flM sobot, M^IJ in fgvtsSkart» U PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in «pravatlkl prostori:] tU? ft. UwndaU Avs. Off Im of Publication: MI7 South Lawndal« Ave. Telephon«, RockwoU 4*04 Jaanary M. 1«U. at Dm »»> nffto« Um Ami at Ogmrw of Mara« «, 1ITI. Chicaro» 01., Četrtek, 26. januarja (January 2«), 1933. 8ttb"Ä *00 STEV.—NUMBER 18 Komentmlji Ameriški kongres je "osvobo-A To bi bilo dobro, ¡1» Filip»1**- L bila svobode, W jo Am*ri-■ ponuja Filipineki» oto-«m res svoboda. ¡Amerik» j« FHIpinrico koije Spancem v vojni leta 898 Mislil» je d« olonija otokov dobro ifpl«MU for rat, of poaUr* provwl^_foç_in_wtioa 1108, Act of (kt. 8, lH17:_^utWinHl on Jun. SOCUUSTI PROTI MW1 HA BLAGO Eksekutivni komltej socialistih ne stranke poaval voe krajevne grupe, naj organizirajo opozicijo v ovojih dtetriktih Chicago.—Socialistična stranka je obsodila akeme davka na potrebščine, ki jih propagirajo tis#, ki bi se radi izognili dodatnim davkom na velike dohodke, obenem pa je pozvala vse krajevne grupe, naj organizirajo opozicijo v zvojih distriktih proti davku na blago ter povabila tudi druge delavske fn far-mareke organizacije, naj ze pridružijo stranki v tem boju. Resolucija, katero jo odobril ekaekutivnl komitej socialistične stranke, se glasi : ♦Ameriškemu narodu preti nevarnost sprejetja načrta splošnega davka na blago tekom zasedanja sedanjega kongresa ali pa na izrednem zasedanju, ki ga skliče Rooeevelt, ki nastopi svojo službo 4. marca. Predsednik Hoover se jo že izrekel sa tak davek, dočim Rooeevelt le ni podal direktne izjave o tem predmetu. Poroča ee sicer, da Roosevelt nasprotuje davku na blago, toda vodilne o-sebnosti v demokratski stranki kot Alfred E. Smith, John J. Raakob in William Dandolph Hearst ga odobravajo in Roosevelt bo morda moral revidirati svoje stališče. "V kampanji ta uveljavljenje o v tej depreeijl iz voje vati diktatorsko oblsst in uveljaviti svoje načtte obdavčenja. Davek na potrebščine, ako se ga uveljavi, bi morali nositi fsrmsrji in delavci in celo brezpoeelni, dočim bi se temu bremenu izognile tiste grupe, ki davke naj-laglje plačujejo. Velod tega pozivamo vse farmarje in delavce, zagovornike razuma In pravičnosti, na odpor proti takim davkom. Daljo pozivamo vse soci- Evropska ofenziva ropsRi glede dolgov Anglija posiva Ameriko, naj briše vojne dolgove, če hoče videti konec depreaije airovinah! zlasti v finem kornem trsu, ki je tamkaj glav-1 pridelek. Kolonija pa ee ni kplačala; narobe, bila je vee ^ velik trn v peti ameriškega „„ta sladkorne pese. FUipini _ »grajeni t visokim carin-tim xidom proti zunanji trgo-ini, na znotraj, v svoji novi omovini" so ps spet bili žika-rsni od trusta. Bili so vešča» ied "hudičem in glpbokim «nor-,m" kot se glasi ameriška re- enics. Filipinci zahtevajo svobodo, ads po svojih pogojih. Te ne odo dobili SVoboda, ki se jim >eta po desetih ali dvanajstih tih, je taka, da bodo filipinski omačini izključeni i» ameriške igracije in filipinski sladkor o tudi izključen z ameriškega rga i visoko carino, obenem lorajo Filipinci plačati veliko šoto dolga ali "odškodnine", er jih je Amerika civilMrala. meriški kapitalizem upa, da bo ilipince bolje izkoriščal od zu-sj kakor jih more danes, ko so meriška kolonijs. Ampak v desetih Letih se lah-o marsikaj spremeni. Morda ae 0 ksj spremenilo v Ameriki in a Japonskem, da — ne bo več imperialistične nevarnosti. « o • Vest iz Wash a so vodilni demofc rat je vttrt- f ] resu opustili vsak poskus ba-inciranja budgets (kritja de-cita) v času tega zasedanja. očakali bodo 4. marca, da prir eta Roosevelt in novi kongrea s krmilo. Kako bodo potem alancirali budget, je iše ugan-a. Med tem je skupina profeeor-t\ na čikaški univerzi Objavila amflet, v katerem ee norčujejo 1 vseh balančnikov in balančar- ^ I_11T1_ir TWTJ e politike. Vee vpitji po ba-| ¡^{¡¡¡^ pciranju budgeta je riganje| jo u*inkovrito opozicijo v zvojih diztriktih ter vsftymo tudi druge delavske in farma rake organizacije, naj se nam pridružijo v tem boju." Washington, D. C.—Državni tajnik Stimson je v torek sporazumno s novim predsednikom Rooseveltom formalno povabil vse one evropske vlade, ki ao plačale decembrski obrok na «a-< un svojih dolgov Združenim dr-iavam, naj pošljejo delefale v Ameriko za revizijska pogajanja. Dežele, ki so plačale, Imajo prednost v teh pogajanjih. Te ežele eo: Velika Britanija, Ita-ija, Cehoslovakija, Litvanija in Latvija, Pogajanja se bodo vrži-z vsako dipelo posebej. Kasneje, ko Roosevelt nastopi sluš-w, bodo povabljene one dežele, ki so defaltirale avoja decembrska plačila. l^ondon, 2fr. jan. — NevlHe Chamberlain, angleški finančni minister, je včeraj v svojem govoru pred trgovinsko zbornico v Aiedsu pozval Združene države, naj brišejo svoja vojna posojila Evropi ali pa znižajo tako nis-10, da bodo dolgovi malo manj kot brisani. To je edins pot sa premaganjo ekonomake krice. A-«> Amerika ne stori tega, mora sprejeti val cenenega evropskega blaga, kajti Evropa ne more plačati v zlatu, temveč le v blagu. Chamberlain je rekel mod drugim, da so evropski dolžniki letih od 1922 do 1981 plačali Ameriki trinajst milijard dolarjev v gotovini, obrestih in pre-višku ameriške izvozne trgovine. Polovica te vsote je prišla iz A-merike od ameriških turistov, ki so zapravili denar v Evropi, Dance ni več teh turistov in Evro- ila, ki riga iz navade, če je tre-i ali ne, pravijo profesorji. S čim se nsj krije deficit? Z ovim davki. Kje pa bodo dav-* dobili, od koga jih bodo izter-li? Iskanje novih davkov je »rav tako smešno kakor je brez-topešno. Davki ao skrahirali, er so dohodki vsake vrste zkra-lirsli. Amen. Profesorji so dobro povedali, tolikor so povedali, toda — J)o-ovico so zamolčali. Ce eo do-lodki vsake vrzte skrahirali, je to, da veHke korporaci-« »e vedno razpisujejo dividen-»vojim delničarjem? v*mo, kaj bodo odgovorili. Fraaelja nora zmanjšali svoj vojni aparat Na pritisk socialistov je vlada pripravljena odpraviti lest divizij vojaštva Pariz, 26. jan. — Francoski vojni minister Daladier je včeraj pristal pred zborničnim fi-Mvkiende prihajaj danes v^čji-l jančnim odaekom na redukcijo \ it rezervnih fondov, ne iz '™^"?* * " kočih dobičkov. Dobro Naj iadmtkI ArU\*' RekeJI je' f* >ridejo odkoderkoli, iz sUrih ali M0 v1ikU PriPrft^tnA «»Praviti *vlh dobičkov- doklerDrttm ** voJa4klh d,vW' *** dVtJ- ajo, je tam v"r (UVkoT ^ In ikrt,U obve,no VojaAk° b4linCifa? bud* ''tH« koncesija socialistom rat a*!?""' ^ H ki zahtevajo, da vlada zniža svo, - ^t !!!,n° kTtrukcIj0 vojni budget za 40 milijonov poftteno podporo brezpoeel- dolarjev v prihodnjem fUkal- SSv Am L prkuitl Š*! nem letu, nameeto da bi znižala >r^ i€j° P® Plače državnim nameščencem in i1^0? kapiUL naložila bove davke. Daladier je Haivli^f L morajo ^Uojal. da največ, kar more vlada davkf I odsekati od vojnega budgeU, Je T l V AI • 26 milijonov dolarjev. ■Tehnokrstje eo izračunali, da' rtroi^v a*,* dmne* Mk0\ni nič več plače. V tej krizi pa " P<*a- so v splošnem znižali plače S1 ^ " Pro- petdeeet In še več odstotkov, ds- ^ ^Lr ^u komforU U P» nategnili za dve a) to staro ekonomijo In tehno- Kkonom riria. da «tare šole pa odgo-«a manj d#ia mora ^ti'mMn7rrAmtSJ ff* *^|kratjo so tepci t gaj tudi so in >i Äg^ ^vec do-L.un.jo - če bodo klepetali le »rJa Ul Wri «rs dva do- «itsv tega vprašanja pa prepu-■Fjn «>knnn«n i a . sUU dsmokrstom ln i^publikan- cila amend-načrti za >ro zdaj se-i ss remo- Tlentsin, 26. jsn.—Japonski vpjaški letalci so danes že petič metsli bombe ns kitajsko mesto Kailu v eevernovzhodnem delu province Jehol. V Ka Reševanje brezposelnosti Ottawa, Kanada. — Na podlagi načrta, čigar cilj je ublažiti brezposelnost, ee je v prošlem etu izselilo nad tritisoč družin z industrijskih mest ns far-me. Vsaka družina dobi šesto dolarjev, ko se loti poljedelskega dela. Veoto prispevajo skupno province, meštne uprave in dO-minionska vlada. Nove vrsto operacija: usta vi Je no sres Stockholm, 26. jsn.—Novo in rsdko operacijo je včeraj Izvršil dr. Clarence Crawford. Operiral je ženako na zrcu in uzta vil utripanje srca za štiri minuto, nakar je pognal srce v tek in žensks je oživela. Samomor ameriškega konsula Praga, 26. Jan.-Tukajžnji a-meriškl konzul Raymond Davla je včeraj izvršil ssmomor s skokom is drugegs nsdstropjs hotela. Vzrok ni znan. Grški delavci odpravili davek Atene, 26. jan. — Velike demonstracije grškegs delavstva proti novemu davku na blago so Imele učinek, da je vlada takoj umaknila davek. Štiri osebe so bile ubite pri demonstracijah. Maeedoneki komunistični posla-noc ubit Sofija, 26. Jan.—Kristo TraJ-kov, macedonski komunistični poslanec v bolgarski zbornici, Je bil včeraj ustreljen v Letalska tovarna reducirala Seattle, Wash. — Boeing Airplane Works, ki dobiva velika Meščanko čssoplsje Ignoriralo stavko Detroit, Mich. — Potreba po močnsm delavskem tisku a» Jo tukaj pokarala v slučaju stavke avtnih delavcev proti Brlggs Body Co. Časopisna agsncijs Associated Press je odgovorila, ko je bila informirana o stavki, da ni zainteresirana v sadsvo, dnevnik Free Prees, js odgovoril, da ns ve ničessr o tem, Detroit Times pa Js izjsvil, da js preiskal vzroke stavke, a ni našel ničeear izrednega. Kljub temu je stavka proti omenjeni družbi velikega pomena, ker lahko dovode do odprte rovolte proti meidnlm redukcijam. VELIKE ZNIŽALE OBRE STNO NEBO Posledica Je porast vlog v poštni hranilnici Chicago. — (FTP) — Banks v čikaškem bisnlškem dlstriktu plačujejo eamo «Vi odstotka dbrsstl na hranilne vloge od 1. anuarja. Prejšnja obrestna mera je bila tri odatotke. Tisti, ki si hposujsjo denar pri bankah, morajo še vodno plačevati šest odstotkov. Kakor hitro ao banke znižale obresti, so vlagatelji pričeli dvigati denar In ga nalagati v poštno hranilnico, ki siosr plačuje samo dva odstotka obresti, n so vlogo zavarovane po federalni vladL Poštna hranilniea v čikaškem btsniškom dletriktu izkazuje velik pormat vlog, odkar so privatne banke odpravile staro obrestno mero. Veliko število bančnih polomov v Chioagu v zadnjih treh letih Je pri ljudeh omajalo ss-upanje v privatne finančne Institucije. Celo največje čikaške banke kot First National, Continental Illinois in Central *o-puiblic (Davveeova banka, ki je dobila posojilo $80,000,00 od vlsdne korgoracijs za rekonstrukcijo financ) niso mogle preprečiti navalov v prošlem poletju. Čeprav je cbrsstna mara poštne hranilnice nitja kot privatnih bsnk, so pa vlc«t v prvi varne, In tega ee vlagatelji zavedajo. Banke aa Kubi pokajo Havana, Kuba, 6. jan. Tri največje banke v Fermontu, provinca Sant% Clara, ki so imele skupsj čez dva milijona dolarjev rlog, so propadle. Osem odgovornih bančnih uradnikov jq pobeglo v Mehiko. , Trije mrtvi v asnšklh izgredih Berlin —Tri osebe, ki šo bile težko ranjene zadnjo nedeljo pri izgredih med fašisti in komunisti v Berlinu, so umris. Cez sto oseb je bilo ranjenih. Avtobusna stavka v Loadonu London.—Stavka 8,000 avtobusnih nameščencev je konča-l vladna naročila za letala, je re- na. Vodje stavks so pristali, da ducirala mssdo vsem delsvcem za deset odstotkov. se sporno vprašanje reši v procesu pogsjsnj. Miličniki strnšlje razvaline dtaanütMe klše v Ktoeaftdo. III., v vatori Je •rije. Pre j ni Ml» aiksgnr na strn* de M bN preprečil ekepM Js. V J ______ Novi predsednik Roosevelt ka podal ovoj program glede u-blažltvs depresijo v ovoji prvi Waahlagtoa, D. C. — Franklin D. Roosevelt, novi pradssd-nik, Je i ms! te dni daljlo konferenco s voditelji demokratske stranke v kongrseu, ko Jo poee-tli kapltol, Dosnslo ss Js, da Js Roossvslt Hi rekel svoje nezadovoljstvo nsd bojsm, ki ss Jo razvil med demokrati gleda predlogo eenatorja Olaass. Ta boj je prinesel razdor v stranko In to Je delni virok, da kongroe le ni sprsjsl nlkakega načrta gleda pomoči ta brezposelne, katero urgira organizirano delavstvo in ssatopnikl dobrodelnih orgsnizsclj. Iz zansaljlvih virov ss poro- »i ča, da bo Roossvslt sklical iz-rodno sassdsnjs kongresa, ki ss > najbrž otvori 10. ali 17, aprila. Na konferenci med Rooseveltom ln demokratskimi člani kongresa ss Je veliko govorilo o shemah sa pobijanje depresije, toda do-finltivni program bo objavljen pozneje. Roosevelt bo mords podal sv%) program skonomsks rekonstrukcij* v svojem inavgura-cljskem govoru, glsvns priporočila pa bo vsebovala njegova poslanica novemu kongrseu. Novi predsednik se Je sestal tudi s Hoovsrjem in načelnikom državnega depertmento Stimsonom. Slednji js predložil Roosoveltu več podatkov o konfliktu mod Jeponeko In Kitajsko ter o evropskih vojnih dolgovih, toda detajli razgovora niso bili objavljeni. ftvljeaskl stroški šs visoki Washington, D. C. — Zlvljen-ski stroški v Združenih državah so šs vodno 81 odstotkov višji kot so Mil prod isbruhoai svetovne vojne, ee glasi poročilo zveznega biroja za delavsko statistiko, ki Je bilo to dni obje vljeno. . . c nt* i.*'' . * --¿¿n PROSVETA prosveta THE ENLMiHTEMMINT clash JO in lastnina »ujvbnmu »asoons. row««*« On— •# jionoti Unta* Mt 91 .m M Mat « * rwl— «■•»» I« (**-•£••) *»4 C«M4» NN p» r—' MU H M N» SP* Milfl* NA« i-f C«M ««UM«' P» i Je imel lovako puško in mrllško-ogledna porota je ugotovila samomor. Vzrok ni znan. Pokoj n. Muha je bil uposlcn do 6. decembra v neki restavracljL Ubit v rovu Dawson, Md. — Pred kratkim Je bil tu zasut v rovu John Milavec, zvesti član In večletni blagajnik društva Zvon it 148 SNPJ. Bil Je težko pobit pod plastjo kamenja in čez tri dni Je umrl v bolnišnici. Zapušča leno, pet al nov in hčer. Druš-tvenikl in drugi ao ga apremili k zadnjemu počitku v velikem številu, kar Je bil znak, da je bil pokojnik priljubljen pri vsdi, ki ao ga poznali. , Avto ubil mladeniča C le vela nd. — John Lustik, star 24 let, se je zadnjo aoboto vračal v avtu a farme evojih staršev v Thompson u in pri Painesvlllu, kjer je prekoračil železniško progo, ga je zadel vlak In na mestu ubil. Rojen je bil v Clevelandu In zapušča starše, brata In štiri sestre. Se trije smrtni shičsjl v Cleve- Glasovi iz naselbin Zanimive beleihe Is rasnih krajev no — Agnes Lunder, roj. Pošel-nik, stars 68 let in doma iz Sker lavlce pri Sv. Gregorju na Dolenjskem. V Ameriki je bila 28 let in zapušča mota in pet o-trok. — Anton Mestek, znan z Imenom Dugan, mlad samec, doma iz Grahovega pri Rakeku. Umrl Je naglo In zapušča sina ter ločeno šeno. — George Jenškovlč, star 4i let, po domače Oštir in doma od Kostanjevice. Nov angleški list za slovenNko mladino Cleveland. — Tu Je začel Izhajati -Journal and Observer" tednik v angleškem jeziku. Tiska se v tiskarni Ameriške Domovine In urednik mu je Frank Subadolnlk, ki Je prej ti rojev a "Cleveland Journal", katerega je inlajala tiskovna družba E nakopravnost In ki Je pred kratkim pro nehal. Clanlea umrla v Oceru Chicago. — V sosednjem Cl-eru Je 24. t. m. umrla Mary Pe-ternel, stara 56 let In doma Iz Kleč, oblina Dol pri ljubljeni. Njena družina se Je priselila sem iz Elyja. Minn. Bila Je članica društva Soaedje št. 449 SNPJ. PogM» bo v petek, 27. Jan., z naslova 50« 1 W. 22nd Place. - Rojakinja umrla Glrard. O.—Dne 22.« t. m. Je umrla Mary Le*kov«c, roj. Za lokar, atara 47 let In žena tajnika tukajšnjega Slov. nar. doma, doma Iz Rov t pri lmi-njajo. liti« Je mirnega in sploh priljubljenega značaja. V Ameriki je živela 24 let in tu zapušča moža. Nesreča Claridge, Pa. — Mike Kotar. član društva št 7 SNPJ, se Je ponesrečil. Nahaja ee v Westmoreland bolnišnici. (Kako js ponesrečil? Ur.) la zopet "Svetniki" Johnstown, Pa.—ZagotovUa-Je, da bodo 'Trije vaški svetniki" zopet goatovsll na o-dru Slovenskega delavskega doma v Moxhamu v soboto dne 28. jsn. Ker so vsepovsod v nasel-binah med Slovenci po širni A-meriki ti "Svetniki" zelo priljub-Jeni in jih vsskdo rad večkrat vidi, Jih Je Slov. del. dom povabil, da se Še enkrst pojavijo na deskah njegovega odra v splošno zabavo in v razvedrilo našemu ljudstvu. Sicer Je že bila ta tridejanska komedija pred ne-itaj meseci pri nas uprizorjena, vender je ni vse naše občinstvo videlo. Tudi istih, ki so ji zadnjič prisostvovsli, je splošna žeja, da jo ponovno vidijo. Vodstvo SDD Si je nsdeio na-ogo In skrb, da bo posetnikom te veselice vsestransko postre-ženo, bodisi s kulturnega ali zabavnega stališča. Po programu iN) Igrala godba, ki bo skušala ustreči vsem plesalcem. To bo zgoraj v dvorani, spodaj v "prvem štuku" bodo ps belo pogrnjene mize za goste, kjer bodo servlrsll domač prigrizek. Tudi pristoegs kraškega terana ne bo manjkalo, za to bo skrbel štab natakarjev. Cene bodo tako nizke, da ae bo vaak čudil in bodo odgovarjale popolnoma aedanjl depresiji. Slov. del. dom Je izključno naša slovenska delavska ustanova, shajališče vseh naših domačih društev na te večer pod domačo atreho, in aicer: Triglav št. 82 SNPJ, Naša Sloga št. 600 SNPJ, Flood City št. 712 SNPJ, Planinski Raj JSKJ, Samoatoj-no društvo Moxham In posamsn-nl. Iskren "Dobrodošli" vsem Iz ostalih naselbini Pridite, da Vidimo koliko nas je še! Vstopnina pri vratih sa odrasle je samo 25c.—Pub. odsek. Profesor Boštjan je zadel milijo« Chicago, III,—Saj ste že čita-11 veselo novico, da je upokojeni profeaor Boštjan zadel glavni dobitek na loteriji In nakazana mu Je bila kraana vsota—milijon! O, gotovo ste to čitali, saj Je komaj teden dni, ko Je bilo to objavljeno v Proavetl In na široko oplaano, kako je prišel do srečne številke. Ker pa zadnjič niatno mogli dokončati te vesele zgodbe, naj se nadaljuje. Profesor Boštjan je bil upokojen; pokojnina je bila zelo skromna. Njegova boljša polovica se je vedno In vedno znsšala nad njim in iru očitala ter pred-baclvala, da je sama revščina o-krog in okrog. Naštela mu je vse prejšnje njene prijateljice —poznane in nepoznane—ki so dobile "dobre partije:" prej komi j, sedaj veletrgovec, prej navadni pisar v banki, sedaj glav nI bankir, Itd. Naš ubogi upokojeni profesor se ni imel nikomur pritožiti kot svojemu pa-tronu, zaščitniku in priprošnjiku v nebesih, svetemu Boštjanu, srečnež, ki Je zadel glavni dobitek—-milijon! Sam bankir mu prinese to novico. Sedaj, sedaj, ko bi jih videli, kaka sprememba je nastala. No, pa si lahko mislite, kakšen dirindaj je moral biti. Vss oprava v stanova nju je morala biti nova, vse stare sliks, ki so prej tolažile Boštjana v žalostnih urah, so morale izginiti, na njih mesto pa nove, moderne slike. Boštjan je morsl tudi poststl kot pravimo "stajilš," njegova žena Istota-ko; naročila je takoj nove moderne obleke, Boštjan najmodernejšo športno obleko, dobi celo učiteljico za tennls. Ker ho hoteli- dosto j no ^ -proslaviti ta srečni dogodek, so bili povabljeni vsi znanci in prijatelji. Glavni dobitek pa takoj ne izplačajo, kot veste, zato je našemu Boštjanu posodil domači bankir potrebno vsoto za najnujnejše stroške. Na določeni večer je bila zbrana vesela družba znancev in prijateljev v jedilni sobi profesorja Boštjana. Vse je bilo slav-nostno razpoloženo. Ker ao hoteli ta večer proalavltl obenem zaroko mladih dveh (Boštjano-vega aina z bankirjevo hčerko), sta bila tudi ta dva navzoča. Vse je bilo veselo In slavnostno, ko pride obvestilo-—da ste povabljeni k tej alavnoatl tudi vi, či-tatelji. Ta slavnost se bo vršila v nedeljo ob 8. popoldne na 5. feforuarja v dvorani 0SPS. Vstopnina v predprodajl 50c. Po slavnost! bo ples ob zvokih Ko-chevarjevega orkestra. Vatop-nlce dobite pri članih in članicah kluba št. 1 JSZ in v uradu Pro-letarča. Profesor Boštjan vam kliče: Na veselo avidenje! P. O. katerega sliko je imel obešeno ns steni. Se najboljša tolatnica v žalostnih urah je bila njegova daljna sorodnlca In branjevka, ki mu je skrivaj prineala kako selenko dobre domače allvovke katero je pa moral naš profesor v strahu pred soprogo hraniti v omari za knjige. Drugi dober prijatelj Je bil krojač, ki Je Imel stanovanje ravno pod njim. Kadar je hotel imeti kako družbo, kateri ae Je počutit "doma," Je s peto potrkal po tleh. In krojač Je takoj vedel, da ae bo "kaj dobilo" pri profesorju. Tako so potekali dnevi in tedni. omenjeno Je bilo, da je Imel Boštjan sina, ki Je fte odraščal in bil zadnje leto v realki. Bil je navdušen za aport, najbolj pa za tenis, katerega je Igral a svojo iavoljenko. Znano je vsake-mu, ako ae dva mlada "rada vidita," da takoj nastanejo govorice, rasni nepoklicani poštarji donašajo staršem vse mogoče novice. Tako je bilo tudi v družini Boštjana Brvarja. Profesor se Jesl nsd svojim sinom, ki ska-.v okrog v belih hlačah In s tistim "otepalnikom." Ko ga pokliče na odgovor, ae nehvaležni sin ne poda. Saj veste, mladina Ima svojs muhe. Mati tudi do-bro ošteje svojega stns. tods vsa pridiga je bila zaman. Spo-ročejo se tako, ds Ju sin zs pusti. Kot strels a Jasnega dobi naš Boštjan obvestilo, da je oa Usti Kartna zabava No. Chlcago, I1L—Ženski za družni odsek ae dobro pripravlja za 28. januarja, da priredi prvo zabavo te vrste za splošno občinstvo v SN domu. Nadeja-mo se, da bo dvorana št. 2 polna igralcev in igralk. Ta odsek je bil ustanovljen pred dvema letoma z namenom, da se bodo zadružne odjemalke lažje V večji skupini seznanile z zadružnimi idejami in tudi a produkti izdelanimi pod zadružno firmo. Pri vaeh prireditvah, ki jih prirejajo pod vodatvom Zadru ne organizacije, predavanja druge zabave, ao članice tega odseka na razpolago, tako da nI treba poelovodju in članom di-rektorija iskati pomoči od zunaj. Ker se nekateri naši zadružni odjemalci nahajajo v težkem gmotnem položaju vsled brezdelja, ae je najbolj prizadetim pomagalo iz odaekove blaga jne.Clanice tega odaeka pa bi pomagale še več, ako bi nam finance dopuščale, In bomo kakor hitro nam bo mogoče. Uljudno vabimo vae slmpatl-čarje in ostale, da se udeležite odsekove kartne zabave. Vstopnina je 26 centov.—Odbor za 1. 1083 je sledeči:'Ana Mah nie predsednica, Frsnces Grohar, podpredsednica, Mary Hodnik, tajnica, Francas Leskovec, zapisnikarja, Alojzija Ogrin, blaga j ničarka. Mary Brence, Marian Krtič, Ana Zupančič, nadzornice, Antonija Grohar, poročevalka za angleško publiclte-to.—Pub. odsek. Pinfs... Müwaakee, Wie.—Dne 20. januarja se je vršila letna seja organizacije Slovenski dom, Inc., katera predstavlja takorekoč zadnje dejanje v vlogi, katero je ta organizacija igrala nekaj let v življenju naše naselbine, zato bi bilo primerno, da zapisnikar zaključi svoj zapisnik z besedo— finls—konec. Nismo Škodoželjni in prav nič nas ne veseli, da se je tragiko-medija končala na ta način, toda v splošno korist je potrebno zabeležiti nekaj podrobnosti iz dogodkov v preteklosti te organizacije. Socialisti nismo sanjači, zato se ne nsvdušujemo za prazne i* luzije. Mi računamo z dejstvi, Naši pogledi so obrnjeni proti bodočnosti—ne bodočnosti, kakršno nam slikajo kakšni rodoljubi ali patrioti, temveč tisti bodočnosti katero oblikujejo pred našimi očmi nepremagljive. večne postave razvoja, znanstvenega, gospodarskega in političnega. Socialisti nismo nikdar trdili, da naselbina ne potrebuje lastnega doma, lastnega kulturnega središča in tudi nismo naaproto^ vali zadevnemu delovanju, dokler je bilo to delovanje vodeno po ljudeh z ideali, z resničimi nameni. Se le takrat, ko so pri čele v tem gibanju igrati glavno vlogo osebne ambicije gotovih ljudi, kateri so nastopali s krinko rodoljubi ja, še le takrat smo nastopili proti tej ideji, proti tem, v obstoječih razmerah nedosegljivim ciljem. %pt del mednarodne armade razredno zavednega delavstva smo uvidevali, da je za delovno lju4atvo predvsem potrebno, da se bori za boljšo bodočnost, da si preskrbi kruhs, dela, zaslužka, brezskrbno starost, torej o-sredotoči .vse svoje sile v boju sa svoje delavake interese, za pravične postave in za končno osvoboditev. Zsvsrovati n lastne domove, naše družine, naš obstanek, to je bil in je cilj socialistov, zato so nasprotni vsakim iluzijam, posebno, ako prihajajo od strani puhlega purgar-skega rodoljubja. ■ Za pred več ko 26. leti so tu kajšnji slovenski socialisti zavzemali slično stališče. Ko se je metalo stotake na cesto za razne zastave, bandera in uniforme smo temu zaslepljenemu ljud stvu pripovedovali to, kar mu pripovedujemo danes — skušal smo ga odvračati od zmot in napak in smo želi nehvaležnost in batine. Ko smo rekli takrat našim na-rodnjašklm kričačem, da je za ohranitev vsaj prve generacije v tej tuji deželi,- v tem "melting potu," potrebna predvsem šola, Ž % w JANUARJA. BÜ SiPi —r*4«ratod Pietara*. Igo pride odličen tujec v Rusijo, mu pokažejo mogočno rdečo zračno floto. Sovjeti so zgradili eno najmočnejših in najmodernejših zračnih bojnih enot nasvetu. Frank Hay. vedas! ve jal pravljeaU ae vse, je v ježaosmeriAkl nenapo k I no xa aiaat »o plačo pri- so se nam smejali in nas preži rall Toda niti parade ne bandera ne zastave niso rešile naše mladine—kateri smo sedaj hoteli zgraditi četrtmilijonsko palačo in ji obenem nahrbtiti breme neizplačljivega dolga. Pred petimi leti, v časih največje prosperitete, ko so bili izgledi za uresničenje ideje lastnega doma vaaj navidezno izpe-ljivi, smo na sejah te organizacije govorili o ideji delavskega doma, da naj bi ta dom nosil i-me Jugoslovanski delavski dom In takrat smo spoznali vso ozko-srčnost, da se gotovi ljudje tudi še po smrti habsburške monarhije niso znebili tistih predsodkov med Štajerci in Kranjci. . . Ko pa je delovanje za Slov dom pomenilo samo še izpolnitev gotovi!» osebnih ambicij rasnih "rodoljubov," smo nastopil" odtočno proti. To so bili tisti čs si, ko se je na sejah te organi cacije sprejemalo resolucije proti "Chicagu" in ao prepovedovali vaako "vmešavanje" v zadeve naše naselbine, ko se je obsojalo urednike Prosvete in Proletarca, ko ae je metalo blato na ljudi ki ao govorili in piaall resnico in ko se je akušalo In se je zastrupljalo celo društveno Življenje v naši naselbini. V tem času pa so se začeli pri kazovati na gospodarskem obzorju sveta prvi znaki bližajoče ga ae poloma, takrat ao bili spe socialisti tisti, ki so dvignili svo, svarilen glas, toda zaman. Tiste čase je bilo "rodoljubje" v cvetju; a paradami in lepodoneči ml frazami se je dvigalo narod njaško razpoloženje; narod so reševali na debelo, reševali ) našo ubogo kslturo, reševali ao na&o že davno izgubljeno mladi no in kmalu bi celo naselbino iz-premenill v tabor narodnega Šovinizma. Narod je plačeval, narod prirejal dragocene veselice pohode, poslušal narodne odreše-nike, kateri so znali dobro računati—za sebe-—in gledal v duhu veliko palačo, ne da bi se vpra šali za račun in kdo ga bo plačal Da, požrtvovalno je bilo naše ljudstvo, nadvse požrtvova no. Kakor si z navdušenjem gradi dragocene katedrale, prav s takim navdušenjem ee ogreva za "kulturna" središče, za domove ali pa parade, ker pač ne pozna in noče poznati resnice ker raj še posluša lepodoneče fraze lažirodoljubov, kakor pa včasih tudi trpko resnico onib, kateri govorijo o težkih bojih za pravico in evobodo, kateri učijo resnico. "Navdušenje" za lastni dom je vzplamtelo kakor podjtgana slama in v ta vrtinec so bili vrženi žal tudi mnogi tati, ki ao Imeli v resnici iskrene namene in so verovali v gradove v oblakih. Mnogi izmed teh so dopri-našali gmotne In moralne žrtve —težke žrtve—In ao prepozno spoznali, da ao sledili napačnim idealom, da ao verjeli sladkobe-sednlm "rodoljubom." katerih prave namene so spoznali—ko je bilo še prepozno. In tako se je izdalo 28.600 dolarjev za stavblščc. ki ae nahaja na mestu, ki je primemo kvečjemu za kako livarno—In tam naj bi italo naše četrtmilijonsko "kulturno" središče, tam naj bi se reševala naša mladina in tako akušalo rešiti nerešljivo na- logo, katere ntso mogli i^aa; ti drugt, stokrat moči^jifl di v našem in tudi po i mestih. Tudi v tej zadevi, PZ1 kupu so nastopili vsi tUti vaelej, pri vaaki priliki ¿¡M jajo resnico. Toda z*m so ljuts napade in odl| strani tudi divje sovraštva Toda tudi še sedaj je ^ nji seji nekdo rekel, "da * delovanjem nadaljevalo || pridejo boljši časi," ¿esir da tudi sam ni verjel "Boljši časi"—kakor d* bodo padli iz neba, kadar jemo par himen ali pa ■■ nih pesmi. Boljši časi bodo I šli, kadar si jih bo delavitvj mo priborilo, nič prej. Naj I uvedejo 30 urno deio na J naj proglasijo inflacijo aluH ratorij, ali vse naenkrat,■ lizem bo še vseeno srkal kiu lovnega ljudstva. Svoje indigi je ne bo obratoval iz ljubezni« domovine ali naroda, temvtf( mo takrat, čo bo gotov v J dobičkov- Cp zaposlijo tudi pri pr no pošteni plači vse brezpos koliko let bo vzelo, predno delavatvo opomoglo, predr dobilo nazaj ono ataro zaur prodno bo sploh moglo | I druge izdatke, kakor one za i le vi jen je? F* Oni del ljudstva, ki ne pretekloati razvoja moder kapitalizma, ki ne čita ni ali pa ne miali dovolj glJ da bi razumel allno revolu Id se odigrava križem sveta, j ne paore razumeti, da bo ■ prihodnjih petih letih, akoiei poprej, doživel velikanske, I lekoeežne preobrate, ki bodo i obrazili svet politično in d darsko. Ta del ljudstva ne j meva in ne vidi a kako si ruši aila Imperija sveto J kapitalizma, kako pada v vsa ataro in kako se na teh valinai» dviga v čedalje šib oblikah zgradba novega i žabnega reda, V teh velikih časih je predvsem potrebno, da se stvo izobrazuje v smislu ■ zma, da združi svoje sile v ■ narodni proletarski armadi ii < sredotoči vse svoje sile za proti svojim zatiral^m. ve potrebujemo, da, toda I movi morajo služiti predi namenom in ciljem razre hoja—delavski izobrazbi, diroo domove, ds, toda delavske domove, kakor u gradili delavci v Evropi ia Še gradijo. Ti domovi so ti ye razrednega boja, cerkve trdnjave moči cerkvi hierarhije. Naša mladina je že amerik nizirana in vaak boj proti tea je neamiaeln. Ona ne bo od slovenska, pa če zgradimo domov, oatala pa bo prolc in bodočnost pripada proleta atu. Zato gradimo za to ml« no to, kar ji bo zagotovilo is* življenje in vse dobrine življenji katerih nismo poznali mi, kisi bili zaslepljeni in zapeljani raznih hlapcih vladajočega ra reda. •Zaradi tega napišite fink zapisnik zadnje seje Slovend ga doma in posvetite v bodd svoje moči, svoj denar, svoj m idejam, ki pomenijo za na« * lavce resničen dom, srečo, lep bodočnost in svobodo. Spari* Za kratek čas ¿t» ♦ * •• ss^asrtMs* t ¡Kiv Gospa Jedrt in njen mol i sta v kino. S seboj vzaraeto it di otroka, ki ga nimata dosi nikomur dati v varstvo. "Naj bo»" meni blagajni* ka, "a če bo otrok med pred** vo začel kričati, boste mona ven in dobite pri blagajni den* naaaj." Pol predstave je minilo, * šepne mož ženi ns uho: "Kako ae ti zdi film?" "Za ničr . ^ "Kaj pa potem čakaš? ni otroka, da pridemo ven ^ • Rano vstajanje * Pesnika Karla Capka so \ p* šali, kdaj vstane. Brez pomišljanja je ril: 4 "Ob 7:90.* s . "Včeraj sem avojen* ® čencu Izpovedala vso svojo tek los t." "No. In??r g| "Nič ni pomsgslo tedne bo porakar ČETRTEK, ^UARJA- UavtoaS ■y Demtetaii ti pa ÏZiten'n** umrla i* liduète J« J* ^■aIojzu* Grabnarjev*, ^ Bele prt Spitall*. Ko ^w^lspaUevneke» ^ 7 i utrai pa »o jo na-mrtvo. Ptin jo le v postelji | «ji decembra je J dr. France Zupanc odvetm^ £1 j« v planina, a katerih ae * u več. Iskali so ga, a niso i "Sele turisti, ki so iH na vega leta dan na Storži«, *o ssill v Povljah nad Trsteni-B mrtvega. Časniki ne poro-ali gre za nesrečo ah s*-toor. Najbrže ae je obesil, most ga je poznala kot vnete-športnika in delavca v patriotih organizacijah. mali vasici Jablani novomeški okolici je »aetal d nekaj dnevi ponoči okrog poiar v gospodarskem po-juposestnilS Jofoia Slaka, lobri uri je ogenj uničil vsa podarska poalopja posestni-ra—pod, klet, šupa, hlev. Potnica z otroki in materjo je iv hiši in jih je šele pra-tanje ognja prebudilo, da so jteli iz hiše ia poklicali so-e, ki so prihiteli takoj na joč. Za njimi so prihiteli še Jci iz Mirne peči, ki so o-|pogasili in preprečili, da ie razširil ns sosedna gosposka in stanovanjska poslop-sosedov. NajbrŽe gre za po- mrli so: v Ljubljani Marija uidova, v Jožefišču v Ljub-i Lovro Palovec, star 88 let, Jubljani 66 letna zasefonica na Pirkovič.in y Šiški Ma-JČernetova, v ljubljanski niči Amalija Costa, vdova ra-iskega ravnatelja, v Laškem letni upokojeni železničar ton Braz, na Ostrožnem pri ju posestnik Matevž Glin-, star 78 let, v Konjicah nc Napotaik. 'rek licu jemo . . . M vniki v' Jugoslaviji smatra-za potrebno, da priobčujejo (preklic: "Vest berlinskega a Boersenzeitung," da bi se sli 12. t. m. sestati v Beogra-zastopniki generalnih štabov av Male antante (Jugoslavi-Rumunije, Češkoslovaške), neresnična in tedenciozna. v tako je tudi brez vsake lage trditev omenjenega 11-, da bi bila med češkoslova-in Jugoslavijo sklenjena venci ja o prehodu jugoslo-skih odnosno češkoslovaških v primeru potrebe preko av-jskega ozemlja." — Ta proso priobčili nekateri dnev-4. januarja. na fašista v Renčah pri Gorici Henčah pri Gorici je tam- ae je začelo šepetati po ubrani tudi, da je razkol tudi med preostalimi občinskimi svetovalci, samimi bivšimi de-mokrati, ki da jočejo strmoglaviti župana dr. Puca s župan h ki ga stolčka, da bi nanj postavili drugega, menda dr. Fettkha. O tam so res govorili in take namere so obstajale. Toda ko je iupan na trdo prijel prizadete, je sam dr. Fottifh javno izjavil, da je s županom najboljši prijatelj in da ne ve nič o kaki za roti, obenem pa so adaj tudi vsi še ostali svetovalci javno podali izjavo, da neomajno zaupajo dr. Puca. Na tihe» paBUBavSO moč korajini. Ameriška "kraljica «rebra" Ia črnogorski zdravnik.—^Na nemškem parniku "Albert Ballin," ki je vosil is Amerike proti Evropi, se je v svoji kabini obesil 44 letni adravnik dr. Radovan Nedelj kovIČ-DeliČ, po rodu iz Črne gore. Obesil se je na božični večer, ko so na parniku priredili koncert in zabavo gostom. Zakaj se je obesil? Pokojni zdravnik je bil tri leta modi kalifornijske milijarderke Emery Hoknea, ki ima več rudnikov srebra in jo imenujejo tudi "kraljico srebra." Kje sta se sešla tadva? Zdravnik dr. Ne. deljkovič je svoje študije končal v Parizu, bil med vojno vojaški adravnik v francoski srmadi, postal francoski državljan in po vojni izvrševal prakso v Parizu. Bil je znan zdravnik in med njegovimi pacijenti ni bilo malo bogatih Američanov in Američank. Zaradi svojih pacijentov je pogosto potoval tudi v Ameriko—in tako ga je njegov poklic seznanil tudi s omenjeno "kraljico srebra," ki je bila bli au 20 let starejša od Nedeljko-viča. Ta bogatašinja je živela tako, kakor pač živijo in so pred nekaj leti živeli ameriški bogataši: privoščijo si vse mogoče zabave in užitke, predvsem pa so radi potovali v Evropo, kjer se jim je adelo za njih dolarje vse na predaj. Dolar premosti vse razlike, in tako so ti dolarski milijbnarji kupovali v Evropi na potovanjih fabrike in ljudi, ljubezen in vse mogoče per verznosti, da so tešili svoje različne strasti. Tega adravnika je kupila Holmesova. Ko je bil leta 1980 Nedeljkovič v New Yor-ku, je pgšla bogatašinja k njemu ter mu pokazala neki list, v katerem je ona sama objavila, da se je poročila z zdravnikom dr. Nedeljkovičem. Takrat je bila bogatašinja stara okrog 60 let. Zdravnik je bil spričo te časniške vesti presenečen, toda ekscentrična bogatašinja je zahtevala od zdravnika, da se mora oženiti z njo, češ, take objave ne kaže preklicati. Res sta se poročila in odpotovala v Pariz. Samomor pilota.—Pred nekaj dnevi si je prostovoljno končal življenje 28 letni narednik-pllot pomorskega letalstva v Splitu Vilko Blatnik, po rodu is Trbovelj. Pred nekaj leti je bil padel is avijona ia dobil težke poškodbe, kasneje se mu je pripetila še ena nesreča. Od takrat ni bil več popolnoma normalen. Prišel je 1. decembra na dopust k staršem, ki so se pred kratkem naselili v Glinjaj) pri Bra-slovčah. Doma je dobil spet napade, pazili so nanj, vendar je v duševni zmedenosti šel in ae sam ubil. Varčevanje pri delavskem zavarovanju.—Država je začela varčevati tudi pri delavskem zavarovanju. Po zakonu o 'zavarovanju delavcev je moral biti obvezno zavarovan tudi vsak državni dnevničar in honorarni nastavljenec. Kakor hitro je dr žava sprejela v službo kakega dnevnttarja ali honorarnega nastavi jenca, je morala priglasiti to delavsko-zavarovalnemu uradu in zanj plačevati polovico zavarovalnine. Ker je teh dnev ničarjev veliko, je sklenila vlada, da to obvezno zavarovanje ukine in ta člen zakona O zavarovanju delavcev črta. Za tolatbo pa bo država ustanovila poseben podporni fond za dnevničar- RAZNE VESTI I Razprave o dnevniku Prosveti Magna!je še ne bodo «U v krušne }inije , Pittsburgh, Pa. — Pittsburgh je zavit v mizerijo akutnega po-naanjkanja in brezposelnosti, kot vaako drugo mesto. Ampak bankirji, velebankirji, ne občutijo krize. Za leto 1932 je 12 tukajšnjih največjih bank is-] plačalo 22% dividend. Mellonova Union Trust ban-j ka je izplačala 200% dividend — tri milijone na poldrug milijon faktične investicije. Njegova Aluminum kompanija je last-oikom prednostnih delnic voščila novo leto s čekom za $4,417,-876. ipittsburške banke so prekosile celo newyorške, kjer je 22 qajvečjih bank izplačalo 16% dividend za preteklo leto. Pri First National so znašale — sto odstotkov. Ineullov prijatelj dobil mestno službo Chicago. — Oscar Hewitt, bivši član uredniškega štaba čl-kaške Tribune, ki je bil odslov-ljen, ko je prišlo na dan, da je listi Instf lovih prijateljev, iKsii puupurm t««u *« «ncvutv.-,.....kupili delnice javnona- je in pomožno, honorarno oseb- pravnih kompanij^pod tržno ee- je. Pri tem bo država spet pri-varčevala precejšnjo vsoto—In seveda spet na račun najbednej* ših . * . Stalno trdijo, da imamp v Jugoslaviji imenitno urejeno socialno zakonodajo. Kaže res, da jo imamo. . § * Nezaposlenost v Zagorju. — Nekaj številk naj navedemo, ki kažejo, kako težko je šivljenje v naših rudarskih revirjih: leta 1925 je bilo v Zagorju zaposlenih rudarjev 1682, ki so preživljali okoli 8000 družinskih članov. V steklarni je bilo zaposlenih 840 delavcev s 680 družinskimi člani. Pri apnenicah jih je bilo 200, pri obrtnikih pa ofcrog r110 kvalificiranih delavcev. Potemtafcem je bilo v zagorski občini (kamor spada samo kotredežki rov, ne pa rudnik Klsovec I) zaposlenih delavcev okrog 2300! To je bilo pred sedmimi leti. 'Lani konec septembra pa je blo zaposlenih pri ftidniku le še 747 delavce v,'steklarna je že nekaj let prej zaprla in podrla svojo tovarno, steklarji so se po večini izselili drugam, ostalo pa je v občini 82 onemoglih starejših steklarjev in okoli 60 brezposelnih steklar Nasvet agitatorja Shert«, Pa. — Tudi jaz sem premišljal, na kakšen način bi ae dalo pomagati, da bi naš dnevnik Prosveta še eksistlral. Po kratkem premisleku sem prišel do saključka, da je najboljši nasvet, da vzamem knjižico s seboj in grem okoli rojakov, da poskusim, če se ml bo posrečilo, da iztaknem kakega naročnika. Poslušajte in strmite! Moj u-speh je bil tale: dobil sem kar štiri (4), ki so ponovili naročnino in enega novega naročnika. In to samo v krogu društva št. 81 na North Side Sharon. Pu ne mislite, da je društvo št. 81 SNPJ pO številu kako veliko društvo. Naše društvo štaje le 32 aktivnih Članov in člunic, ampak rasen par izjem, se vsi zavedajo kakšne velike važnosti je list Prosveta za nas delavce. Prosveta se ne obrača po vetru kot petelin na strehi. Ona le pi še neustrašeno o razmerah takšne kot v resnici obstoje, če bi vsi delavci čitali take liste kot je Prosveta, bi gotovo imeli bolj še čase kot so sedaj. ' Priporočljivo bi bilo, da so no, je bil imenovan za komisarja I vsi tajniki in tajnice zavzeli ter javnih del. Na to pozicijo ga jo | šli okoli rojakov, članov in ne- imenoval župan Čermak, ki je tudi kupil vrednostne papirje od bivšega magnata pod tržno ceno. Tribuna, ki je objavila poročilo o tem Imenovanju, nikjer ne omenja, da je bil Hewitt na Insullovi listi in da je Izgubil službo, ko je bilo to dejstvo odkrito. _ v Socialistične aktlvnoaitl v Wis-consinu Madison, Wis. — Socialistični poslanci bodo predložili kompleten program drfavni leglslaturl, nanašajoč se na zavarovanje članov in poskusili, če bi so da lo dobiti kakega naročnika. Gotovo vaš trud bi ne bil zastonj! Opozori se tudi onega, ne glede kaj je morda nekoč rekel, morda bo zdaj rekeli Naj pa bo! In taki nasveti bodo najboljši za Prosveto, bolj kot vsi oni, ki jih je Prosveta do danee prinesla od dopisnikov. BU1 so zares prazna slama, Naj še mimogrede omenim: čital sem dopis potovalnega zastopnika A. Zidanška z dne 9. Jan., ki piše med drugim: "Najprej sem se ustavil v Sharonu, O. (pravilno: v Sharonu, Pa.), kjer sera dobil roti brezposelnosti, državne ] novega naročnika M. Lenarčiča, proti _____________ banke, konsolidacijo mestnih In aH je pa naročnino ponovil." okrajnih vlad ter druge načrte, Jaz som naročen na Prosveto že od leta 191» (20. septembra) In to nepretrgoma In tako mislim, da bom ostal tudi v bodoče, tudi če ne bo soli v kuči! Mkhael Lenarčič, tajnik društva št. 31. j (Pripis: Prodal sem tudi 6 Družinskih koledarjev. S tem pa ne rečem, da sem jas kak vsegamogočnež, ampak gre čast ki so v soglasju s socialističnimi načeli. mmmmammrnmmmmmmimmmmm^ Hoover vêtirai še en zakon Washington, D. C.-—Hoover je v torek vetiral določbo, da posebni kongresni odbor v bodoče nadzoruje vsa povračila od dohodninskih *n cfedš&nskih Pomagajmo dnevniku takoj! I Hudaon, Wyo. — Vprašanje dnevnika Prosvete je sedaj na dnevnem redu. Razprave se sučejo okrog rsznih reševanj, Pro-aveti pa je najbolj potreba naročnikov, ki bodo plačali v gotovini, da se dnevnik postavi na trdna tla. Društveni tajniki so zastopniki za dnevnik Prosveto, pa mislim, da jih je prav malo, da bi agltirali zanj, dobe pa 20% provizije pri naročnini. Za zastopniku naj ae bi pooblastilo Č)ane, ki niso zmotni za težku dela, pa bi imeli več časa agitlrati za Proaveto kot Člani, ki delajo. Takemu človeku tudi ne bi nihče rekel, naj gre delat, ne pa lenarit okrog a tem, da naročnino pobira. Društva naj Izvolijo delegate, ki bodo poskrbeli, da se nekaj temeljitega u-krene glede dnevnika Proaveto, tako da bo še nadalje dnevno zahajal v slovenske hiše In bodril slovenske delavco. Čital sem vse dosedanje razprave o dnevniku, pa nihče ne priporoča splolne bratske vsajemnoatl in sloge ter sodelovanja sa dnevnik. Treba je akupnega sodelovanja, da se pomaga dnevniku uspešno. . ____sem tudi odlok gl. odbora, ki Je odglasoval, da se ukine sobotna Izdaja dnevnika Prosvete in da se Ust zmanjša na šsst kolon. Nlsom proti tsmu odloku, ako ni bilo v danih razmerah druge poti. Sem pa proti temu, ker je gl. odbor s tem odlokom tudi pometel z eno uredniško silo, pa nI vprašal kako se bo prizadeti živel. Bratje In sestre, po-magajts dnsvniku Prosveti, da ae ohrani in da gre nazaj v staro obliko kot je bil lani. Dnevnik Prosveta je najboljši slovenski list izmed vseh slovenskih listov. Zato pa zasluži našo pomoč takoj!—Frank Rollch. Proavetlal zastopniki val Sharon-Parrsll, Pa.—Da Prosveta ostane dnevnik In v velikosti ko Je bila leta 1982, Je treba: 1. Plače v uradu Prosvete naj se znižajo. 2, Provizija 20% vsem lastoprftkotn Prosvete, knjig in oglasov naj odpade. 8. Potovalnih zastopnikov nI trebs, kajti v vsakem vsčjera mestu In kjsr so Slovsncl v skupinah, js gotovo tudi društvo SNPJ med njimi. 4. Društveni tajniki SNPJ kot zastoji Prosvete naj odpadejo vsi, ker nenicah je bilo septembra 40 de- ta pravica spada zakladnemu de- L, ^ bi p^j^j «Ave Marijo" lavcev, ki sa bili le delno sapo- partroentu, ne kongresu. Ko Je L. . n4i bUo lltIHîha#) ... w -j.»«™...............davkov, ki Jih stranke Pr«več «u««.«^, . . M delavk. Pri pUU» Ho««-J..govoril, ^¡^Z^ H.kom, k.J-| ftjJj^Jf Stojiš nas. H I J Da list ostano kot Je bil: 1. Vsako društvo SNPJ naj bo naročnik na dnevnik Prosveto iz skupne blagajne. List naj bi se dostavljal tja. kjer društvo zboruje, du se ga o priliki lahko dobi v roke. 2, Vsako društvo sleni. Obrtniki imajo le še kakih 15 kvalificiranih delavcev. Skupno je bilo torej septembra zar poslenih okrog 800 delavcev, katerih mnogi pa so le delno zaposleni in jih zaslužek ne pre- I l lrAti- iko je življa ter jih je treba podp Lahko zdaj izračunate, koli! lil nižja zbornica hotela veto ovreči, ni bilo dvotretjinske večine. Avstrijski škof obaoja fašiste Lini, A v s t r l j a.—Dr. G. škof, Je te bi gotovo ne bilo uspeha.) Val na noge za naš dnevnik! Bridgeport, O. — Na dnevnem redu sedaj je vprašanje I dnevnika Prosvete In pa vpra- Foehlner, katpUšk|| __ „ P ■ ■ , da so narodni socialisti (fašisti) ________________ brezposelnih v tej dolini. Nekaj pripftdniki nekrtčanskega nacio- L,. ^ , radi postoječih rsz-jifr Je res odšlo kam k sorodni- naUinm. in materialoma, zato ^Vpal^ti^U pa Je, u---«—-------1 katoliki ne smejo biti zraven. ,mer in i,H"lvnw' .rT Zdravnik je svojo službo zane-inja dopolavoristlčna orga^ I marjal, denarja je bilo dovolj, ija priredila Silvestrova-1 pa sta kar potovala po svetu In V jutranjih urah v temi se|se zabavala. Zdravnik je seveda kmalu spoznal, da je vse skupaj neslan dovtfp In da njegova [vračal tajnik te organizacije >fani v spremstvu svojih o- JJ Je nosil ves izkupiček pri-litve v znesku 660 lir. Bliau rovega doma ae Je iz teme "il in stopil predenj neki lanec s karablnko, nameril in služkinje proti domu. S|*ena njune poroke sploh ne Jemlje za resno. Nekaj časa sta zatajevala in živela, potem pa se je Holmesova nenadoma navdušila spet aa Kalifornijo. Pri- ___________šlo je menda—tu ali v Ameriki feinko na tajnika Štefanija I—do ločitve. Zadnje njuno svi Ka iKizval, naj obstane. Ste- denje je bilo v Ameriki decem->«' je skušal umakniti, to- bra, nakar je Nedeljkovič odpo-neznanec je sprožil strel in toval s parnikom v Evropo, preje Zadela Štefanija v des- ti Parizu. Sredi poti, na božični «oleno. otroci in služkinja eo večer, ae Je v svoji kabini obe-** v strahu raabežali, zbežal sil. Pri njem so našli kratko pije tudi neznanec; šele čez smo, v katerem pravi, da ne «no-«> prenesli ranjenega SteftJ re prenašati tega tavanja is ta-domov. Kdo bi bil napada-1 kih razmer v povsem drugsčne m znano. Preiskavo je vzel razmere, seliti se is enega eve-»am goriški kvestor Mo- tovnega nazora v drugega—vse P , '»ddelkov karabinjer- to da mu že preseda in zato raj-Micijukih agentov is Go- ši zapravi v hipu vse življenje. K izvršilo mnoge hišne pre-S«veds je bilo takoj are-h mnogo ljudi, kajpada Med njimi iščejo N*l*d je bil izvršen v nameri« da bi si aa-PrUastll veselični izku- H*«a «upajo.—V Ijub-M občiasiMi svetu se k"ha Kar je klerikalnih svetnikov, ti se \ ■ °datopi|| t u temeljev a-so ai vsa važna aaate prilastili tisti člani ob-P^ta. ki ao pristaši dr-»trznke, režimovcf. Hkra- na kmete, drugam pa Jim o ne kaže. V tujino ne morejo, ker se od tam vračajo celo oni, ki so bili tamkaj po 20, 40 let zaposleni. V Srbijo Jih vabijo v rudnike razni Inseratl lo agentje, a od tam skoroda vsi pobegnejo, ker ne dobijo plače, ni stanovanj ne Človeške hrane, priganjanja pa čez mero. Za redtftdjo univerz. — Prosvetni minister, ki prav te dni raapravlja a univerzitetnim! rektorji o redukcijah nekaterih fakultet, Je izjavil novinarjem, da ao vesti o nameravanih spremembah na univerzah prezgodnje in v objavljenih oblikah netočne. V dalj a jem razgovoru pa Je izjavil, da ao univerze preobremenjene s fakultetami, in da Ja zaradi tega korektura v tej smeri absolutno potrebna. Prav tako sa zavzema za osamosvojitev nekaterih fakultet (najbrže tehniških). Poteota kem veati o redukcijah na verzi niso izmišljene in čikailOm učiteljem znižajo plače . Chicago—Mestni šolski od-_________________ _ , bor Je. v pondeljek zvečfr ekle-^^,, ^ n»ročnik^li podpornik nil, da da bodo izvoljeni možje, ki bodo resnično zastopali jednotine principe in delovali na tem, da ostane Prosveta šs nadalje dnevnik, Moje mnenje je, ako 14,000 učiteljem in u-|in€Vnjkl Prosvete, da ne more čiteljicam ter 4000 drugim na- biti dober delegat, da bi resnično meščeneem v šolah znižajo pla- |deUU M jednotina načela. Kaj če za 16%. I cembra Izvoli enega zastopnika Proaveto, knjige ln sploh za , kar spada zastopniku. 8. KJor ni v nsaslblni društev SNPJ, so pa gotovo dobri naročniki in čl ta tel JI Prosvste in se limed njih enegs pooblasti sa ia* stopnlka Prosvete od strani u-ravitelja Prosvete, 4. Provizl- ti Prosveta Js tisto sredstvo, ki je postsvllo HNPJ na noge, da je danes največja In najboljša slovenska podporna orgsnlzscl- ja v Ameriki. , Vsak član je vedel ob prlsto- _ prla vrata. Hneia je H1SIP, k m « md^pil, za-1 m«, m onevnis rivsv» vlog. Banka je biU dvakrat oro- ^ * [>,,1 K rtrl-k ^sjal kot je bil. pana v zadnjih dveh letih I*j€ VHMk Uir°vor' -- I i^^n ^tr«r Banka v North CMV Propadla I The Lake County State Bank I of North Chicago Je 24. Jan. v* pria vrata. Imela je $766,206 naj bi bila vsem zastopnikom 10%, kar bi zadostovalo. 5. saka družina, ki spada v društvo SNPJ, naj bo naročena na dnevnik Proaveto. (To bo ena izdaja dnevno za družino.) Tako tudi samci In ssmske ženske, ki so odvisni sami od sebe, bi morali biti naročeni na V|nev-nik, in dnevnik Prosveta bi lah- Tete Reza pelje avojega mop-sa na sprehod. "Čudno ščens imate," reče neki dečko teti Rezi. "Kakšno ščens! To je moj 'PusiT ga ogorčeno zavrne teta. "Tako?" oeupne Idočka. "Pa Je čiste podoben ščenetul" nja z njenimi principi ali a Prosveto, prszen. Posebno društveni uradniki bi morali biti na-I ročni k i Prosvete, dosti pa Jih Je, {ki niso, ampsk podpirajo druge I liste namesto svojega. Težko mi | je bilo, da se Je Prosveta zmanj šala. Ako bi članstvo hotelo bi tega ne bilo. Prosveta se mora obdržstl ns vssk način! Kon venci ja mora rešiti njeno vpra Šanje. Posebno društveni odbor Desetodstotno odtrgsnje provizije bi tudi neksj zaleglo v korist Prosvutl, fte boljše bi pa bilo, ds tisti, ki kriče, da as da Prosveti podporo, to store. Plačajte vašo naročnino naravnost na naslov Prosvete In 20% jI boste s tem prihranili. Sedaj podpiramo s 20% zastopnike, kar ni potrebno, ako smo sami zmožni pošiljati naročnino za napredek Prosvete. Seveda to ne bo ugajalo vsem sedanjim na niki bi morali podvzetl korake, | g^topnlkom, ali ml, ako hočemo imeti dnevnik Prosveto, podpi-rajmo list, ns posameznih oseb. Ne oziraj mu ss, če se kdo jest, da zastopniki morajo biti kot sedaj s 20% provizije. Ml hočemo, da bo list kot Je bil in da da ae čl m veš članov naroči I dnevnik Prosveto. Nekaj dolirih odmevov se je Ifte pokazalo za dnevnik, upati pa 1 je, da jih bo še več. Kajti vsi i mi smo zastopniki našega dnev-1 n|/ÏKjdra, Ur ^ ^aja vsak Na .1*1 Je veMke bejae ležale. U ga je yOmzmmWu h državah. Amerika piapaglra w m preaa ja mjm republika KelemMJa aarečlla f Zdru nlka Pnmvete. ker je naša tast-al na Zste pa moremo VHf sgi tirati m naš delavski dnevnik Prosveto, ki ga Izdaja naša H N. IM.I • iŠH r, 4ru|tvo 18 dan. Proč s provizijo l Ako smo zs Izboljšanje Prosvste. bodimo vsi njeni lestopnlkl brezplačno! Aston VsImtlnčU, društvo Ifi. W> J------- ŽELEZNA PETA roman. Prevt,! Vuk. PHOSVETÍ 26. JANUj stvareh zelo nežnoču- Emeet je bil v taklJl ten Ni ponovil svoje želje, dasi Je predobro p£nel veliko zadrego, v kateri jebila radi .red-štev socialistične stranka. ^sSta v prenočiščih," je nadaljeval ikof. "Vendar se bojim in »e oetajsm dolgo na enem mestu. Najel sem tudi dve sobi vde-lavskih stanovanjih v različnih četrtih mesta. Potrata je to, vem, ali potrebno je. Nadomeščam to s tem, ds si kuhsm sssn. Večkrat jem v cenih kavarnah. Tamalijl so zelo ddbri, ko Je zrak pozno zvečer hlsden. Vendsr so dragi. Izvohal sem pa, kje se zs deset centov dobijo trije. Niso sicer tako ile prevelike zapreke. Ustmena propsgsnds pa še nI bila upeljana. Zato je prišlo, da so politlkarji, kova gospoda Calvina, ki so bili ssmi rszlsščeni posestniki, ddblll kmete na svojo strsn in zapravili njih politično moč v volilnem boju za svoje cilje, ki so bili nesmiselni. "Ubogi kmetje," ae je jezno «nej al Ernest Truste Imajo od začetka do konca." In to je bil resničen položaj. Sedem velikih truatov, ki delajo skupno, je zložilo svoje ogromne preostanke in osnovalo poljedelski trust. železnice, ki drže v oblaati tovorne cene, bankirji in meničnikl, kl obvladajo cene, ao kmete zadolžili že davno. Banke in vsi tru-sti ao jim že davno poaodill velike vaote denarja. Tek* so ujeli kmete v mreže. Treba samo še mrežo potegniti iz vode. Poljedelski trust je poskrbel za to. Že težki časi so leta 1912 ns poljedelskih tržiščih povzročili strahoviti padec cen. Sedaj ao se pa znižale cene namerno, kar je povzročilo propast kmetov. Železnice pa so s svojimi visokimi tarifi zlomile hrbtenico kmetu-isvoz-ničarju. Kmetje so bili prisiljeni si izposoj e-vsti vedno več denarja. Med tem je pa bilo nemogoče poravnati stare dolgove. Vsled tega je sledil veliki, hipoteksrni zapis in pomnoženo kupičenje dolžnih pisem. Kmetje so krat-komalo prodajali svojs .posestva poljedelskemu trustu. Drugo jim tudi nlgpreostalajo. In potem, ko so odstopili svojo latthlno, so delali za poljedelski trust kot oskrbniki, inšpektorji, preddelavci in navadni hlapci. Delali šo za mezdo. Postali so tlsičanl, kratko — sužnji, ki so bili navezani na grudo in prisiljeni delati za mezdo. Niso mogli bežati od svojih gospodarjev, ker so oni bili člani plutokrscije. Niso mogli tudi v mesto, zakaj tudi tukaj je imela plutokrscijs oblast Edino možnost so imeli, zapustiti domsčo grudo in postati postopači ter glsdovsti. Pa tudi to jim je bilo preprečeno, zakaj izdani so bili strogi zakoni zoper postopaštvo, ki so se brezobzirno izvajali. Tu in tam so se seveda še nsšll kmetje in cele kmečke skupine, ki jih razlastitev vsled nenavadnih razmer ni zasegla. Ali bilo jih je malo ln niso prihajali v poštev in tudi te se je na nekak način v prihodnjem letu pogoltnilo. Na podlagi tega ao jeaeni 1912 voditelji so-cisliatov, izvzemši Ernesta, bili prepričani, da je prišel konec kapitalizmu. Vseeno, kako težki so časi ln ne glede, da je valed tega strašno narastla armada brezposelnih, so bili prepričani, da je nastopil konec. Brez ozira na to, da so bili uničeni kmetje in srednji sloj in da ao delavske organizacije pretrpele poraz na osli Črti, so socisllsti trdno verjeli, da je nastsl konec kapitalizma in vrgli so plutokracijl rokavico. Ah 1 Kako smo podcenjevali moč nasprotni-ka 1 Povsod so oznanjevali aocijalisti svojo bližnjo smago ob volilnih urnsh in oriaavali s razločnimi beaedami položaj. Plutokraclja je dvignila rokavico. Ona je bila, kl naa je, tehtajo ln preizkušavajoč premagala a tem, da je razdvojila, razkoaala našo moč. Ona je bila, ki je dala po tajnih agentih razkričati, da ao socialisti zasmehovslci boga in brezverci. Ona je bila, ki je pozvala cerkve, pred vaem katoliško, na plan in nam a tem odgnala mnogo delavskih glasov. Plutokraclja js bila, kl je, seveda sopet po svojih tajnih agentih, vzpodbudila kmečko stranko ln nato kmete razpršila v mestih in v vrstah umirajočega srednjega stanu. (Dalje gvfkešajlš.) obležala na vodi. Potem je začel prevrnjeni čoln počasi plavati proti zapa-dn. K. W. Aramia: Pri NovobogatiMvHi Liam O'Flaherty: Morje je bilo mrtvo mirno. O vetru ni bilo duha no sluha. Soince Je aljalo visoko na nebu. Seamua OToole In Mlchal Hal-loran ata ae peljala iz Kllmur-rage v Rooruche z novim čolnom, kl sta ga bila prav kar kupila. Sveši katran ae je leske« tat na aolncu, mota sta prepevala med veslanjem kosmate popevke. V Kllmurrsge sta ae bila pošteno nacuksls žganja. Oba sta bila krepka mlada maša. OToole je vealal spredaj. Čepico Je Imel poetran! tako, da se je videlo njegovo belo Čelo nad rdečim dbrazom. Mičhal Halloran Je veslal zadaj. Njegova gola glava Je Imela obliko stožca. Veslala sta baš mimo Colll-namhanakega pristanišča dro miljo od obale, ko Je OToole naenkrat nehal veslati, rekoč: "Napi j va eet" — "Nič nimam proti," je odgovoril Halloran. Izpusti vti vesla. OToole je pograbil steklenico žganja. Jo odmašll in napravil nekaj krepkih požlr-kov. Potem Je molče pomoli steklenico Halloranu. Halloran je napravil krepak poštrek in vrnM steklenico. 4To bo dovolj," je zamrmral. — "Beži k vragu!" je zagodrnjal OToole ln znova nagnil eteklenico. Halloran ae je obrnil na svojem sedežu in pograbil steklenico. O'-Toolovl zobje so zaškripali ob rob, ko mu je Halloran iztrgal steklenico is ust Halloran se je nagnil nazaj, da bi pil. OToole Je zaklel ln kresnll llallorana s desnico po obrasu, da ss mu je zgornja ustnica kar zakrivila. Steklenica Je padla na dno čolna In ss radblla. Tudi Halloranova glava je padla na dno čolna In se odbila, do i je hotel s rokami In nogami skobacati pokonci. S krvjo šalite oči so se svetile in zakričal je. ko Je poekuail vstati. Široko odprtih ust je planil tudi OToole na noge In ga zgrabil za telov nik. Is «epa Je potegnil not Odpiral ga je, pa ga je naenkrat Izpustil in ss opotekat. Halloran Je snovs sarjul. Stal je na svoji klopi, držeč v levi roki kamen, ki ga Je bil pobral na dnu čolna. 2e je ss vihtel roko, ko ee Je čoln močno nagnil na levo stran in Halloran je omahniL Ko ae je čas vse izpremeni, tudi čase. Kdor je bil pred desetimi leti pri Novobogatinovih, bi zdaj njihovega doma ne spoznal. Ne spoznal bi zakoncev Novobogatinovih. Gospod Nikodera se je popolnoma izpremenil. Zdaj ne kupuje več za drag denar starinskih predmetov, slik in umetnin, tem pogledu se je docela o-Madil, ker je prišel do spoznanja, da ta roba ne nese obrsst in ne sksče več v ceni, kakor prva leta po vojni. Sploh ne govori več rad vojni, niti slišati noče o nji.-¿Bo so se bile začele nedavno širit: vesti o vojni nevernosti na Daljnem vzhodu, ae je pokaza gospod Ntkode m odločnega pacifista. In kako bi se ne? Vea svoj kapital ima zamrznjen, naložen sicer varno, toda v nepremičninah. A brez gotovine n: nobenih vojnih kupčij, ne dobav. ------- Vojna je zdaj v očeh gospoda Nikodema pravi bič človeštva in nič drugega. Čas vae iz premeni, tudi čase . Tudi goapa Nežka je popolnoma lzpremenila fazono de pred dea^imi leti ae je najraje aukala po kuhinji in če je že za hip priaedla h gostom salonu je sedela liki lipov bog in niti besedice ni črhnila, da b se ne zaletela in izdala. Poznala se je dobro in pazila je, da b vpričo. gostov ne bleknila ka, nerodnega. V teh desetih letih je pa že moral človek kaj ujeti v družb Saj je prečitala cele kupe no-vln. In koliko gledališč je ob-lezla, koliko prispevkov plačala v raznih družabnih krožkih, klu bih in društvih! !Zdaj je pa drugače. Čaa vae izpremeni, tudi čase . , Zadnjič, ko je bila pri Novobogatinovih velika družba in so praznovali konec predpuata je gospa Nežka že kaj aamobit-no. zabavala goete: — Saj pravim, naša poljska žena doseže vse, česar se loti Recimo, gospoda, postavim mo ta radio. V mojih otroški letfh še ni bilo o njem duha ne sluha, lepo vas proaim, a »daj akoraj nimamo strehe brez an tene in če gre človek po cest sliši melone skozi vsako okno nekakšen amplojon. In vae ha bore tri zlote mesečno, kdo Je izumil ta radio? Nihče drugi nego poljska žena ... No, kako se le piše, da bi jo šment ... Ta gospa Sladkowska v Parizu . .. No, mar nimam prav? Ali vzemimo obleke, ženeke Obleke. Ko sem bila jas dekle, smo se oblačile tako, da se je videl aamo nos, vse drugo je moralo biti akrito Zdaj ao pa obleke tako inteligentne, da lahko moški že od daleč vidi vae, kar ga zanima. * In sopet je tu poljaka žena, kl ae zna tako galantno oblačiti. -In ko je začel nekdo izmed go- —r«Wrated Pictur*. Dom radarja Joe Carsa, člana nove radarske unije, ? Tayk>rvilla, IIL, potem ko so mn kompanljski prijatelji "dobrot jutro" z dinamitom. P V. tu tako hudo, ko so pa ljudje postavili vse na glavo. ln gospa Nežka Novobogati-nova se je zmagoslavno ozrla po svojih gostili. Nihče ji ni ugovarjal. Izpremenila ata se naša mila zakonca Novobogatinova! Oh, kako sta se izpremenila! Čas vse izpremeni, tudi ča-se. # • m*>larj< Dobil je Pomen aU9e •Plnkerton bi imel dobiti 10,-rjev dote. pa aamo 1000 dolar je Vi ■ •Plaho ae obrne k svojemu tastu: *Ali bi vas smel opozoriti, da manjka še ena ničla?" vpraša. "Ničla ste vi," odgovori n* sajeno tast. Sreča v nesreči] Zdravnika pokličejo k ki se je zastrupila z — Kako je mogoče, di mu sinčku nič ni? — ae — Ker je bil včeraj ipa sem ga poslala spat br čer je. FlCt Ustanovljen pred 3« CENE 430 ZMEI Preiskava zast Nasproti Davit pr v 2. nad-etrooiu. PcJaaniU vw LINE raak Mudai tesat aU HAMBURG-AMERICAN ITT M. MICHIGAN AVE. CHICAGO NAROČITE SI DNEVNIK UST PRQ3VETA Pa sklepe ». redna konvencije sa sedaj lahke narefl aa Ust prišteje eden. dva ali tri člane ls este d nižine la Is aneg naročnini. Ust Prosvete stane sa vse enak», sa člane aH aečlaat eno letno naročnina. Ker pe člani le plačajo pri aesmaenta $MI ssi ae Jim te prišteje k naročnini. Ml prištejemo enera, dva ali M ene društae k en! aaročalni. Torej sedaj aft vsroka, reči. da Ja draf aa liane S. N. P. J. List Proeveta je vaša* lastnina la akere v vsaki drnžlnl nekdo. U U rad «tal list vaak dan. Torej i priliko, da se tadi VI naročite aa dnevnik Presvete. Cena Usta Za Zdrnž. države in Kanado |SJt Za Cicero la CUcago fel 1 tednik in......«•••P... (JI 1 tednik in............. t tednika la............MS g lešnika Is............ g tednike In............MS g tednike in............ Ispehslte spodnji kupen. priložite potrebne vsote denarja si Older v pisma In si naročite Proeveta, Ust, ki Je vaša testaba. Pojaaullo:—VaeleJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti Bes I •U «e ae presoli proč od družine in be sahteval sam svoj Ust tečsfcl moral tisti član is dotične družine, kl je tako akupno naročena m ' Prosveto, to takoj nasnanltl upravništvu lista, In obenem doplačati vsote lista Prosvete. Ako toga a« store, tedaj saora apravolit?« datum aa to vsoto naročniku. PROSTBTA. SNPJ, MC7 Se. Lawadale Ave, Chteege. H peMJam naročnino en list Preevota veste I- CL prijel z obema rokama roba čol na, da bi dobM ravnotežje, mu je padel kamen v morje. Oba ata atala težko aopeč pokonci ln si glodali ardlto v očL Vaak je stal razkoračen nad avojlm sedežem, srd ln pijanost sts odsevala obema is oči. Nato ae je čoln nehal gugatl. Zarjula ata ln ee spoprijela. OToole je dvignil levo nogo in brcnil Hallorana v trebuh. Hal loran je zastokal In ae skrčil. Čoln ss je nagnil, ko je OToole I stov hitro govoriti o tej prekli-stopil naprej, in oba sta se pre-lesni gospodarski krizi, je go-kopicnila čez drugo klop. Hal- spa Nežka tudi V ta pogovor ju loran je bil spodaj, OToole jejnaško posegla, rekoč: — To so po mojem mnenju prasne čenče ... V starih čaaih, ko je hodil po avetu še Mojzea, je živel mogočen kralj in ta vam je imel dolarjev, funtov, dragu- la aa pa legel nanj ln ga krepko stisnil zs vrst Halloran je tetko vzdihnil in se skušal Iztrgati Iz krepkih nasprotnikovih pesti. Potisnil Je OTooleve noge čez levi rob čolna. Coin ae je praU-l^ |n vaakršnih zakladov, da t ÛSfï nâi^it!în- w J* a°vek »voj živ dan ne pro- ÎLÏLîî0^ EÍ V0d0* ?*? ,U Imenoval ae Je ta mogočni tarto«*. HtBogMOfo telo na k» bogati kralj Krizi, in vsi so je prevalilo na desno stran èol-L^ Uv{