Kardinal Dulles (Laurence J. McGinley) predava predmet Religija in dru`ba na Uni- verzi v Fordhamu. Ta èlanek je zasnovan na predavanju, ki ga je imel jezuitski teolog Spring McGinley 15. februarja 2005 na Univerzi v Fordhamu, nato pa še naslednjega dne na se- minarju pri Svetem Jo`efu v Yonkersu (v dr- `avi New York). Èlanek je tu ponatisnjen s kar- dinalovim dovoljenjem. Medtem ko letošnje leto evharistije poziva k pobo`nosti, hkrati spodbuja tudi novo teo- loško razmišljanje o razliènih vidikih evharistije v smislu daritve, stvarne (realne) Kristusove navzoènosti in svetega obhajila. Stvarna Kri- stusova navzoènost, o kateri so zelo diskret- no razpravljali v srednjem veku, `e vse od ob- dobja reformacije dalje predstavlja središèe ekumenske polemike. Medtem ko je Luter dvomil o transubstanciaciji (spremenjenju bis- tva), je odloèno zagovarjal stvarno in substan- cialno (bistveno) Kristusovo navzoènost, ven- dar pa veèina drugih protestantov vsaj v svojih kritikah ni soglašala z njim. V zadnjih deset- letjih je tudi v katoliških krogih zaslediti nekaj neenotnosti glede Kristusove stvarne (evharis- tiène) navzoènosti. Ameriška škofovska kon- ferenca se je na pastoralno potrebo po razja- snitvi le-tega odzvala tako, da je leta 2001 ob- javila spis z naslovom The Real Presence of Jesus Christ in the Sacrament of the Eucharist: Ba- sic Questions and Answers (slov. Resnièna Kri- stusova navzoènost v zakramentu evharistije: Os- novna vprašanja in odgovori). V tem èlanku bom pojasnil teološke osnove (ki se nanaša- jo na zgoraj omenjeno podroèje, op. prev.) uradnega katoliškega nauka. Duhovnik pri vsaki maši po obredu pos- vetitve poudari, da je evharistija mysterium fidei (skrivnost vere, op. prev.) Kristusova re- snièna navzoènost presega zmo`nosti èlove- kovega uma. Na koncu moramo namreè priz- nati, da je skrivnost evharistije neizrekljiva in da jo je potrebno sprejeti s èudenjem oz. zaèudenjem. To je resnica, ki jo lahko po- polnoma razume le Bo`ji um, a jo moramo kljub temu poskušati pojasniti, saj se Bog ni razodel zgolj zato, da bi nas zbegal. @eli na- mreè, da posnemamo Bla`eno Devico, ki je v svojem srcu premišljevala o besedah, ki so ji bile izreèene. Naj `e na samem zaèetku poudarim, da Cerkev Kristusovo resnièno navzoènost spre- jema kot versko resnico, saj je le-ta zapisa- na v Bo`ji besedi, ki jo izprièujeta Sveto pismo in tradicija. Jezus je namreè jasno de- jal: “To je moje telo …to je moja kri,” ter je, v nasprotju z judovskim pojmovanjem, pou- daril, da v tem primeru ne govori v prilikah. “Kajti moje meso je resnièna jed in moja kri resnièna pijaèa. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.” (Jn 6, 55-56.) Mnogim izmed njegovih uèencev se je ta beseda zdela trda, zato so ga zapustili, vendar pa Jezus zato, da bi jih ponovno pri- dobil, svojih besed ni omilil. Kljub vsem nasprotovanjem in zmotnim preprièanjem pa so cerkveni oèetje stoletje ;'93    %    * % "          # za stoletjem preprièljivo poudarjali, da je Kri- stus resnièno navzoè v evharistiji. Tako je leta 1551 tridentinski koncil pripravil obširen in izèrpen katoliški nauk o evharistiji, ki še po- sebej poudarja Kristusovo stvarno navzoènost v evharistiji. Ta nauk še danes ostaja norma- tiv, saj so ga od omenjenega cerkvenega zbora dalje poudarjali mnogi pape`i in uradni do- kumenti. Tudi Katekizem katoliške Cerkve ta nauk navaja z enakimi besedami, kot jih je uporabil omenjeni koncil (prim. Kateki- zem Katoliške Cerkve 1374, 1376-77). Tridentinski koncil je Kristusovo (evha- ristièno) navzoènost opisal s tremi prislovi. Poudaril je namreè, da je Kristus v evhari- stiji navzoè “resnièno, stvarno in substancial- no” (prim. DS (Doctrina et canones de ss. Missae sacrificio) 1651)). Omenjeni prislo- vi so kljuè, ki odpira vrata katoliškemu nauku in izkljuèuje nasprotne poglede, ki jih mo- ramo ovreèi.1 S tem, ko je poudaril, da je Kristus (v ev- haristiji) resnièno navzoè pod podobo kruha in vina, je tridentinski koncil ovrgel stališ- èe, da je zakrament evharistije zgolj simbol oziroma podoba, ki pozornosti ne usmerja nase, ampak na telo, ki ni navzoèe in ki mor- da biva nekje v nebesih. To je bilo v nasprotju s preprièanjem Berengarija iz 11. stoletja ter nekaterih njegovih somišljenikov iz 16. sto- letja. Tridentinski koncil je potrdil, da je Kri- stusova navzoènost stvarna (realna), tj. on- tološka in objektivna. Ontološka zato, ker se dogaja v povezavi z bivajoèim, objektiv- na pa zato, ker ni odvisna od misli ali èustev duhovnika oz. tistih, ki prejmejo obhajilo. Kristusovo telo in kri sta v zakramentu ev- haristije navzoèa zaradi Kristusove obljube in moèi Svetega Duha, ki sodelujeta pri obre- du evharistije, ki jo obhaja posveèen duhov- nik. Cerkev zavraèa stališèe, da je vera sreds- tvo, ki omogoèi Kristusovo navzoènost v ev- haristiji. Katoliški nauk uèi, da Kristus v ev- haristiji ne postane resnièno navzoè zaradi vere, ampak ta hvale`no potrjuje to navzoè- nost in tako priznava, da sveto obhajilo obro- di sad v svetosti. Èe namreè omenjeni zakra- ment prejemamo brez vere, nam to ne ko- risti, ampak je celo grešno, vendar pa po- manjkanje vere ne more onemogoèiti Kristu- sove stvarne navzoènosti. Tridentinski koncil je tudi poudaril, da je Kristusova navzoènost v evharistiji substan- cialna. Beseda “substanca” v tem primeru ni filozofski termin, ki ga bi lahko zasledili v Aristotelovi filozofiji. Omenjeni termin so namreè uporabljali `e v zgodnjem srednjem veku, tj. `e dolgo, preden so Aristotelova dela postala bolj aktualna. S terminom “substan- ca” namreè v splošni rabi poimenujemo os- novno realnost doloèene stvari, tj. tisto, kar je nekaj samo v sebi. Omenjeni termin, ki izvira iz latinskega korena “sub-stare”, namreè oznaèuje tisto, kar se nahaja pod zunanjostjo in kar se lahko iz trenutka v trenutek spre- minja, medtem ko sam subjekt ostane nes- premenjen. Vendar pa lahko videz vara. Tako me morda ne bi prepoznali, èe bi si nadel preobleko ali èe bi resno zbolel, vendar pa bi še vedno ostal tak, kot sem bil prej; moja substanca se namreè ne bi spremenila. Po- temtakem tudi pomen, ki ga ima termin “substanca” v zgoraj omenjenem kontekstu, ni popolnoma niè nenavaden. Termin “substanca”, ki oznaèuje tisto, kar je neka stvar sama v sebi, lahko primerjamo s terminom “funkcija”, s katerim poimenu- jemo neko akcijo. Kristus je sicer v vseh za- kramentih navzoè s svojo dinamièno moè- jo in akcijo, vendar pa je v evharistiji njegova navzoènost poleg tega še substancialna. Prav zato moramo èastimo evharistijo, saj je naj- veèja izmed vseh zakramentov. Po posveti- tvi se namreè kruh in vino na skrivnosten na- èin spremenita v Kristusa samega. Drugi va- tikanski koncil navaja svetega Toma`a Ak- vinskega, ki poudarja, da se v zakramentu ev-     haristije skriva bogastvo Cerkve, saj Cerkev nima nobenega drugega duhovnega bogas- tva razen Kristusa in tistega, kar ji On na- roèa.2 Tridentinski koncil je razpravljal tudi o procesu, po katerem se zgodi Kristusova nav- zoènost v evharistiji. Omenjeni koncil je na- mreè poudaril, da se kruh in vino spreme- nita; prenehata namreè biti isto, kar sta bila prej, in postaneta tisto, kar prej nista bila. Izvrši se namreè spremenjenje vsega bistva kruha in vina v bistvo Kristusovega telesa in krvi in, ker Kristusa ni mogoèe razdeliti, telo in kri tako postaneta tudi Njegova duša in Njegovo bo`anstvo (DS, 1640, 1642). Tako se celotni Kristus ponavzoèuje pod obema podobama. Sprememba, ki se pri maši zgodi med pos- vetitvijo, se imenuje sui generis. Le-ta namreè ne sodi v nobeno izmed Aristotelovih kate- gorij. Aristotel je bil preprièan, da se pri vsaki substancialni spremembi zgodi tudi spre- memba zunanjega videza oziroma “nakljuè- ja”. Ko namreè zau`ijem jabolko, le-to izgubi svoje zaznavne (opazne) lastnosti in tudi sub- stanco, ki jo ima kot jabolko. Postane namreè del mene. Pri posvetitvi kruha in vina pri ma- šni daritvi pa zunanji videz ostane nespreme- njen. Da bi Cerkev lahko poimenovala pro- ces, s katerim se celotno (in zgolj) bistvo kru- ha in vina spremeni v bistvo Kristusovega te- lesa in krvi, je skovala termin “substancial- nost”, saj lahko tako edinstven in neprimer- ljiv proces poimenujemo le s posebnim izra- zom. S tem, ko uèi, da se kruh in vino ne spre- menita, Cerkev poudarja, da omenjeni po- dobi ne spremenita svojih fiziènih in kemij- skih lastnosti. Kruh in vino namreè ne ohra- nita le svojega prvotnega videza in te`e, am- pak tudi hranilno vrednost, ki sta jo imela pred posvetitvijo.3 Kristusovo stvarno nav- zoènost bi bilo namreè nesmiselno poskušati dokazati ali ovreèi z razliènimi fizikalnimi poskusi, saj je Kristusova navzoènost duhov- na ali zakramentalna, ne pa fizièna v smislu neèesa, kar je mogoèe izmeriti. Da bi lahko pojasnil cerkveni nauk o Kri- stusovi stvarni navzoènosti, ga bom primerjal z nekaterimi zmotnimi preprièanji, ki Kri- stusovo navzoènost pojmujejo kot preveè me- seno (telesno) ali pa preveè skrivnostno, zelo nepreprièljivo, preveè naivno oziroma pre- veè metaforièno. Primer naivne, realne zmote je reakcija Ju- dov v Kafarnaumu, ki so jih osupnile Jezu- sove besede, saj so menili, da Jezus zagovarja kanibalizem, ki so ga imeli za velik greh. Ne- kateri kristjani namreè Kristusovo navzoè- nost v evharistiji pojmujejo kot preveè ma- terialno, pri èemer pa ne razloèujejo dovolj natanèno med Kristusovo naravno in zakra- mentalno navzoènostjo. Vèasih si predstav- ljajo, da bi Kristus trpel, èe bi bila hostija ka- korkoli oskrunjena, ali pa da je v tabernaklju lahko zelo osamljen. Nekje sem prebral o mladi šolarki, ki se je bala, da bi Kristus trpel zaradi mraza, èe bi po prejemu svetega ob- hajila zau`ila sladoled. V zgodnjem srednjem veku so mnogi teo- logi po vzoru Pashazija Radberta trdili, da Jezus v evharistiji privzame podobi kruha in vina kot svoj lasten zunanji videz. To se jim ni zdelo niè nemogoèega, saj se je po vsta- jenju prikazal kot romar in vrtnar, ki ga nje- govi uèenci niso prepoznali. Po mnenju ome- njenih teologov sta tisto, kar vidimo, ko po- gledamo hostijo, in tisto, kar pou`ijemo pri svetem obhajilu, “prikrita” Kristusovo telo in kri. Nekateri izmed njih so celo trdili, da kruh in vino med posvetitvijo izgubita svojo prvotno, naravno hranilno vrednost.4 Da bi se izognili preprièanju, da lahko povelièani Kristus trpi poni`anje, so nekateri misleci iz zgodnjega srednjega veka trdili, da Kristusovo telo na oltarju ni enako kot Kristusovo telo v nebesih. Omenjeni misleci so pravzaprav omenjali tri pojavne oblike    # Kristusovega telesa: njegovo naravno (ze- meljsko) telo, ki sedaj biva v nebesih; nje- govo zakramentalno telo, ki sedaj biva v ev- haristiji; in njegovo ekleziastièno telo, ki je Cerkev.5 Cerkev omenjenega stališèa ni ni- koli obsojala, vendar pa le-to `e dolgo ni veè splošno razširjeno, morda zato, ker se zdi, da v nasprotju z mnenjem njegovih zago- vornikov Kristusovo evharistièno telo ni ti- sto, ki se je rodilo iz Device Marije. Èe bi namreè res bilo tako, tega telesa ne bi mogli opevati z besedami: “Ave verum corpus, na- tum de Maria Virgine” (“Pozdravljeno, re- snièno telo, rojeno iz Device Marije”). Sveti Toma` Akvinski je izoblikoval nekaj, kar lahko poimenujemo posredno stališèe. Po eni strani evharistije noèe opredeljevati kot posebno telo (zakramentalno oz. skriv- nostno), po drugi strani pa trdi, da ima vstalo in povelièano Kristusovo telo drugaèno po- dobo v nebesih kot v omenjenem zakramen- tu. Kristusovo navzoènost v samem sebi in Njegovo navzoènost v zakramentu evharistije pojmuje kot dve razlièni stanji oz. obliki bi- vanja. Kristusova naravna (zemeljska) oblika biva v nebesih, Njegova evharistièna oblika pa biva v zakramentu evharistije.6 Kristusovo telo je resnièno navzoèe v evharistiji, a ne na naèin, kot bivajo telesa. Njegovih sestavnih delov in razse`nosti namreè ne moremo pri- merjati z drugimi telesi. Njegov obseg ni tak kot obseg hostije. V nasprotju z lahkovernimi realisti torej sveti Toma` Akvinski trdi, da, ko pogleda- mo hostijo, vidimo njene oblike in barve, ne pa tistih, ki jih ima resnièno Kristusovo telo. Nismo namreè v enakem polo`aju kot apo- stoli, ki se jim je Kristus pred vstajenjem pri- kazal v svojem lastnem telesu. Ko namreè po- gledamo hostijo ali pa kelih na oltarju, še ved- no zaznavamo vidne aspekte oz. fizièno po- javnost kruha in vina. Toma` Akvinski pa v nasprotju s tem, kar je trdil zgoraj, pove, da so nekateri poroèali o tem, da so v posveèeni hostiji videli deè- ka Jezusa ali Njegovo predragoceno kri. Trdi namreè, da Bog sicer lahko èude`no spremeni hostijo, tako da le-ta privzame podobo deèka ali èloveške krvi, vendar tisto, kar se pojavi v takem primeru, ne morejo biti lastnosti Kri- stusa samega.7 Èe opazujemo hostijo oziroma Predrago- ceno kri, ne moremo natanèno doloèiti, kje se nahajajo glava oz. stopali. Kristusovo nav- zoènost v zakramentu evharistije lahko pri- merjamo z navzoènostjo duše v telesu. Moja duša namreè ne biva deloma v moji glavi, de- loma v mojem srcu, deloma v mojih rokah,   »To je moje telo, ki se daje za vas ... To je kelih moje krvi nove in veène zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpušèanje grehov …« Najsvetejši trenutek bogoslu`ja, foto: Janez Oblonšek.   ampak je vsa navzoèa tako v celotnem telesu kot tudi v vsakem izmed njegovih posamez- nih delov. Enako je tudi s Kristusom v ev- haristiji. Ko duhovnik razlomi hostijo, je v vsakem izmed njenih delov navzoè ves Kri- stus, kot je bil navzoè v nerazlomljeni hostiji. Prav tako je tudi v vsaki posamezni kaplji- ci krvi navzoè ves Kristus, kot je navzoè v sa- mem kelihu. Sveti Toma` to domiselno pri- merja s podobo v ogledalu. Ko se namreè og- ledalo razbije, lahko v vsakem izmed razbitih košèkov vidimo odsev celotnega predmeta, kot smo ga videli v nerazbitem ogledalu.8 V primeru pa, èe se Kristus ne nahaja v hostiji, se nam zastavlja vprašanje: Ali potem lahko sploh še trdimo, da v procesiji prena- šamo Kristusa oziroma da le-ta res biva v ta- bernaklju? Ali mar ne u`ivamo Njegovega te- lesa in ne pijemo Njegove krvi? Sveti Toma` na vse to odgovarja pritrdilno, saj pravi, da Kristusa res prenašamo v procesiji, da res u`i- vamo Njegovo telo in pijemo Njegovo kri, vendar ne v Njegovih lastnih razse`nostih, ampak v njegovi evharistièni bivanjski ob- liki, saj se njegova navzoènost spoji z otip- ljivimi lastnostmi oziroma ”nakljuèjem” kru- ha in vina. Èe je zakrament evharistije ka- korkoli oskrunjen, Kristus ne utrpi nobene fiziène škode, saj lastnosti in razse`nosti, ki jih ima omenjeni zakrament, niso Njegove prave, tj. Kristusove. Kristusovo navzoènost v Presvetem zakra- mentu torej lahko dojamemo le z umom, ki v veri sprejema Bo`jo besedo.9 To vrsto nav- zoènosti lahko imenujemo zakramentalna nav- zoènost, saj podobi kruha in vina prièata o tem, kje se ponavzoèuje Kristusovo telo in kri. Ome- njeni podobi sta namreè simbola oz. zakramen- ta realnosti, ki se ponavzoèuje v njima. Èeprav je Kristusova evharistièna navzoè- nost še tako resnièna, ne iznièi odsotnosti, o kateri je Jezus govoril, ko se je pri zadnji veèerji poslovil od svojih apostolov. Evha- ristija je namreè spomin na to, da je Jezus res bival na zemlji, in na Njegovo obljubo, da se bo vrnil v slavi, ko ga bomo lahko gledali, kakršen je. Iz mojega dosedanjega razmišljanja lahko vidite, da se Kristus v zakramentu evharistije ponavzoèuje na edinstven in skrivnosten na- èin. Duhovni voditelji nas opozarjajo, naj ne skušamo tega pojava razumeti do konca, saj se èlovekov um lahko zlahka zmede, ko go- vori o tako vzvišeni skrivnosti. Bolje je na- mreè, da preprosto sprejmemo Kristusove be- sede, besede Svetega pisma, besede tradici- je in besede uradnega nauka Katoliške cerkve, ki nam povedo vse, kar moramo vedeti. Kri- stus je resnièno, a nevidno navzoè v zakra- mentu evharistije. Njegova navzoènost je taka, da se kruh in vino po posvetitvi resniè- no, stvarno in bistveno spremenita v bistvo Njegovega telesa in krvi, vendar pa se to zgodi v drugaèni bivanjski obliki, kot je tista, v ka- teri je Kristus navzoè v nebesih. Sedaj pa se spet vrnimo k zmotam, ki ne- katerim (Kristusovim) bivanjskim oblikam pripisujejo premajhen pomen. Nekateri av- torji namreè tridentinski koncil obèasno kri- tizirajo, da se je preveè osredotoèil na eno iz- med bivanjskih oblik, v katerih je Kristus nav- zoè pri bogoslu`ju. Pape` Pavel VI. in drugi vatikanski koncil trdita, da nas ti avtorji opo- minjajo, da je Kristus v bogoslu`ju navzoè v niè manj kot petih bivanjskih oblikah: v vernikih, ki so zbrani v molitvi; v Bo`ji be- sedi, ki se bere pri mašni daritvi; v duhov- nikih, ki vodijo bogoslu`je; v zakramentih, ki jih prejemajo verniki; ter tudi v hostiji in kelihu, ki se darujeta pri maši. Omenjeni avtorji trdijo, da je Kristusova navzoènost v posveèenima kruhu in vinu samo ena izmed petih bivanjskih oblik, ki je ne smemo pojmovati kot edine stvarne oblike. Po njihovem mnenju moramo to- vrstno Kristusovo navzoènost pojmovati kot tisto, ki je podrejena Njegovi navzoènosti v Cerkvi, katere zakramentalno znamenje    # je. Ali nista `e Sveti Avguštin in Toma` Ak- vinski uèila, da evharistija zdru`uje Cerkev v Kristusovo skrivnostno telo? Prav zato so nekateri teologi zaèeli trditi, da je Kristus v prvi vrsti navzoè v vernikih, zbranih pri evharistiji.10 Cerkev torej uèi, da je Kristusova mno- goterna navzoènost stvarna in pomembna, vendar pa njegova navzoènost v evharistiji presega vse Njegove ostale bivanjske oblike. Pribli`no petnajst let pred drugim vatikan- skim koncilom je pape` Pij XII. sicer opo- zoril na štiri bivanjske oblike, v katerih je Kri- stus navzoè pri bogoslu`ju, vendar je pri tem poudaril, da le-te niso enako pomembne. Za- pisal je namreè, da je bo`anski ustanovitelj Cerkve “navzoè … predvsem pod podobo kru- ha in vina v evharistiji”.11 Pape` Pavel VI. je sicer leta 1965 v svo- ji okro`nici navedel podobne bivanjske ob- like kot pape` Pij XII., vendar pa jim je do- dal še peto vrsto navzoènosti, tj. Kristusovo navzoènost v Bo`ji besedi.12 Kljub temu je jasno poudaril, katera izmed bivanjskih ob- lik je najpomembnejša. Potem ko je navedel raznovrstne bivanjske oblike, je poudaril, da “obstaja še ena bivanjska oblika, resnièno najbolj izjemna, po kateri je Kristus navzoè v svoji Cerkvi, tj. zakrament evharistije, ki v primerjavi z ostalimi zakramenti ‘daje še veè notranjega veselja pri èašèenju, je še bolj velièasten, `lahten, in še bolj svet v tistem, kar se v njem ponavzoèuje’, ker se v njej po- navzoèuje sam Kristus, zato se zanj zdi, ‘kot da bi bil izpopolnitev duhovnega `ivljenja in cilj vseh zakramentov.” (Prim. okro`nico Mysterium Fidei 38.) Pape` omenjeno bi- vanjsko obliko poimenuje z izrazom stvarna navzoènost, pa ne zato, ker preostale bivanj- ske oblike niso stvarne, ampak zato, ker je le-ta stvarna par excellence (prim. okro`nico Mysterium Fidei 39). Evharistija, v kateri je substancialno nav- zoè ves in celoviti Kristus, presega Njegovo prehodno in virtualno navzoènost v krstni vodi, v drugih zakramentih, v branju Bo`- je besede in v duhovniku, ki v vsem tem po- navzoèuje Kristusa. Vse do sedaj povedano je potrdil tudi drugi vatikanski koncil v delu Konstituci- ja o bogoslu`ju, ki poudarja, da je Kristus navzoè “predvsem (maxime) pod podobo kruha in vina v evharistiji” (prim. Sacrosanc- tum Concilium 7). Tudi pape` Janez Pavel II. je leta 2003 v okro`nici o evharistiji za- pisal, da moramo “Kristusa prepoznati v Njegovih raznovrstnih bivanjskih oblikah, še posebno pa v `ivem zakramentu Njego- vega telesa in krvi”.13 Obstaja namreè velika razlika med Kri- stusovo navzoènostjo v evharistiji in tisto v vernikih, navzoèih pri bogoslu`ju. Èe so èa- stilci odprti za Boga, se po milosti skrivnost- no zdru`ijo z Njim. Èeprav v njih biva Sveti Duh, ohranijo svojo osebno identiteto. Niso namreè transubstancialni; še vedno ostanejo oni sami in se ne spremenijo v Kristusa Gos- poda. Cerkev, ki je Kristusovo skrivnostno telo, nikoli ne more doseèi dostojanstva Kri- stusa v Njegovem lastnem telesu, ki se je ro- dilo iz Device Marije, ki je umrlo na kri`u in ki zmagoslavno kraljuje v nebesih. To telo je substancialno navzoèe v evharistiji, ne pa tudi v skupnosti kristjanov, ki so zbrani pri bogoslu`ju. Naèin, na katerega èastimo Kri- stusa v evharistiji, se namreè zelo razlikuje od èašèenja, ki ga namenjamo svetnikom. Nekateri izmed teologov, ki so premaj- hen pomen posveèali Kristusovi navzoènosti v evharistiji, so trdili, da je Kristusova nav- zoènost v Cerkvi moènejša in pomembnejša od Njegove navzoènosti v posveèenih po- dobah, saj iz evharistije raste Cerkev kot Kri- stusovo telo.14 Da je ta logika zmotna, pa lahko vidimo, èe pomislimo na Kristusovo utelešenje. Jezus je sicer res postal èlovek, ki je zaradi našega odrešenja umrl na kri- `u, vendar to še ne pomeni, da je Bog zato     moèneje navzoè v skupnosti odrešenih kot v svojem utelešenem Sinu ali da moramo zato bolj èastiti svoje brate v Kristusu kot Kristusa Gospoda. Drugi argument, s katerim nekateri vèasih Kristusovi navzoènosti v Cerkvi pripisujejo veèji pomen kot Njegovi navzoènosti v ev- haristiji, je ta, da iz Cerkve kot splošnega “za- kramenta” izhaja sedem posebnih zakramen- tov, med katerimi je tudi evharistija. Trdi- jo namreè, da Cerkev ne more dati tistega, èesar sama ne premore. Vendar pa pravkar omenjeni argument ne upošteva dejstva, da Cerkev zakramentov ne podeljuje s svojo last- no moèjo. Evharistija je namreè, tako kot preostali zakramenti, Bo`ji dar. S tem, ko jo podeljuje, je Cerkev podrejena Kristusu, ve- likemu duhovniku. Poleg tega Cerkev temelji na evharistiji. “Verniki so namreè eno telo, saj u`ivajo en kruh, ki je Kristus Gospod.” (1 Kor 10,17.) Tako lahko kot pape` Janez Pa- vel II. v svoji okro`nici resnièno trdimo, da èe Cerkev “ustvarja” evharistijo, je prav tako resnièno to, da tudi evharistija gradi Cerkev. (prim. okro`nico Ecclesia de Eucharistia 26). Tretji argument, s katerim nekateri veli- kokrat poskušajo zmanjšati pomen Kristu- sove navzoènosti v evharistiji, izhaja iz per- sonalistiène fenomenologije, ki se je pojavila v obdobju drugega vatikanskega koncila. S tem, ko se omenjena filozofska šola osredo- toèa na medosebne odnose, osebni obstoj ize- naèuje z medèloveškimi odnosi. Teologi, ki so zagovarjali to smer, so zavraèali idejo sub- stance, še posebej v povezavi z evharistijo, ki so jo imeli za obed skupnosti. Dejali so, da je `e na zemlji pojedina s prijatelji veliko veè kot zgolj hrana in pijaèa; to je dru`abna pri- lo`nost, pri kateri se izra`ajo in utrjujejo medèloveški odnosi. Po njihovem mnenju se enako dogaja tudi pri evharistiji. S tem, ko nas Gospod povabi na svojo veèerjo, kru- hu in vinu daje nov pomen in nov namen, saj postaneta uèinkovita simbola Njegove odrešilne ljubezni. Prav zato bi po mnenju omenjenih teologov termin “transubstancia- cija” morali nadomestiti z izrazoma “trans- figuracija” in “transfinalizacija”.15 Pravkar omenjena nova termina sta “nee- stetska” in okorna, zato nista primerni iz- boljšavi termina “transubstanciacija”. Sta pa s tem, kar pozitivno izra`ata, “neškodlji- va”. Pri evharistiji se namreè dejansko spre- menita pomen in namen kruha in vina; po- menita namreè duhovno hrano in radost- no zdru`itev s Kristusom in z brati v Kri- stusu. Prej omenjena alternativna termina pa sta pomanjkljiva, saj nam nièesar ne po- vesta o tem, kaj se zgodi s posveèenima po- dobama samima v sebi. Pape` Pavel VI. je v svoji okro`nici Myste- rium Fidei poudaril, da kruh in vino zmo- reta privzeti popolnoma nov pomen in final- nost, saj se v njima ponavzoèuje neka nova realnost. Sprememba pomena in namena je odvisna od predhodne ontološke spremembe (prim. okro`nico Mysterium Fidei 46). V ev- haristiji se namreè lahko osebno pove`emo s Kristusom in on z nami, saj je v njej resniè- no navzoè. Njegova navzoènost v tem zakra- mentu je stvarna in osebna, ne glede na to, ali v to verujemo oziroma zaznamo. Evha- ristija pa ni le simbol, ampak gre za Osebo, ki biva sama po sebi. Piet Schoonenberg, nizozemski teolog iz šestdesetih letih prejšnjega stoletja, si je za- stavil vprašanje, ali bi Kristus v primeru, da bi neka izjemna katastrofa nenadoma pomo- rila vse ljudi na svetu, še vedno ostal stvar- no navzoè v posveèenih hostijah. Na vpra- šanje je odgovoril negativno, saj je menil, da je Kristus osebno navzoè v evharistiji le, èe se medsebojno sreèajo svobodni in zavestni subjekti.16 Zdi se, da pravkar omenjeni teolog ne raz- likuje med dvema pomena termina “navzoè- nost”. Navzoènost lahko namreè pomeni ka- terokoli izmed sledeèih pojavnosti: pomeni    # lahko “navzoènost v” neèem, kot je duša “navzoèa v” telesu, oziroma Kristusovo nav- zoènost v evharistiènih podobah. Lahko pa pomeni tudi “prisotnost”, npr. ob nekom. Izmed obeh je “navzoènost v” temeljna. Èe stvarno navzoènost omejimo le na prisotnost, je to redukcionistièno pojmovanje. To se na- mreè ne ujema z vero Katoliške cerkve, ki trdi, da je Kristusova stvarna navzoènost v evharistiji objektivna in neodvisna od našega, èloveškega pojmovanja. Še vedno pa se pojavljajo vprašanja v zvezi s terminom “substanca”, saj klasièno pojmo- vanje substance, ki je veljalo za realistièno mi- sel, danes ni veè splošno razširjeno. Od ob- dobja Descartesa in Locka dalje so z omenje- nim terminom zaèeli poimenovati nekaj, kar je pasivno oziroma nedejavno in zaprto samo vase, medtem ko so s tem terminom pred tem poimenovali aktivno središèe, ki gradi odnose in ki preko svojega nakljuèja vstopa v dina- miène odnose z drugimi bitji. Razumljivo je torej, da se v današnjem èasu mnogim lju- dem zdi nenavadno osebo poimenovati z izra- zom “substanca”. Èe torej ovr`emo klasiè- no pojmovanje omenjenega termina, to po- meni, da moramo tisto, kar je stvar v svoji fundamentalni realnosti, poimenovati z ne- kim drugim izrazom. S tem, ko Cerkev Kri- stusovo navzoènost v evharistiji poimenuje s terminom “substancialna”, poudarja, da ev- haristija v svoji lastni realnosti ni niè drugega kot Kristus sam. Kot sem prej pojasnil, je transubstancia- cija proces, s pomoèjo katerega se bistvo kru- ha in vina spremenita v neko drugo bistvo, tj. v Kristusovo telo in kri, vendar pa se pri tem ne spremenijo njune fizikalno-kemijske lastnosti. Tridentinski koncil je uèil, da je omenjeni termin zelo primeren (DS 1652). Pape` Pavel VI. je v svoji okro`nici poudaril, da je omenjeni termin še vedno “ustrezen in toèen” in je, kot sem `e prej omenil, bistveno primernejši kot vsi preostali, alternativni ter- mini (prim. okro`nico Mysterium Fidei 46). Vendar se Cerkev nedvomno ne omejuje na doloèene termine. Sprememba terminologije pa je teoretièno še vseeno mogoèa. Zaradi novih vej “evharistiène” teologi- je, ki so jih predlagali med drugim vatikan- skim koncilom in kmalu po njem, se je za- èasno pojavila izguba zanimanja za zakrament evharistije. Vsa pozornost je bila namreè us- merjena na dejansko obhajanje mašne dari- tve. V mnogih `upnijah in redovnih hišah so nenadoma opustili èašèenje Najsvetejšega zakramenta. V nekaterih cerkvah so Najsve- tejši zakrament hranili na nekem neopaznem kraju, ki je bil bolj podoben omari kot pa ka- peli. Prav tako so radikalni verski uèitelji ver- nikom nenehno dopovedovali, da je omenje- ni zakrament namenjen prejemanju v svetem obhajilu, ne pa èašèenju, kar napeljuje na to, da se obhajilo in èašèenje izkljuèujeta. Uradni nauk Rimskokatoliške cerkve je ves èas nasprotoval in se upiral omenjenemu negativnem trendu. Tridentinski koncil se je sicer strinjal, da je evharistija v prvi vrsti namenjena temu, da se v njej ponavzoèuje daritev na kri`u in da daje duhovno hrano vernikom, vendar je vztrajal, da je po kon- èani mašni daritvi Najsvetejši zakrament po- trebno poèastiti in slaviti (DS 1643, 1656). Èe namreè tega ne priznamo, potem zani- kamo tudi substancialno navzoènost Kristusa v zakramentu evharistije. Leta 1965 je pape` Pavel VI. preprièljivo in javno poudaril, da mora biti Najsvetejši za- krament shranjen na èastnem mestu v cerk- vi. Dušne pastirje je pozival, naj Presveti za- krament izpostavijo za slovesno èašèenje in naj ob ustreznih prilo`nostih pripravijo tudi ev- haristiène procesije; vernikom pa je priporoèal, naj Presveti zakrament pogosto poèastijo (prim. okro`nico Mysterium Fidei 55, 66-68). Pape` Janez Pavel II., ki je v èasu svoje pa- peške slu`be napisal mnogo okro`nic, si je     prizadeval, da bi se obhajanje in èašèenje ev- haristije odvijalo tudi takrat, kadar ni ma- šne daritve. Tako je leta 2003 v svoji okro`nici (Cerkev iz evharistije, op. prev.) izrazil zado- voljstvo, da na mnogih krajih verniki tako goreèe èastijo Presveti zakrament, je pa tudi izrazil ob`alovanje, da se na nekaterih kra- jih tovrstno èašèenje skoraj popolnoma opuš- èa (prim. okro`nico Ecclesia de Eucharistia 10). Omenjeni pape` tako v svoji okro`ni- ci poudarja, da je èašèenje Presvetega zakra- menta, ki se odvija takrat, kadar ni mašne daritve: “/…/ neprecenljivo za `ivljenje Cerk- ve. To èašèenje pa tesno povezano z obha- janjem evharistiène daritve /…/ Naloga pa- stirjev je tudi z osebnim prièevanjem opo- gumljati ljudi k temu, da bi gojili evharistièno èešèenje, zlasti izpostavljanje Najsvetejšega zakramenta, pa tudi k temu, da bi se radi mu- dili v èešèenju pred Kristusom, navzoèim pod evharistiènima podobama (prim. okro`nico Ecclesia de Eucharistia: 25). Tudi sam pape` Janez Pavel II. je namreè veliko èasa pre`ivel v molitvi pred Presvetim zakramentom in med temi molitvami prejel ve- liko milostnih uvidov. Tako kot sveti Alfonz Ligvorij, ki ga sam navaja v omenjeni okro`- nici, je namreè tudi on preprièan, da ima èaš- èenje Jezusa v Presvetem zakramentu veliko re- ligiozno vrednost. Omenjeni pape` namreè poudarja, da nam molitev pred Najsvetejšim takrat, ko ni mašne daritve, omogoèi, da se po- ve`emo z neusahljivim izvirom milosti (prim. okro`nico Ecclesia de Eucharistia 25). Pape` Janez Pavel II. je v veliki meri za- slu`en za to, da se zaradi njegove spodbu- de ponovno o`ivljajo izpostavljanje Najs- vetejšega in molitvene ure pred njim. Tako so leta 2000 poroèali, da je veè kot 1000 `upnij v Zdru`enih dr`avah Amerike pri- pravljalo stalno èašèenje Najsvetejšega za- kramenta, medtem ko je drugih 1000 `upnij vernikom omogoèalo, da so Najsvetejši za- krament lahko èastili veèino dneva.17 Tovrst- no èašèenje namreè ne zmanjšuje `elje po prejemanju svetega obhajila, ampak jo celo krepi. Poleg tega tudi poveèuje in dlje èa- sa ohranja sadove aktivne udele`be pri da- ritvi svete maše ter izra`a in utrjuje vero ka- tolièanov v Kristusovo resnièno navzoènost v evharistiji. S tem, ko Kristus biva med nami v tem zakramentu, uresnièuje svojo obljubo, da bo s Cerkvijo ostal “ /…/ vse dni do konca sveta” (Mt 28,20). Èeprav skrivnost Kristusove resniène nav- zoènosti zagotovo povsem presega naše do- jemanje, pa to preprosto ni neka uganka, am- pak je tola`ilno znamenje ljubezni, moèi in domiselnosti našega bo`anskega Odrešeni- ka. Le-ta se je namreè `elel osebno poveza- ti z verniki vseh generacij, in to na naèin, ki ustreza naši naravi, ki je utelešenje duha. Po- dobi hrane in pijaèe, ki sta globoko pre`e- ti s spomini iz zgodovine starodavnega Izrae- la, sta pomenljivi celo za neuke v katerem- koli obdobju zgodovine. Omenjeni podobi izvirno simbolizirata duhovno hrano in pi- jaèo, ki ju daje ta zakrament. Prav tako pa, na nekem drugem nivoju, spomnita na Kri- stusa na kri`u, ki je prelil svojo kri za naše odrešenje. Nenazadnje tudi naznanjata veèno gostijo blagoslovljenih v nebeškem Jeruza- lemu. Seveda pa veèplastna simbolika evha- ristije in Kristusova resnièna navzoènost nista dve loèeni stvari. Simbolika namreè s svojo edinstveno moèjo obuja preteklost, preob- likuje sedanjost in predpostavlja prihodnost, saj se v njej dejansko, resnièno in substan- cialno ponavzoèuje Gospod zgodovine. >* 1. Podrobnejšo razlago omenjenih treh terminov lahko najdete v delu Maxa Thuriana z naslovom The Mystery of the Eucharist: An Ecumenical Approach (objavljeno v publikaciji Grand Rapids (dr`ava Mississipi), zalo`ba: Eerdmans, l. 1984), str. 55-58.    # 2. Drugi vatikanski koncil: Presbyterorum Ordinis 5, povzeto po Toma`u Akvinskem v: Summa theologiae, III, q. 65, a. 3, ad 1; q. 79, a. 1c and ad 1. 3. Prim. Summa theologiae, III, q. 77, št. 6 z naslovom “Ali lahko evharistièna kruh in vina nasièujeta? Toma` Akvinski navaja 1 Kor 11, 21 in komentarje Svetega pisma, da bi tako dokazal, da lahko evharistièna kruh in vino potešita lakoto in `ejo, èe ju zau`ijemo v zadostnih kolièinah. 4. Omenjeno stališèe, ki je zasnovano na pogledu Pashazija Radberta, zagovarjata Lanfrank in Guitmund iz Averse. Za primerjavo si lahko preberete tudi èlanek z naslovom “Guitmund of Aversa and the Eucharistic Theology of St. Thomas”, ki ga je napisal Mark G. Vaillancourt in ki je bil oktobra 2005 objavljen v publikaciji The Thomist 69. 5. Prim. delo Jeana Borella z naslovom The Sense of the Supernatural (objavljeno v Edinburghu, zalo`ba T & T Clark, l. 1998), str. 71-77. Po Borellovem mnenju nauk o “treh pojavnih oblikah Kristusovega telesa” zagovarjajo Ambro`, Pashazij Radbert in Honorij iz Autuna. Po mnenju Henrija de Lubaca omenjeni srednjeveški nauk zastopata Amalarij iz Metza in Gottschalk iz Orbaisa. Za primerjavo si lahko preberete tudi njegovo delo Corpus mysticum: L’Eucharistie et l’Eglise au Moyen Âge, 2 ponatis (objavljeno v Parizu, zalo`ba Aubier, l. 1949), str. 37. Slednja teologa nista zanikala dejstva, da imata Kristusovo naravno (zemeljsko) in evharistièno telo svojo lastno identiteto. 6. Prim. Summa theologiae III, q. 76, a. 6. Podrobnejšo razlago si lahko preberete v delu opata Anscarja Vonierja z naslovom A Key to the Doctrine of the Eucharist (objavljeno l. 1923; ponatisnil: Bethesda, MD, zalo`ba: Zaccheus Press, l. 2003), str. 132-33. 7. Ibid., art. 8, ad 2 and ad 3. 8. Prim. Summa theologiae, III, q. 76, a. 3. 9. Ibid., q. 76, art. 7. 10. Po mnenju Judith Marie Kubicki so Karl Rahner, Edward Schillebeeckx in Piet Schoonenberg   zagovarjali stališèe, da je Cerkev kot zakrament “središèe Kristusove navzoènosti v svetu”. Za primerjavo si lahko preberete tudi njen èlanek z naslovom “Recognizing the Presence of Christ in the Liturgical Assembly”, publikacija: Theological Studies 65 (l. 2004), str. 817-37, št. 821. 11. Prim. Pape` Pij XII.: Okro`nica Mediator Dei, str. 20. 12. Prim. Pape` Pavel VI.: Okro`nica Mysterium Fidei, str. 36. 13. Prim. Pape` Janez Pavel II.: Okro`nica: Ecclesia de Eucharistia, str. 6. 14. Omenjeno stališèe je zelo dobro predstavljeno v kratkem èlanku z naslovom “Changing Elements or People?”, ki ga je objavil F. Gerald Martin v publikaciji America 182 (èlanek je bil objavljen 4. marca 2000), str. 22. Martin je po eni strani ovrgel stališèe, da se stvarna navzoènost in sveto obhajilo izkljuèujeta, po drugi strani pa je zagrešil tudi napako, saj je premajhen pomen pripisal èešèenju Presvetega zakramenta, kot da le-to izkljuèuje pogosto prejemanje svetega obhajila. 15. Termin “transfinalizacija” je skoval francoski marist Jean de Baciocchi, uporabljali pa so ga tudi mnogi drugi posamezniki. Termin “transignifikacija” pa je še posebej uporabljal nizozemski jezuit Piet Schoonenberg. Omenjeni termini so dobro predstavljeni v delu Josepha M. Powersa z naslovom Eucharistic Theology ( objavljeno v New Yorku, zalo`ba: Seabury, l. 1967), str. 111-79, ter v delu Colmana O’Neilla z naslovom New Approaches to the Eucharist (objavljeno v: Staten Island, New York, zalo`ba: Alba House, l. 1967), str. 103-26. 16. Prim. èlanek Pieta Schoonenberga z naslovom “The Real Presence in Contemporary Discussion”, objavljeno v publikaciji Theology Digest 15 (spomladi l. 1967), str. 3-11, št. 10. 17. Omenjene podatke sem povzel po èlanku Amy L. Floriane z naslovom “Adoro Te Devote”, America 182 (objavljeno 4. marca, 2000), str. 18-21, št. 18.