiiiiiiHiHHiiiiiiiiiiiiM / Odkrita beseda o branju (Nadaljevanje s 3. strani) čeprav lahko opravi to v lobri minuti. Ko sem pred dnevi sedel v Sergaševem avtobusu, ki pelje do «Rumene hiše«, je sedela tik mene mlajša ženska, ki je hlastno obračala strani lista, napolnjenega v slikanicami. Vprav v «Stari jori«, torej po dobrih desetih minutah vožnje in prejšnjim čakanjem, je bil rroman» že prečitan. Ko sva po izstopu nadaljevala pot proti Bajdovcem, sem jo vprašal, če so tovrctni iromani« zanimivi m če se laplača trošiti denar za tace, po mojem mnenju ma-Eo vrečne publikacije. Zen ika -mi je dala tale odgo-zor: «Kakor vidite, kadite. Prepričana sem, da ste se zedkrat vprašali, kaj prav-saprav najdete v cigareti. Poznam tudi take, ki so se zedkrat zakleli, da bodo o-pusitili kajenje, ker jim škoduje, ker je tobak slab m drag, a navadno ostane samo pri obljubah. Nekaj minut po obljubi stopijo v tobakarno in si kupijo nov tavojček cigaret. Taksne smo tudi me ženske glede tovrstnega branja.« In za konec še o berilu, ki ee ponavlja po ?koraj petdesetletnem počitku; V prodajalno časnikov je stopila ženska in vprašala prodajalko, če je že izšla stopetnajsta številka. Naslov ni važen, ker ga prodajalka pozna, glavna stvar je številka. Ko vidim naslovno sliko in naslov, se mi je zdelo, da imam zopet petnajst let, ko so hodili o-krog naših hiš prodajalci «zanimivih» romanov, ki so se začeli, a se nioo nikdar končali: »Ciganska sirota«, »Strah na sokolskem gradu«, »Ziv* pokopana« in še drugi, ki so mi šli iz spomina. V tem primeru gre za roman, ki je prav gotovo podoben «Cigans.ki siroti« in ki je izšel do sedaj v stopetnajstih snopičih. Nisem imel prilike, ca bi razpravljal s tisto žensko takoj; a imel sem srečo, da sva se erečala nekaj pozneje na cesti. Začela sva razpravljati in delati predvsem račune. Isto petnajst zvezkov je že izšlo in prav gotovo bo število doseglo dve oto. Po trideset lir snopič. Roman bo torej stal točno šest tisoč lir. Ali si predstavljate, koliko dobrih in celo lepo vezanih knjig bi lahko kupili za ta denar in vaša knjižnica se sicer ne bi mogla s takim številom prištevati k bogatim, vsekakor pa bi delala čast revnemu delavcu. Ob takem razčlenjevanju se je ženska zamislila in zdelo se mi je, da so moje besede našle ugodna tla. Obstaja torej pereče vprašanje, kako naj rešimo to obupno stanje. Potrebno je, da ce vržemo vsi na delo in da prepričujemo naše ljudi, da je berilo, s katerim so se do sedaj ukvarjali, brez vsake vrednosti in da je vsaka lira v tem pogledu, vržena stran. Ni še vse izgubljeno, a če bomo držali roke križem, se bo ta žalostna slika nadaljevala v veliko škodo naših ljudi, ki so pri vsem tem dostopni za dober nasvet. Pojdimo vsi na delo za našo knjigo! R- P* izjavami pomagala kriminalistični policiji pri njenem raziskovanju zagonetnega zločina. Predstavniki kriminalistične policije so sinoči novinarjem sporočili, da je Cerani pri zasliševanju izjavil, da bi spozna! napadalca, če bi ga z njim soočili, vendar pa ne ve, kako se piše in kje stanuje. Tudi Visintinova je dejala, da bi Lucio spoznal napadalca, če bi ga soočil z njim. V mestu se vztrajno širijo govorice, da je bil napadalec neki moški visoke postave, svetlih las in v temnem plašču. Najrazličnejše govorice se pojavljajo tudi glede samega načina napada. Govori se, naj bi se napadalec proglasil za policaja. Zelo možno je. da je to napravil z namenom, da bi laže izvršil zločin. Policija je našla 6 od sedmih nabojev. Pet jih je bilo v avtomobilu, enega pa so kasneje našli na kraju samem. Natančnejša preiskava je pokazala, da je napadalec izstrelil nanju vse naboje, '.n sicer v trenutku, ko je Ce-iani odprl vrata avtomobila. Streli so bili izstreljeni od zgoraj navzdol. V majhni kabini «Topolina» se zaročenca nista mogla izogniti napadalčevemu besu. Postala sta njegovi žrtvi in samo dejstvo, de mladenič ni bil zadet v srce, je pripomoglo, da je lahko s svojimi močni pripeljal sebe in zaročenko do bolnišnice. , Napada na dvojico zaročencev sedaj še ni mogoče pojasniti. Samo onadva bi lahko povedala točen potek tragičnega dogodka, ki je zapustil v javnosti globoko sled in po. vzročil celo vrsto najrazličnejših ugibanj. Tako se veliko govori o napadu zaradi ljubosumnosti, o izsiljevanju neznanca, ki je morda upal, da bo na nečeden način prišel do denarja, o zavisti zaredi sposobnosti Ceranija, ki je, v Gorici znan po številnih načrtih za gradnjo hiš in u-spešnem urejevanju številnih izložb. Vsekakor pa so to samo u-gibanja brez vsake podlage. Prepričani smo, da tolmačimo želje vseh meščanov, ko želimo mladima zaročencema, da bi uspešno prestala operacijo ter tako mogla s svojimi besedami povedati policiji potek tragičnega dogodka, da se izsledi in strogo kaznuje zločinec, ki je tako premišljeno izstrelil proti dvema mladima človekoma kar sedem strelov z očitnim namenom, da bi uničil njuno življenje. «»----------------- Obvestilo vojnim oškodovancem Goriško županstvo obvešča, da bo na občinski deski vse ac 10. januarja razobešen seznam vojnih oškodovancev, ki so že prejeli vojno odškodnino, pa je bila previsoka in bodo zategadelj morali državi vrniti tisti delež, ki jim nc- pripada. Marija Krpan iz Bukovice danes slavi 103 leta Danes bo najstarejša Primorka, ki je preživela prvo svetovno vojno in dve vstaji, slavila svoj 103. rojstni dan. Na ta dan leta 1854 sta namreč Janez Tomazetič in Terezija Strugar iz Pacuha v Beneški Sloveniji slavila v začetku svojega zakona vesel dogodek: rojstvo prvorojenke Marije, naše jubilantke. Zatem je prišlo na svet še šest otrok, njenih bratov in sestra. Jubilantka živi v Bukovici pri Gorici že od 1880. leta. V glavnem je torej najsta-te.iša Primorka živela v Bukovici, kjer je bila priča vsem zapletenim zgodovinskim dogodkom. Ko ji je bilo šele devet let, je Marija morala od hiše, ker se je vanjo po smrti očeta naselila beda. Odšla je za pestunjo v Ocno Brdo, nato pa za pastirico v Ravne k bogatemu mlinarju, končno pa za postrežnfco v Gorico v gostilno «Pri črnem orlu«. Sele po šestnajstih letih služb sta si z možem u-stvarila lasten dom in družino. V zakonu sta imela kar devet otrok, od katerih sta še živa Andrej in Ludvik. Da ti si v tistih težkih časih kaj prislužila, ker moževa ni zadoščala, je poleg svojih ctrok kljub bedi kot dojilja dojila še druge otroke. Bila pa je kljub temu nadvse skrbna mati. Danes živi najstarejša Primorka, lahko bi rekli najstarejša beneška Slovenka na domu snahe, vdove po najstarejšem sinu, kjer vsi skrbijo zanjo. Živih pa ima Marija Krpan r. Tomazetič še sedem vnukov in 12 pravnukov. Najraje pije kavo in čaj. rada pr ima tudi bonbone in piškote, še pred nekaj leti pa jc rada izpraznila tudi kozarček dobrega domačega vina. Ko so ji pred tremi leti k njenemu 100. rojstnemu dnevu zapeli šolski otroci iz Bukovice in zaigrali štiri pesmi, je rekla, da jo je to tako poživilo, da bo prav gotovo ž.vela še štiri leta. Mi pa ji želimo, da bi še dosti let preživela zdrava in zadovoljna v krogu svojih domačih! DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76, do 12. ure pa je odprta lekarna Ve-nuti Ul. ltabatta 18, tel. 21-24. — KINO — CORSO. 14.30: »Dvorski norček«, D. Kaye, cinemascop v technicolorju. VERDI. 13.30: «Car», T. Po-wer. Kirn Novak. VITTOR1A. 15.00: »Ljubezen velike kraljice«, R. Schnei-der, v technicolorju. CENTRALE. 15.00: »Tihotap- stvo proti vzhodu«, G. Mont-gomery, Korin Booth. MODERNO. 16.00: »Sčit Fal-worthov». AGENZIA «ELL0» Gorica, Ulica Mameli 8 tel. 5265 VAM PRESKRBI vsakovrstne dokumente, potne liste in konzularne vizume; SESTAVLJA prošnje in prijave; POSREDUJE v prevozništvu in splošnih kupčijah. Konfekcija ALCORSO Konfekcija » GORICA _ COKNO ITALIA 7 - GORICA OD 3. JANUARJA DO KONČNE RAZPRODAJE BLAGA V PRODAJI SE ŠE NEKAJ DNI NUDI UGODNA PRILOŽNOST ZA NAKUP KONFEKCIJSKEGA BLAGA U VELIKI IZBIRI IN PO IZREDNO NIZKIH CENAH NEKATERE CEN.E; MOŠKI VOLIVKAH POVRŠNIKI . ".I 4.900 Ut dalj« /.I!IVŠKI VOLUMNI POVRŠNIKI . VOLIVKAH SUKNJIČI .v......... V0LNENK HLAČE ............... P0IIL0ŽENI DEŽNI PLAŠČI i* bombaža.... » B.9IIII » DEŽNI PLAŠČI Iz ni/Inna «Khudiatocn».... » li.HOO » SRAJCE iz bombažni: tkanini: . * 390 » IZREDNA PRILIKA ZA NAKUP HLADA NAJBOLJŠE KAKOVOSTI PO NEZNATNIH CENAH 9.90n » 9911 » 0911 » Športni dnevnik Sporočilo radia Budimpešta Dokončna prepoved turneje Ho n ved O' v Južno Ameriko Kljub tej kategorični prepovedi pa bo Honved le odpotoval v Brazilijo BUDIMPEŠTA, 5. — Budim-peštanski radio je sporočil, da je madžarska nogometna zveza dokončno odklonila «Hon-vedu« dovoljenje za turnejo po Južni Ameriki in da vstra-ja pri stališču, ki ga je zavzela do vseh nogometašev, ki se mude v inozemstvu. Zaradi tega ne bo nobenemu madžarskemu igralcu, niti drugorazrednim, dovoljeno nastopati za inozemska moštva. To zadeva v prvi vrsti levo krilo madžarske reprezentance Csi-borja, ki naj bi po nekaterih vesteh že podpisal zadevni sporazum z Romo, dalje številne diletante, ki «o se zatekli v Francijo, Belgijo, Holandsko, kakor tudi člane madžarske mladinske reprezentance, katere so že angažirali razni nemški, avstrjski in švicarski klubi. Radio Budimpešta je tudi sporočil, da bo madžarska nogometna zveza v kratkem poslala posebnega emisarja mednarodni nogometni zvezi, da z njo dokončno uredi vprašanje madžarskih nogometašev v tujim. Madžarska agencija MTI pa je s svoje strani sporočila, da je začasna madžarska nogometna zveza zaradi 'ega prepovedala turnejo Honveda po J. Ameriki, ker meni, da je trenutna forma Honveda taka, da ne bi mogel dostojno zastopati madžarski nogomet v tujini. Začasna zveza, v kateri ni ne Sebesa in ne Barcsa, ni načelna proti turneji in je pripravljena odobriti jo potem, ko bi si Honved doma s temeljitim treningom popravil forme. Iz Rio De Janeiro pa poročajo, da brazilska nogometna zveza doslej ni prejela še nobenega uradnega sporočila o prepovedi turneje Honveda. Predsednik brazilske nogometne zveze jc. izjavil, da bo zveza zašči‘ila interese kluba «Flamengo», ki je že pred mesecem dni povab:i Honved na odigranje 5 tekem v Braziliji. Iz San Rema poročajo, da so tam zbrani člani in vodstvo Honveda z zaprepašče-njem sprejeli sporočilo radia Budimpešta in odklonilno stališče madžarske nogometne zveze do vprašanja turneje. Športni direktor Honveda E-mil Oestorreicher pa je dejal, da bo Honved kljub tej ponovni in dokončni prepovedi le odpotoval v Brazilijo. Dejal je da smatra za veljavno prvotno dovoljenje za nastopanje v tujini do 31. marca in da se bodo šele po tem datumu eventualno vrnili ati pa tudi ne v domovino. Oester-reicher je povedal tudi, da bo Honved odpotoval v Brazilijo med 10. in 12. t. m. z vlakom do Lizbone in od tam z le- talom, katerega so že naročili in plačaij zainteresirani južnoameriški klubi. BOKS Zaradi pomanjkanja prostora je danes izostalo nadaljevanje Cosice-vega romana. Citatelje prosimo, da nam to oprostijo. Povratno srečanje Fullmcr - Robinson NEW VORK. 5. — V zvezi z izjavo «Sugarja» Robinsona, da ie pripravljen na povratno srečanje s Fullmerjem v roku ti eh mesecev, je danes Fullmerjev prokurator Mar Jensen izjavil, da ne more sprejeli tako kratkega roka. Dejal je da je povratni dvoboj z Robinsonom do marca izven diskusije in da mu je ljubše srečanje na odprtem na Vanicee stadionu v New Yorku junija meseca. Do tedaj ima Fullmer v programu nekaj drugih dvobojev. Jensen je še dejal, da ne more pozabiti, da je Fullmer prejel kot zmagovalec le 20.000 dolarjev, Robinson kot poraženi pa 135.000. TARANTO, 5, — Med 15. in 25. t.m. bo v Tarantu dvoboj med Vernagliorejem in Garbellijem S AH KOŠARKA V SAN REMU kar štirje igralci LONDON, 5. — Po VII. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Hastingsu je položaj naslednji: Gligorič, 0’Kel-]y, Olaffson in Larsen 5 točk, Szabo 4, Clark 3.5, Toran 2.5, Alexander 2, Penrose in Horsmann 1.5. V petem in šestem kolu je bil potek partij naslednji; V. kolo: Szabo - Alexander 1:0, Olaf Gon . 0’Kelly remi, Gligorič - Clarc remi, Toran ■ Horsmann 1:0, Larsen - Penrose 1:0. VI. kolo; Szabo - Gligorič remi, 0’Kelly - Alexander 1:0, Larsen - Horsmann 1:0, Toran - Olaffsson remi, Clarc - Penrose remi LONDON, 5. — Gligorič in Larsen si delita prvo mesto na turnirju v Hastingsu, ki se je zaključil danes. Oba imata po 6.5 točk. 0’Kelly 'n Olaff-son pa po 6 točk. KINO SKEDENJ predvaja danes 6. t. m. ob 16. uri glasbeni film v barvah ANNIE KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 6. t. m. ob 16. uri Columbia film: Pristaniška fronta Igrajo: Marlon Brando in drugi znani igralci Wtpnu0nc£itah predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 15. uri film CINEMASCOPE Nebeški Navdušujoča zgodba vernega ljudstva in hrabrega moža. Igrajo: JE F F CHANDLKR, DOKUTHV MALONE V ponedeljek ob II- uri ponovitev istega filma PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca D’Aosta 8» - Tel. 28-45 - GORICA PREVZF MAMO PREVOZ VSAKOVHSTNEGA BLAGA Posebni pogojf za prevoz blaga v Jugoslavijo Lokomotiva-Spartak 53:52 SAN REMO, 5. — Tudi drugi dan mednarodnega turnirja v košarki ni potekal po predvidenem programu, ker poljsko moštvo «Wisla» še ni prispelo v San Remo. Odigrana je bila tako samo tekma med Lokomotivo iz Sofije in Spartakom iz Brna. Dvoboj se je zaključ’1 s tesno a zasluženo zmago Bolgarov s 53:52 (26:22). Obe moštvi sta pokazali hitro igro, kar velja predvsem za Lokomotivo, ki je bila posebno učinkovita v napadu. Bolgari so z današnjo zmago popravili slab vtis, ki so ga zapustili včeraj očitno zaradi utrujenosti od dolgega potovanja. «Spartak», ki je lani osvojil v San Remu prvo mesto, je letos precej slabši predvsem zaradi odsotnosti slovitega Mrazeka. Jutrišnji program obsega srečanji med Lokomotivo in Wislo ter med Simmenthalom in Spartakom. Danes odpadlo srečanje med Wislo in Simmenthalom bodo odigrali v ponedeljek. Lahka atletika v San Paolu v Štritof zopet drugi Na 5000 m ga je ponovno premagal Portugalec Faria SAN PAOLO, 5. — Atleti, ki so nastopili na polnočnem »Silvestrovnem teku« po ulicah San Paola, so preteklo noč ponovno nastopih na stadionu Pacambeu, kjer so bili na programu teki na 1500, 5000 in 10.000 m ter na 3000 m z zaprekami. Jugoslovan Drago Štritof, ki je bil na »Silvestrovem teku« drugi, je tekmoval v teku na 5000 m skupno z zmagovalcem »Silvestrovega teka« Portugalcem Fario. Tudi tokrat se je borba za prvo mesto odvijala izključno med njima in Štritof se je mora’ ponovno zadovoljiti z drugim mestom, čeprav zopet le za las. Odločil je boljši finiš v zadnjih 500 m. Tehnični rezultati: 1500 m: 1. Waldo Sandoval (Cile) 3’54”9 5000 m: Manuel Faria (Port.) 14'54”4. 2. Drago Štritof (Jug.) 10.000 m: 1. Armando Pino (Arg.) 31’29”5, 2. Alfredo Oli-veira (Braz.) 31’41”1, 3. Stig Johansson (Šved.) 31’41”9 3000 m zapreke: 1. Viterbo Rivero (Urug.) 9’37”4.(nov državni rekord). RUGBY MILAN, 5. — Danes sta prispeli iz Londona v Milan dve angleški rugby moštvi in sicer Clare College Cambridge in St. Edmund Hall iz Oxfor-da. Obe moštvi bosta odigrali v Italiji vrsto tekem. KOLESARSTVU BEOGRAD, 5. — Jugoslovanska kolesarja Jugo in Petrovič, ki bosta vozila na dirki «Po Egiptu«, bosta jutri odpotovala z letalom v Atene, od koder bosta takoj nadaljevala pot v Aleksandrijo. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst za hišo: E BRISAČE . RJUHE BLAZINE ŠKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d. * E za šport-ribiča, morsko rtbarjonjo t AVTOMATSKI APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d. KONKURENČNE CENE Lastnik: G. DELL A SCHIAVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-489 Mina ,|a llssaro" n TRST — UL. CARDUCCI ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) VAM POSTRE2F Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO-■ '• ' 1 ' —- = MACIM PRŠUTOM. — — Od januarja 1957 bo .progres' ilustrirana revija za ekonomska m družbena vprašanja, ki je v letu 1956 izhajala vsaka dva meseca, začela izhajati mesečno Revija se tiska v Ljubljani v srbohrvaščini z resumeji v angleščini, francoščini, nemščini in ruščini. Izdaja «Gospodarsko razstavišče« v Ljubljani. Uredniški odibor: Dr. Jasa Davičo, dr. Marijan Dermastja, ing. Jože Dular, Gustav Cuzej, Stjepan Hahn, Večeslav Holjevac ing. Ailred Jaeger, Bojan Kardelj, Leopold Krese, Mi-hailo Milanovič, dr. ing. Ilija Obradovič, Franc Popit, Nikola Polak, ing. Marjan Trpina, Zika Todorovič, France Vreg, Todor Vojasinovič. — Glavni in odgovorni urednik Vojko Novak. Revija «Progres» obravnava na poljuden način: — ekonomska — družbena — kulturna — znanstvena in druga vprašanja, o katerih pišejo: priznani domači in tuji znanstveniki — poznani politični delavci — vrhunski novinarji, zato je namenjena: — industriji — gospodarskim organizacijam — ustanovam — ekonomistom ter posameznikom, ki se zanimajo za aktualne dogodke. Revija «Progres» se tiska na formatu 24 x 33 cm na kvalitetnem papirju in ima zaščitni barvni ovitek. Razen tega pa prinaša «Progres» v vsaki številki barvno prilogo. Revija »Progres« prinaša v vsaki številki posebno modno prilogo »Maneken« na osmih straneh. Letna naročnina pri nas znaša 6.000 din (vštevši modno prilogo). Posamezniki lahko plačujejo v obrokih: prvi obrok 1.000 din, vsak nadaljnji po 500 din. Revija «Progres» je publikacija, namenjena samo naročnikom in z omejeno naklado in zaradi tega sprejemamo naročila samo do 31. jan. 1957. Naročila, naročnine ter svoje želje pošljite na naslov: — »Progres« — ilustrirana revija za ekonomska m družbena vprašanja, Ljubljana, Titova c. 50. Telefoni 32-926, 30-662. Poštni predal 413. Telegram: Progres, Ljubljana. Tekoči račun 651-T-32S. (Izrežite, čitljivo iz polnite In pošljite) ~ ILUSTRIRANA REVIJA ZA EKONOMSKA I DRUŠTVENA PITANJA - Ljubljana, Titova c. 50 - Telefon 32-926 in 30-662. Telegram: Progres, Ljubljana Naročnik:............. Točni naslov Mesto in republika:................................... Telefon: * ] *........................................ Podpis in pečat: Nepreklicno se naročamo na vašo revijo »Progres« za 1957. leto. Naročnina v znesku 6.000 din plačana danes v celoti. Naročnina v znesku 6.000 din bo plačana v ob-rL i Jn 0 1000 din takoj, a ostalo v mesečnih obrokih po 500 din na vas tekoči račun 601-T-336.