m Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XV Št. 9 GLASILO DELAVCEV TOS AME £5r"*r Priprava planskih dokument iov Planiranje pomeni zamišlja-nje bodočega poslovanja temeljnih organizacij in dobiva v naši družbi vse večji pomen, saj lahiko od njega v precejfšni meri zavisi uspešnost poslovanja. V skladu s samoupravnimi načeli je nujno, da se v proces planiranja vključijo vsi delavci in s tem aikitivno odločajo o bodočem razvoju in gospodarjenju svoje temeljne organizacije. cami potrebno pripraviti tudi elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov s ikatenimi bomo določili potrebe, naloge in okvire za uresničevanje tistih ciljev, postavljenih s smernicami, ki jih bosta temeljni organizaciji usreničevali skupaj z drugimi samoupravnimi organizacijami v raznih oblikah povezovanja. O smernicah za plan in elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov se bomo delavci Tosa-me predvidoma odločali na zborih delavcev konec meseca oktobra. Za delovno skupnost skupnih služb je proces planiranja še ved- no delno nejasen. Trenutno je predvideno, da delovna skupnost ne sprejema svojih temeljev plana — smernic za plan in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov, ampak je vključena v sporazum o temeljih plana in v proces izdelave plana organizacije v okviru katere deluje. Zaradi pomembnosti dela, M nas čaka v naslednjih mesecih, je nujno, da se v delo aktivno Vključijo vsi člani komisij in strokovne službe. O. Jeretina, oec. Nekaj podrobnosti o poslovanju v prvem polletju V naši delovni organizaciji smo se z začetkom letošnjega lata pričeli aktivno Ukvarjati s priprava-'oi planskih dokumentov za sred-njeročno razdobje 1981-1985. Delavski sveti so v ta namen imenovali Komisije za pripravo plana na rav-ni obeh temeljnih organizacij, DSSS m delovne organizacije. Po progra-mu dela in rokovniku, ki so ga sprejele te komisije, smo do sedaj izvršili pripravljalna dela. V naslednjih mesecih nas čaka najvažnejše delo: opredeliti smeri razvoja oziroma temeljnih ciljev, ki naj bi jih dosegli v naslednjem petletnem Obdobju. V EPS smo v juliju izdelali analizo izvajanja sedanjega razvojnega programa, komercialni sektor pa je pripravil analizo prodajnih možnosti v letih 1980-1985. Ti dve analizi naj bi pomagali predvsem strokovnim delavcem pri postavljanju možnosti našega gospodarjenja v naslednjem planskem obdobju. Iz teh možnosti oblikuje-rno smernice za plan, ki naj vključujejo konkretne temeljne cilje, razvojne usmeritve in naloge glede na interese bodočega poslovanja in razvoja temeljnih organizacij. Hkra-ti pa morajo biti v skladu z republiškimi in občinskimi smernicami za plan, ki so bile izdelane v poletnih mesecih. Istočasno je s smemi- V prvem polletju 1979 je primanjkovalo v naši proizvodnji nekaterih materialov — zakaj? Bombažna in stanična preja Vsi razgovori in akcije v smeri izboljšanja kvalitete bombažne in stanične preje med Tosamo in Predilnico Litijo, niso v popolnosti uspeli. Glede na to, da nam Predilnica v celoti ne izpolnjuje pogodbenhi zahtev, smo vključili še dodatne poslovne partnerje v Jugoslaviji. Zunanja embalaža — kartoni, je bila zaradi pomanjkanja celuloze in neurejenih cen večkrat vprašljiva glede dogovorjenih rokov dobav. Konkretnih zastojev ni bilo, ker nas je »reševala« Kartonažna, ko Ivica Lovinčič zaradi pomanjkanja materialov ni uspel izvršiti naročila. Celotna embalaža in folije je vprašljiva in je očitno, da bomo v določenem času imeli zaradi nje zastoje, v kolikor se situacija ne bo obrnila na bolje. Kvalitetni odnosi med Kemijsko industrijo Kamnik in našo DO so vzrok, da sedaj še nismo imeli zastojev. Enako je tudi z Jugo vinilom, ki nam pošilja material za hibo palčke, ki jih izdeluje naš kooperant. Pomanjkanje celuloze se odraža na nedovoljni dobavi staničavtine. Na osnovi medsebojnih dogovorov dobimo zagotovila o zadostni dobavi tako od strani »Incela« Banja Luka kot tudi od strani »Sladkogorske« Sladki vrh, rezultat je pa drugačen. Zastoj v proizvodnji pri rezanih ovojih za izvoz je bil vzrok v pomanjkanju pelurja v roli. Da je do tega^ prišlo, je logična posledica ne-izvrševanja delovnih nalog na relaciji med nabavno službo in skladiščem. V prihodnosti je pričakovati še težave pri dobavi sestavnih delov za komplete za dojenčke, predvsem tam, kjer jih izdeluje privatnik, ki ne uspe dobiti preje za te izdelke (kooperacija). Pomanjkanje materialov za tekoče vzdrževanje (krogljični ležaji, razni profili cevi, železa itd.), ki jih ni mogoče vsak trenutek dobiti v široki trgovski mreži, zahtevajo, da tudi v tej smeri nastopamo bolj plansko. Pomanjkanje kemikalij, luga, acetonov itd., smo premostili v danem momentu s tem, da smo vzeli določene nadomestke, vendar za kratko obdobje. Takšne in podobne akcije smo morali napraviti zaradi tega, ker nam določena firma (na primer Chemo) ni sporočila, da nekih surovin manjka, pač pa dogovori, da bodo svoje pogodbene obveznosti pravočasno izvršili. V tem obdobju poslovanja smo uspeli z inozemskih dobaviteljev preiti na domače proizvajalce, ki so po kvaliteti in ceni konkurenčni inozemskim poslovnim partnerjem, (papir za toplo in hladno varjenje, guma za bolniške kape, folije). PRI PRODAJI PA JE ZABELEŽENO TOLE: Tkani ovoji: Planirane količine smo dosegli kljub zmanjšani porabi ovojev v bolnišnicah. Krili smo lahko vse potrebe trga, razen pri kaliko ovojih tkanih 15/10, staničnih ovojih tkanih dimenzije 10/, 12/5 in 6/5. Rezani ovoji, ovoji za p.p. Kljub velikim prizadevanjem še zdaleč ne dosegamo planiranih količin, medtem, ko je stanje pri ovojih za prvo pomoč ravno nasprotno. Tako količinski plan močno presegamo. Škoda je le, da nam je v zadnjih dveh mesecih ovojev za p.p. tip 1 močno primanjkovalo. Elastični ovoji: Krili smo lahko vse potrebe trga in je prodaja dokaj utečena, kar se odraža tudi s presegom planiranih količin tako pri virel-ten kot tosama elastičnih ovojih. Virfix: S prodajo ne dosegamo planiranih količin kljub pogostim propagiranjem po bolnišnicah. Mavčevi ovoji, sadrona: Prodaja je zadovoljiva, čeprav nam je padla v mesecu juniju. Po-terbe trga lahko krijemo v celoti, pogosta pomanjkanja sadrone, predvsem v prvem tromesečju zaradi problemov pri uvozu surovin, pa nam povzročajo velike težave. Opažamo, da po menjavi dobavitelja surovin za sadrono, kupci s kvaliteto izdelka niso več tako zadovoljni, saj se pritožujejo nad nastajanjem razjed na rokah, kakor tudi zaradi rezanega roba ovoja in izpadanjem nitk. Komprese (zloženci iz gaze) Krili smo lahko vse potrebe trga in je prodaja dokaj utečena, žal pa ne dosegamo več takšnega porasta kot v preteklih letih in plan ni dosežen v celoti. Delni vzrok je tudi v zmanjšanju nabav bolnišnic v pričetku leta. Obliži Planirane količine klasičnih obližev so razprodane in močno presežene, opažamo pa tudi porast prodaje micropora. Tosama hlačke extra, Tosama hlačke, povijalne rutice Prodaja je potekala dobro in so planirane količine dosežene, škoda je le, da predvsem v prvem tromesečju nismo imeli vedno na razpolago vseh velikosti hlačk. Molny plenice Prodaja je dobra in utečena in smo planirane količine presegli. Posebno še razveseljiv je podatek, da izredno narašča prodaja nočnih plenic M61ny in je prodajni plan količinsko presežen za 77 %. Avtoapoteke S prodajo nismo zadovoljni in ne dosegamo planiranih količin. Vzrokov za to je več, glavni pa so: — stalno pomanjkanje avtoapotek extra — izguba kupca — (Fabnika auto-apoteka Priboj na Limu, kateri smo avtoapoteke prodajali sicer posredno preko trgovine, se je preusmerila na konkurenčnega dobavitelja zaradi nižje cene.) Vata cik-cak, tosama vata, sanitetna vata V celoti so planirane količine sicer presežene, opažamo pa, da nam posebno v prvem tromesečju planirane in dosežene količine še zdaleč niso zadoščale. Poseben problem predstavljajo drobna pakiranja sanitetne vate, s katero nas proizvodnja oskrbuje zelo neredno. Nujno bi morali povečati tudi količine skupinsko pakiranih izdelkov. Higienski vložki Planirane količine so sicer presežene, dodati pa moramo, da nam je posebno v januarju primanjkovalo higienskih vložkov, mknosapt prima, medtem ko nam je higienskih vložkov komfort primanjkovalo vse obdobje. Dobra je prodaja higienskih vložkov vir 55 in planirane količine presegamo. Filtri za cigarete Prodaja na domačem trgu je potekala dobro in smo presegli planirane količine za 14 %. S prenehanjem izvoza v drugi polovici februarja je bil ta del proizvodnih zmogljivosti preusmerjen v proizvodnjo filtrov za domači trg, kar je povzročilo povečanje zalog. V obdobju poročanja se z večjimi zalogami nismo srečevali, razen v mesecu maju in juniju, ko nam je porasla zaloga cigaretnih filtrov in molny plenic. RAZISKAVA TRGA V začetku leta je bila izdelana analiza prodaje cigaretnih filtrov in stanje bodoče prodaje na jugoslovanskem tržišču. Zaradi prevelike kapacitete domačih proizvajalcev cigaretnih filtrov glede na porabo teh na domačem trgu se predvideva v TOZD Filtri nova proizvodnja in to izdelki iz mehke plastike. V ta namen je bila izdelana analiza predvidene prodaje urinskih vrečk in vrečk z lepljivim obližem (kolostomi vrečke) do leta 1985. Predvidena prodaja lahkih pa- PlrJa do leta 1985 je bila tudi izde-lana, je s strani Papirnice Količevo ai prišlo do pravih razgovorov za izdelavo istih. , S 1. 7. 1979 je pričel veljati za-Kon o zavitku za novorojenčka, ki določa svobodno izbiro bodoči ma-auci za denarno pomoč ali paket, ^ato je potrebna stalna povezava nase službe z Zvezo otroškega varstva Slovenije in Zavodom za na-Predek gospodinjstva Ljubljana pri nadaljnjem reklamiranju, seznanjanju bodočih mamic o vsebini in namenu zavitka. Za prodajo, oziroma njeno po-SlvSiUev san'letni h izdelkov, smo , .lskali več bolnic in stalno sode-njenio s Kliničnim centrom Ljubljana, pri razvijanju novih izdelkov, emonstracijo naših izdelkov smo meh ‘v Prištini, Sarajevu in Zag-eou. Izdelke pa smo predstavljali ^razstavah, seminarjih in simpo- Priporočali smo jih tudi v stro-"dvmh listih, dnevnem časopisju, z radio objavami, s prikazom telo-Pa na televiziji in reklamnim filmom. . V te namene smo porabili od Planiranih 3.541.000.—, 1.066.555.40 din. IZVOZ v PRVEM POLLETJU 1979 . Plan izvoza za TOZD Saniteta Je Po gospodarskem načrtu za 1979 predviden v prvem polletju v višini LSa $ 572.797,00 in CLS 201.253,00. tem času smo realizirali izvoz «a,.konvertibilno področje v USA * 181.612,00 ali 31,7%. Izvoz na kli-področje pa je bil v višini plan ^5-615,00 ali 87,3 °/0 polletnega Izpad izvoza v I. polletju zlasti da konvertibilno področje je v tem, a smo šele pred kratkim zaklju-111 planirani izvoz rezanih ovojev a Libijo, kakor tudi preostalo ko-cino neizdobavljeniih higienskih lozkov mamosept prima. Prav ta-"° se niso bili zaključeni posli iz-??'? za sanitetno gazo, ki je bila Ključena v letni plan izvoza za le-o J979 Izvoz ostalih izdelkov kot Z? V1ffix za Dansko, higienski vlož-j * * mimosept prima za Avstrijo pa |e vbu izvršen v okviru planiranega acrta. Moramo pripomniti, da je j-ostal izvoz ovojev v Zahodno '‘emčijo, ker kupec na našo inter-encijo opravičuje prevelike zaloge. v V II. kvartalu pa je bil zaklju-en večji izvoz gaze in izdelkov iz paze, tako gaza v trakovih kakor pmprese in sicer za kupce v Zah. J^mčiji v višini DM 576.649,99 ali . • S 316.044,00. Večja količina ga- e Je bila zaključena tudi za Italijo v vrednosti Lit 111.900,00. Upoštevajoč zaključen izvoz v L polletju in izvoz, ki iz prejšnjega kvartala še ni realiziran, znaša KuPna vrednost zaključnega izvo- za za TOZD Saniteta USA S 1,109.296,00. Izvoz za klirinško področje, to je ČSSR, je dosežen v višini CL $ 175.615,00 ali 87,3 % polletnega plana. Vzrok zmanjšanja realizacije tega izvoza je v tem, ker je kupec, Centrotex Praga, zmanjšal pogodbeno ikoličino rolane vate. SAMOUPRAVNI ORGANI Obveščanje V prvem polletju je bilo v To-sami skupaj 68 sej samoupravnih organov in njihovih izvršilnih organov, od tega 56 rednih in 12 izrednih. Delavski sveti so imeli v tem obdobju naslednje število sej: — SDS, 6 rednih in 2 izredni s povprečno udeležbo 73,3 % — DS TOZD Saniteta, 6 rednih in 2 izredni s povprečno udeležbo 60% — DS TOZD Filtri, 8 rednih in 2 izredni s povprečno udeležbo 66,6 % — DS DSSS, 4 redne in 3 izredne s povprečno udeležbo 77,7 % Gospodarski odbor je imel v tem obdobju 10 rednih in 2 izredni seji s povprečno udeležbo 66,6%. Odbor za splošne zadeve pa 10 rednih in 3 izredne seje s povprečno udeležbo 77,7 %. Seje so bile sklicane pismeno v ustreznih rokih in z internim gradivom za razpravljanje in sklepanje. V tem obdobju sta bila obravnavana na disciplinski komisiji dva primera, pri čemer je bilo izrečeno eno pogojno prenehanje delovnega razmerja. Poleg posameznih in tekočih sprememb pri določbah o oprav- ljanju dela in nalog (akt o organizaciji in sistemizaciji) je bilo v šestih mesecih dano v javno razpravo 9 predlogov aktov. Po zaključni javni obravnavi pa je bilo do konca junija sprejeto 6 novih samoupravnih aktov. Obveščanje je bilo izvedeno s posredovanjem zapisnikov, izdajo 6 številk Tosame in 8 priložnostnih biltenov, ki so v posamezni izdaji obravnavali specifično problematiko (zaključni račun, periodični obračun). Obveščanje in zadolženje posameznikov oziroma strokovnih služb v zvezi s Sklepi samoupravnih organov je namesto posameznih izvlečkov urejeno z zbirniki sklepov, kar v množici sklepov in zadolžitev poenostavlja delo. Kadrovske zadeve V času od 1. 1. 1979 do 30. 6. 1979 je prišlo v podjetje 31 delavcev, odšlo pa 14 delavcev. TOZD Saniteta stanje na dan 30. 6. 1979 — od tega 654 delavcev 108 moških in 546 žensk V času poročanja je prišlo v TOZD Saniteta 22 delavcev, odšlo pa 11 delavcev. DSSS stanje na dan 30. 6. 1979 — od tega 264 delavcev in 8 vajencev 157 moških in 107 žensk V času poročanja je prišlo v DSSS 13 delavcev, odšlo pa 5 delavcev. TOZD Filtri stanje na dan 30. 6. 1979 — od tega MKi 90 delavcev 17 moških in 73 žensk V času poročanja v TOZD Filtri ni prišel noben delavec, odšli pa s« trije. Na pati na delo ozirma z dela so se poškodovali 4 delavci in sicer vsi iz TO Saniteta. Drugod tovrstnih nesreč ni bilo. Lani se je v .tem obdobju poškodoval en delavec. Zdravstvena odsotnost VARSTVENE ZADEVE Do konca junija 1979 je bilo v TOZD in Delovni Skupnosti skupnih ^ služb prijavljenih naslednje število nezgod, ki so se pripetile na delu: — TO Saniteta 19 — TO Filtri 7 — DSSS 10 Ob upoštevanju navedenega se je v obravnavanem obdobju torej skupno pripetilo 33 nesreč na delu, kar pomeni po enotni metodologiji pogostnost poškodovanja 32,4 nesreče na 1000 zaposlenih. V prvem polletju lanskega leta je bila pogostost poškodovanja na 1000 zaposlenih 25,9 nesreč. V šestmesečnem obdobju je bila zabeležena 9,3 % odsotnost z dela zaradi zdravstvenih izostankov. Ob primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pomeni to dokajšen porast tovrstne odsotnosti (za 8,1 %). Organizacijske enote so imele naslednjo zdravstveno odsotnost: — TO Saniteta 10,4% (9,6%) — TO Filtri 10,2% (8,8%) — DSSS 6,4% (5,8%) Podatki v oklepaju pomenijo polletje 1978. Kot je razvidno iz tabele je bilo povečanje izostankov povsod prisotno. Procentu-alno gledano je bil porast največji v TO Filtri, kjer to znaša 16 %. Proizvodnja Vir 55 S sej samoupravnih orga- Odobren je obisk firme M61ny-cke, kjer se bodo pogovarjali o podal jišanju pogodbe za sodelovanje v letu 1980 in možnosti povečanja izvoza naših izdelkov. Obiska se bosta udeležila tov. Slavko Bajec in Franc Peterlin. Tov. Babnik Janez in Gornik Franc bosta obiskala Leipziški sejem, na katerem se bodo dogovorili o možnosti izvoza netkanega blaga. Obiskala bosta tudi firmo Jehna Pharm v Gothi zaradi dobave obližev. SKUPNI DELAVSKI SVET Nagrajevanje: Sprejeta je bila TABELA II, ki zajema nove razpone, ker so se spremenila vrednotenja nekaterih delovnih nalog. Od 1. 8. 1979 velja tudi povišanje vrednosti kategorije in sicer za 5%. DELAVSKI SVET DSSS Kadrovske zadeve: Tov. Žerovniku Borisu, ki je bil sprejet v redno delovno razmerje za določen čas do vrnitve tov. Hribar Joži, se prekine delovno razmerje s 27. 8. 1979 zaradi odhoda v JLA. Tov. Štifterja Franca, ki opravlja dela in naloge vratarja, se s 1-10. 1979 invalidsko upokoji in se mu poišče 80 urno pogodbeno delo na mesec. Z 31. 8. 1979 se sporazumno prekine delovno razmerje s tov. Krambergerjem Stanetom, ki opravlja dela in naloge šoferja tovornjaka. Nagrajevanje: Tov. Žendarja Edvarda, ki opravlja dela in naloge varilca so razporedili v 14. kategorijo. Tov. Graiš Sonjo, na delovnem mestu tajnice samoupravnih organov, so razporedili v 13. kategorijo in tov. Šarca Janeza, na delovnih nalogah vzdrževalca kompresorske-ga stroja, so razporedili v 14. kategorijo. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD SANITETA nov ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE Izobraževanje: V učno razmerje za obratnega ključavničarja se sprejme tov. Breznik Tomaž, za strojnega ključavničarja pa tov. Rusjan Silvo. Na razpis delovnega mesta germanista so prišle tri vloge. Pogodbo za vpis na Filozofsko fakulteto je OSZ dodelil tov. Prstec Ireni. Razpis posojil: Tov. Grujič Petru je bil odobren kredit za nakup stanovanja v višini 270.000,00 din. Zaradi neizpolnjevanja pogojev, ki jih določa pravilnik o dodelitvi posojil so bile zavrnjene pritožbe sedmim članom delavnega kolektiva. GOSPODARSKI ODBOR: Potrditev službenih potovanj: Kadrovske zadeve: Na delovno mesto upravljalec sušilno razpenjalnega stroja se razporedijo tov. Djuraškovič Rajko, Kosmač Pavle in Pavli Janez, na delovno mesto pomočnik upravljalen sušilno razpenjalnega stroja pa tov. Kokalj Filip, Volkar Peter in Prenar Silvo. Na prosto delovno mesto, ki ga je zasedal tov. Rusjan Silvo, se razporedi tov. Kraševec Stanko s 3-mesečnim poizkusnim rokom. Objavi se prosto delavno mesto vodje izmene v oddelku helilnice, na dela in naloge pomočnika vodje (nadaljevanje na 5. strani) izmene pa bodo razporedili sodelavce z internimi premestitvami. Nagrajevanje: Tov. Pirnait Dušana, ki oprav-•ja dela in naloge upravljalen dro- bilnika celuloze se razporedi v 10. kategorijo, tov. Vehovec Marijo v 4. tov. Vrečar Slavko v 3. in tov. Klančar Valentina v 14. kategorijo, jo. Sonja Graiš Franc Kušar lagala vodovodne cevi in le-te zasipala z zemljo. Poleg nje je na akciji sodelovalo še 11 deklet. Večina brigadirjev je bilo dijakov, učencev, le nekaj je bilo delavcev in študentov. Ker so bila na predhodnih akcijah »Peče 77« im »Peče 78« že opravljena dela na glavni trasi, so letošnja dela potekala predvsem na vodih do posameznih zaselkov in kmetij. »Brigadirjev dan se prične ob 4.00 zjutraj, potem pa telovadba, umivanje, dvig zastave, zajitrk in odhod na delovišče. Delo se je pričenjalo ob 5.00 in trajalo do 13.00, ko smo brigadirji prišli nazaj v naselje, koder nas je čakalo kosilo. Za našo prehrano je skrbel Napredek iz Domžal, sama hrana pa je bila zelo dobra. Po kosilu smo imeli brigadirji prosti čas za razne interesne dejavnosti kot so: športno srečanje, kulturne prireditve, izdelava časopisa »2ULJ«.« V času akcije je bil organiziran tudi obrambni dan, na katerem so se brigadirji med seboj pomerili v vojaških spretnostih: orientacijski pohod, metanje bombe, streljanje z malokalibrsko puško. Sodelovanje med brigadirji in prebivalci naselij je bilo zelo v redu. To se je odražalo predvsem v skupnih delih, na katerih pa so sodelovali tudi pripadniki JLA. Nevenka sicer še ne ve, ali voda na posameznih domačijah že teče iz vodovodnih pip, ve pa, da se akcije na tem delovišču me bodo več organizirale. (nadaljevanje na 6. strani) Brigadirski krampi so utihnili »Mladinske delovne akcije so v sv<)jem razvoju od osvoboditve do danes jasno kazale, kakšen je odnos družbe do mladih, do njihove-Sa dela, do vključevanja mladih v družbena dogajanja, kazale pa so tudi resnično pripravljenost mla-din za konkretno akcijo, za resni-tci) prispevek k družbenemu razvoju.« S temi besedami je izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Lju-oo Jasnič v svojem govoru ob zaključku zvezne mladinske delovne akcije »Posočje 79« poudaril pomen Prostovoljnega dela mladih, ki v oašem političnem sistemu dobiva vse večjo vrednost in se vsebinsko oogati. Zastave v brigadirskih naseljih letošnjih mladinskih delovnih akcij Po celi naši domovini so se v so- boto, 1. 9. in v nedeljo, 2. 9. 1979 zadnjič spustile, brigadirji so za letošnje leto odložili krampe in lopate. Naša osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije — TOSAMA je 'tudi na letošnje mladinske delovne akcije poslala nekaj mladincev. Dva izmed njih vam bomo iv tem zapisu na kratko predstavili: KROMAR NEVENKA dela na delovnem mestu pakirka cik-cak vate v mikalnici. Letošnje mladinske delovne akcije PEČE 79, ki jo je zopet organizirala Občinska konferenca ZSMS Domžale, se je udeležila večji del iz radovednosti. Zanimalo jo je predvsem kakšno je brigadirsko življenje, ko se o njem že toliko govori in piše. Skupaj z 48 mladimi iz občine Domžale in Murske Sobote je Nevenka kopala jarke za vodovod, po- Kromar Nevenka KUŠAR FRANC zaposlen v mehanični delavnici 'kot čistilec klima naprav. »Bil sem že v brigadah »Peče 77-78« in imi je bilo tako všeč, da sem se letos zopet udeležil delovne akcije in to »Bela krajina 79«. Naselje te MDA je bilo v Kotu pri Sevnici. Delali pa smo na obnovitvenih delih starega, že dotrajanega vodovoda še iz avstroogr-skih časov. Kljub temu, da je bila naša domžalska brigada številčno nepopolna — bilo nas je samo 39 fantov, smo presegali delovne nor me za 40 — 50%. Še vedno smo bili boljši kot brigada iz Slovenj-gradca. Vzrok za nepolno zasedenost naše brigade se mii zdi je v tem, da so mladi še vedno premalo seznanjeni z načinom življenja v brigadi, da je mogoče včasih evi- Dopusti so Dopusti se iztekajo, zato smo povprašali nekaj sodelavcev, kako so preživeli dopustniške dni v naših počitniških objektih: den tiranje brigadirjev še vse preveč površno. Ne hi govoril kakšen je brigadirjev delovni dan, povedal pa bi rad, da je bila naša republiška MDA zelo dobro organizirana. Brigadirji smo lahko obiskovali: — politično šolo Edvard Kardelj — tečaj prve pomoči — tečaj za radioamaterje Poleg tega smo Imeli zelo razgibano kulturno življenje. Organizirani so bili plesi, gledališka predstava, kino, poslušali smo tudi srečanje oktetov, na katerem je sodeloval oktet TOSAMA. V brigadi mi je bilo tudi letošnje leto zelo všeč in če bom le še imel priložnost, se bom še udeležil mladinskih delovnih akcij.« Franc Arnuš za nami Seveda je tak dopust v primerjavi s Kranjsko goro dražji. Moram priznati, da se mi zdi cena penziona za družinskega člana, ki ni zaposlen pri nas, previsoka.« Minka Prelovškova — iz ekonomsko planskega sektorja, je s svojo družino, možem in dvema hčerkicama, letovala v gorsikem svetu in ob morju. Najprej so se odpravili v Kranjsko goro. Zelo jiim je všeč okolica, kjer se nahaja naša »počitniška gansonjera«. Tak mir, čist zrak in samo stanovanje je tudi zelo prijetno. Nekoliko pripomb je izrekla na račun zelenega itisona, ki je položen po tleh, ki naj bi se zamenjal z manj občutljivo talno oblogo in premalo posode je v omarah. Vreme jiim je bilo naklonjeno in delah so Izlete na bližnji Vrlšič z okoliškimi lepotami. Zvečer pa seveda niso mogli mimo vsakdanje navade, sedli so pred televizijo, ki je še prav posebno dobrodošla ob slabem vremenu. Kuhaš ,si lahko sam in seveda je talk dopust še veliko cenejši. Minka je o Kranjski god še dodala: po knjigi gostov sodeč je ta predel Gorenjske zaradi svojih lepot vse premalo obislkan. Otroci si želijo vode — nam bolj prijajo gore, »za počitek«, pravimo, zato so se Prelovškovi odpravili še za ledeni dni v Novigrad. »Za majhne otroke menimo, je Pineta, zaradi visokih borovcev, ki dajejo senco, bližine plaže in otroških igrišč ter prijetnih sprehajališč, najprimernejša. Hrana je obilna in okusna, le vezan si na točno uro obroka in to je malo težje ravno zaradi otrok, ki zjutraj tako radi poležijo. Na koncu Minka še pristavi, da jim jer bilo v Pineti vreme naklonjeno in še meduz skoraj da ni bilo. IVAN VOLKAR — iz mehanične delavnice, je s svojo ženo letoval v Izoli, kjer imamo dve počitniški hišici. Povedal je, da so le-te preuredili, dopolnili inventar, tako da je bilo letovanje v njih prav prijetno. Do pred dvoma letoma je Ivan dopustoval ob Blatnem jezeru na Madžarskem pod šotorom. »Malo sem se že naveličal tega, cene čez mejo so tudi porasle in navsezadnje menim, da morska voda bolj koristi zdravju, pa sva se z ženo odločila, da dopustujeva v Izoli. Blizu je in želiva, da nama bo letovanje v Izoli še omogočeno. Kuhaš lahko sam, posebno 'zajtrk, pa tudi kosilo, ali se hraniš v bližnji restavraciji, kjer so cene sprejemljive. Plaža je tudi blizu in če ti ni všeč, se odpraviš v bližnji Simonov zaliv, ki je znan po lepi plaži in čisti vodi. Sanitarije so čiste, ponoči mir. V mestu je dovolj zabave in drugih zanimivosti za dopustnike. O vsem se lahko izrarazim le pohvalno in pristavim — dopustovanje v Izoli je primerno za vsak žep.« MILENA VRHNJAK »Letos isam z družino drugič letovala v Corvarju. Pred tern sem od leta 1963 skoraj vsa leta letoval v Novigradu. Zaželel sem si spremembe kraja in načina prehranjevanja, zato sam se odločil za letovanje v Červarju. Prvi vtis, ko sem prišla v Čor-var, je bil zelo lep: popolnoma novo naselje, dovolj parkirišč in med ulicami malo motornega prometa. Stanovanje je bilo dovolj prostorno za našo družino, le pot od stanovanja do plaže je bila v primerjavi z Novigradom zelo dolga. Morje je bilo zelo čisto in mimo, ker naselje leži ob zalivu in ni valovanja kot na odprtih obalah. Motilo me je pa to, da ni ne ob blokih in ne na obali smetnjakov lin zaradi tega ležijo po grmovjih vse vrste (nadaljevanje na 7. strani) Tale posnetek je nastal v Vrsarju, kjer je letoval tudi naš fotograf Tone z družino odpadkov. Ob obali smo pogrešali tudi sanitarije. v Naš dopustniški dan smo preživeli na obali. Opoldne srno pripravljali kosilo, ker nam je bolj ugajalo, da smo dan razdelili na uva dela ter smo bili lahko na kopališču do večernih ur, ko je sonce ze malo manij pripekalo. Letos je puo že tudi nekaj novih športnih igrišč: golf, tenis, ki pa so bila ze-0 za.sedena. Manjkajo pa igrišča za manjše otroke. Večeri v Červarju so bili zelo mirni, brez glasbe in plesnih prireditev. Kdor si je hotel privoščiti tudi te vrste zabavo, je moral iti v sosednji Poreč ali Novigrad, kar Pa ni ravno blizu. Na splošno sem bila z letovanjem zelo zadovoljna, ker najpomembnejše za dopust je lepo vreme, toplo morje in dobra hrana. Tega smo imeli pa dovolj. Upam, cia bodo pomanjkljivosti v bodočnosti odpravljene, saj je naselje še v gradnji. Takrat bo pa še prijetneje letovati v červarju.« * DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA Delavcem, ki bodo navedeni paket knjig naročili s spodnjo naročilnico, bomo obenem z naročenimi knjigami dostavili brezplačno DARILNO KNJIGO: (A) B. čopič: DOŽIVLJAJI NIKO-LETINE BURSAČA 260 str., pl. Ena najbolj popularnih satiričnih povesti iz partizanskega življenja ali (B) T. Green: TIHOTAPCI, 276 str., pl. Knjiga razkriva najbolj skrite silnice modernega tihotapstva. 1. MOJ OTROK — MOJA VSAKDANJA SKRB Izčrpen priročnik, ki obravnava nego in razvoj otroka v prvih šestih letih življenja. — 210 str., kart., 190.00 din 2. J. Conrad: LORD JIM Svojevrsten roman o morju in ljudeh, o kapitanu, ki je v nesreči zapustil ladjo. — 332 str., pl., 165,00 din 3. J. L. Harlihy: POLNOČNI KAVBOJ Srhljiva pripoved o ljudeh z roba ameriške civilizacije, po kateri je bil posnet tudi odličen film. — 230 str., pl., 150,00 din 4. M. Sojar: VRTNE ENOLETNICE Dragocen priročnik za vzgojo o-krasnih rastlin, ki bo dobrodošel vsakemu vrtičkarju, strokovnjakom v proizvodnji, pa tudi vsem, ki se na vrtnarski poklic šele pripravljajo. — 136 str., pl., 90,00 din 5. F. W. Deakin: MUSSOLINIJEVIH SESTSTO DNI Knjiga o zadnjem razdobju fašistične Italije in hkrati o zadnjem razdobju »surovega prijateljstva« — sodelovanje med Mu-soldnijem in Hitlerjem. — 375 str., pl., 260,00 dan NAROČILNICA Podpisani(a): .................................................... naslov: .......................................................... redno zaposlen(a) pri: ........................................... nepreklicno naročam paket petih knjig za din 855.—. Račun bom porav-nal(a) v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Z naročenimi knjigami mi pošljite brezplačno tudi knjigo .. (vpišite knjigo A ali B). Kraj in datum: Lastnoročni podpis: Naročilnico pošljite na naslov: DZS Ljubljana Mestni trg 26, Knjižni oddelek ■ In memoriam V začeCku avgusta smo spremili na zadnjo pot našega sodelavca, FRANCA HROVATA. Minilo je polnih petnajst let, od kar se je zaposlil v naši delovni organizaciji. Poznali smo ga kot dobrega tovariša in sodelavca. Njegova prerana smrt mu je preprečila, da bi izpolnil vse načrte, (ki jih je snoval, kako naj bi bila olepšana naša .tovarniška okolica, za katero je skrbel in ji posvečal vso pozornost še v času, ko njegovega zdravja ni načela zahrbtna in kruta bolezen, ko je bil še kos vsem zaupanim nalogam. Hvaležni smo mu za njegovo dolgoletno sodelovanje in združevanje dela v naši delovni organizaciji ter za vse napore, ki jih je vložil v to, kar sedaj imamo. Kruta usoda mu je preprečila, da bi kot svoboden človek užival sadove dela in se veselil ob uspehih, ki jih je gradil skozi vse življenje. Poznali smo ga tudi kot dobrega prijatelja prelepe slovenske narodne pesmi, vendar se od njega pri odprtem grobu pevci niso poslovili, ker večina njegovih so-pevcev ni zvedela za kruto usodo prijatelja. Zavedamo se, da nemo in prazno izzvenijo vse besede zahvale za njegov vložen trud in sodelovanje, vendar smo mu ob odprtem grobu priznali — FRANC — ISKRENA HVALA. ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata se najtopleje zahvaljujem za finančno pomoč, katero sem prejela ob smrti mojega moža. Hriberšek Joži ZAHVALA Ob težki izgubi dobrega moža in skrbnega očeta Jožeta Kranjca se sodelavkam in sodelavcem iz mi-kalnice najtopleje zahvaljujem za venec ter denarno pomoč. Obenem se zahvaljujem celotnemu kolektivu TOSAME za izraze sožalja. žena Olga, sin Tomo in hčerka Natalija ZAHVALA Ob smrti moje drage mame Jančar Terezije se vsem sodelavcem in sodelavkam v avtomatski tkalnici najlepše zahvaljujem za izreke sožalja kakor tudi za denarno pomoč. Enako se zahvaljujem sindikalni organizaciji. Takavc Tončka ZAHVALA Delovni organizaciji in članom IGD TOSAMA se najtopleje zahvaljujem za vso izkazano pozornost ob mnogo prezgodnji smrti mojega dragega moža FRANCA HROVATA Iskreno se zahvaljujem tudi vsem, ki ste bili prisotni na pogre- bu, posebno pa govornikoma za poslovilne besede in lepo orisano njegovo življenjsko pot. Zahvaljujem se tudi sodelavcem in sodelavkam iz oddelka mikalni-ce za dano cvetje in denarno pomoč, kakor tudi vsem, ki ste sočustvovali z menoj. Vsem še enkrat najlepša zahvala. Pavla Hrovat Dva- ali večkrat so v mesecu avgustu zamudili na delo: 1. Rožič Franc, dipl. ing. — 3 krat 2. Planinc Janko — 2 krat 3. Kokalj Zdenka — 2 krat Osebne vesti OSEBNE VESTI Rojstni dan praznujejo od 12. septembra do 11. oktobra 1977. TOZD SANITETA Otroška konfekcija 2. 10. Avman Mihaela, 7. 10. Cerar Andreja, 19. 9. Rudolf Joži, 19. 9. Bezlaj Helena, 5. 10. Kovačič Joži, 21. 9. Jančar Terezija. Sanitetna konfekcija 1. 10. Batič Ivanka, 24. 9. Ce- rar Marija, 24. 9. Grilj Dragica, 22. 9. Perne Majda, 25. 9. Jeretina Dragica, 13. 9. Račič Zinka, 27. 9. Rode Pavla, 25. 9. Smolnikar Milka, 18. 9. Ševič-Mihajlovič Dragana, 7. 10. Urankar Draga, 1. 10. Volkar Marija, 1. 10. Zupan Mihela, 23. 9. Pirnat Matej, 7. 10. Zupan Rafko, 18-9. Pirnat Milena. Mikalnica 13. 9. Oražem Jože, 19. 9. Korošec Jože, 13. 9. Bešter Rezka, 20. 9. Cimbola Ani, 22. 9. Česen Slavka, 5. 10. Frankovič Brigita, 10. 10. Hrovat Pavla, 29. 9. Hribar Manija, 16-9. Jeretina Francka, 15. 9. Križman Brigita, 7. 10. Kosec Marija, 26. 9. Korošec Marija, 18. 9. Lazarevič Mari, 1. 10. Sedeljšak Marinka. Tkalnica ovojev 9. 10. Prelovšek Zinka, 26. 9. Rihter Ivanka, 23. 9. Marn Marija, 6. 10. Cerar Francka, 30. 9. Rode Marica, 8. 10. Praznik Rezka, 2. 10. Planinc Marija. (nadaljevanje na 9. strani) Avtomatska tkalnica . 7- 10- Florjančič Rafaela, 29. 9. Šuštar Pavia( 6. 10. Ravnikar Marija. o. 10. Marolt Magda. ®elilnica !6. 9. Pavšek Viktor. Vlaknovinski oddelek 16. 9. Cernohorski Miro. Vodstvo sanitete 21- 9. Pungerčar Marjeta. tozd filtri R 2:6. 9. Andrejka Miha, 10. 10. brezni k Mihela, 16. 9. Cirer Joži, J4' 9- Pavlič Zofka, 29. 9. Smolni-ar Jelka, 28. 9. Urankar Tinca, 27. • Grošelj Marjeta. DSSS — POMOŽNI OBRATI 2. 10. Bergant Andrej, 17. 9. Hri-°ar Ivanka, 14. 9. Jamšek Franc, '2- 9. Juhant Franc, 26. 9. Žendard Edvard. Iprava 18. 9. Jeretina Metka oec., 27. 9. Kos Martin, 3. 10. Lekan Francka, ]2- 9. Peterlin Franc dipl. ing., 12. 9- Primožič Vlasta, 6. 10. Hafner Francka. Komerciala 14. 9. Dečman Viktor, 26. 9. Florjančič Matevž, 17. 9. Miš Franc, 28. 9' Novak Marjan, 5. 10. Prstec Stje-Pan, 17. 9. Račič Martin, 20. 9. Rebolj Milica, 6. 10. Strehar Karol., 25. 9. Grilj Milan. prišli v delovno organizacijo Sare Janez — PO Vodlan Ana — SKS Velkavrh Janko dipl. ing. — TRS Ocepek Vinko — KS Eedenik Štefanija — mikalnica ODŠLI IZ DELOVNE POROČILI SO SE: ORGANIZACIJE _______________ Hrovat Franc — umrl Žerovnik Boris — JLA Kavčič Milan — sporazumno Kramberger Stane — sporazumno. RODILI SO SE: Mihu Andrejka — sin Prosenc Darinka — por. KUNSTELJ • • • • • Marjanu Vidergarju — sin Fekonja Silva, por. RIHTAR Mezek Marija, por. DIMC. HUMOR - HUMOR - HUMOR NI RAZUMEL V bolnici so poškodovanca obvezali, potem pa so ga izprašali po osebnih podatkih: kdo je, od kod je, koliko je star... »Ali ste poročeni?« so ga vprašali. »Ne«, je dejal, »saj sem se le z glavo zaletel ob železne podboje.« ZDRŽNA MERA Miha: »Zakaj pa kozarec ves ČJis držiš v roki?« »Pavel: »Zato, ker je zdravnik predpisal, da lahko pijem, ampak mero moram držati.« PLAČILO Bolnik: »Oh, gospod doktor, kako naj vam poplačam ves vaš trud?« Zdravnik: »Po položnici, poštni nakaznici ali pa kar na roko.« V PORODNIŠNICI V čakalnico vstopi bolničarka in vsa sijoča reče moškemu pri vratih: »Ravnokar ste postali srečen očka.« Pa se protestno oglasi moški, ki je sedel pri sredini: »Kakšna 'po- strežba pa je to. Jaz sem bil že eno uro pred njim tukaj, pa mi Je niste ničesar sporočili.« PIVSKA Peter: »Zakaj toliko piješ?« Pavel: »Hočem utopiti svojo žalost.« Peter: »Pa se ti je posrečilo?« Pavel: »Kje neki. Ta bestija, se mi zdi, zna plavati.« OKROGLA Dva pijana se trudita hodeč po vseh štirih po železniški progi. »Hk, ko bi že bilo hk, konec teh debelih stopnic.« »Hk, ko bi vsaj ograja ne bila tako nizko postavljena«, meni drugi- PIVSKA »Če boste tako nadaljevali s pitjem, ne boste nikoli ostareli.« »Vidite tovariš zdravnik, vedno sem rekel, da dobra kapljica pomlajuje.« Q Št. 9 — september 1979 NAGRADNA KRIŽANKA žUm STUDU. VET TKKVJEM tUDŽAP. PLES mpdel: TITAN Pivski V/KM k KLICA cima HASAD TČJZli- c WA SAMOčiL J)E L KONJSU OPREME ■REP- V AFRIKI KRILA' pš^EK UU BEŽNI 0 0*0 OSNOvJ 0 0 m 171 toEEHI- TOST TEMELJI- TOST n/ OZEK MOST STEASTMO Poželeni VEL POSODE A V Slo VEN. LIZSILA PESEM Vinska 1 SLAŠČI- CA Ema MIZEOn /EAK LČKKA VI5JA PAZA SOCIALI/ PIJAČA sTovau • 1 i VTIČ VE V EC VED VOSI JEDBSLA čim. TOMA tmiu ?fii Mo (»C EkOMor STA CA MAMA ŽZADIJI- p. V2ČDU- J£H 1k. čm 5-. ENAKI CEW lOOm ŽUPAN ANDKEJ (S&A SOMBOZ M. IME VOLT Pušča- va TK4J2/- NA NOTUE AeCmt 11 r VIJAČ- NICA VCAOČE ČLOVtš- TVA SLAVKOV ElBA Sem AvsTaun NIKOLA T£SLA lOf* l/E ZADAR. METER ITALI- JA MILANO Vezoči ŽREBEC OBRE- ZOVAN- JE CE-TUNtj ŽIDOVSU URAU ATOlšua ŽIVAL NEMČIJA r~r~-z- / PCI- im hllCt VRANJE SEŠKA r.RVA F?/ ^ «=3 CD HEoeu). Dmevmiv VESTA DELAV- NICE ^~0 o OŠABNes Z. IME : 4 DZANJE X/ ''S 1 ' / / / M S / S XI ' ' V nabiralnik je prišlo 22 kri- 1. Lukane Tončka — konfekcija žanlk. Žreb je dodelil nagrade sle- 2. Rožič Ani — konfekcija dečim: 3. Korošec Peter — tkalnica ovojev Križanko rešil(a): iz oddelka: Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papir konfekcij a Krško