48. številka. Ljubi jana, v sredo 28. febrnvarja XXVII. leto, 1894 Uhaja vsak dan aveeer, iiimli nedelje in praznik*, ter velja po pot ti prejeman za svatr o-ogerBk e dežele za vse leto lfi gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor pofitnina znafia. Za osna ni Is plačuje se od eetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aii vefikrut tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Nlavno p. n. občinstvo nljndno vabimo na sov« naročbo, star« gospode naročnike pa, katerim bo potekla koscem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravom času ponove, da pošl-IJan|e ne preneba In da dobe vse Številke. „SLOVENSKI NAROD" velja ss I<|nbljaa*-ke naročnike brea pošilja. n|n na dom s Vse leto . • . gld. IS*— I Četrt letn . . gld. S*80 Pol letn • . . ,, o*50 j Jeden mesec. „ 1*10 Mm pošiljanje nn dom ne računa lO kr. nn mesee, SO kr. sa Četrt letn. 8 poill|anJem po po* 11 veljnt Vse leto . . . cld. IS*— I Četrt letn - . . gld. 4* — Pol letn ... ,, S-— I Jeden mesee . ,, 1*40 ■V* Naročaje se lahko a vsakim dnevom* a k krat u se mora poslati tndl nnročnlnn, drugače se ne oslramo nn dotično naročilo. UpravniitvO »Slovenskega Naroda". Interpelacija o Celjski gimnaziji. Primerno je, da o ti interpelaciji Se jedenkrat spregovorimo. Jedrnata je, ali vendar v vsakem oziru dostojna. Klic je, koji nam vsem izhaja it srca! Poslanci Gregorec, Ferjančič in Nabergoj osvetlili so si ž njo svoje lice. Da pada pri ti svetlobi na druge nekaj teme, tega niso zakrivili omenjeni poslanci, nego drugI, ki molče. Da so naši poslanci s svojo interpelacijo za* deli v črno piko, o tem Brno se prepričali, ko smo začuli glasove iz nemikega Celja. Ta Celjska svojat, ki pljuje na nas kjer more, spustila se je sedaj v pravo huronsku kričanje, in dr. Gregorec, dični naš poslanec, bi danes ne bil življenja varen, 6e bi stopal po ulicah našega Celja! Ni je psovke, s kojo bi Celjski pokvarjeni Nemci ne blatili imena nagega državnega poslanca. Kolikor več blata, toliko večja je čast! In da pride vmes tudi nekaj denuncijacije — brez te Nemci itak živeti ne morejo! — pa tiskajo z debelimi črkami v svojem smrdljivem glasilu, da je interpelacijo podpisal tudi državni prav dni k dr. Ferjančič. Le po njem torej, ker bi dr. Ferjančič, ko je že vendar jedenkrat državni pravdnik, v državnem zboru ne smel nikdar pozabiti, da mu je tudi tam predstavljati državnega policaja! Krasne pojme imajo ti kulturonoBci o dolžnostih državnega poslanca! Sicer pa Štejemo tudi dr. Fer jančiču v čast, da tulijo za njim ti Celjski steklifli. Čemu tulijo: Zategadelj, ker sami predobro vedo, da pridejo časi, ko jih bodemo z mokro cunjo v kot pognali, ter tako ukrotili, da si niti glasu od sebe dati ne bodo upali! Gregorec, Ferjančič in Nabergoj dregnili so s bvojo interpelacijo v pravo sršenovo gnezdo. In CelJBko zabavljanje služi nam v najboljši dokaz, da je bila interpelacija potrebna. Kdor zabavlja, občuti, da zastopa nekaj nepravičnega! To velja stokrat glede Celjskih Nemcev! Nekaj tolažbe pa jim je vender ostalo. Tolažijo se s tem, da interpelacije ni podpisal niti Miha Vodnjak, ta štajerski diplomat prve vrste, niti kdo drugi iz Hohenvvartovega kluba. Podpisali je niso poslanci iz Hohenvvtrtovega kluba, in zategadelj se z začudenjem povprašujemo, kako je to mogoče. Za kulise ne moremo vselej pogledati, ali vender smo prvi hip bili prav zelo presenečeni, ko spodaj pod interpelacijo — o Mihi Vodnjaku vemo že naprej, da bi take interpelacije, ko vender Štajerskih Slovencev potrebe tako dobro poina, nikakor ne pod* pisal — nismo čitali imen kakor so Šuklje, KIud, Povše, Globočnik, in drugi. Nemci se tolažijo s tem, da teh imen ni pod interpelacijo, ter si razkladajo zadevo tako, kakor bi Šuklje, Klun, Povše ne po-kladali nikacega pomena na to, dobimo li slovenske paralelke za dve tretjini slovenskih učencev na Celjski gimnaziji ali ne! Upamo, da Celjski Nemci ne Bklepajo prav, in da bi iščejo tolažbe tam, kjer je najti ni. Sicer bi bila nam majka pretužnal Stvar si tolmačimo drugače, ter menimo, da se Gregorec, Ferjančič in Nabergoj niso obrnili do gospodov v Hobeowartovem klubu, prej kot ne v za- LISTEK. Veročka. (Ruski spisal A. P. Čehov, poslovenil J. J. Kogej.) Konec.) „Au, da bi se le po sili ne zaljubil v njo I" se je prepričaval, a hkratu mislil: — „kaj pa, ako se po sili ne zaljubim? Saj imam že 30 let! Boljšo ženske, nego je Vera, še nikdar nisem videl in je nikdar ne bodem ... O, pasja starost! Starost v 30. letu!" VSra je šla pred njim vedno hitreje s povedeno glavo, ne da bi se ozrla . . . Zdelo se mu je, da se je samega gor j ti ziuedlila, zožala v plečih . . . „Zdi se mi, kaj se godi sedaj v njenem srci!" si je mislil, gledaje jej na vrat. „Gotovo jo je sram in jej je hudo tako, da bi rada umrla! Za Boga, toliko je v vsem tem življenja, poezije, smislu, da bi se kamen ganil, a jaz . . . jaz sem grd in bedasti" — Čujte, Vera Gavrilovnal vzkliknil je proti svoji volji. — Nikar ne mislite, da sem jaz . . . da sem jaz . . . Ognjev je zajecljal in umolknil. Pri vratih v vrt je VSra urno pogledala nanj, pripognivši se, 80 je zavila v robec in naglo Sla po drevoredu. Ivan Aleksejič je ostal sam. Vračaje se nazaj proti gozdu, hodil je počasi, neprestano ustavljal in ogledoval se na vrata v vrt s takim izrazom na Bvojem obličji, kakor da sam sebi ne veruje. Po cesti je iskal sledov Včročkinih nog in ni mu Slo v glavo, da deklica, katera mu je tako ugajala, mu je ravnokar razodela svojo ljubezen, in da je on tako nerodno in okorno odklonil njeno ljubezen! V prvič v svojem življenji je imel priložnost, da se prepriča v dejanji, kako malo je zavisen Človek od svoje dobre volje, da poskusi na samem sebi po loža j poštenega in odkritosrčnega človeka, kateri je provzročil proti svoji volji bližnjiku hudo, nezasluženo trpljenje. Vest ga je pekla; i u ko se je Vera skrila, se mu je začelo dozdevati, da je izgubil nekaj posebno dragega, bližnjega, čeear ne najde več. Čutil je, da z Vero mu je izginil del njegove mladosti, in da minute, katere je prežil tako brezplodno, se mu več ne povrnejo. Prišedši do moBtiča, se je ustavil in zamislil. Želel je najti vzrok svoje čudne hladnosti. Da ta ni ležala zunaj, temveč v njem samem, bilo mu je jasno. Odkritosrčno je priznal sam sebi, da to ni razsodna hladnost, b katero se tako često ponašajo pametni ljudje, da ni hladnost sebičnega bedaka, temveč onemoglost duSe, nesposobnost globoko pojmiti krasoto, zgodnja starost, kateri se pridružuje še odgoja, neredna borba za koB kruha in uradno brez-družinsko življenje. Z mostiča je šel počaBi, kakor nehote, v gozd. vesti, da imajo ti gospodje svoje posebne naklepe, kojih ne gre motiti. In res, naši državni poslanci, OBtavši v Hohenvfartovem klubu, podali so se s tem na posebno svojo pot, in zatorej ne sme se jim kratiti svoboda, da hodijo po ti poti, kakor bo jim naj* bole vid*. Menimo torej, da slovenski državni poslanci v Hohenvvartovem klubu niti pozvani niso bili, da bi podpisali interpelacijo. Niti misliti si ns moremo, da bi, če bo bili pozvani, ne bili hoteli podpisati interpelacije, s kojo bo za štajerske Slovence ničesar druzega ne zahteva, kakor sama in gola pravica. Lahko pa ni predočujemo, da so slovenski poslanci, stojeći izven Hohenvvartovega kluba, V svojem lastnem imenu vložili interpelacijo, v dobri in trdni nadi, da bodo naši Hohenv/artovci istotako na svojo pest pričeli akcijo za slovenske paralelke v Celji, ker so te paralelke — kakor so tudi one v Gorici — nekaka skeleča rana na slovenskem telesu, ki se s koalicijskim smehljajem ne da prikriti, ali pa Se celo odstraniti. Ne bomo si torej mučili glave 8 tem, kako je prišlo, da slovenski državni poslanci iz Hohenvvartovega kluba niso podpisali interpelacije radi Celjske gimnazije — nam je vse jasno! Gregorec, Ferjančič in Nabergoj so si s to interpelacijo stekli veliko zaslugo za naš rod v zeleni Štajerski, v zaslugo pa jim štejemo tudi, da so s bvojo interpelacijo slovenske tovariše v starem Hohenvrartovera klubu postavili v tak položaj, da morajo takoj odkriti svoje lice, ter se z jednako odločnostjo potegniti za omenjene slovenske paralelke. Če bodo ti poslanci sedaj mol* čali, potem postavijo Gregorca, Fer* jančičainNabergoja nekako na laž, potem p o s t a u e j o Klun, Šuklje in Povše p r a v i g r o b o k o p i slovenskih paralelk v Gorici in v Celji! Zatorej pričakujemo, da bodo slovenski državni poslanci, kolikor jih je Še ostalo v Hohenvrartovem klubu, prav takoj vložili čisto jedenako interpelacijo do naučnega ministerstva, ker bi drugače ne samo ministri, nego tudi Slovenci Tukaj, kjer je bilo videti tu pa tam v črni, gosti temi jasne lise mesečnega svita, kjer ni čutil ničesar drugega, razveu svojih rnislij, želel je strastno, da bi si povrnil izgubljeno. In spominja ae Se Ivan Aleksejič, da se je zopet povrnil. Dražili so ga spomini in risal si je nasiljeno v svoji domišljiji Včro, ko je naglo korakal proti vrtu. Na ceeti in v vrtu že ni bilo več megle, in jasni mesec je gledal z neba, kakor umit; jedino le vzhod je bil oblačen in mračen . . . Spominja se Ognjev svojih opreznih korakov, temnih oken, gostega duha Bolnčnic in malinovja. Znanec Karo, prijateljski mahajo z repom, jo skočil k njemu in po-njubal mu roko ... Ta je bil jedino živo bitje, katero je videlo, kako je on dvakrat šel krog hiše, postal pri temnem oknu Vere in, mahnivši roko, z globokim vzdihom Sel zopet iz vrta. Čez jedno uro bil ja že v meBteci in truden ter pobit, naalonivši svoje telo in goreče lice na vrata gostilnice, trkal s Bkobko. Nekje v mestu je zaspano lajal p«'s in kakor v odgovor na njegovo trkanje bo zazvonili pri cerkvi na desko iz litnine . . . — Vlačuh ponočni . . . mrmral je gospodar-staroverec v dolgi Brajci podobni ženskim srajcam, ko mu je odpiral vrata. — Kaj se potepaš po noči, mari bi se lepo Bogu priporočil . . . Prišedši v svojo sobo, se je spuBtil Ivan Aleksejič na posteljo in dolgo, dolgo gledal na luč, potem zmajal z glavo in začel spravljati se v posteljo... morali misliti, da so tem gospod im državnim po-slancem slovenske paralelke v Olji in Gorici samo deveta briga ! Molčanje bi bil smrtni greh nad narodom, zatorej govorite gospodje! Slovenske šole na Štajerskem. (Govoril posl. Robič v deželnem zboru Štajerskem.) Na razne izjave g. posl. dra Starkla ne mislim na drobno odgovarjati, dejanskim razmeram naspro tujejo tako, da jih sploh ni treba zavračati. Gospoda moja! Ako z uredbo učiteljišča v Mariboru ni zadovoljen, tako sva iBtega mnenja. (Čujte! Čujte!) To učiteljišče je povsem nemSko učiteljišče. (Oho!) Prosim, vi mi absolutno ne morete ugovarjati, kajti na tem učiteljišči je nemščina za vse predmete, iz-vzemSi slovenščino, učni jezik. (Čujte! Čujte!) Gospoda nuji! Mi budemo zahtevali, da se nam v Mariboru ali v Celji uutanovi slovensko učiteljišče in ta zahteva bo tudi obveljala. Ponavljam, da o s i ne zadovoljni z uredbo učiteljišča, katero je g. poBt. dr. Starkel napadel, nismo zadovoljni, ker je ven in ven nunsko učiteljišče. Kar se je dalje reklo, da prihaiajo iz tega učiteljišča samo slovensko misleči učitelji (Oiio! Oho!), tako je bolje, da o tem ne govorimo, ker bi sicer moral omeniti razne preiskave, vršivše se svoj čas. Gospoda meja! Imen jaz n'kdar ne navajam. G. dru. Starklu Be je sljubilo, imenovati okrajnega šolskega nadzornika g dra. Ranuerja. G. dr. Starkel in vrti, ki poznajo tegu moža, vedo, da je bil vedno bližje i i *j 11 i k; stranki, kakor naši strauki. Pri uaSi stranki ni sploh u kdar bil (Posl. V oš n jak: Res je!) in ravno vaša stranka je napenjala vse sile, da ga spravi v Slovensko Bistrico, kar mora gosp dr. Staikel tudi vedeti. Kar se tiče slučaja samega, kateri .te emu:! goBp. dr. Starkel, in sicer gre za Solo v Št. Petru pri Radgoni, dovolil Bi bodem povedati, kako je faktično s to stvarjo. L. 1886 začela m; je v ^'oreujerad^onskein okraju uredba nemškega pouk t in deželno šolsko oblastvo je z naredbo z dne 19. septembra 1886, št. 4301, tole odredilo (čita): „iehem jo pojasnil, da bi to veljalo nad milijon, kar je na več let razdeliti. Ddlegaeijsko poslopje v Budimpešti bode I. 1895 gotovo in bode veljalo 390.000 gld. Glede nasvetovanega podržavljenja steuografikega bureaua državnega zbora je minister pojasnil, da je vlada ravnatelja naBtavila kot državnega uradnika, da pa mora prej Se poizvedovati, ali kaže aistemizovati mesta ostalih steno-grafov. Pri točki „dispozicijski fond" nastala je daljša debata, kute o so prouzročili mladočeški poslanci. Miuisterski predsednik je glede* ravnopravnosti rekel, da se drži vlada vedno in povsod ve-ijavn'h zakonov in da je vsem narodom jednako naklonjena. Dispozicijski fond se je odobril, kakor vse druge proračunske točke. Hrvatski sabor. Pogodba o svilogoistvu, s katero se je ta vele-važui del narodnega gospodarstva izročil koristo-lovatvu inaijarsk h zakupnikov, prišlu je te dni pred hrvatski sabor. Razprave so jako ostre. Opozicija je vlado moralično popolnoma porazila, vzlic temu pa ni upanja, da bi to imelo praktičen uspeh. Privrženci „Slavonca" Khueua-HedervavjS, ki neče biti Hrvat, dasi je hrvatski ban, bodo gotovo glasovali za vlado in za pogodbo. O pomenu te pogodbe se je že govorilo v „Pismih iz Hrvatske". Korupcija na Ogerskem. Na Ogerskem pride skoro vsak dan kako novo sleparstvo na dan; madjarsko-židovska korupcija je res velikanska. Sedaj se je zopet državni tajnik v poljedelskem miniaterstvu Eitnund Mikloš močno kompromitiral. Kot načelnik zadruge ogerskih kmetovalcev izposloval je pri vojnem ministerstvu, da je to prepustilo zadrugi večjo množim za slučaj mobilizacije pripravljenih otrob. Ministerstvo je to storilo s pogojem, da se te otrobe prodajo siromašnim članom zadruge za znižano ceno. Društvo pa tega ni storilo, nego otrobe prodalo, načelnik in odborniki pa so mej seboj razdelil dobiček. Vlada je vsled razkritja teh sleparstev odredila preiskavo. Mikloš se bo najbrž službi odpovedal. Viiaiijc države. Srbske novice. „Magyar Hirlap" javlja iz Beiegagrada, da se od sobote eem kraljeva palača, mioistersko predsedstvo in narodna banka jako Bkrbno stražjo, ker bo orožniki dva moža zasačili, ko sta prinesla dve močni bombi pred palačo mmisterakega predsedstva. Orožniki so ugasnili tlečo prižigalnico in nesli bombi v ministerstvo. Minister notranjih del je o tej do-godbi takoj kralju poročal in dal še tisto noč zapreti nad Bto sumnih osob, večinoma odpuščene uradnike, češ, da so v zvezi z zarotniki. — Tako rečeni madjarski list. Zabeležili smo to novico z vso reservo, zakaj srbski listi in tisti, ki imajo v Srbiji dobre zveze, ne poročajo o tem nič. Italijanske finance Razni italijanski listi javljajo, da se bode v senatu obnovilo zahtevanje, na| se zmanjša stalna vojska, dasi je Gribpi rekel, da so troSki za vojsko nedotakljivi. „Fanfulla" je preračunila, da znašajo takoimenovani nedotakljivi stroški 70 odstotkov vseh državnih izdatkov. Največji del te svote se trosi za vojsko. To je veliko več, nego zmaguje Italija in če se ne zmanjša vojska, pride na vsak način do redukcije obrestij. Ako hoče vlada pošteno in za Italijo častno rešiti finančno krizo, mora zmanjšati nedotakljive troSke, zakaj pojem „kulturni narod" se ne da spraviti v sklad s finančno politiko južnoameriških republik, in tako misli Crispi ioavgurirati v Italiji. Anarhisti. Včeraj izvrSila je Pariška policija zopet deset hišnih preiskav pri raznih anarhistih in zaprla Šest izmej njih. Tudi nevarni italijanski anarhist Novi je pri&el policiji v pest. Da se odškodujejo in podpirajo žrtve anarhističnih ateotatov, sklenil je ministerski Bvet, zahtevati od zbornice 17.000 frankov kredita. Domače stvari. — (Dr. Anton Mahnič in „Slovenski • Narod".}-Gesped-Teae s Kala ni imenovan škofom Krškim, dasi se mož obnaša sedaj tako, kakor da bi, izbran škofom, ne bil pobegnil v puščavo, kakor nekdaj svetniki, koje so le s težavo preprosili, da so prevzeli škofie breme. Ponižnost ni bilk nikdar vrlina dra. Antona Mttbniča in zatorej nam je um-Ijivo, da gospod sedaj nekako zameri sv. Očetu v Rmu, ker ga ni imenoval škofom na Krku! Svojo jezo pa zliva nad našim listom, Češ, da naj mu dokažemo, da je o m a d e že v a n e preteklosti in da je že bil obilokrat moralično obrcaa Počasi, gospod Anton! č?mu razobašate tukaj svoje zasebno življenje? Radi pri poznamo, da ste zelot, a sicer v tem življenji poštenjak in tudi do cela nesebičen človek. Kar pa bo tiče javnega Vašega delovanja — in samo to pride tukaj v poštev — pa še vedno trdimo, da ste Bi s svojimi pretepi — bodisi na bogoslovskem, b idisi na literarnem polju — omadeževali svojo preteklost. In če ste tudi časih vsled Bvojega kričanja obdržali zadnjo besedo — m orali Čn a premaga pa vender-le ni bila na vaši strani. Sveti dub izbira škofe ter jih imenuje po Rimskem papbžu. Pri ti priliki, dasi ao vaši prijatelji na vse kriplje naglašali, da bi bil dr. Mahnič škof po duhu sv. Pavla, šel je Sv. duh mimo, ter pustil dr. Antona Mahniča pri strani, kakor berača, ki ni vreden milega duru. In mi, ki Rtno dobri in vestni katoličani, bo tega veselimo, ker Bog nas varuj takih škofov, kakor bi bil dr. Anton Mahnič! Toliko v odgovor zadnjemu „Rininkemu katoliku"! — (Osobue vesti.) D želni odbor je deželnega knjigovodjo Frana Ravni barja vsled njegove prostovoljne prošnje po 43letnem službovanji v državni in d želui službi v pokoj prevzel. O tem povodu se mu je izreklo priznanje in zahvala na spretnosti in mnogoletnem trudu, s katerim je svoje duševne sile in zmožnosti posvečeval deželnim interesom. — Predsednikom okrožnega sodišča v Rovinju je imenovan deželnega sodišča svetnik Tuachar v Trstu. No i predsednik je zmožen hrvaščina in slovenščino. — (Slovensko gledališče.) Ker je za jutrišnjo četrto predstavo Smetanove opere „Proda na nevesta" zopet bilo toliko povpraševanje po Bedežih, da jib je primanjkalo v parterju, se bodo nastavili ob straneh stoli, za katere uaj se pa oglasi takoj, kdor jih želi dobiti, pri g. Češarku v stari čitalniški trafiki. — (Koncert F o e r a t e r.) Prijatelje glasbe opozarjamo še jedenkrat na jutrišnji koncert mladega umetnika gosp. Antona Foersterja, o katerem smo Že toliko laskavega Čitali v nemških listih G. F o e r s t e r, akopram rojen v Senja, je takorekoč naš rojak, ker je mlada svoja leta preživel v Ljubljani, kamor bo je preselil oče njegov, občečislani naš skladatelj Anton Foerater st., ki je slovensko glasbeno slovstvo obogatil z marsikaterim krasnim delom, Obiskovalci koncerta bodo gotovo imeli izreden užitek. — (Slovenske gledališke predstave v mesecu marcu) b.ido nastopne dneve: V četrtek 1. marca (opera), nedeljo 4. (drama, benefica g. Ign. Borštnika), sredo 7. (opera), soboto 10. (drama), Četrtek 15. (opera), ponedeljek 19. (praznik sv. Jožefa) (drama), veliki ponedeljek 26. (opera), četrtek 29. in bo bo to 31. marca. — (Nemško srce.) Dunajski župan umrl je v nedeljo nenadoma na nekem izletu, kateri je bil naredil z raznimi prijatelji na deželo. Na potu proti postaji Uekavvinkel je onemogel in'padel v omotico. Spremljevalci njegovi so se bali nesreče in ga nesli do prve hiše, stoječe ob potu, kjer so prosili, naj bi Htanovniki vzeli obolelega župana pod streho. Ženska, ki jim je odprla, je to prošnjo kratko malo odbila in prosilcem vrata pred nosom zaloputnila. Možje, sami odlični Dunajski gospodje, nesli so potem umirajočega župana do druge hiSe, ki je od prve precej oddaljena. Prosili so tudi tu, da bi vzeli stanovniki bolnega župana pod streho, a vse prednje bo bile zaman. Ljudje bo jim pokazali vrata in gospodje bo morali župana nest! doli do postaje, kjer je na trdi klopi ondotne čakalnice izdihnil dušo svojo. Ali ni to tragično, da župan prve in največje občine v celi monarhiji, on, ki je stanoval kakor kak kralj v jedni najlepših palač na svetu, da je ta mol moral takorekoč na cesti umreti, ker ga nemški rojaki njegovi v največji nevarnosti niso hoteli vzeti pod streho. O ti prehvaljeno in opevano zlato nem-fiko srce! Ko bi se bilo kaj takega zgodilo mej Slovani, kako kričanje bi bilo nastalo v nemških listih, ali kaj takega v Slovanih sploh ni mogoče! In ko bi največji capin v takem položaja, v kaker-šnem je bil Dunajski župan, potrkal na slovenska vrata, bodisi bogataševa ali siromakova, odprli bi mu prav gotovo. Mi .divjaki" Brno pač boljši, kakor „prijazni■ nemški prebivalci Dunajske okolice. — (Za „Narodni do m") v Ljubljani poslal je uredništvu našega lista e. g. Jauko F raso v, ces. in kr. vojaški župnik v Bišaucu v Slovenskih Goricah 2 0 kron. Živio vrli rodoliub in njegovi nasledniki! — („Klub slov. biciklistov Ljubljana") je imel minulo soboto v klubnej sobi pri „Slonu" svoj redni občni zbor, kateremu je predsedoval v odsotnosti predsednika podpredsednik g. Jakopič- lz obširnega in skrbno sestavljenega poročila tajnika g. Peha u i ja je raz videti, da je bilo društveno gibanje v minulem letu jako živahno. Klub je napravljal redoma svo,e zasebne izlete, udeležil se vseh večjih narodnih slavuostij, kakor v Kamniku, Kranji in sodeloval pri slavnostnem sprevodu o priliki vsesokolske sla v nos t i v Ljubljani. Bratski sestauek je imel klub dne 2 julija s klubom bi^ikliBtov ^Tržaškega Sukola" v Divači o priliki otvoritve cesarjeviča Rudolfi vilenice. Ismej dirk omenjati je posebno veliki match dno 11. junija mej gg. Bohincem in Koželjem, pri kojem je prevozil g Bohinec določeno daljavo 100 km. v 4 urah 35 min., g. Koželj pa je došel ua cilj 13Va minut pozneje. Pri veliki cestni dirki Zagreb-Ljubljana, katero je improvizirala zaveza hrvatsku-slovenskih, kolesarjev, odlikoval se je zopet Ljubljanski dirkač g. Bohinec, tet si priboril prvo darilo in Častni naslov: „prvak hrvatsko slovenske zaveze". Nezabue dneve pr. žili so slovenski biciklisti v družbi bratov Hrvatov od 8 — 11 septembra. Dne 10. septembra so bile 3 cestne dirke na progi Ljubljana-Št. Vid in nazaj, kakor smo že obširno poročali ob svojem času. Vsi člani kluba so zvozili v preteklem letu nad 39.O0O km. Za največ prevoženih kilometrov je določilo društvo dve darili. Prvo je iiobil g. Štiasnv (8092 km.) drugo pa g Bohinec. Naj daljšo vožnjo v jednem dnevu je napravil g. Bohinec (222 km.), pohvalno je omeniti tudi g. Ster-meckija (pot v Vipavo in nazaj v Ljubljano), g. Stiasnv pa je prevozil goruji del Italije, Tirolsko, Bavarsko, gornje in deloma dolnjo AvBtriisko, Štajersko in Kranjsko v svojej glavne j turi. Gg. Jakopič in Z-voik sta vozila iz Ljubljane do Rom in nazaj. B agajnica je imela 618 gld. 54 kr. dohodkov in 564 gld. 19 kr. stroškov. Tudi glavni smoter kluba, to je društveno dirkališče, je deloma že za-gotovljeuo, ker bo pri občnem zboru podpisali v to svrbo izkjučno le člani kluba 1500 gld. — Pri vo-litvi bil je z vzklikom izvoljen zaslužni sedanji g. predsednik drd. Hmko Šu k I j e zopet predsednikom, odbor pa bo je konstituiral nastopuo: g Fr. Jakopič, podpredsednik, g. Bož. Vernik, ujni k, g. R. Vesel, blagajnik, g. Zrn. Đubinec, rednik, gg. Jar. Broš in Koščic odbornika. Da so vsi društveniki jednako oblečeni, določil se je za dreso s pridržanjem dosedanjega kroja temnosivi tricot. — (Izpiti na šoli za babice) za tečaj z nemškim poučnim jezikom so se vršili predvčerajšnjim. Predsedoval je vladni svetnik dr. Iv e e s -b a c h e r in je kot izpraševalec se udeležil tudi primarij vitez dr. Karol B I e i w e i s. Izprašanih je bilo 6 kandfdatinj in sicer po 2 s Kranjskega in Štajerskega in po 1 s Koroškega in Tirolskega, ki 8o vse prebde izpit z povoljnim uspehom. — Dne 1. marca bo prične nov tečafV slovenski m jeziku'.' — (Izpred porotnega sodišča.) Pri tukajšnjem porotnem sodišči bil je včeraj 32 let stari Miha Hribar, bivši hlapec na Krumperški graščini pri Brdu, obtožen hudodelstva uboja. Na Martinovo nedeljo lanskega leta popival je z večjo družbo v Bašljevi krčmi v Gorjuši. Vračajoč se okolo 11. ure po noči domu, srečal je kmetska fanta Franceta Gregorina in Luko Gostinčarja. Ko bo šli nekoliko časa skupaj, začel je tožiti Hribar, da je izgubil klobuk, ter zahteval, naj mu ga pomagata iskati. Pri tem dobi najedenkrat Goatinčar udarec po glavi ter zbeži; kakih 200 korakov oddaljen, zasliši Gregorinov glas: „Luka, psmagatl", vender se ni vrnil nazaj. Gregorin prejel je smrtno poškodbo ter je tri dni pozneje umrl. Umrli sicer ni bil sodno zaslišan, a prvi dan po poškodbi je bil fie pri zavesti in je — kakor pričuje ojegov oče — povedal, da ata z Gostinčarjem skupaj hodila in da g» je nek človek udaril z nekim robatim orodjem po glavi. Obtoženec s cer dejanje taji, a G istinčar priča, da sta z umrlim Gregorinom v kritičnem času hodila le on in obtoženi Miha rlribar. Tudi se je drugi dan našel Hribarjev klobuk na dotičnem mestu. Tudi izpovedbe zaslišan h prič potrjujejo, da je pač le obdolžem Hribar zadal Gregorinu smrtno poškodbo. Porotniki potrdili so jednog'asno vprašanje glede hudodelstva uboja in sodišče obsod lo je Hribarja v zmislu obtožbe na dve leti teške ječe, vsak mesec poostrene s postom. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Šiško) ima v nedeljo dne 4. marca t. 1. ob 4. uri popoludne pri Žbertu (Matjanu) v Zgornji Šški občbi Zbor, kateremu sledi prosta zabava. Mej prosto zabavo popeva iz posebno prijaznosti slavni mešani zbor Šišenske čitalnice. — (Pogreša se) od dne 31. januvarja cestar Matej Gregor iz Gornjega Kašlja. Ker je imel pri sebi večjo vsoto denarja, se Burni, da bi ne bil postal žrtva zločina. — (Najden mrtvec) Duo 22. t m. našli so v Savi pri Spodnjih R bčah truplo nepoznatega moža, Utopljenec je baje iz Velikih Oblok in se ni moglo dognati, je li ponesrečil ali pa ;e samomorilec — (Nesreča.) Dae 22. t. m. ponesrečila sta v Novem Mestu 41 letoi Matija Hren in njegov lGIctni sin Jože, ko sta razstreljevala neko staro obokano Z'dovje. Vsled neprevidnega ravnanja se je vnel smodnik prezgodaj in ota oba bila teško poškodovana, posebno pa sin, ki bode teško okreval. Pričela se je soduijska preiskava, kdo je zakrivil nesrečo. — (Požar.) Minulo soboto proti poludnevu nustal jevHraŠah v PostojinBkem okraji pri posestniku Martinu Bizjaku ogenj, ki se je tako hitro razširil, da so v kratkem bile v plamenu tudi tri Hosedne hiše, ki so bile vse 8 siamo krite. Škoda se ceni nad 3000 gld. in so bili s:cer pogorelci zavarovani, a še za polovico tega ne, kar imajo škode Prav marljivo so gasili ognjegasoi iz Postojiue in Velicega Otoka in sosedje z domaČo brizgalnico in z onima iz Malega Otoka in iz Hrašev/a. Po več-urnem n*poru zabranili so, da se ogeni ni ruzšir-jeval dalje. — (Zavod za kadete v Mariboru.) Te dni ogledala je vojaška komisija z Dunaja poslopje, v katertm se bode nastanila kadetna šola v Mariboru. — (Nove vile v Opatiji.) Kranjska stav-binska družba prevzela je zgradbo treh novih vil, katere bodo izgotovi'a do bodoče je8*-ni v Opatiji in «e er za grofico Keglevićivo, za trgovca Zoppisa in za g Giselo Gruber iz Belegagrada. — (Našega rojaka, skladatelja g. F. S. V i I h a r - j b) imenovalo je pevsko društvo „Dvojnice" v Bslovaru glede na njegove zasluge za hrvatsko petje svojim častnim članom. — (Prijateljica vojakov.) Karolina F. oBtavda je svoje rojstno mesto Maribor samo zaradi tega, ker je tam premalo vojakov, katerim je ona posebno nakloniena. V Zagrebu pa jih je našla dovolj, toda ie tacih, ki bo bolj pristopni, ako jim kaj kaže v denarnem oziru. Da je mogla zadoščati zahtevam svojih vojaških čestilcev, sleparila je Karolina ua razue načine in res prisleparila marši kak goldinar, konečno pa se je ujela in premišljuje zdaj v zaporu minljivost vsega posvetnega. — (Slovenska tiskarna v Ameriki.) Naši rojaki v Ameriki se prav vrlo drže, dokaz temu sta dva BlovenB-a časnika, ki izhajata tam. Zdaj si je „Glas Naroda", ki izhaja v Novem Jorku, Omislil svojo tiskarno, da bode mogel delovati čim uspešneje. Naši rojaki v stari domovini ne pozabljajo svojih bratov v daljni tujini in jih podpirajo, naročujć si njih liste. — (Razpisane službe) Na dvorazred-nici v S p o d n j i Idriji je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do dne 20 marca pri okr. šolskem svetu v Logatcu. — Pri okrajnem glavarstvu v Novem Mestu se vzprejme od dne 16 marca uradni sluga z mesečno plačo 20 gld. Prošnje do dne 10. marca pri okr. glavarstvu v Novem Mestu. Slovenol in Slovenke! ne z&bite družbe sv. Cirila in Metoda 1 Razne vesti. * (Spomin drRačkemu v Rusiji ) V slavnostni seji „Slavjanskega blagotvoriteljnega ob-ščestva" v Peterburgu bode govoril profesor A. Lamanskij, jeden izmej prvakov slovanske vednosti v Rusiji, govor o življenji in o delovanju nepozabnega pokojnega dr. Račke ga. * (Katehet izginil.) V Zemunu izginil je pred dvema mesecema tamošnji katehet Jožef Cotifi brez sledu. Ker ni misliti, da bi bil pobegnil, se sodi, da je postal Žrtva zločina Čuduo pa |e, da se doslej ni še pričelo uradno povpraševati po izginulem katehetu. * (Volkovi raztrgali) bo pri Novoaielici v Bukovini na polji neko krnet co. Našla se je samo obleka, na kateri se je Bpoznalo, kaka grozna usoda je doletela nesrečno ženo * (Duhovnik in framazon.) Škof v Se-govij' na Španskem je zasledil, da njegov dekau, don Gomez, učen duhovnik, ki je Bpisal muogo del, ni samo republičanskega mišljenja, nego da je že 30 let bil član neke fraraazonske lože. Na priiuzie opombe škofove odločil se je don Gomez, da |>rekliča. V slavnoBtnem sj>revodu duh >vnov in meu hov so ga dovedli v škofijo, kjer je priznal vse, česar ga je pred duhovnim sodečem dolžd njeg »v sjiovednik. Ko se je odrekel svojim zmotam in skesano prisegel na evangelij in na knž, odvedli so ga v drugo sobo. Tu so mu razkrili hrbet in škof ga je udanl n *ka-teiekrati, mej tem pa so duhovniki prepevili Mise-r<-ro. Potem je dobil giešnik v škofjvi kepeli odpuščanje in je bil zopet vzprejet v cerkev. * (Boj mej republikanci in monarhisti.) V Forliu v liimagni jiraznovala so tamošnja republikanska dtuštva Bjiomin na rimsko republiko iz I. 1849. Ko so po koneani notranji slavnosti re-pub ikanci pr'nesli nlavnost na ulico in pred pre-fektursko palaćo gromovito klicuii slavo Mizzniju in Ganbaldiju. začeli ho nekateri monarhisti proti temu ugovarjati. Prišlo je do krvavega inkoba in »e je streljalo z revolverji. Neki upokojeni častnik je bil ubit, uradno poslujoči policijski komisar pa t> žko ranjen. Tudi muogo drugih oaeb je bilo ranjenih. * (Peš o kolu zemlje.) Neki B^rolintc Henrik Stoli stavil je v Londonu za 5000 nurk. da bode od 15. junija 1893 do 1. januvarja 1896. prehodil peš vseh pet delov sveta, v VBakem najmanj dve državi in si mej potom tudi pridobil jrotrebni denar za to pot. D ie 15. junija m. I. odšel je res Stoli iz Londona in šel preko B solina, Dunaja in Benptk v Algier. Tam je bil štiri mes*ce zajirt, ker so sumili, da je vohun. Ko so ga izpustili, žel je v Marseille, Strassburg in je došel dne 21 t. m. v Frankfurt o. M , odkoder poide zopet preko B rolina in Dunaja v Rusijo in od tam preko Perzije n Ind je v Ameriko Popotna knjižnica z mnog mi opazkami potrjuie pot, katero je že dovršil podjetni pešec. * (Steklene krste.) Dva ruska trgovca oglasila sta se za pitent na svojo iznajdbo, izdela-vati mrtvaške krste iz stekla. Taka krsta bi bila vsa iz stekla in pokrov bi se prilepil z nekim lepilom ter bi hermetično zaprl krsto, da hi truplo niti ne Btrohnelo. Oe bi se hotelo krsto odpreti, bi se to lepilo nekoliko ogrelo, da pupuBti. Taka steklena krsta bi ne veljala več nego navadua lesena. KnJldkeirnoBt. — „Slovenski Svet" ima v 4 št. naslednjo vsebino: f Dr Franjo Rački. — Dežeini zbori pa koalicija. — Pri okni, (Stritarjeva petem v la-tmci in cirilici ter ruskem prevodu) — Srca ro nam otrpnela (Peaem) — Cen> (Srbska pesem). — Uspomena vHrv. pes) — Odmevi franko-ruskih praznikov (Ruska pesem s tolmačenjem). — M. M. Autokolskij, ruski kipar — Vzorci ruske ženske. — 3000 naših! — Ruske drobtinice. — Ogled po slovim Lem svetu. — Književnost. — „Popotnik", glasilo .Zaveze sloveoskih učiteljskih društev" ima v štev. 4 to-le vsebino: PsibologlČni listi (H Scbreiner) — Učni načrt za računstvo (L. Luvtur); — Prirodopisui pouk v jed-norazrednichb (H Scbreiner in J Koprivnik); Listi slov. učitelju-kolesarja; — Društveni vestuik; — Dopisi in druge vesti; — Natečaji. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 28. februvarja. Proračunski odsek je razpravljal o nujnem predlogu glede! podpore za pomankanje trpeče Galičane in vzprejel Kathreinov predlog, s katerim se vlada pozivlje, naj novic preišče razmere in even-tuvalno zahteva potrebne kredite. Dunaj 28. februvarja. Prva seja gospodske zbornice bode dne 6. marcu. Praga 28. februvarja. Pred poslopjem Vaclavske posojilnice našli so danes zjutraj ljudje hruški podobno stekleno bombo, v kateri je bilo 25 gramov razstreliva, okolu katerega je bil z žeblji napolnjen mavec. Priži-galnica je bila ugašena. Kolonija 28. februvarja. Oficijozna „K6lnische Zeitung" potrja vest, da se avstrijski in nemški cesar snideta meseca marca v Opatiji, prereka pa odločno trditev, da prideta tedaj tja tudi ruski car in italijanski kralj. Mentone 28. februvarja. Cesarica Elizabeta je prišla včeraj v Mentone in se je nastanila v hotelu na Cap Saint Martin, kjer je pripravljenih 34 sob. Pri cesarici se mudi doktor Karol Teodor vojvoda bavarski, v istem hotelu kakor cesarica pa stanuje tudi bivša francoska cesarica Evgenija. Berolin 28. februvarja. V včerajšnji seji drž. zbora posegel je v razpravo o trg. pogodbi z Rusijo drž. kancelar Caprivi in izjavil, da je ta pogodba most, ki bi bil znova približal oba naroda, Ruse in Nemce. Mimo te politične veljave pa ima pogodba tudi gospod arsk pomen, ker bode Nemčiji po sodbi prvih izvedencev samo v korist. Narodno-gospodarske stvari. — Rujansko posojilno in konsnmno društvo ima zdaj 208 članov, društvena glavnica je narasla za 2280 gld Razpoloženi društveni kapital je znašal 7452 gld. 96 kr., ki je donesel čistega dobička 851 gld. 97 kr , torej 13°/t obresti. Ako bi vsi člani kupovali v društveni prodajalnici, bil bi dobiček še mnogo večji. Rezervni zaklad (732 gld.) ae bode dal v promet in ae z njim zalaga društvena mesnica. Posojila na menjice se omeje. Denar se izposojuje proti 6«/0 obrestim. — Generalni tovorni tarif. K letošnji januvar-ski izdaji generalnega voznega tarifa drž. železnic za tovore izide II. dodatek, ki bode veljaven od dne l. marca naprej. — Nova hrvatska železnica. Dela na progi Požega-Pleternica napredujejo prav dobro, ker je vreme ugodno iu je nade, da bode ta proga že gotova do junija meseca, ostali del od Pleternice do Biiiiii i: Parterni st deži od I. do III. vrste 1 gld. 40 kr., od IV. do VIII vratu 1 gld. 20 kr., od IX. do XI. vrste 1 gld. — Balkonski aodeii I. vrste 80 kr., II. vrste 70 kr., III. vrsto *»0 kr. — Galerijski sedeži I. vrste 60 kr., od II. do V. vrste 40 kr — Ustopnina v ložo 70 kr. — Parterna stojišča 50 kr. — Dijaške in vojaške ustopnieo .' 0 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, lože in natopn ce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Belenbnrgovifa ulicah in na večer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blagajnica se odpre ob 7. url sveder. Prihodnja predstava bode v nedeljo, dne 4. marca 1894. 1. Ji j(jsljanski nor sto y. sa vit leto 4 fe'ld. 30 kr.; za poi leta 11 gld. 30 k'.; ua četrt, ie-ta l gld. 15 kr. Bivšim članom dijaškega bolniškega društva na Dunaji. Gospod Eduard Tourneur, tajnik dijaikega bolniškega društva pod pokroviteljstvom Njeg. Vel. presv. cesarja Frana Josipa na Dunaji, praznuje v bodočem mesecu svojo petlndvajsetletnloo; marljivo njegovo delovanje v prid tisočim vseh onih, kateri so nekdaj uživali dobrote nalega druitva, je znano vsem bivšim članom našega društva gotovo iz lastnega prepričanja, tako da nam ni treba njegovega vestnega delovanja in zaslug za društvo natančneje označevati. Da bi pa bilo mogočo velezaslužnemu možu podeliti njegovemu delovanju primerno častno darilo, katero mu nsj bode ob jednem užitek na stare dni, osnoval se je iz bivših društvenih odbornikov odbor, kateri si usoja najuljudneje prositi vse bivše člane, da se blsgovolč udeležiti subskrip-cije, koje dohodki naj bodo gospodu Eduardu Tourneurju podpora za časa njegove onemoglos'i. Dopisov prosimo pod naslovom : „Aotlons-Comlte de» Verelnes zor Pflege kranker Studlerender (Wlen, I., Unlversltat). IDr. Ernst Zj\3.d."wlgr, c. kr. dvorni svetnik, vseučihlčni profesor, prorektor, Član gospodske zbornice, predstojnik druitva, častni član in predsednik. Tujci: 27. februvarja. Pri Nlonnt Horn, Conreitz, Konbl, Ltttier z Dunaja. — Pick ia Prage. — Jeller iz Gradca. Pri Maliei t Krčun, KOnig, Wddner, Reiuer, Rittwe-ger z Dunaja. — Wilchelm iz Gradoa. — Fischer iz Budimpešte. — Štern is Brna. — Paulin, Rozman, Sigmnond iz Trebnja. — Sobmidinger le Kamnika. — Ruml iz Grofi n polj. — Rogo iz Milana. Pri bavarskem dvora i Marcus iz Brna. — Virk iz Krškega. Pri avstrijskem cesar ju t Gaberšček, Kartreit, Ančin is Trnja. — Stanonik iz Logatca. — Demšar iz Zaliloga. Umrli so v Ljubljani: 26. februvarja: Albina Dovč, Šivilja, 14 let, Rožne ulice št. 39. — Ana Sieberer, višjega telezniškega sprevodnika Žena, 79 let, Dunajska cesta št. 23. — Ernest Supau-čič, stotnikov sin, 20 dtiij, Rimska cesta št. 8. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 27. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7347 u. 735 0 as. 738 2 za. —18° C 11 2° C 4 2* C si. vzh. si. svz. si. jzh. jasno jasno jasno 0-00 um Srednja temperatura 4*5°, za 4 2 nad normalom. X>va.2a.ajsl£a. "borza dne 28 februvarja t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 30 Skupni državni dolg v srebru .... 98 „ 15 Avstrijska zlata renta....... 120 , 30 Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ 80 Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 , 70 Ogerska krouska renta 4°/0..... 95 „ 05 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1014 „ — Kreditne delnice......... 866 „ 60 London vista........... 125 . — kr bankovci za 100 mark 61 12 9 43 5 Nemški drž 20 mark .... 20 frankov . . . Italijanski bankovci C. kr. cekini . . Dne* 27. feiruvarja t. i. 4' „ državne srečke iz I. 1854 po 260 gld. 148 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 199 , Dunava reg. srečke 5° 0 po 100 gld. . . 128 „ Zemlj. obč. avstr. 41 ,°/0 zlati zast listi 122 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , Ljubljanske srečke........ 24 , Rndolfove srečke po 10 gld...... 2-1 , Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld.. . 158 „ Traraway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 279 „ Papirnati rubelj......... 1 „ 17«/, 23 93 25 91 — kr. 60 . fiO „ n 75 n 50 , 70 „ 33«/4 l C. kr fllavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda vel?avn.egra odL 3.. okctoloxst 1893. Nutopno omenjani prihajali) in odhajata! čaai označeni aa v nnxit\)eevrop*k«m ran*. Srednjaevropeki 6m je krajuemu čmu v ljub-Ijaul ti 9 minuti nap raj. Odhod lz LJubljane tjuž. kol.). Ob 1». uri S min. po noH oaebni Tlak t TrbU, Pontabel, Beljak, Oe-loveo, Franaenifeato, Ljnhno, Dunaj, cea Salathal r Auaiee, Iaohl, Omandan, Bolnograd, Lend-Oaatein, Zeli na jeaern, Stnyr, Lino, Hu-dajerlee, PlaenJ, Marijine Tare, Kifer, FrancoTe Tare, Karlove Tare, Prago, Draadana, Dunaj via Amatettan. Ob 7. uri OS min. *0***raj oaebni vlak t Trhli, Pontabal, Beljak, Oe-loTeo, Framantfoat«, Ljubno, Dunaj, eee Salathal t Solnograd, Dunaj vi a Amatettan. Ob 11. uri SO min. dopotttdn* ogabni Tlak v Trbiž, Pontabel, Beljak* Oelovea, Kranzonafeitn, [jjiilmo, Dunaj. Ob 4. uri »O min. popoluttne oiebni vlak ▼ Trhli, Beljak, Celovec, Solnograd, Iiend-Oaateln, Zeli na jeaeru, Iuomoit, Bregnlo, Curih, Oenavo, Pariai, Lino, Iiohl, Budejevioe, Plaenj, Marijine vare, Bgerb Franeove vare, Karlova vare, Prago, Drašdane, Dunaj vla Amatetten, Prihod T LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri US min. mfutrnt oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, DraaV dan, Prage, Franoovih varov, Karlu vili varov, Rgra, Marijinih T arov, Planja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Hteyra, ludila, Omundena, /ellav na jeaern, Dend-Oaiteina, Ljabnega, Beljak«, Oelovoa, Kr&naanifette, Trblia. Ob 11. uri 97 min. đopotudn« oaebni vlak a Dunaja vin Arrutetteo, Draidan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Iaohla, Omundena, LittSS, Stejra, Pari*«, (Jonov«, Ouriha, Bregnloe, /.«11* na jeaeru, Lend-Oaateina, fnov. mu»ta, Ljubnega, Oalovoa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri OS min. popoluttne oiebni vlak a Dunaja, I Jtibuega, lialjaka, Celovoa, Franaenafeate, Pontabla, Trbiia. Ob v. Mri »7 min. «twA«r oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Haljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob S. Mri »S min. »jutraj v Kočevje. „ lit. || oo „ opoludrtu „ „ e. lO ai veder n n Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 9. uri lO min. nfutraj ia Kočevja. h 1. n Ol „ popotutttui n n „ S. ,, 40 ,, UUtttf m m Ob Odhod ls LJubljane (drž. kol). 7. uri IS min. »JutrnJ v Kamnik. b H„ OS n popeluđne n . n e. ,, BO n »veier „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. uri S t min. ^futraj ia Kamnika. „ 11. „ IS „ dopoludne „ „ «i S. i, HO mvecrr ,, ,, (4-48) Trgovski učenec se vipre)me na deželi. — Ponudbe pod L. S. upravoišt?u .Slovenskega Naroda*. (217—2) Razglas 1894 11. Št 86. v spločno znanje, da je letoinjl Jožefov semenj v Metliki prestavljen na 13. marca 1804. Metlika, dne 20 februvarja 1894 (.24) Župan: Ji. Smole* X Na najnovejši in najboljši način * Umetne (694—66) Ix»he Ia zobovja * OHinvija bre* vnakih boloftin ter opravija |»loiul»o-t vmi|w in vie tolmt« o|»fra«ti |**, — oddtranjnje f at»hne boleoln« z uiinjrtenjoui živca J zobozdravTiik A. Paichel, * pob^f? čovljarukega mobtu, v Ktthler-jevi hiši, I. nadstr. Zahteva naj se povsod (158—4) Doering-ovo milo ŠOT najboljše milo svetž! ~a*MD Ct-eneralno zastopstvo: MOTSCH