Sarajevski okraj brez investicijskih sredstev Vsota 617 milijonov, ki je bila določena za lokalne inve-sticijske sklade v sarajevskem okraju, ni majhna. praktično pa obstoja sa-mo na papirju. Ta sredslva so bila namreč blokirana še prej, preden so bila nstvar.iena, Blokirali so iih rudnik in železarna Vareš, livafna Ilijaš in sElektropre-nos« saraievO, ki so samo letos prekoračili zvezne investici-je za mili.iard-o in 400 milijo-nov din. Ker pa je sarajevski okraj glavni žirant za dopra-di!ev teh pod.ietij, je moral žrtvovati svoje lastae investi-cije. Ne gre tukaj za graditev ne-planiramih objektov. Res je, so napake preteklosti, planiranja po stari koncepciii investiranja v gospodarstvo. Toda, kar se tiče letošijega lela, so temelj-ni vzroki za prekoračitev v nagtem porastu cen gradenj in opreme. Sam Vaoreš je iako blokiral 366 milijonOT. >'Elek-troprenos« 101, cstanek pa li-vama v I!i.iašu s še nekateri-mi mstnjšimi podjetji, ki v tej \T;otl sod«lujejo z neTJietnim zneskom le nekaj mili.ionov. Saraievo pa si je bilo lepo zamislilo lctoSnje mvesticije. Račim kaže, da bi samo d«?ra-ditev nrostorov z razjpoložlji- vimi stroji om<^cčila tovarrd nogavic »Kljuf« za 40 odstot-ko\' več.io proijrvottojo. To bi veljalo ie 250 milijosnov. S 40 milijoni bi Sai-ajevo gradilo 2 skladiš« za 200 vagonov bla-ga. Znano je, da " SarajevO sploh nirna iis're^nih skladišč. Z naložbo le 15 miKjonov din v rekonstrukcijo proizvodnje obutve, bi dobili 120 milijo-nov novega bnito proiz\-oda in 20 milijonov čistega dol^ič-ka. Tako je cdin jih uporabljajo za nakup krav. Občinski sklad: v Sarajevu niso bk&irani. ZnaSajo 260 milijoncn", od česar bodo do-bili alj pa so že dobili trgovi-na s kmei.isfeimi pridelki 30, rekcnstrukeij* iztrošene elek-triftie mreže 32, gostinstvo 45 (r«zen. drugeda je v načrtu pra-dnja ekspresne reptavraci-je. ki bo zahtevala še 30 mil:-.ionof v prihod-ijjem letu). pod-\e\je 7A vndr/evanje snage 22, strojno traktorske n«stai€ 20 rhili.icn