119. številk«.
Ljubljana, v torek 26. maja 1896.
XXIX. leto.
Ukaja Tank dan, m»«»*or, izimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av«tro-oj»ptako deftalo r.a v»e leto lf» gld., *ft pol ,ctji H ** četrt l«?ta 4 R,('-> 55:1 jede«
tneeoc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 18 gld., »a četrt leta 3 pld. -MU kr., za jodon mesec L gid. 10 ki. Zk pošiljanje na dorn raćuna se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt let«. — Za tuje dežele toliko v»č, kolikor po&tnin« zoafa. Za oznanila plačuje ue od Stiristopne peiit-vrste p«> t> kr., če se oznanilo jedenkr&t tiska, po 6 kr., oe ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat"tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopiai ue ue vračajo. — Uredništvo in upravm&tvo je na Kongresnem t.;,u -A. 12. Upravniltva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vbo adnunibrrativne stvari.
Konec dunajskega županskega vprašanja.
Minoli petek se je končno rešilo dunajsko župansko vprašanje. Izvolila sta He namreč podžupana. Kakor je bilo dogovorjeno, izvolila sta se dr. Lu eg«r in pa dr. Neumavr. Oba sta seveda izjavila, da volitev vzprejmeta. Oba sta pa tudi razvila svoja programa.
Dr. Lueger je ugovarjal temo, da bi bil voljeni župan Strobach samo njegovo orodje. Zagotavljal je županu popolno spoštovanja svoja stranke. Vender se je pa videlo prvemu podžupanu, da se on čuti takorekoč župana, da bode Strobach moral plesati, kakor mu bode on godel. Razvijal je cel program, po katerem ima postopati protisemitska stranka. Govoril je zlasti o gospodarskih in upravnih stvareh in seveda tudi ni opustil priložnosti, da bi se ne bil malo podrgnil ob liberalce.
To, kar je gospod dr. Lueger govori), je jako umestno, 5e tudi dvomimo, da bi se dalo kar uresničiti. Zctdel bode na upor pri svoji stranki, ako ima resni namen, svoji volji pripomoči do veljave. Mi jako dvomimo, da bi njegovi somišljeniki zase bili popolnoma prosti vsake sebičnosti. Dr. Lueger se je izrekel za odpravo mestnega sveta. Na Dunaju izvoli občinski zastop iz svoje srede poseben mestni svet, kateri ima odkazan poseben delokrog. Ta delokrog ja dvojen. Na jedni strani vanj spadajo nekatere agende, katere drugod opravlja občinski zbor sam, na drugi strani pa mestni svet opravlja nekatere posle magistrata. Oblast magistrata je s tem močno omejena, pa tudi župan nima take pro stosti, kakor v drugih meatih. Pričakovalo se je, da bode ta naprava nekako olajševala mestno upravo, ker bode mestni svet nekaka vez maj občinskim zastopom in magistratom. Birokratizam bi se s tem omejil, in spravilo nekaj svežega duha v meatno upravo.
Te nade so pa na Dunaju niso uresničile. Mestni svet je postal ovira veemu delovanju. Fre-kompliciran aparat ni dobro deloval, će je temu kriva slaba uredba sama ali pa lo to, da v zber uiho prišli pravi možje, mi ne vemo. Najbrž je glavni uzrok poslednje. Liberalna večina je zmatrala mandate mestnega svata le za nekake sinekure. S temi mesti je združena plača .1000 gld.
Gorski župnik.
(Slik. Spisal Fr. J a v o r.)
Zamišljan sedi pri gorski pači, v kateri plapola in presketa vesel plamenček, noge ima na podstavku, na talara pa mu leži „brevir", katerega je čital, dokler mu niso poletele misli preko liatov v davno preteklo dobo, dokler mu niso omahnile roke, ki so držale težko debelo knjigo, polno svetih, pobožnih molitvic, oracij in psalmov. Pred njim ob Bteni stoji ogromna omara, napolnjena z raznovrst aimi knjigami in spisi, kraj njega na mizi stoji svetilka, ki širi motno svitlobo po prijetno topli sobi. Zunaj pa brije ostra burja, raja okoli oglov gorskega župniŠČa in se zaleta v njegova okenca, da zažvenketajo vsak trenutek male šipe v že frvivem okviru. Duši in vrši kakor daljno gromenje, vmes pa zazveni včasih jasen pisk ter se zopet Ugubi mej bučeči orkester burijinega zbora.
Gorski župnik je sameval že dolgo vrsto let v svoji gorati žnpi. Trebalo mu je par ur boda, preuno je dospel do prvega tovariša; po zimi pa,
Dr. Lueger je nsglasal, da oq želi močen občinski zastop, pa tudi močen magistrat. To se bode pa le doseglo, ca se mestni svet odpravi. Občinski zastop bode imel potem večjo veljavo, ko ne bode nad niim mestni svet gospodaril, magistrat bede pa tudi ložja kazal svojo mod, ker se na bode treba ozirati na mestne svetnike.
Da no dr. Lueger želi znebiti mestnega sveta, je jako lahko umljivo. Oa je stdaj prvi podžupun, a v resnici župan. Di ni mostnega sveta, bi na magistratu lahko gospodaril po svoji volji, župan bi mu na delal nobanih ovir. Dr. Lueger ni pa še tudi opustil misli, da keduj postane on župan. Tedaj bi mu pa fte ljubše bilo, da bi mu mestni svet ovir ne delal. Dr. Lueger se ie navadil nekako za povedovati.
Sicer so pa protisemitja obetali, da znižajo plaro županovo s 24.000 na 12 000, plač pod-županovi s G0O0 na 4000 in plače mestnih svetnikov s 3000 na 1500 gld. Sedaj je pa že nekaj čaBa tiho o tem. Najbrž bi se v novem mestnem za-stopu za to večina ne dobila. Dr. Lueger pa hoče to stvar s tem spraviti 8 sveta, da je spravil sploh odpravo mestnega sveta v razgovor, katera stvar je težavnejša, ker je za to treba posebnega zakona.
Potem je nag'ašal, da ee rnora občinska volilna pravica razširiti na vse sloje prebivalstva. Kako si to misli, ni natančneje povedal. Tudi to ne pojde tako lahko, ker proliaemifja bi gotovo la izgubili, ako M volilna pravica razširi. Tudi ko Beje v deželnem zboru razpravljalo o volilni reformi, protisemitje se riso z nič posebno odločnostjo pofe-govali za razširjenje volilne pravice.
Stvari, katere si je dr. Lueger postavil za svojo nalogo, niso tako la 1 ko izvršljive in baš zaradi tega jim ne pripisuj*      posebne važnosti.
Drugi podžu an dr. Neumavr je pa manj obširno govoril, a njegov govor je pa bil precej pomenljiv. Naglašal, da je on za svobodno šolo in pa za nemškonarodno vzgojo. S tem je dr. Neumavr podrl vse nada klerikalcev, da se na Dunaju vpelje verska šola, ko pridejo krščanski socija listi na krmilo. Neumsvr ima torej blizu jednake nazore, kot jih imamo mi. £ola ima biti narodna, pri Neoaeih nemškouaredna, pri Slovencih pa slo-venskonarodna.   Prazen je torej bil strah, da bode
na Dunaju zavlrdal klerikalizem, ko pridejo proti-spmtti na krmilo. Res se je dr. Nenm*yr izrekel proti židovskemu uplivu na šolstvo, a dobro je treb:t zapomniti si, da Tt"<a ni storil z verskega, temvpč a narodnega stalila. Židovski upliv se ne strinja z nemškim dubom. V tem se mi popolnoma vje mamo z novm dunajnkim podžupanom. Dr. Neu-majr pa gotovo ni izrekel le svojih osebnih nazorov, tem ve"' se poprej dogovoril s svojo stranko.
Pač je mož malo preveč naglašal nemški značaj Dunaja in popolnoma po nepotrebnem vpletel v svoj govor Še celjsko vprašanje. Glede Celja je pač malo sli.bo poučen, kar ni čuda, če sa pomisli, kako se je vsa stvar zavijala po listih. NagLtšanje nemškega znač.j* Dunaja pa baš dokazuje ujtgovo prepnčanje o vt-hki važnosti narodne ideje. Baš razvoj stvari na Dunaju nam dokazuje tako rekoč, da ima n; redno čutstvo veliko moč.
Ped nemtkenarodno zastava jo začel Scho-nerer boj proti ž dovatvu, ped to zastavo, če tudi ne ped tem vodstvom, bo prctieemitja prišli v mestni zastop. To naj bode tudi za nas Slovenca opomin, da Bfl nikdar ne izneverimo narodni zastavi, kajti naposled bodemo tudi mi ped to znatavo zmagali vse svoje protivnike.
*   IJiibljHlll, 2G. maja.
Interpelacije v avstrijskem državnem zboru. Prav;c<* do hfnv Iji rja interpelacij se poslanci V A»striji pridno poslužujejo. l!--či moramo, da ni zlepa parlamenta, v kat»iem bi so vlada s tolikimi interpelacijami nadlegovala. Ko bi se v Avstriji o vsaki interpelaciji v zbornici razpravljaio, kakor v Francij', in naposled ea po imenih glasovalo, bi pač drža« ni zbor ne i mal zu druga stvari Čana. Seveda v Avstriji je drugače. Na večino interpelacij se niti ne odgovori, nikar da bi B6 0 njih ae razpravljalo. Minister odgo\ori ra tatarpelacijo jedino tedaj, če misli, da bede kat«rop:av inttrpelactu zasolil. Posebno sa pa gni B^dtni drži j.iko trdno načela, da na interpelhcije ni tr»ba cdgevarjati. Do 18. t. m. sa je stsvilo nanj 111 interpt lai ij, a ministernki predsednik do tedaj ni l 1 niti na jedno odgovoru. Poslanci pa tudi preveč na delajo sitnosti minister-skemu predstdmku zaradi tega pnziranja.
kadar je zapadel visok, do podram segajoč sneg, je bil sploh lečon od ostalega sveta. Dobival ni ni-kakih poročil, niti poste — — — preskrbeti ?e je moral navadno za cel mesec z Živili, da ni bilo pošiljati ljudij v takem snegn v dolino; ob nedeljah nt.i bila včasih z orgauistoui, ki je bil h krutu tudi cerkovnik, skoro da ne sama v cerkvi.
Kadar je prišel poleti v dolino praznovat god kakega sosednega župnika ali k pogrebu katerega izmoj svojih tovarišev, bil je vedno dobre volje. Tovariši so ga sicer radi zbadali, kako funkcijonuja telegraf iz srobotine, po katerem ga baje večkrat vabijo v svojo sredo k taroku, kaj delajo zajci, in za koliko odstotkov so se 2e pomnožili, odkar jim
streže on po Življenji---je-Ii imel že kak krst
ali pogreb v iBtem letu — — — itd. On pa je srečno odbijal vse zbadljive napade in jim zabelil z debelimi lažmi iz svojega lovskega življenja, katere je pripovedoval tako živo, da se je vedno kdo nsedel na limanice in verjel njegove zanimive dogodi) ica z divjačino.
Danes, takoj po obedu, so ga poklicali k bolniku daleč tja v gore, da ga spravi z Bogom in mu prinese večno popotnico.   Težavna je bila pot
po ledenih stezah, po plazib, včasih po celem snegu brez gazi in po zametih.
Davno se je bilo Že zmra^i'o, ko se je vračal domov. Lep večer je bil. Nt-bo jasno in na njem nebroj svtt;ih zvezdic, maj njimi pa je plavala polna luna in v njenih žarkih so se svetili snežni kristali, kakor sami najdražje in najumet-nejše brušeni dijamanti in briljanti.
Ves upehan in utrujen je došel domov; in sedaj sedi ob gorki peči, hoteč čitati svojo vsakdanjo molitev — a zamislil se je v davno miuole dni--!
Gcrski župnik je častitljiv starček, kateremu so že davno osiveli njegovi nekdaj tako bujni, črni lasje; srebrno-belo mu padajo s« daj po vele»xn, nagubanem čelu, izpod katerega zre dvoje lepili, milih očij, izražajočih vso njegovo človekoljubnost in dobrohotnost.
Res, niti sedaj ni povRem izginil oni ogenj, ki je nekdaj žarel iz njih; ehranita se je vsa ena miloba, ki je osrečevala toliko ljudij in nekdaj zlasti jedno bitje — —. Lice mu je razorano v gube, bledo in upalo, njegova postava uklonjena, slabotna in auha. Roke se mu trosijo kukor oslubelemu bol-
Povišanje uradniških plač v Bosni. Tudi v Boflni mislijo uradnikom povišati plače. Vse kaže, da bosenski uradniki dobe poprej vidje plače nego avstrijski. V Avstriji ni skoro misliti, da bi se vsi dotični zakoni rešili pred novim letom, dočim se začne v Bosni povišanje s 1. januvarjem 1897. leta. V Bosni se tako rekoč absolutno vlada. Deželna vlada določi plače, pa tudi davke, s katerimi se novi stroški pokrijejo, Kalay pa potrdi, pa je konec besed. Delegaciji bi lahko katero rekli, a se za vsa nič ne brigate, ker noben delegat Bosno ne zastopa. Plačani listi pa svetu trobijo, kako zadovoljni so Bošnjaki z vlado, in kako vse napreduje v deželi. Plače uradnikov bodo v Bosni blizu jednako plačam v naši drž. polovici po novem načrtu, priklade bodo večje. V najnižjih dveh razredih bodo.' konceptni uradniki imeli po 200 gld. več plače nego mani-pu'antni.
Italijanska vojna v Afriki je vendar končana: Italijani so zapustili Adigrat in se umaknili tako daleč nizaj, kakor so bili pred vojno z Abe-sinci. Poslednji so izpustili italijansko vojne vjetnike. General Baldissera se že pripravlja iz Afrike na odhod. Vojaki že odh »jajo v Italijo nazaj. Vladni listi že nekaj pišejo, da se morda nadaljuje bojevanje jeseni, ko mine tropično deževje, a najbrž na to nih^e resno ne misli, čist italijanskega orožja še ni oprana, a zato se pač nikdo več ne briga. Italijani so veseli, da so jedenkrat bo iz Afrike izmotali. Ta vojna je bila zanje zares nesrečna. Zalezli so v dolgove. Prejšnje ča<*e so bili že večkrat tepeni, a se jim je to izplačalo, kajti po vsakem porazu se je Italija nekaj povekšala. Za poraze v Afriki pa ne dobe nobene pokrajine. To je pač najneugodnejše. Seveda Italija nima več prejšnjih d plomatov, ki so vedno znali koga pridobiti, da je za Italijane prelival kri.
Angleži v Sudanu nimajo nič več sreče kakor Italijani v Abesiniji. Sudauci so jih dcbro napodili. Angleži so toliko na boljem, da stroške plačajo Kgipčaui m da tudi blamaža pade deloma na Egipčane. Sudanci so Angleže in Kgipčane dobro naklestili, celo priznavajo angleški listi. Posebno so se pa pri tej priliki Egipčani pokazali za velike bojazljive«. Da Egipčani niso vojeviti, je Že dolgo zuano. Ko so se Sudanci približali na konjih, so Kgipčani kar puške preč pometali in bežali, da si bi se bili 8 streljanjem lahko ubranili. Angleški častniki so z revolverji zadržavali vojake, a to je še bolj po« velšalo zmešnjave. Š-de, ko je prišel novi oddelek na poraoj, je beg se nekoliko ustavil. Novo došli vojaki so hežečim s silo pot zagradili. Sudanci, ka terih je bilo lu malo, so ee pa umaknili, no da bi se bil kdo upal za njimi. Ta poraz je Angležem vzel poi»um in bodo najbrž popustili vse vojevanje.
Volitev preduednika zjedinjenih držav. Vse kaže, da bode voliti predsednikom Z;edinjenih držav Mac K.♦•nI. v. Večina voiilnih mož mu je zagotovljena. Ta volitev bod«, jako pomenljiva. Mac Kienlev je velik nasprotnik evropskega upliva. On bode gleial, da ne evropskim izielkom, kolikor je moč, zapre pot v Zjedinjene države. Pa tudi v dru/.ih ostrita bode u»loval proti evropskim interesom. Posebno Kubanci so gitovi DjjegOvS podpore, ako do tedaj usfaje še ne bode kon-c. Z-.it o je pa nam lahko umljivo, zakaj se je obrnila Španija do vseh
niku — škrat ka, starost mu je vidno utisnila pečat svojega goapodatva.    In kakov je bil   nekdaj! Da, nekdaj ' — Nekdaj je bil lep sejanji gorski župnik Anton! Visoka posava, t mi kodri okrožujoči veliko, belo čelo, ognjevite cči, prijazen obraz in njegovo uljudno,  vsi'm  zahtevam esh tiko in stroge etikete odgovarjajoče vt>denje — vse to ga j« na mah prikupilo \sakt-mu, kdor je občeval ž njim. — Bil je sin ravnih s.irišev, ki so imeli malo, borno bajtico b tistimi BilkiOJ okenci, mej  katerimi dobi jedva glava odraščenega človeka prostora, in le malo zemlje, DOfl če jim   potrebnega   živeža  za družino  in za 10 kravte   in koio, Izredna nadarjenost njegova je opozorila učitelje in župnika, da sta progovorila ■tarifo, naj ga d.ulo „studirati".   Podpirala sta ga po spojili močeh in pri delu jima je priskočil tudi iapan, bug.tt trgovec, ua pomoč.   Pozneje pa si je Anton služd sam toliko s  poukom,  da jo izhajal. V počitnicah  je  bival  navadno pri   županovih — poučujoč mlajšega sinka. Uadi bo ga imeli tam, saj je bil domač, mu sinu dober in vesion učitelj, hčerkama pa prijeten družabnik.   Tam se je navadil občevanja v lin«jših krogih in olikal za naatop v vsaki družbi. (Dalje prlb.)
držav, ki imajo posestva v Ameriki, da bi se zje-dinile proti Zjedinjenim državam in a silo zabranile, da se ne bi Severnoameričani mešali v kubanske stvari, če Zjedinjene države spravijo Španijo s Kube, potem bode poskusile Anglijo in Francijo tudi ia-riniti z njih ameriških posestev. Vzlic temu pa ni pričakovati, da bi sedaj kaka država poslušala klic Španije.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. maja. — (Fzm baron Kuhn f.) Včeraj zjutraj je v Strassoldu blizu Červinjana umrl proslavljeni vojskovodja, jeden  prvih avstrijskih generalov in reorga-nizator avstrijske  vojske fzm. Franc baron Kuhn. Pokojnik  se  je  rodil kot sin  višjega častnika v Prostejevu na Moravskom 23. junija 1817.1. Obiskoval je vojaško  akademijo v Dunajskem Novem mestu, katero je zapustil kot podporočnik I. 1837. L. 1839. je bil dodeljen generalnemu štabu, 1. 1843. je postal nadporočnik. Za časa milanske revolucije 1. 1848 in v vojski s Pijemontom se je  mladi  častnik tako odlikoval,  zlasti v bitki   pri sv. Luciji, da je bil imenovan stotnikom in je dobil viteški križec reda Marije Terezije.   Odlikoval  se je tudi v bitkah pri Montanaru,   pri Goitu, pri Vicenzi in pri Somma-campagni  tako, da mu je cesar sporočil svoje po nebno  priznanje in mu podelil red   železne krone. L. 1849. je pri obleganju Ankone on odločil, da se je trdnjava koj udala, pri bitki v Borgo S. Siro pa se je na čelu jedne stotnije 10. lovskega bataljona izkazal kot neustrašen in hraber bojevnik. Postal je major  in prišel   na Ogersko, kjer je  bil 1. 1853. imenovan podpolkovnikom, zajedno pa dobil baronstvo. Leta 185G. je   prišel na Dunaj   kot   protesor sta-tegije,   leta   1857.   pa  je   postal podpolkovnik. Ko se je začela vojna  1. 1859. je Khun napravil izvrsten  načrt,   kateri  pa  so starokopitni generali zavrgli.   Ti  za  časa vojne  niso poslušali njegovih nasvetov in kdo ve, bi-li tista vojna ne bila drugače iztekla, da se je uvažavalo  Kuhnovo   mnenje. Po bitki pri Solferinu je postal Kuhn brigadir na Tirolskem  ter je  v jedni  in še sila 'viharni noči oskrbel s provijantom utrdbo Rocca d* Anfo, katera bi bila  sicer izgubljena.   Njegova je  zasluga, da Lahi in Francozi  v tisti vojni niso mogli priti na Tirolsko.   Po   vojski  je   postal Khun zapovednik kranjskega pešpolka št. 17. L. 1862. je bil imenovan zapovednikom   na  Tirolskem.   Imel je na razpolaganje jako  neznatno  vojaško   krdelo,  a genijalni mož je znal vender ubraniti dosti  močnejši laški vojski prestop na tirolska  tla, dasi  je  meja sila dolga, dve njegovih polbrigad sta celo ves čas ope rirali na laskih tleh. Ta Kuhnova obramba Tirolske spada mej najslavnejše čine avstrijske vojske. Kuhn je bil koj na to imenovan podmaršalom, imeteljem našega  kranjskega pešpolka št. 17.,   kateri je bil vedno ponosen na to, da nosi ime njbgovo, in promoviran komanderjem reda Marije Torezije. Kmalu na  to je  postal vrhovni  zapovednik tirolske dež. hrambe, 18. januvarj a 1868. I. pa vojnim ministrom. Kot minister je reorganizoval avstrijsko vojsko in če je ta danes taka,  da se lahko  meri z vsako drugo, je to največ zasluga Kuhnova.   L   1873. je hI Kuhn imenovan feldcajgmajstrom, a ker ni bil klečeplazec, nego je govoril vedno naravnost in brez ovinkov, se je gotovim visokim  krogom zameril in se moral umakniti. Odstopil je 11. jun. 1874. Cesar mu je pri tej priliki  podelil veliki  križec Štefanovega reda in  ga imenoval zapovednika  tretjega voja v Gradci. L 1886. je postal Kuhn kancelar reda Marije Terezije, leta 1888. pa je moral iti v penzijo, ker je preveč svobodno kritik.-. al razne visoke go spode.   Kuhn  je bil po Radeokem  prvi avstrijski vojskovodja.   Zi njim žaluje vsa avstrijska vojska, zlasti pa pešpolk št. 17, eaj je bil Kuhn kranjskim junakom vedno jako naklonjen in je je čislal nad vse druge polke.
— (Binkostni prazniki) Tradicijona'no bin-kostno vreme letos ni popolnoma izpolnilo nadej in želj raznih birmancev in botrov. V nedeljo do-poludne deževalo je neprenehoma in okole 2. ure popoiudne pričela je mej dežjem padati toča, ki pa je k sreči kmalu nehala in ni napravila znatne škode. Potem pa se je nebo zjasnilo in ostalo je lepo tudi včeraj ves dan. Na tisoče Ljubljančanov izletelo je v bližnjo in daljnjo okolico, zlasti pa je bilo mnogo občinstva v Švicariji, na Spodnjem in Gornjem Rožniku, na strelišči, v Šiški itd. Povsod bilo jo opaziti slavnostno oblečenih birmancev,
ki so v družbi botric in botrov veSiaoma tudi oku-pirali fijakarske voze, kar jih js še bilo dobiti. Z dunajskim zabavnim vlakom pripeljalo se je 134 izletnikov v Ljubljano, ki so večinoma prenočili v Ljubljani ter se včeraj ob 9. uri odpeljali naprej v Postojno. Postojnska jama bila js, čeravno valed smrti nadvojvode Karola Ludvika letos ni bilo obi-čajne godbe, dobro obiskana, ksr je prišlo zlasti iz Primorja mnogo obiskovalcev. Mnogo Ljubljančanov izletelo je Čez praznike na Bled, v Opatijo, a lepo število tudi v — Budimpešto k milenijski izložbi.
— (Politična Avtoriteta škofov.) „Corres-pondenz-Blatt fiir den katholisehen Clerus Oester-reichs*, list, ki ima okoli 5000 neročnikov mej duhovniki, piše v št. 10. z dne 25. maja 1896. doslovno to-le: „Wir halten es geradezu fiir ein echweres Vergehen gegen die Religion, wenn man heute einen Priester ala staatsbtirgerlich ganz nneelbststaadiges VVesen hinstellt, dem nur det Bischof Gedanken suggeriren ko one oder miisse. Wer auch nur den Schein dessen muthvrillig ber-vorruft, verdient Priigel. Oder soli der Priester als unmtlndig gelten ?N Škofje Missia, Zorn i. t. d. store najbolj prav, ako organ avstrijskih duhovnikov in njegovih 5000 naročnikov denejo precej v interdikt!
— (Imenovanje)  Računski praktikant go Makso Fiechi je imenovan računskim asistentom pri računskem oddelku kranjske dež. vlade.
— (Umrl) le danes znani vrli narodnjak g. Julij Justin, čevljarski mojster v Florijanskiti ulicah, v starosti 57 let. N. v. m.p.!
— (Dramatičnega društva občni zbor) ss je vršil v soboto zvečer v prostorih narodne čitalnice.   Udeležba je bila jako pičla.   Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. dr. Tavčar 8 primernim ogovorom, v katerem je zlasti poudarjal podporo, katero dobiva društvo od dežele, cd mesta in od gledališkega društva ter predlagal, naj se iz« reče tem faktorjem topla zahvala.   V imeni inten-dance je poročal g dr. Tekavčič o društvenem delovanju v minolem letu. Pri tej točki se je unela daljša razprava, končno ee js poročilo skoro soglasno odobrilo. Poročilo priobčimo v celoti.   Tudi blagajnika g. ravnatelja P i r c a poročilo se je po kratki debati vzelo odobruje na znanje.  Društvo je imelo v lanskem letu 30.456 gold. 30 kr. dohodkov in 30 719 gld. 6 kr. troškov.   Deželna subvencija je zuišala 6000 gl., mestna tudi 6000 gl., gledališko društvo pa je dalo 875 gld. 50 kr.   Članarina je znašala 584 gld., abunement na sedeže je znašal 746 gld. 35 kr., predstave pa 80 neBle 14.054 g'd. Izdalo se je: za repertoir 1577 gld. 34 kr. za ga; derobe itd.   1062 gld. 2 kr. za  predstave (dnevni troški itd.)   10 807 gld.  17 kr.,  gaze  so znašala 14.668 gl. 32 kr. Faktični deficit znaša torej 262 gl. 70 kr.  Ker se je na račun starega dolga plačalo 1124 gld. 5 kr. in sicer iz dohodkov minole sezone, je v tej sezoni prav za prav prebitka 861 gl. 21 kr. Volitev v odbor se je zaradi pozne  ure  in pičle udeležbe odložila do prihodnje sobote dne 30. t. m. Želeti je, da bi bo udeležili  sobotnega obč. zbora vsaj vsi v Ljubljani bivajoči člani.
— (Dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani) ima v četrtek, dno 28. t. m. ob 6. uri po-poldue na starem strelišču svoj letošnji občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 1-Poročilo revizorjev. 5. Volitev upravnega odbora, 'i. Volitev revizorjev. 7. Posamezni nasveti in predlogi.
— (Demoliranje poškodovanih poslopij Pretočeni teden so podirali zadnje zidove Frlsohevi hiše na Marijinem trgu; na Francovem nabrežju podrli bo notranje dele Kondove hiše, katera bb bode primerno prenovila. V Špitalskih ulicah prično prihodnje dni podirati Večevo hišo, katera se morda z drugimi ostalimi vred svoječasno odkupi v regulacijske svrh«. Tudi mestni shrambi na Poljanskem uasipu in v Šolskem drevoredu se bodeta vsled starosti in poškodb začetkom avgusta meseca letos podrli.
— (Porotne obravnave) so se začele danes in se vrše v veliku dvorani „Tonhalle". Obravnavalo se bo o sledečih slučajih: dne 26. t. m. Fr. Lnnarčič iz Podgoric ob S., nboj | Peter Hrovat iz Zgornje Dobrave, uboj; Jožef Smolej v Fužinah, uboj; dne 27. t m.: Janea Bergant iz Most, uboj; Matevš Šolar v Kropi, težka telesna poškodba; dne 28. t m.: Marija Eržen v Žireh, goljufija; Alojzij Berti, poskušeni umor; dne 29. t. m.: Anton in Alojzij Zupančič, Janea, Martin in Alojaij Zaman ia Kostrel-
niče, težka telesna poškodba; dne 30. t m.: Franc S k var ca, Janez Kogovšek, Anton Albreht, Janez Lesko vec, Jožef Jereb, Jakob Petkovšek iz Rov t, nboj in težka telesna poškodba; dne 1. junija : Alojzij Breščak a Hoj, rop, tatvina, nasilstvo itd.; Mimo teb slučajev pridejo na vrsto še trije dragi, namreč: Janez Jenko, hudodelstvo uboja, Alojzij Schiffmann, kupčevanje a dekleti in Martin ter Andrej Železnikar, hudodelstvo tatvine.
— (Izleti ▼ min o lih binkoštnih praznikih) eo bili vkljub neugodnemu vremenu dokaj številni. Biciklisti so se podali proti Trstu, Gorici in Postoj i ni, pešci pa na Šmarno goro, na sv. Katarino, k sv. Joštu in sploh na Gorenjsko stran. V ponedeljek se je vreme nekoliko popravilo in izvabilo še več ostalih izletnikov iz mestnega zidovja na deželo.
— (Vojak-ropar.) V nedeljo proti večeru šla je že postarna Marija Tekavc iz Lat te rman novoga drevoreda k tabačui tovarni, da obišča tam neko .znanko. Sla je po samotni poti, za železnico. Na poti ee jej je pridružil neki vojak pešpolka št. 27. Drezal jo je prijazno v rebra in Se sploh obnašal, kakor je na kmetih fantovska navada. V pogovoru je vprašal žensko, če ima pri sebi uro, na kar je čenska odgovorila, da jo ima. Pri tobačni tovarni sta ženska in spremljajoči jo vojak krenila na Tržaško cesto in Šla zopet proti mestu. Pri tovarni ju je videla delavka Ivaua Matevže in je vojaka, svojega ljubimca, nekoliko opsovala, misleč, da hodi tudi z drugo, ne samo ž ujo. A vojak ni iz ljubezni spremljal rečene ženske, nego iz sebičnih namenov. Ko sta ženska in vojak prišla na Kongresni trg k Ki-scherjevi hiši, rekel je vojak svoji spremljevalki, naj mu pokaže, koliko je ura. ženska je vzela uro iz nedrij, v tistem hipu pa jej jo je vojak iztrgal iz rok in zbežal. Ljudje so tekli za njim, a ga nieo dobili. Še v nedeljo zvečer je vojak prodal v Bošti-jančičevi gostilni v Kolodvorskih ulicah ugrabljeno uro. Vojakova ljubimka Ivana Matevže je pri zaslišanja povedala roparjevo ime in izpovedala, da je vojak-ropar v nedeljo popoludne zaigral 5 gld.
— (Napad) Frizer Fran Videmšek srečal je sinoči na Sv. Petra cesti nekega precej vinjenega vojaka. T<t ne je zaletel v frizerja, potegnil sabljo ter udaril ž njo Videmška po glavi; presekal mu je klobuk in ga ranil, vender ne nevarno.
— (Čigava jo ura?) Včeraj je mesto a policija aretovala nekega fanta, kateri je prodajal žensko zlato uro. Fant pravi, da je uro kupil od obligatnega neznanega moža. Fant je uro najbrž ukradel ali pa našel; če jo kdo pogreša, naj se oglas: na policiji.
— (Ubegel prisiljenec.) Minoli teden je pri dež. bolnici delujoči priiiiljenec Janez Debeveo pobegnil. Debevec je star 30 let in doma iz Borovnice,
— (V sobotni članek „Ljubljanska mestna uprava") vrinilo se je dvojo tiskovnih pomot, ki kvarita smisel. 44. vrsta tretje kolone ima ee namreč glasiti : „ R o bi g. dr. Gregoruu bilo kaj do resnico, popravil bi to", mesto „prijavil bi to* ; v 57. vrsti pa se ima čitati .maudatar", mesto „mandantu.
— (Načelništvo kmetijske podružnice v Čatežu) u ah prosi, objaviti njega prošnjo, naj slavna c. kr. kmet'jnka družba glavno skupščino preloži /a jeden teden pozneje, kajti 11 junija bode še osmina sv. Resnjega Telesa• Večina duhovnikov iu učiteljev-organistov bi se ta duu ne mogla udeležiti obč. zbora.
— (Nova orožiiiska postaja) v Skocijanu začne svoj posel z di.nm 1. junija t. 1 in bode štela v Bvoje službeno področje vse vasi škocijanske in šmarješke občine. S tem je ustreženo davno obstoječi želji, kajti ti dve občini bili sta do sedaj zelo oddaljeui oci orožniških postaj in posebno občina bkocjan razdeljena je bila kar mej štiri orožniške postaje.
— (Samomor ) Ustrelil se je dne 18. t. m. ob o uri |»- p» luctue v domači hiši 22!etni posestnika ein Jernej C vsi bar v Imenju šentjernejske fare. Zadel se j« »z k-ttuokreHA v desno sence in je takoj mrtev obležal. Rev*! jo kazal že nekaj dni sem znamenja umobola, čemur je tudi pripisati uzrok samomora.
— (Iz Rovt) nad Logatcem 24. maja: Cvetoči maj je nam gorskim Notranji-em prinesel za Binkošti lepo prevaro. Sedaj, ko Vam pišem te vrste, lije, kot bi iz škafa lil, vmes pa brije prav občutno ostra burja. Od 4- 15° R padlo je živo srebro na 4- 6°, po visokih hribih iu planinah pa pada mej dežjem poinladansk — snežen „cvetu. Mej šolsko mladino jele so se širiti te dni po tukajšnjih vaseh ošpice, zanesene prej ko ne iz sosednih £irov. Učiteljska konferenca za logaški šolski okraj bo letos dne 8. julija ob '.>. uri dop. v Cerknici. Dne 3. avg. t- 1. je učiteljski shod v iirašah pri Postojini za logaški in poatojinski, zatem pa izlet v n Pred Jamo".
Kmetijska naša drevesnica ne šteje — kakor je
bilo po pomoti v jedni zadnjih številk vašega lista tiskano — 1500 cepljenih dreves, ampak 3500.
— (Ormoška čitalnica) priredi dne 31. maja v svojih prostorih veselico. Vzpored: A. Izbiralka. Veseloigra v treh dejanjih s petjem. B. Petje. C. Prosta zabava in ples. Začetek točno ob 1;'a9. uri zvečer. Ustopnine: sedeži 30 kr., stojišča 20 kr., za kmete 10 kr. Ker se čisti dohodek vporabi v dobrodelno svrho, se bodo preplačila hvaležno sprejemala.
— (Razveljavljena konfiskacija) Dne 25. aprila je državno pravdništvo konfiskovalo naš list zaradi notice, ponatisnjene iz nekonRskovane goriške .Soče". Mi se zoper to konfiskacijo nismo pritožili, dasi smo bili trdno prepričani, da je neopravičena. 1° glpj* dogodil se je redki slučaj, da je deželno sodišče konfiskacijo razveljavilo. Gospod drž. pravdnik se je   zoper to   razveljavljenje pritožil na višje deželno sodišče v Gradcu, a ni nič opravil. Tudi višje sodišče  je   spoznalo neopravičenost konfiskacije in je z odločbo z dne 13. maja t. 1 ,št. 4702 zavrnilo pritožbo  drž. pravdnika ter potrdilo razsodbo dež. sodišča ljubljanskega V razlogih, s katerimi je višje sodišče  podprlo svojo razsodbo, se poudarja, da se v konfiskovani   notici   pač grajajo škefove naredbe glede volitev, in sicer   zaradi prevelikega uplivanja na korist nasprotne stranke, da pa se škofu ne očita nič nečastnega, kar bi bilo kažnjivo. Veleslavno dež. sodišče ljubljansko nam je poslalo prepis višjesodne' razsodbe v nemškem jeziku. Protestujemo proti temu slovesno in zahtevamo, da dež sodišče tudi v takih slučajih z nami slovenski občuje in nam slovenski dopisuje.   Dotična   konfiskovana, a sedaj oproščena ,Soča in Primorski List" naslovljena notica slove: „Gonška »Soča* pobija izvrstno zmedeno besedičenje „P. L.".   V danes   došli številki prijavlja naslednji zanimivi dopis:   „Zidnji „Primorski List", Bklicuje se na Spirakov Volkskatechismus, pravi, da je ljub- 1 Ijanski škof  smel „zaukazati  javno izpostavljenje Najsvetejšega, in da to spada „m^j notranje cerkvene zadeve", da, ^okrožnica je razločno poved sla, da naj se na tak na'in izprosi od Boga srečen izid volitve" .... Kolikor  je nam znano, „Soča" ni nikdar ljubljanskemu škofu te pravice odrekata.  Da sme škof zaukazati   javno   izpostavljenje Nijsvetejšega, to vč vsak učenec ljudske šole. ,Sočau je imela pred očmi kandidate, za   katere  se je Najsvetejše i/.post »vilo. Nekateri kandidatje so znani kot očitni brezznačaj-neži in nemškutarji, ki samo zaradi osebnih koristij in   častihlepja  so se prelevili v pristne katoličane. Znani kandidat, o katerem je pisal „Primorski Lsr", da je jeklen značaj, je prvi pustolovec na Kranjskem in voditelj brezzuačajnežev. Vsi njegovi sošolci, du hovniki   iu lajiki, ga kar zaničujejo.   Danes so ga vid*di   mej nemškimi ,burši", jutri mej kranjskimi katoličani.   Ker  je zdaj Slovenčeva   stranka močnejša, se dotičmk štuli za kntoličana.   Ako bi bila narodna stranka zmagovala, bi bil gotovo njen pristaš  Nfkateri kandidatje se niso nikdar čutili Slovenca, očitno ksftejo svoje remškutarstvo. Tudi popolnoma nezmožue osebe so bile mej kandidati. Vse to  80 videli   nekateri župniki   na Kranjskem, zato tudi niso izpostavili najsvetejseg*. Ko jh neki kaplan opozoril župnika na izpostavljenje N.mv. t»";►»,;.». s-ta odreže: Ta toka nikd.ir ne izpostavi Najsvetejšega za nt mškutarje, invalide  in brezznečajneže" .... Nekateri župniki na Kranjskem so bili do dna srca užaljeni   ker so videli, da M Najsvetejše ■lorabi za brezznačajneže Škofje v Trstu in Istri niso ukazali izpostaviti Najsvetejšega proti Židom in brezverckim La bonom,   pač   pa  so   prepovedali   agitovuti. Na Kranjskem pa jo škof zauk.rzal oelo Najsvetejša izpostaviti   proti  slovanski  inteligenciji, ki je očitno na dveh zaupnih shodih podp sala resolucije, o kojih se je „Primorski Li>t* izraz J, dajh lahko podpiše vsaka terci alka.   Tako  postopanje je   proti vsem načelom pastirstva in  jako škodljivo v verskem iu narodnem oziru. Veliko se pse o pomanjkanju duhovnikov.    0 narokih   se  malo govori.    Ako bodo škofje tako zatirali „svohoda svojih mislij iu javnega delovanja" pri nižji doboviČisi, kakor to dela ljub Ijanski škof, tedaj bodimo pripravljeni, da bode čedalje manj duhovnikov.   Nt davno se je izrazil duhovnik na Kraujskem:    „Ako bi bil vedel, tla dobimo takega šk< t\ ki bode zatiral vsako samostojno prepriČauje, bi nikdar ne puntal duhovnik" ... K sreči, da pri  nas tega ie ni.   N;iš višji pastir pusti svojim duhovnikom   presto roko v p-.ditičnih rečeh. V tem oziru se lahko ireČne štejemo na Goriškem. Vedi   „Pr. L",  di   Najave tajil  se   izpostavlja za izvolitev   pravih,   odkrifie r ■"■in h,   skozi in skozi doslednih  mož,  ne  pa BB očitni pustolovce in brez-značajneže. Kjer se pa t iko dala, tam se vera tepta z nogami,   tam  se  širi  k eoeplaatvo, pustolovstvo, ne značaj nest, podlo kOfilfcolovii In tain mora začeti vera pešati! Saj cerkev na take načine šiloma peha od sebe cele vrste mož, ki stoje v nasprotnem ta borju.   Sploh rečemo in  trdimo: sedajni sistem v tjubljauski  šk< tiji je protitp razmer,  kakeršne bi nikdar ne smele biti"
— (Raspisane službe) Na dvorazrednici v Mošnjah drugo učiteljsko mesto z dohodki IV. plae. razreda. — Na jednorazrednici v Kamni gorici mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač. razreda in funkcijsko priklado. Prošnje za obe službi do dne C. junija okr. šolskemu svetu-v Ridovljici. — Na javni knjižnici v Solnogradu mesto praktikanta z adjutom 400 gld. Prošnje do dne 10. junija dež. predsedstvu v Solne gradu.
* (Odiranje pri milenijski razstavi) je nečuveno. Gorje tujcu, kateri se da preslepiti in zaide v to razstavo Judje ga kar ia kože denejo. Madjarski listi samo poročajo, da se nesrečniki, kateri zaidejo v razstavo, sknbijo brez usmiljenja. Tako na pr. je moral neki gospod za jedno jabolko plačati dva goldinarja, neka goepa pa za jedno porcijo gnjati in za jedno čašo piva 8 gld. 50 kr., dasi je bilo oboje vredno 25 kr. I Razstava je tudi jako slabo obiskana, prvič zato, ker se nič ne vidi, drugič zato, ker se gode reči, katerih pošten človek ne mara videti, in tretjič ker se ljudje varajo, da še nikdar in nikjer pri nobeni razstavi ne tako.
* (škof kot borzijanec.) Madjarski klerikalni listi peste luteranskega škofa Saasa, kateri s celim cerkvenim premoženjem, znašajoč'im 2l , milijona gld , na borzi spekulira.
* (Ciničen obsojenec) Pri sodišču v Liber-cah na češkem je bil po večdnevni razpravi večkratni roparski morilec Jožef Kdgler obsojen na smrt na vešalah. Ko ga je sodni predsednik vprašal, Če vzprejme kazen, je dejal smeje bo : Samo jedno glavo imam, to mi morete vzeti. Potem se je obrnil k navzočnim novinarjem in rekel: čas je, da napravim svojo oporoko; dežnik, kateri me je izdal, zapuščam sodnemu slugi; moje škornje naj dobi kaznilo čni paznik, vrv, s katero me bodo obesili, pa policijski komisar.
— (Dirka Bordeaux Pariz.) Pri tej bici-kliški dirki na 591 km dolgi progi je zmagal — glasom danes došla brzojavke — dirkač Lmton kot prvi. Prevozil je progo v 21 urah 17 minut. Za njim so prišli: Revier, Thee, Gortam, Nison, Garlisle in Gerger. Kakor znano, je bil poslednjega voditelj g. Zraagoslav Bohinjec.
* (V smrt iz strahu pred krojačem.) V Berolinu je te dni neki trgovski pomočnik sedel v veseli družbi v krčmi. Hkrati so se odprla vrata in v sobo je vstopil krojač, kateri je bil trgovskemu pomočniku naredil nekaj oblek, pa je že dolgo, a zaman čakal plačila. M'adi mož se je krojača tako prestrašil, da je hitro odšel iz sobe; krojač se je seveda koj zapodil za njim. Trgovski pomočnik je bežal v četrto nadstropje dotične hiše, a ker se nikjer ni mogel skriti in je že za seboj čul sopihanje krojačeva, se mu je od strahu zmešalo. Odprl je okno na hodniku in skočil s četrtega nadstropja na dvorišči*, kjer je obležal mrtev.
(Eksplozija) V Toulonu so se uneli v treh zabojih shranjeni pirotehnični izdelki. Eksplozija je bila strahovita Mnogo oseb je bilo nevarno ranjenih, dve žent-ki pa sta bili na drobne kosce raztrgani.
		
	Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda!	
	1	
		
Dunaj 25. maja. Zahtevi večine poslancev, naj se v četi tek iu v petek obravnava o domovinskem zakon«, se je predsednik Chlu-meoky po dolgem odporu v toliko uklonil, da vpraša jutri zbornico, hoče-li, da se začne v četrtek razprava o domovinskem zakonu. Želeti je, d a pridejo k jutrišnji seji vsi poslanci.
Dunaj 25. maja Jutri se snule v Pragi eksekutivnl odbor mmškoliberalne stranke na Češkem, da se posvetuje o novih državuozbor-ildh volitvah.
Moskve 26. maja. Dan je krasen. Ulice so natlačeno polne ljudstva. Ob 7. uri zjutraj je ladouelo 21 strelov iz topo?, potem pa so zazvonili ^si zvonovi moskovskih cerkva. Ko so se v CJlpenikega katedrali zbrale vse priče, katere morajo biti navzočne pri kronanju, je prišla carinja-vdova in sedla na prestol. Ob 1<>. uri sta car in carinja stopila iz Kremlja. Zopet so zadoneli zvonovi, vojaki so prezentirali, ljudstvo pa je carja in carinjo navdušeno pozdravljalo. Klicanje je šele utihnilo, ko sta car in carinja vstopila v katedralo.
PlovdiV 25. maja. Danes tukaj zbrani bolgarski, srbski in hrvatski pevci so sklenili osnovati „Zavezo jugoslovanskih pevskih društev44. Predsednikom je bil izvoljen Slovenec prof. Bezenšek, odborniki pa so Bolgar Nače v, Srb Pavlovič in Hrvat Lovrić.
Pariz 21». maja. Mesto je okrašeno z ruskimi zastavami, takisto tudi vsi spomeniki in „cerele militaire".
London 2<». maja. Na Kreti je zavladala popolna anarhija. Turki ropajo po celem otoku iu more kristijane trumoma. Umorjena sta bila tudi kavasa grškega in angleškega konzulata. Rusija, Angleška in Grška so odposlale več vojnih ladij na Kreto.
Iz uradnega lista«
Iavrdllae «11 fkeckntlviie drfibei Marije tiipoviek zemljišča 21/120 v Vidma, cenjena 876 gld. 75 kr. in Franceta Kosa posestvo v Čemfteniku, cenjeno 80 gld.. oba dne 30. maja in 4. julija, na Brdu.
Antona Žagarja posestvo v Uki vasi, cenjeno 14.129 gld. in Janeza Mazijii zemljišča v liki vasi, cenjena 2158 gld., oba dno ,"H). maja in 4. iubja v Ljubljani.
Franceta Po že no 1 a zemljišče v Predgrižah, cenjeno J3.72 gld. 60 kr., dne IU). maja in 4. julija v Idriji.|
Odtlu)* !«»»». Občinski lov občin Siuadole in Dolenja vas se bodo oddal dno 29. maja ob 1<! uri zjutraj v občinski pisarni v Senožečah potom javne dražbe za dobo 6 let, to je ud 1. junija 1896 cfa .'JI. maja 1901 1. Pogoje je možno vpugledari pri okrajnem glavarstvu v Postojini ali na dan dražbe pri dražbenem komisarju.
Meteorologično poročilo.
s	Č&fl opazovanja	meLV ^ v mm. i v		Vetrovi	Nebo	Mokrina ▼ mm. v 24 arah
88. 24.	9. zvečer 7. ijntraj 2. popol.	7302 7.'J4() 73« 4	96 102 13 5	sr. vzbod ur. svzh. nerazločen	oblačno skoro obi. del. jasno	96
* 86. *	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	7372 7.-J7-8 73G8	10 6 7 4 19-4	ar. jug si. jvzh. sr. Bvzb.	jasno megla del. jasno	2-2
■ •	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	7375 737 1 736 1	188 l.JO lb-4	si. jzah. si. svzh. p. m. vzb	oblačno oblačno del. jasno	01
Srednja  temporahivn   sobote,   nedelje  in ponedeljka 10*8% 11 4°, l.i3 , ch 42«, 3-7" in 19   pod oormalom
TD-o.xi-tO 3i-r -it toorsss.
dnć 2G maja 1896.
Skupni drzavm dolu v notah..... 101 gld. 20 kr.
skupni državni dulg v srebru    .... 101 „
avstrijska zlaJa renta....... 122 .
avstrijska kronska renta 4"'e..... 101 ,
Ogenka zlata renta 4»........ 122 „
•w'gerska kronska renta 4 ' ..... 98 ,
Avstro-ogerske bančne delnice     ... 948 s
kreditne delnice.....                             ... 344 „
London viijta.    . ....
J-'cmAki drž. bankovci za 100 mark
«vj mark...........
90 frankov..........
italijanski bankovci........ 44
C. kr. cekini .   .                    .... 5
Dne" 23  maja 1896.
4- ., državne srećke iz I. 1454 po 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. , Dunava rog. srečke 5% po luO gld. Zcmlj. obč. avstr. 4",° 0 zlati zaat. lizti
Kreditne srečke po 100 gld.....
Ljubljanske srečke.........68
Bndolfove srečke po tO gld......25
Akcije anglo-avetr. banke po 200 gld. . . 158 Trauiwav-drnAt. velj. 170 gld. a. v. . . . 458 Papirnati rubelj......... "!
20 20
50 20 30 80
40
05
72' L
75
53
45
65
180 58 11 9
144 gld. 194   „ -
126   , 75
198   I —
— kr.
25 , 50 '
27'/,;
Grloboko užaljenim snem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znameni tužno vc9t, da jo Bogu Vsemogočnemu «b padlo, naseda nepozabnega Hoprojja, oziroma očeta, starega očeta, goapoaa
Jurija Justina
črevljarskega mojstra
po dolgi, mučni bolezni, previđenoga s sv. zakramenti ic.a umirajoče, v 57. I 111 svoje starosti,  danes ob
uri zjutraj, poklicati k nebi v boljše življenje.
Pogr« li dresegn rajne«ga bodo tlne 27. maja ob 5. uri popoludue i/, hišo žalosti, Florijanske ulice It, IS, ua pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. mase zadušnice se bodo brale v župni Mrkvi iv. Jakoba.
Nepozabnega rajnika priporočamo v blag spomin i n pobožno molitev. (8486
V Ljubljani, dne io>. m»ja 1896,
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Podpinni izrekamo tem p-dom najiskrenejio zahvalo vsem, ki so nas mej boleznijo in ob smrti naSe predi age sestre gospodične
Marije Krapeš
tolažili in nam izkazali svojo sočutje. Istotako zahvaljujemo se prisrčno si pevskemu druStvu ..Slavec" za ganljivo pi tje vsem darovalcem krasnih vencev in vsem spremljevalcem drago pokojnice k večnemu počitku, (2404)
V Ljubljani, dne 20. maja 1890.
Žalujoči ostali
Ravnokar jo izSel v naši zalogi:
(2440—5)
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov.
Nabral ir. izdal s*, t o aa. Bresovn.1 Draga povsem predelana ln za polovico pomnožena izdaja. Str. 308. ■ Cena 90 kr, po poŠti 10 kr. več. :______ ..
Ig", pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
1* ii j i «i it t-n n        I .j ii 1» I |n ii i.
Peter Žerovuik v Kamniku
■Velike ulice žrt. 18
priporoča svojo
gostilno „Pri Sokolu"
p. n. občinstvu v mnogobrojni obisk. (245'J—1)
Dobi  se  izborno  <lol<>ii|nko  in  tfori*ku   11 no, nkiiMiia hranit in tudi preno^iA^a, vse po najnižji ceni.
Tovarna na Jesenicah
vz|ire|m«  tako)   ]»«><!   o gori nI ni i |»og;o]t
več sodarjev
v služ.iio Ponudba naj sr pošiljajo ravnateljstvu tovarne na Jesenicah (Gorenjsko). (2447-3,
Žlahtne namizne rake
za katero so jamči, da doidejo živi na odločeni kraj. pošilja proti povzet u poštnine prosto v poAtnib košaricah po 4l,'$ kilo čiste teže, in sicer: 100 komadov rakov za juho za jjld. 2 HO, tU) velikan*kih rakov za gld. 3 Ho, 40 solo-rakov za gld. 4*80, 89 najlepSih solo-rakov za gld. 8*80. (8488-1)
•I, \4-iiniami. Monasterzvska 383, Galicija.
Na prodaj
je iz proste roko v Kmlfjroiil V iloltfi ulici vl*-a-vi* rotovža *e nuliojojoca
jednonadstropna hiša
z večjimi lepimi in suhimi stanovanji, z dvema prodajaln icama, .«kladia«'em in s štirimi podstrešji, konjskim in kravjim hlevom, kolnico, kuhinjo za pranje in z vrtom za sečivje. Poslopje je v najboljšem ttanja in uvrstitev sob zelo primerna, ker se hiša lahko po lastniku rabi, kakor tudi v vh: stanovanj razdeljena v najem da..
Plačilni pogoji so zelo ugodni, ker 23.000 gld. na hiši ostane.
Natančneje pnjasrila (Uje gospe,d Oton Ploj, c kr notar v Gornji Radgoni. (8467 l)
C. Ir. (latu ravnateljstvo avstr. M. železnic. Izvod iz voznega reda
■vel^a-vriegraL odi 1.. maja 1893.
Naatopno omenjani prihajalni in  rulhnjalni   čaii   omaćflni   »o *
srednjeevropskem ftasu.
Odhod la E.| ubijane (juž. kol.). Ob 12. nrl 5 min. po no&l o.obni vuk ▼ Trt.u, Pontai.ei, n«.
lj»k, Celovec, Franaenifaete,  I^nbno, čea Selathal t Anaiea, lachi
Gmuiuleti, KotnoRrml, Htejr, l.nu-, Dunaj via Amttotten.
Ob 6. nri 16 min. sjntrrj metani vuk ▼ Kda+*jHj meno. Ob 7. url tO min. zjutraj o^bni vi.k ▼ tam. Pontabei, aj.
ljik, CoIotso, KraiiHenafeat«, Ijjul>no, Dunaj 6ox S -1/tii.il ▼ Holnoftrai] 8teyr, Liino, Uudnjavion, l'lzci.j, Marijino Tnr«, Ueb, Kr&nzoro vara* Karlovo Tarn, l'rm'u, hlpak« <■•■r, Amatotton na Dunaj.
Ob 13. nrl 58 min popolnđne metani vi»k t k..,-,.* .... nuto
me« to.
Ob 11. nrl 50 min. dopolndne oanbni vuk vTn>i«, PonfaM
Iloljak, Colovcc, Franconafette, l<jubno, Helr.thal, Dunaj.
Ob 4. nrl popolnđne aa< ,bni Vlak t Trhli , lloljnk , Celovec, I,jiil,ni>. Čea Selcthal t Uulno«rad, Leud-Oaatoin, Zeli na jeaocu, Inol moat, ltr«K«[ic, f'urili, Genovo, 1'arla, Moyr, tdno, Omundeu, 1. v lludejerius, 1'laonj, Marijine vare, ilab, Francove vara, Karlova v:ire, Prn)(», Dipiko, Dunaj Tla, Amitetloit.
Ob 6. nrl 30 min   SVeder metani vUk ▼ Kočevje, Novo ms.to'
Ob 7. nrl 44 min. sveder »lobut viak v Iieice-Uled.
frlho«! t I,|u1»I|hiio  juž. kol.). Ob 5. nrl 52 min- sjntraj ofiobaj vuk a Dunaj« via a„;i!^,,,
Kulnograda, Dlnaa, Stejrra, Omundnna, lauhla,   Auiaegu, Ijjubna, i lovoa, Beljaka, Franaenifeite, Trblia. Ob 8. ari Zjutraj oiobnl Tlak ia Loao-llleda.
Ob 8. nrl 18 min. sjutr>ij mn.,,, riak u k,„>tj,», xo„y,,,. .•, Ob U- nrl 95 min. dopolndne oaohui vi«k ■ Dunaja v.* Am.
itatten, Uipiiketra, 1'rago, Krancovlh virov, Karlovih varov, H.i , Marijinih varov, 1'lanja, Itudnjovlo, Bolno^rada, Dinaa, Stejrra, 1'ariaa, Oenove, Curilia, Ilregenoa,, Inomoata, Zulla na jeaoru, l.enil i i »nt,., , bjubna, Oelovoa, 1'ontabla, Trblta. Ob 2. Url 32 min. popolnđne metani vlak ia Koiavja, Kovana mpita
Ob 4. nrl 55 min. popolnđne oiobnl vlak a Dunaja, I^jubna,
Solathala, llrljaka, UelOTtM, Kranaetiafeito, Tontablit, Trbita. Ob 8. Url 36 min. SVe6er metani vlak la Kočevja, Novega moita. Ob 8. Uri 4 min. SVeder oiobui vlik a Dunaja preko Amstotlnua,
ir l.ipgije, TraRn, Kraneovib varov, Karlovih varov,   II Mi«, Marijin it. varov, l'Unja, lludcjevlc, Holnograda, l.Jubna,  Deljaka, Celovca, Pon tabla, Trblia.
Ob
Odhod le IjnhllHur (drž. kol). 7. Url 23 min. Zjutraj ▼ Kamnik.
2.   ,,   05   „   popolnđne . „   6.   „  50   „ sveder „  10.   „   26 sveder
(1'oilotlnji vlak le ob nedeljah in praanikih.)
■■rlhod v L|ut»l|ttiio   drž. kol.). Ob  6. nrl 66 min. sjntraj      u Kamnika.    (1705-11 ;»> „  11.   „   16   n   dopolndne , „ „   6.   „  20   ., sveder ii   8.   ,|   56    ,, sveder
(1'oalednji vlak le ob nedeljah in praeniklh .)
Učenec
14 let star. čvrst, zmožen slovenskega ter nekoliko nemškega jezika, v«pre|ute        v trgovino mešanega blaga.
(24f;0-l)
Jakob Petrovćic v Trebnjem.
V Toplicah pri Rudolfovem
odda podpisanec
8 opravljenih sob
tujcem v Dajem in posije omoibna k vsakemu vlaku. Druga pojasnila daj«
(8461—0 Ivan Sitar v Top icah.
Moške srajce
naj f i noje narejene
oratMle, ffluBšele, tiiras
najboljši fabrikat
najnovejše kravate
nogovicejopice,perilOza turiste
II priporoča najoeneje (8054*18)
Karel Recknagel.
Javna zahvala, i
Preblagorodni gospod «lr*   I nm M tor. odvetnik. ^
V I ijlib IJ lili i.  je naju  podpisana v j; ko težavni  toi>.bi  zaradi u AU ks!iu(|»«r Dreotove  deđiČine v Ljtiblj»uii  za svoto po 16 000 gld. ia za jodnoga nkozi   1 leta  lAtopal.   Vlcžil je za vsin»'ga po 81  totb 1^ m  vplačal več  tisočakov  za koliko in kavcijo.   Tako velike in te ix žavne tožbi* le valiko lel ni bilo in jo ■nabiti ne bo. Spisan« tožbe bile  so  tako obsožno,  da so  sf>   vozile od sodnije do aoitnijo kot y^ tovorno blago. Izpeljal jo tožbo prav povoljno v vseh treh instancah.
Zali valj ujeva se tofej DPJitkrenejle njemu za nj»gov nepoplau-Ijiv trud in za veatao i/.vr.šitev. Tripororava ga nujtoplejAe vsem pomoti puhvbtijoćim strankam v pravdnih zadevah.
Braniovče, dno '24. maja 180G. (8468) V|>
Janez Hojnik. Matevž Hojnik. f£
izdajatelj in odgovorni urednik: J u ni p Nolli.
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč).
Mnogo Dieokofteno oNvetevalno in okrepiOPSlaie nrfdNlvo po i «-/.!* i Ii hh-i.oi-Hi. n Minil.  I« /ul. itd, — Niijbolje se je obneK.l pri vseh vnaiijib bole/anli,
kakor: pre)Me)Wa revmaiftSre— oir|nu'm|n. svitiu in pr«>K'Kneniu m itd.
ft'ntš steklenici Š 2.i *»•.
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
riertllUlI pri vseh domaftih in kori«lnib živalib, kakor pri koujlli. k«***<II1i, o-.f»li. prvHKlli itd, će iireeju  |«>H(19 00 fclalio   |.r«-U« * I J»| isvrutno varovalno siedutvo pruil Kutnim bolcaulua.
Cmmm mmvijtm      *>•»♦. (1884—eaj VmW Premcrvano. — Mnogobrojna pismena priznanja.
Ooi.it n Mit taatkl lekatrul. iilaiua ihIuk« pri )f«ltueaU lBtlelovatUil|u
aC ^^©lifrlOa, lekarju v Vipavi, Kranjsko.
fazi naj s* na varstveno znamko. — K»»po*.IJ» ae v«»k dan  po p»*tl.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".