243. številka. Ljubljana, v torek 22. oktobra 1901 XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter vejja po poitl prejeman aa avttro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljana brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujs dežele toliko ve«, kolikor znaaa poštnina. — Posamezne itevilke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposüjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h C« 80 dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnlštvu naj se .blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 6t. 2, vhod v upravnifitvo pa e Kongresnega trga fit. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Konsumna društva in — krščanski socialci. Večkrat se je že dokazalo, da je našim klerikalcem, h katerim s prav lahko vestjo prištejemo krščanske socialce, gospodarsko vprašanje slepilo za neumne, neizobražene volilce. Na njihovih programih je povsod debelo in veliko tiskano, da so le oni ona stranka, katera hoče rešiti proletarijat propasti. In posebno pri nas na Kranjskem se krščanski socialčki — v iemenatu izšolani — širokoustijo z gospodarsko reorganizacijo našega naroda. Seveda je edini studenec narodnogospodarske vednosti glava Šusteršičeva, iz katere se potem vsa učenost v večjih ali manjših potokih pretaka v glavice ka-plančkov in župnikov. Toda, kakšna je ta narodnogospodarska takozvana »reorganizacija«, kakšen smoter ima — to se je menda že dostikrat prav natančno osvetlilo. Da je vse skupaj le podpora, in sicer prav izvrstna podpora neke gotove odvetniške pisarne tam v Ovijačevi hiši — to je popolna istina. V drugi vrsti je pa le orodje, da se ubije narodno-napredno tr-govstvo — toda poleg tega se pa ubija tudi naš kmet. Seveda naši klerikalci — na gospodarskem polju se imenujejo krščanski socialci — tega nočejo priznati, ampak vedno in povsod trdijo in s falzi-ficiranimi bilancami dokazujejo, da so konsumna društva edina rešitev našega kmeta. Na cesarskem Dunaju pa živi mož, ki je našim krščanskim socialcem nekak bog, katerega si na vseh poljih stavijo za vzgled kot umnega, najizvrstnejšega krščanskega socialca. No, in v resnici je ta mož — recimo mu dr. Karol Lueger, slučajno je tudi župan dunajski — voditelj krščansko-socialne stranke v Avstriji. In ta mož, ta dr. Karol Lueger, ta vodja krščansko-socialne stranke — si upa očitno nastopati zoper konsumna in enaka društva. Ni li to škandal — za celo krščan-sko-socialno stranko? Toda oglejmo si dejstvo! V petek, 18. oktobra t. L, so v ljud- LISTEK. Angeljeva ljubica. Novela iz beneških spominov. Poljski spisal Vladimir Zagorski. (Dalje.) Po tem dogodku sem prečul vso noč. Zaman sem si lomil glavo, hoteč vganiti, kaj je moglo nakloniti Carlotto do tako nepričakovanega sklepa. Ta čudna ženska, dasiravno plesalka, bila je, kar se tiče skromnosti, pravcati krokodil. Privajena že od mladih let na razsvetljavo v gledališču, odgrinjala je na odru brez ovire svoje prsi in ramena, me tajoč naokrog ubijalne poglede in koketen ■meh. Za odrom pa je bila kakor redovnica; — skoro plašljiva. Nisem mogel tudi misliti, da bi jo bila k »pozovanju« sklonila želja po denarju. Bilo je med nami nekoliko bogatinov; — vsak izmed njih je bil zmožen dražje plačati njeno uslugo. Nikakor si tudi nisem mogel domišljati, da bi bil našel ljubezen v njenem srcu. Nikdar ji namreč nisem razkril svojih občutkov, pa tudi mi ni dajala kakšne prednosti pred tovariši. Da, še več, ako ski dvorani dunajskega magistrata zborovali mali obrtniki in trgovci, kramarji itd., in sicer pod patronanco župana dr. Lu-egerja. In ti ljudje so sklenili resolucijo za »Aufhebung der Konsumvereine, Lebensmittelmagazine und aller derartigen Unternehmungen ebenso die unbedingte Einschränkung der landwirtschaftlichen Kasinos in Lagerhäuser auf ihren eigentlichen statutarischen Zweck, weil alle derartigen Institutionen in ihrer heutigen Wirksamkeit der Allgemeinheit k e i n e rl e i V o r t h e i 1 b r i n g e n , dagegen den unausbleiblichen Ruin der Handels- und Gewerbetreibenden herbeiführen«. Dr. Lueger se je popolnoma strinjal ■ to resolucijo ter se v svojem daljšem govoru zavzel za trgovce in obrtnike. Ni li s tem postal izdajalec krščansko-socialne stranke? — povejte, Vi gospodje okoli »Slovenca«. Niste li s tem dobili zaušnice, katero morate pomniti celo svoje življenje ? Ni li vodja krščansko-socialne stranke s tem priznal nehote, da se popolnoma strinja z bojem, katerega bojuje narodno-napredna stranka na Kranjskem zoper ničvredna, za ljudstvo pogubonosna konsumna društva ? Govorite, Vi — slovenski krščanski socialci! S tem je zopet obsojena, in kako obsojena narodno-gospodarska organizacija naše klerikalne stranke. Torej sam vodja krščanskih socialcev pripozna, da konsumna društva ne donašajo »der Allgemeinheit keinerlei Vortheil«, — ampak le posameznim osebam, in to pri nas dr. Šu-steršiču in tovarišem. Toda ubogi naš kmet še vedno slepo verjame tem črnim volkovom, ki ga bodo sčasoma s kožo in kostmi pojedli. Pač bo morda spoznal svoje voditelje — toda morda bo prepozno. Ko bode uničen, popolnoma uničen, bo tarnal, vzdihoval ter iskal rešitve. Suhe, koščeno, okrvavljene roke se bodo stegale proti nebu ter prosile pomoči — obubožani kmetje, brez strehe, brez zavetišča bodo iskali preno- čišča — toda izza zidov se bode culo smejanje sitih in rdečepoltih mož-menihov, culo se bode smejanje tujcev, ki bodo zasedli našo lepo deželo . . . Toda upajmo, da ne bo tako, kajti klerikalni gradovi nimajo temelja in ob vznožju gnije, gnije. In razrušili se bodo ti gradovi vsled gnilobe v njih samih, padli bodo ter pokopali na vekomaj njih gospodarje. In potem bo zasijalo zlato solnce, ono božje solnce, katerega si tako želimo. —a. V IJliblJuili, 22. oktobra. Koalicija vseh slovanskih strank v parlamentu. »Nar. Listy« poročajo, da se proti navalu Vsenemcev, ki imajo na vrvici vse nemške stranke — celo krščanske socialiste, — združijo vse slovanske stranke v ožjo ali širšo zvezo. K širši zvezi bi pristopili tudi Poljaki, ki bi imeli glede na jezikovno, narodno in |avtonomistično vprašanje popolno svobodo, tako da se smejo eventuvalno pridruževati od slučaja do slučaja tudi nemškim (!) strankam. V ožjo zvezo pa bi stopili češki konservativni veleposestniki, Mladočehi, češki agrarci, češki narodni socialci, radikalni Malorusi, vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi. Ta ožja zveza bi štela 130, širša pa 191 poslancev. Ožja zveza bi imela posebno parlamentarno komisijo, ki bi se dogovarjala z drugimi komisijami. Pogajanja za to komisijo so se že začela. Avstro-Ogrska in Amerika. Splošno se je opažalo, da. se ob otvoritvi državnega zbora predsednik Vetter ni z nobeno besedico spominjal smrti predsednika Mac Kinleya. Nekateri listi so smatrali to za veliko netaktnost. Sedaj poroča »Reichswehr« iz diplomatskih krogov sledeče: Informirancem je že davno znano, da je že okoli dve leti razmerje msd Avstro Ogrsko in Ameriko pač docela korektno, a nikakor ne prijateljsko. Vzrok temu je postopanje vlade Zjedinje-nih držav v aferi Hazleton, Tam je bilo pri nekem štrajku po krivdi američanskih uradnikov in policijstov ubitih več avstro- ogrskih rudarjev. Naša vlada je imenom dedičev tistih ubitih delavcev zahtevala pri ameriški vladi odškodnino, katere ni dobila. Reformirati bi se bilo moralo tudi avstro-ogrsko poslaništvo v Washingtonu in ameriško poslaništvo na Dunaju. Vse to pa se radi omenjene afere ni zgodilo, tako da ima še danes v Washingtonu poslanik Mehike prednost pred avstro-ogrskim, kar je vsekakor čudno in smešno! Zaprte in odprte države. Po smrti afganskega emirja je v državi vse mirno in ob pogrebu Abdur Rahmanovem v Kabulu je pozdravljalo občinstvo z navdušenjem novega emirja Habib Ullah Chana. Novi vladar je naklonjen Angležem in to je provzročilo nemalo nevoljo na Ruskem, katero želi, da se zdaj Afghanistan odpre vsem državam, dočim dozdaj na podlagi pogodbe iz 1. 1879 je bil odprt le Angležem, angleški trgovini in samo angleški konzuli so stanovali v afghanskih mestih. Že sosednja Perzija je odprta vsem državam. Tudi Kitajska je bila dolgo zaprta, »zaklenjena« pravijo Rusi, evropskim državam, in šele po vojski 1. 1857—60 izsilile so velevlasti, zlasti Anglija in Francija, da se je vsaj v nekaterih lukah odprl dohod h Kitajski, da je bilo pri kitajskem dvoru sprejeto zastopništvo evropskih vlad ter da so slednjič Kitajci iz svojega diplomatičnega jezika izpustili izraz »I« (= barbarji) za Evropejce. Za slično odprtje si zdaj prizadeva v Afghanistanu ruska država. Vojna v Južni Afriki. Angleži zbujajo smeh in zaničevanje vsega sveta! Včeraj smo poročali, da je vojno sodišče obsodilo celo vrsto burskih deklet v starosti 15—20 let radi »vele-izdajstva« v ječo za mesec dnij. Danes je to veleizdajski zločin tudi pojasnjen. S čim so se pregrešile uboge burske deklice tako, da morajo v podzemeljske kleti? Iz Londona poročajo: »Bile so nesramne v besedi in dejanju.« Ali vojno sodišče vendar ne sodi vlačug! Toda ne, nesramnost Burk se je kazala v tem, da so »govorile zaničljivo o angleški kroni jen na naslanjač, premišljajoč, ali v naglici nisem česa pozabil. Zapazil sem, da moja delavnica izgleda nenavadno surovo in prišlo mi je na misel, da bi ta vtis utegnil pregnati mojega fantastičnega gosta. Pogledam na uro; kazala je osem. Vzevši torej s seboj služabnika, stečem v mesto po cvetic, da ž njimi nekoliko ozaljšam svojo delavnico. Vrnila sva se z orjaškimi snopi bezga, rož in jazmina ter potaknila te cvetke v vaze. Tako ozalšana, je postala moja delavnica podobna ženskemu budoaru. Njen surovi značaj so vedrile bezeg in rože, nalik smehljajoči se pomladi. Vonjava jazmina, nadkrilujoča smrad barv in povlaka, jo je napolnjevala z nekako razkošno milino. A vendar me to vse še ni povsem uzadovoljilo. Se premalo mi je bilo vonjave in smeha. Rad bi bil nakopičil v resno obzidje svoje delavnice vse pomladne cvetke. Ali sem mar hotel s tem pridobiti Carlotto za svoje umetniške namene? Ali nemara še kaj več ? Na to bi danes temeljito ne mogel odgovoriti. Takrat se mi je zdelo, da delam vse to radi svoje slike, radi Magdalene, ki bi me imela proslaviti med svetom. (Dalj« prib.) je bila v njenem vedenju razlika, je bila le v mojo škodo. Zdelo se mi je, da je uprav do mene bila manj svobodna in zaupljiva, nego do mojih tovarišev. Kaj jo je torej moglo nagniti do tega, da mi je hotela »pozovati« ? Ne zmožen najti ključa k razvozlanju te zagonetke, vstanem že o svitu s postelje ter jamem delati priprave za sprejem pričakovanega gosta. Moja slika bi naj predstavljala Magdaleno, pokorečo se v puščavniŠki votlini. Na pol sedeča, na pol klečeča, z licem proti gledalcem obrnjena, imela bi imeti svetnica vprt svoj pogled v par metuljev, frfrajočih okrog mrtvaške glave, ležeče na tleh. Širok pramen svitlobe, prodirajoč skozi špranjo skalnate votline, naj bi ogreval s svojo toploto hrbet gole spo-kornice; lice, ramena in roke, pritiskajoče križ na prsi, pa naj bi osvetljevala svit-loba, odbijajoča se od skalnate stene. Poglavitni efekt bi imel tičati v izrazu očij, vprtih v podobo posvetne neči-murnosti, obračajoč njene misli k spominom minulega življenja. Nadejal sem se, da vlijem v solzni pogled vso dramo občutkov, pretresajočih pokorečo se greš-nico. Sorazmerno temu namenu sem priredil stanovanje za svoj model. Na vzvišeno mesto v kotu delavnice sem pogrnil preprogo, na kateri bi imela klečati plesalka. Okna sem zakril z zavesami tako, da je svetloba prodirala skozi nje le v jedno točko, primerno mojemu namenu. V primerni oddaljenosti sem postavil tudi svoj fotografični stroj ter se pripravil za vsak slučaj. Nisem hotel namreč utrujati Carlotte že v prvi seji, marveč želel polagoma in previdno privaditi jo potrpežljivosti, da bi se mogel okoristiti a svojim modelom v najvažnejšem času dela, to je v trenotku, ko bom potreboval vzora za študijo razliva svetlobe in sence na telesu. Vse te priprave sem delal brez velikega upanja, da mi bodo sploh potrebne. Na besede take fantastke, kakoršna je bila Carlotta, se ni bilo mogoče povsem zanašati.' Mogla je, napovedavši svoj prihod, povsem izostati; ko bi pa tudi prišla, mogoče, da ne bo hotela »pozovati«, končno pa se je mogla tega »pozovanja« po jedni ali dvakratni seji naveličati. V takem slučaju bi mi fotografični posnetek zelo olajšal delo. Pripravivši vse potrebno, sedem utru- ter da so bile nevarne (!!!) redu v Kap-landiji s tem, da so neki burski oddelek, ki je vdrl v Maraisburg, pozdravile in objele!« Veleizdajstvo je torej, ker so Burke svoje očete, brate, ženine in sorodnike ali vsaj svoje krajane kot rešitelje pozdravile in jih objemale! Predsednik sodišča kapitan Gillwald, je obsodil deklice na izjavo ene same priče, sergeanta mestne straže, Mullerja. Sodnik je vprašal pričo, ali so začeli z objemanjem Buri ali Burke, toda Müller tega ni mogel povedati. Bržčas so začeli vsi naenkrat! Ali veleizdaj-niški zločin se mora kaznovati, zato bodo Burke radi svojih objemov in poljubov sedele po 30 dnij! Evropa pa vedi sedaj, da smejo Burke objemati k večjemu Angleže, sicer pa nikogar! — Iz Londona je došla 19. t. m. brzojavka: V vojnem uradu vlada velik nemir, ker so došla neugodna poročila o položaju v Kaplandiji. Ker odklanja vojni urad vsako informacijo, se sodi, da je položaj jako resen in da se je začela splošna ustaja Afrikanderjev. V vojni urad je 17. t. m. dospela brzojavka, da so Buri vdrli v Malmesburg, glavno mesto okraja enakega imena in končno postajo proge od Kapstadta do Malmes-buryja. V Kapstadtu je nastalo velikansko razburjenje. Mestna straža je zasedla naglo vse vhode, ker so se Angleži bali, da pridejo Buri, katere vodi Maritz, meščan iz Johannesburga. V Kapstadtu se je nabralo mnogo zidov, ki so menili, da bodo mogli v zlata bogate okraje, kjer bi se naselili. Ker vojne noče biti konec, so zašli židje v največjo bedo. Dopisi. Iz Mokronoga, 13. oktobra. »Slovenec« me je v št. 212 osebno napadel z imenom, češ da sem uradni agitator, da sem agitiral in podpisoval glasovnice in na opomine podpisal narodne kandidate. Dobro vem, da je ta lažnjiva denuncijacija prišla iz trebelske farovške malhe. Gosp. kaplan Nagode je namreč v raznih krajih tako godel. Ti možiceljni vidijo na drugih celo take pege, katerih nimajo. Čislajo nas, če smo tako dobri, da jim ne povemo njih slabosti, drugače pa s kolom po nas. No, g. Nagode, kaj ste pozabili na sveto pismo, ki pravi: hinavec naj izdere naj prvo bruno iz svojega očesa in potem šele bljižnemu pezdir ? Kaj je pa na tem, če je mene kak volilec prosil, da sem mu povedal narodne kandidate in če me je tudi prosil, da sem mu jih zapisal na kak papir? Kaj je to kaj nedopustnega? To nima prav nobenega pomena, pač pa so Vaše agitacije in Vaše obnašanje resnično obsodbe vredne. Kako ste letali od vasi do vasi! Kakor kravji mešetarji ! Z vsemi silami podpisovali ste glasovnice, in ni bila nobena pot pregrda in nobena noč pre-temna. Zakaj ste prosili, da je Vas mlad fant spremljal pozno ponoči, in kaj sta napravila z vašim volilnim kaplanom, da sedaj babe po trebelski fari govore, da liberalci hudiča molijo? Kaj ne, da lepa novica! Pa še na nekaj vas moram opozoriti, g. Nagode. Kaj ste pozabili, kako ste se zabavali 15. avgusta na svetem Vrhu in potem še naprej, kako ste se lepo obnašali! Dasi duhovnik, ste popol dansko službo božjo pod lipo zapili in potem Še nekaj mešetarili pri eni kupčiji. Končno, ko so se vsi vinski bratci razšli, ste morali tudi Vi lipo zapustiti. Ko ste prišli do prve gostilne, ste brž pristopili v družbo igralcev taroka. Pri vašem popoldanskem delu sem bil sam pričujoč, potem sem vas zapustil, a pozno v noči sva zopet prišla skupaj v drugi gostilni. Tam ste bili pa že prav dobro sladko-ginjeni. Tam ste se pa tudi lepo obnašali. Saj menda niste še pozabili, da ste se za-čelikregati _ gosti ! Malo je manjkalo, da niste dobili nekaj zaušnic, ki bi se vam bile prav prilegle, ker ste začeli po mizi razbijati. Neki mož vas je hotel vreči na cesto, a vi ste vzeli križ v roko in ste žugali in vpili, ves pijan: »Mislite, da mene križate, križate tega«. Svarili smo vas, da se to nespodobi a ni dosti zaleglo. Ali boste rekli, da to ni res? Ce hočete, vam več oseb naštejem, ki so Vas videle in slišale. G. kaplan! To je bila lepa popoldanska služba božja, ki ste jo tako dolgo v noč opravljali. Vi ste pa res vzoren duhovnik, in poklicani pregledati, če ni v mojem očesu kak majhen pezdir ko ste tako čisti. Ker je mogoče, da se kaj poboljšate, vam za sedaj ne povem nič več, če bo pa treba, znate že kaj zvedeti od »uradnega agitatorja!« Jožef Bergel*, davfini eksekutor v Mokronogu. Iz Dramelj, 20. oktobra. Naš Pod hostnik zopet ne miruje. Zadnji čas je jel znovič raz prižnico dražiti ljudstvo zoper nekatere osebe. Ali misli pri celjski sodniji plačati zopet kak stotak globe za častikrajo? Zdaj se spušča govoriti na prižnici celo o takih stvareh, o katerih se njegovim možganskim žilicam, kolikor jih še v njegovi butici hira, še sanjalo nikdar ni. Le pustite, Andreje, napredno časopisje pri miru, o čem takem je za Vas previsoko in prenevarno misliti, pa tudi ne lazite o njem na prižnici, kakor bi ono bilo zoper vero. Dokazovali ste nam zadnjič na prižnici, kdo je naš prijatelj. Drameljsko ljudstvo je pač že zdavnaj prepričano, kakšen ste Vi njegov prijatelj, da ljubite edino njegove žepe. O tem bodite prepričani! — Drameljski župnik se sploh spravlja desetkrat na leto proč od nas, berači v Mariboru in pri patronatih za drugo faro, a možicelj je kot duševni negodnik, ob enem pa tudi kot »štedlji-vec« in občinski zdražnik povsod razupit, da zanj nikjer ne marajo. Dočim so far-mani njega in njegove farovške »jung-frave« že do grla siti, se ne gane proč, čeravno vsakemu čveka, da gre v pokoj, če te ali one fare ne dobi. Ali ni res, Andreje? Pa vraga, naj se pobere, kdo ga drži? Mi hočemo imeti v občini mir! — Zdaj hoče izpodreti postavno izvoljeni občinski odbor, in radi tega vršila se je te dni pri celjskem glavarstvu obravnava, kjer pa zopet nič druzega ni povedal, kakor le sumničenja in obrekovanja, pa mu je zopet spodletelo. Nazadnje pa je pred komisarjem pri obravnavi rekel svojim kimovcem: »Možje, zdaj pa le pojdite z menoj h gosp. glavarju, jaz bodem očitno župana tožil za račun, on mora še danes biti odstavljen«. — Andreje, le ne smešite se s takimi burkami! Naša stranka je čista in nima nikakih skrivnih oboževalcev Vaše zveste »prijateljice«, ki je znana po celem kraju, da rada pije. Slednjič Vam še, Andreje, pripomnimo, ako ne nehate obirati poštenih ljudi, ki so stokrat boljši, kakor Vi, ako se še komu drznete v prihodnje izčeljustiti: »Ti nimaš še toliko poštenja, kakor farovški pes«, potem pa Vam, ljubi Andreje, bomo opravičeno smeli na vsa usta reči, da v drameljskem farovžu morda ima res edino pes še kaj poštenja. Torej, Andreje, pazite in ne raztrošajte to mrvico svoje pameti tako brez premisleka. Vašim izmišljenim čen-čarijam sicer že dolgo nihče več ne veruje, tudi na prižnici ne, a enkrat se mora tudi temu narediti konec! Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. oktobra. — Osebne vesti. Postajenačelnik v Podnartu g. R. Golob premeščen je k c. kr. železnično-obratnemu uradu v Ljubljano. — Gdč. Ivana Zoreč v Ljubljani je provizorično nastavljena kot učiteljica v Prežganjah. — Nune v Škofjiloki. Dobro-voljčkom v naših vrstah se te ženske že smilijo, češ, da preveč mlatimo po njih, ker so vendar ženskega spola, torej polne obzirnosti vredne. »Res je bilo tako,« zdihujejo ti dobrovoljčki, »ali nekdaj, danes je pa bolje!« Tako, kakor je bilo pred tridesetimi leti, res ni! Takrat je nunski katehet kar očitno živel v divjem zakonu s samostanskimi učenkami — in sicer s kričečimi uspehi; takrat je »die ehrwürdige Mutter« imela svojega jahalnega konja, ter se, kadar jo je dolgčas pograbil, podila ž njim po kloštrskem dvorišču okrog, takrat je ta »prečastita mati« s plemičem, ki je bil dobil velik laški dobitek, cele noči popivala, in če je o polnoči šampanjca zmanjkalo, odpravila se je »estafeta« v Ljubljano, da se je do jutra novi šampanjec pribavil! Da, tako so izgledali prejšnji časi! Pa ti nas ne brigajo. Brigajo nas jedino le tiste miljarde bacilov, ki tiče v zidih loškega samostana, kakor bo bacili jetike, legarja, pu-tike in druzih tacih bolezni j! Ker so nune videle, da javna oblast pri naj- boljši volji ne bode mogla dopustiti, da bi notranja šola ostala v zidovih okuženega starega samostana, kupile so loško graščino, ter nekaj svojih žrtev prenesle tja gori na visočino. Pa to so samo bogatejša dekleta, revniše, ki manj plačujejo, spe pa še dandanes v starem kloštru. Tam spe tudi posli in učiteljce. Če vse to premišljaš, in če se ozreš na tiste visoke in široke stopnice, ki vodijo po holmu navzgor proti gradu, imaš takoj občutek, da imajo te dolge in široke stopnice pred vsem namen, da hodi po njih gospodičina jetika, kadar se hoče preseliti iz starega samostana gori v stari grad, kjer so bili nekdaj »zdravi« sodnijski aresti! Neki izkušen zdravnik nam piše: Če bi ničesar, kar se govori in piše vloškem nun skem samostanu, resnično ne bilo, to pa je tudi glede n a-kupljenega g r a d u r e s n i c a , d a so ga nune brezvestno prena-polnile s svojimi gojenkami. Če bi javna oblast ozirala se na obstoječe predpise, morala bi vsaj tretjina gojenk zapustiti grajske prostore, kjer stanujejo, kakor arniki v sodu. Sicer pa imate prav tudi v druzih ozirih. Toraj sanitarna javna oblast, kje si? Mi pri tacih razmerah ne moremo dati mesta niti najmanjši obzirnosti, in ga tudi v bodoče ne bodemo dali! — — Volitve na Goriškem. Piše se nam z Bovškega: Govorica, katero sem Vam pred nekaj dnevi sporočil, da kan-didujejo klerikalci v goriški deželni zbor našega c. kr notarja g. dra. K. M., se vzdržuje. Kot dodatek in kot kuriozum bodi zabeleženo, da tukajšnje c. kr. urad-ništvo to kandidaturo podpira in da se zanjo razvnema celo ženstvo. No, vse to izvablja nam naprednjakom le smehljaj in ironičen vzklik: Živio bovški Lueger! Tudi znani bivši tukajšnji kaplan, sedaj vikarij v daljnji Trenti, se že pridno peha okrog volilcev. Sedaj ima tu, sedaj tam kak politični misijon. No, o tem prihodnjič kaj — morda celo kaj velezanimivega — Ceneni venci. Bližajo se dnevi, ko bo treba z venci, zelenjem in lučicami okrasiti grobove. To je lepa, pijetete polna navada, samo to slabo stran ima, da precej velja. Kakor pa se kaže, so tega ljudje največ sami krivi, ker ne znajo kupiti. Dokaz tega je sinočnji »Slovenec«, v katerem čitamo: »Mesto venca na grob Jakobu Alešovcu sta darovala za škofove zavode preč. gosp. Janez Sajovič, kanonik, 2 K, dr. Evgen Lampe 3 K«. Tu se vidi, kako po ceni se dobe venci, samo da zna človek kupiti. Drugi plačujemo venec po 10 do 20 K in še dražje, g. preč. Sajovic pa dobi kanonika dostojen venec za 2 K, dr. Lampe pa za 3 K, torej za ceno, za katero bi mislili, da niti venca od kopriv ni dobiti. Ta vzgled naj opozori občinstvo, da o Vseh svetih ne bo vencev preplače-valo. Morda je »Slovenec« tako prijazen in pove, kje se dobe tako odličnih mož, kakor sta gg. Sajovic in dr. Lampe, dostojni venci po 2 in po 3 K. Občinstvo bi mu bilo prav hvaležno za tako pojasnilo. — Alesovčev pogreb. V pone-deljski številki je prijavil »Slov. Narod«, da je pokojnemu Alešovcu priredilo »Slovensko pisateljsko podporno društvo« pogreb. Ta vest ni točna. »Slovensko pisateljsko podporno društvo« je res imelo namen, prirediti pogreb pokojniku ter je iz prijaznosti do društva in prijateljstva do pokojnika prevzel g. Fr. Drenik, da ukrene potrebno in da to prijavi vdovi pokojnikovi. Med njegovim pogovorom z vdovo pa je prišel neki gospod in izjavil vdovi, da je že preskrbljeno za dostojen pogreb. Gospoda ni poznal g. Drenik in zategadelj ne vemo, kdo je priredil pogreb. Ker »Slovensko pisateljsko podporno društvo« ni v sijajnih razmerah, in ker se mrtvec ni mogel dvakrat na pare dati in pokopati, se je »Slovensko pisateljsko društvo« drago volje umaknilo. — Obrtnim zadrugam v Ljubljani. Piše se nam: Sestanek zadružnih načelnikov, odbornikov in zadružnih členov se dne 18. t. m. vsled slabe udeležbe ni mogel izvršiti, ter se sklicuje istega za ▼ sredo dne 23. t. m. ob polu 8 uri zvečer v gostilni pri »Kroni«. Povdarjati se mora, da je ta sestanek vsled tega za obrtnike zelo važnega pomena, ker se bode pri istem prečitalo in'porocalo o spremembi posameznih paragrafov obrtnega reda, katerega misli visoka vlada v kratkem času predložiti državnemu zboru v p/etres in potrdilo. In ker se prememba obrtnega reda vrši, je treba, da obrtniki istega poznajo, da, predno pride v državnem zboru v debato, stavijo trgovski in obrtni zbornici svoje mnenje in morebitno predloge, da zbornica dalje poroča o nameravanih spremembah. Treba bode pa tudi vse nameravane spremembe obrtnega reda in želje ljubljanskih obrtnikov poročati državnemu poslancu stolnega mesta Ljubljane, da bode 8 tem poučen in tem lažje zastopal interese svojih volilcev v državnem zboru. Z ozirom na to se vabi vse ljubljanske obrtnike, zlasti vse načelnike in odbornike obrtnih zadrug, in zastopnike obrtnikov v trgovski in obrtni zbornici, kakor tudi zastopnike občinskega sveta, da se v čim večjem številu tega važnega sestanka udeležiti blagovolijo. — Repertoir slovenskega gledališča. Danes je repriza opero »Karmen«. V vlogi Escamilla nastopi prvikrat naš drugi baritonist, g. W i 1 d n e r, bivši član češkega narodnega gledališča v Brnu. — Dne 24. in 26. t. m. pa gostujo v opereti »Mamselle Nitouche« gospa Irma Polakova, član deželnega gledališča v Zagrebu. Za to gostovanjo se kaže mej gledališkim občinstvom največje zanimanje. Opereta je na novo na-študirana, ter igra in poje ulogo Cele-stina, organista ženskega zavoda, gospod F r. L i e r. — Državnoželezničnih uradnikov shod sklican je za dne 27. t. m. popoludne ob 2. uri na Dunaj, I. Eschen-bachgasse 9 v dvorano društva inženerjev in arhitektov. Na zborovanju se ne bo obravnavalo o željah posameznih uradnikov, posameznih oddelkov, ampak o perečih vprašanjih vsega velikega drž.v železničnega uradništva. Razmere pri c. kr. državnih železnicah so se od povišanja plač sem razvile tako neugodno, da je pretežni večini uradnikov odvzeto vsako upanje, da pridejo v plačilne vrste, ki odgovarjajo sedanji dragini vseh živ-ljenskih potrebščin. Omeniti je treba v tem oziru samo, da so povišanja (avance-menti) postala v zadnjem času vedno redkejša in da tudi nikakor ni sistemiri-ranih dovolj mest. Pri južni železnici in pri mnogih drugih privatnih železnicah so že zdavnaj opustili meje med različnimi plačilnimi kategorijami. Kar pa jo mogla storiti privatna železnica, to bi tem lažje storila uprava c. kr. državnih železnic, posebno, ker bi morala glede na personalne zadeve, zlasti na plačo in starostno preskrbljenje korakati v prvi vrsti. Ali naj bodo zaradi baje slabih prometnih dohodkov odgovorni državnoželeznični uslužbenci, ali naj zaradi tega opravljajo težko, odgovornosti polno službo za manjšo plačo kot njihovi kolegi pri večini privatnih železnic in brez najmanjšega upanja, da avanzirajo in ne da bi jim bilo zagotovljeno primerno starostno preskrbljenje? Ako je mogoče, da se prejemki državnih železnic, ki se bodo povišali vsled davka na vozne listke kar nanaglem za letnih 5—6 milijonov kron, vporabljajo za tuje resorte, zakaj se potem uprava brani, izpolniti že zdavnaj znane in pravične zahteve državnože-lezničnega osebja? Naposled se omenja, da so povabljeni na to zborovanje državnoželezničnih uradnikov tudi gospodjo državni poslanci, ki bodo gotovo v dr-žavnozborskem zasedanju energično zastopali pravične zahteve in eksistenčna vprašanja državnoželezničnih uradnikov. — Sobotni zabavni večer ,,Narodne čitalnice" v Ljubljani, s katerim je to društvo otvorilo vrsto zabav v sezoni 1901/2, imel je v splošnem prav lep vspeh. Meščanska godba svirala je marljivo in precizno ter pokazala, da izvrstno napreduje. Moški kvartet (gg. V. Črnko, A. Svetek, J. Završan in J. Jaki rešil je svojo nalogo posebno častno, tako, da je moral ponavljati vsako točko. Posebno je ugajal čveterospev »Kaj bi te prašal«, katerega je uglasbil g. cand-iuris A. Svetek. Mladi skladatelj, kateri nas je že parkrat iznenadil s prav lepimi čveterospevi, dokazal je iznova, da je talent in da posebno dobro ume zadeti nežno struno. Počastili so večer med drugimi s svojo navzočnostjo tudi gg.: Nj. ekscelenca feldmaršallajtnant pl. Chavanne, podpolkovnika pl. Lukanc in Lavrič, župan Hribar in mnogo častnikov tukajšne garnizije. Po končanem vsporedu razvil se je živahen ples. — Zakaj prihajajo brzojavne nakaznice strankam vedno-le v nemškem jeziku? Nam je znano, da so se izdale naredbe glede rabe jezikov pri ces. kr. poštah; da se morajo slednje namreč posluževati istega jezika (deželnega), kojega rabi stranka, in to bodisi v govoru, bodisi izdajah potrdil, tiskovin, dokumentov itd. Istina je in moramo priznati, da se tukaj na Kranjskem dotične odredbe izvršujejo v poštnih zadevah, ne pa tako v brzojavnih. Tako nam še marsikateri urad usiljuje pri slovenskih brzojavkah nemška imena dotičnih postaj, od koder brzojavka prihaja. Tako pride človek večkrat v zadrego, 6aj se vendar ne uči celi svet nemškega zemljepisja. Brzojavne nakaznice pa dobivamo brez izjeme le v nemškem jeziku. Ne le, da to postopanje glede postavno določene ravnopravnosti slovenskega jezika ni pravilno, ampak je z ozirom na ministerialne odredbe tudi nelogično, ker v teh odredbah ni omenjena nikaka izjema radi brzojavnih nakaznic. Neki poštni uradnik nam je pojasnil v tej zadevi, da se ne more postopati drugače, ker vsebina dotične brzojavke je interna uradna zadeva, in notranji uradni jezik pri poštah da je nemški. Tistemu uradniku ne zamerimo, ker mu je vcepljen birokratičen nemški duh, če prav je narodnjak drugače. Merodajen za nas on ni, merodajne so za nas le — postave, in teh se mora držati tudi poštna uprava. Ne izgubljamo glede notranjega uradnega jezika za sedaj nikakih besed, ker je isti v tem slučaju irelevanten. Briga nas tukaj le to, da kar strankam pride v roke, mora se glasiti v istem jeziku, kojega se stranka poslužuje. Pri brzojavnih nakaznicah tedaj v tem, kojega je rabil odpo-šiljatelj denarja. Ta poslednji določi, v katerem jeziku naj pošta izda prejemniku denar. Kako pa vendar pridemo do tega, da moramo podpisavati stvari, katerih n« razumemo, odnosno, da nam pismonoša mora tolmačiti vsebino brzojavke ? — Neverjetno! — Obsojeni socialni demo-kratje. Te dni so bili nekateri idrijski laži-socialni demokratje obsojeni na primerne kazni, ker so pri deželnozborskih volitvah nabili neke lepake, ne da bi bili to oblastvu naznanili. Radovedni smo, če bo dekan Arko zanje segel v žep. — Pomanjkanje stanovanj v Radovljici je jako občutno in so nekateri uradniki v največji stiski za bivališča. Vlada je vsled tega od radovljiške občine zahtevala, da mora sezidati hišo s šestimi stanovanji, drugače, da se uradi premeste iz Radovljice. Občina hoče temu ugoditi, sezidati novo šolo in staro šolo predelati za stanovanja. Vsled te kalami-tete se je zopet zavlekla zgradba novega uradnega poslopja, ker vlada se neče prej odločiti za to stavbo, dokler ne bo pre skrbljeno za stanovanja. — V xnmmcn§u noža. V neki gostilni v Sv. Križu pri Tržiču so se fantje stepli. Katoliško - narodni Janez Merkun je pri ti priliki zabodel nož Jož. Perkotu tako v prsa, da se je ta brez zavesti zgrudil. — Stavbena kronika. Koncem letošnje jeseni neha šesta stavbna doba po potresu, in bo Ljubljana imela dovršena zadnja novozgrajena poslopja velikega obsega. Jedno izmej teh je že otvorjeno, troje pa se jih otvori prihodnje leto. Ta so: Justično poslopje in deželni dvorec, v katerih se izvršujejo zdaj še nekatera zidarska, podobarska, mizarska, steklarska, kamnoseška, slikarska in podobna dela, nova mestna ubožnica v Bohoričevih ulicah, ki je razen notranje oprave dodelana, ter mestna dekliška šola pri sv. Jakobu, koje otvoritev se je že vršila začetkom oktobra. Razen teh je še nekaj novih, deloma že, deloma jih bo prihodnje leto v uporabi; namreč: hiša Ivana Dražila na Mirji, Bahovčeva na Radeckega cesti, Pre-"kerjeva v Prulah in Fr. Bahovčeva ob Sodnijski cesti. Zgradba nove dr. Val. Kri-»perjeve hiše na voglu Miklošičeve in Sodnijake oeste je do prvega nadstropja dodelana, iatotako je docela dovršen ograjni zid pri pralnioi juatične palače in okolu ječ. Glavni kanal od justične palače — in sicer panoga po Sodnijski in Miklošičevi cesti do frančiškanske cerkve je večinoma že dodelan, istotako oni od nove ubožniee do Zaloške ceste. Pred Virantovim vrtom je dala kranjska hranilnica postaviti železno ograjo na kameniti podlagi ter koncem te olepšati vogelno zidovje s primernim podobarskim okraskom, ob vznožji ograje pa položiti asfaltni tlak, kar vse daje Trubarjevi ulici kaj čedno lice. Mestna dekliška šola dobi v kratkem ploščat tlak, desni hodniki ob Karlovski cesti pa so z malo izjemo že vsi z enakimi ploščami tlakovani. Na novo prebarvani sta bili zadnji čas hiši štev. 14 Karola Roma na Poljanskem nasipu in št. 18 na Poljanski cesti. Slovensko delavsko stavbno društvo je tudi letos zgradilo za delavske rodbine par novih hiš, prihodnje leto bode pa nadaljevalo, za prihodnjo spomlad pa so projektirane zgradbe novih dvonadstropnih hiš na mestnih (prej deželnih) parcelah na mestu stare bolnice ob Dunajski in Sodnijski cesti in med Dalmatinovimi ulicami, in sicer: Fr. čudna, Štefana Pogačnika, Ivana Hribarja ter »Narodne tiskarne«, razen teh se prične graditi v Prulah poslopje za državno obrtno šolo, ter podaljša Židovska steza do Vegovih ulic. Stavbna sezona trajala bode še 3—4 tedne, delavcev in materijala je še dovelj na razpolago. Nezgoda se zadnja dva tedna ni nobena prigodila. S prihodnjim letom prične se zopet normalno stavbno gibanje. Pomanjkanje stanovanj v Ljubljani in njih draginja sta pa že zdaj občutna in mora že več civilnih kakor vojaških strank stanovati zunaj mesta. A boljših razmer ni še pričakovati tako kmalu. — Hrvatske gledališke predstave v Trstu priredi tekom prihodnjega tedna potovalna dramatična družba g. Cirica. — Slov. akademično društvo Slovenija" na Dunaju. Na prvem občnem zboru je bil za tekoči zimski tečaj voljen sledeči odbor: Cand. med. Mavricij Rus predsednikom; cand. iur. Fran Podboj podpredsednikom; stud. med. Vekoslav Spindler tajnikom; stud. iur. Fran Černe blagajnikom; stud. phil. Janko Šlebinger knjižničarjem; stud. iur. Josip Kune arhivarjem; stud. iur. Gregor Žerjav gospodarjem; stud. iur. Ognjeslav Malne-rič in stud. med. vet. Adolf Ribnikar namestnikoma. — Martinov „Jour-fix" priredita na čast svojemu predsedniku, gospodu Martinu Malenšeku, šentpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, v nedeljo, dne 10. novembra t. 1. v restavraciji gospoda Iv. Hafnerja na sv. Petra cesti št. 47. — Mejnarodna panorama, ki se je, kakor v vseh drugih velikih mestih, tudi pri nas stalno nastanila s svojo fi-lijalko, postaja od dne do dne bolj priljubljen zavod, ki ni samo zabaven nego tudi jako poučen, posebno še za mladino. Izredno krasno izdelane so ravno zdaj razstavljene slike renske doline od M o-gunca do Kolonije, ki je tako bogata na romantičnih in slikovitih pokrajinah, mogočnih še stoječih gradovih in razvalinah, kazočih o nekdanjem sijaju tu bi-vajočih vitezov. Podobe so izdelana s toliko plastično istinitostjo, katero še posebno povzdigujejo bujne barve, da se oko le težko loči od njih. Prihodnjo nedeljo pridejo na vrsto sliko s Francoske: Lyon, Marseille in Boulogne ob morju. — Aretovanje. Mestna policija je prijela včeraj agenta F. P., kateri je bil od deželnega sodišča ljubljanskega v po licijskih listih zasledovan zaradi hudodelstva poneverbe. — Promet na električni cestni železnici je oviral Zakotnikov hlapec z vozom, na katerem je imel okoli 16 m dolgo smrekovo deblo. Na ovinku sv. Flo« rijana ulic ni mogel takoj zaviti in tudi ne speljati, vsled česar je bil promet oviran. Voženci na električnih vozeh so morali na tem mestu presedati. — Ženo je pretepal potovaleo I. U. Žena je prišla z otrokom po moža v gostilno »pri Lahu« in ga prosila, naj gre domu. To je moi.a tako raztogotilo, da jo je udaril s pestjo po očeau. — Huda žena. V Kolodvorskih ulicah ao imeli danea zjutraj lepo zabavo. Neka žena je vrgla svojega moža na ulico, kar je vzbudilo seveda mnogo smeha. — Desertiral je rekrut 17. peš-polka Jakob Selan. — Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 11. do 17. oktobra je dela iskalo 15 moških delavcev in 40 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 14 moškim delavcem in 30 ženskim delavkam. Stanovanja 1 najemnik stanovanja, 1 oddajatelj mesečne sobe; 69 delavcem je bilo 42 odprtih služb nakazanih in v 28 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 7 moških delavcih in 21 ženskih delavkah. Od 1. januvarija do 17. oktobra je došlo 2387 prošenj za delo in 2209 deloponudeb 3751 delavcem je bilo 2231 odprtih služb nakazanih in v 1463 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 s slaščičar, 1 sodar, 1 hotelski sluga, 5 konjskih hlapcev, 1 natakarica, 1 gostilniška kuharica, 2 dobri kuharici, 1 gospodinja, 4 deklice za vsako delo, 2 de klici k otrokom, 2 kuhinjski deklici, 2 dekli za kmetska dela. Službe iščejo 2 trgovska pomočnika, 1 knjigovodkinja, več blagajničark in trgovskih prodajalk, 1 Stenograf, 1 kurilec, 1 oskrbnik. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. _ ' Iz slovanskega sveta. Hrvatje se pripravljajo slovesno obhajati lOOlet-nico bana Jelačiča. — Jugoslovanska akademija znanosti in ved namerava svojemu nekdanjemu predsedniku dru. Franju Račkemu na osrednjem mirodvoru v Zagrebu postaviti spomenik. — Za grob pokojnega razkralja Milana dovršen je ravno marmornat spomenik s podpisom: »Tempus est meum ius.« Zdaj je razstavljen v deželni obrtni šoli v Zagrebu — potem ga odpeljejo v samostan Krušedol, kjer počiva Milan. — V Pragi je 30 Slovencev zapisanih na vseučilišču. — V Pragi so v soboto zgoreli veliki mlini ob Vltavi, škoda je ogromna. * Nepotrebno. Poljski »Czas« javi iz Beča zlo vest, da namerava vlada zdražiti tobak in smodke. * Skrivnosten umor. Iz Curiha javljajo, da je ustrelil pri Auran-u v soboto opolnoči mlad mož svojo ženo; potem je pomeril z revolverjem tudi vase, a se je slabo zadel. Zato je tekel k reki Ari; tam se je slekel ter skočil v vodo. Identičnost nesrečnega para doslej še ni dognana. * Cela vas zgorela. Kakor javljajo iz Vratislave, je uničil ogenj pretekli četrtek popolnoma rusko vas Šlen-zano pri Lelovu. 346 posestev je do tal zgorelo. Ogenj se je razširil tudi do vasi Staromiše, ki je oddaljena 3 kilometre od Šlenzane ter je tudi tam upepelil 22 posestev. Beda je nepopisna. 1500 ljudi je brez strehe. Zgorela je tudi služkinja in trije otroci. * Mamut najden. Popolnoma nepoškodovanega mamuta, z mesom, dlako, da celo z želodcem, v katerem so še neprebavljene snovi zadnje hrane, so našli v Sibiriji. Petrogradska akademija je odposlala posebno komisijo v Kolymsk, da preskrbi vse potrebno za varno izkopanje gorostasne živali, obenem pa ima pregledati vse, kar se da v okolišu najdišča zanimivega zapaziti. * Morilčeva glava. Nemški vojaki donesli ao s Kitajskega glavo obglavljenega Kettellerjevega morilca Eng-Haia baš te dni v Berolin. Ne ve se še, ali je bila pri tej priliki kaka parada ali govor. * Muha in zaplivki v želodcu. Te dni je umrl na Dunaju 231etni sin pi-vovarnarja Kuffnerja. Zbolel je aprila meseca in je mogel vživati v zadnjem času le tekočo hrano. Večkrat je bljuval ter je občutil strašne bolečine v želodcu. Zdravniki, mej njimi prof. dvorni svetnik Nothnagel in dr. Pollak, si tega nikakor niso mogli raztblmačiti. Sele po smrti Kuffnerja, ko so ga obducirali, se je vsa bolezen razjasnila. Kuffner je požrl nekoč živo muho; ta pa je zalegla v mladeniče vem želodcu zaplivke, ki ao počasi razjedali želodčno kožo, vsled česar so so pojavile razne želodčne bolezni. Muha je bila še v želodcu. * Pes v blagajnici. V Berolinu je prišel nedavno k državni banki trgovec Landsberg z raztrganimi ostanki 10.000 mark, katere je imel shranjene doma v svoji železni blagajnici. V to bla-gajnico pa je zaprl nekdo iz nepaznosti majhnega psa; trgovec je ravno isti čas odpotoval ter se je vrnil šele v osmih dneh. Ves ta čas je bil tudi v blagajnici zaprt pes, ki je vsled silne lakote grizel bankovce, a je naposled vendarle poginil. Ko se je osmi dan vrnil Landsberg in je odprl blagajnico, je našel psa mrtvega, bankovce pa zelo zgrizene. Vendar mu je banka izplačala denar, ker so bile številke bankovcev in drugi potrebni znaki še videti. * Pasteur-ova razmišljenost. Veselo dogodbico je prijavil ravno Figaro ob priliki .odkritja spomenika slavnemu Pasteuru v Arbois. Imel je namreč Pasteur tudi ono razvado — učenih in tudi neučenih profesorjev — daje bil cesto razmišljen. L. 1871 po vojni po-setil je v Clermontu svojega najljubšega nekdanjega dijaka in pri mizi razpravljalo se je o verskih rečeh. Nasprotna mnenja so se poostrila in slednjič Pasteur, poza-bivši kje je, in kakor bi sedel za svojo katedro —- je nenadoma vstal ter resno zavrnil: »Mladi gospod, vi ste predrzen. . . Poskrbite, da mi izginete izpred oči« in pri tem mu je pokazal vrata. Mladi učenjak je respektoval svojega razmiš-ljenega učitelja ter je odišel iz svoje hiše, da poobeduje v sosednjem hotelu .. . Tam pa je prišel kmalu za njim slavni Pasteur in smehljaje se je opravičeval. * Vseučilišče za plesalce. »New York Journal« poroča: Cleo de Merode hoče ustanoviti v Ameriki »dance university«, vseučilišče za ples, v katerem se bodo učili plesati najboljše plesalke vsega sveta. Okoli se bode zbrala lepa Merode najboljše baletne mojstrce, katere skliče skupaj od vseh vetrov. Ti baletniki bodo vseučiliščni profesorji. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 22. oktobra. V današnji seji poslanska zbornice je Stein in-terpr':~al prezidenta Vetter j a, zakaj ni omenil smrti Mac Kinleya Razprava o nujnem predlogu radi odprave mitnic s 1. januvarjem, se je jako viharno končala Vsi govorniki so finančnega ministra ostro prijemali. Ko je minister izjavil, da je odprava mitnic nemogoča, dokler ni dotični odpadek v drž. dohodkih nadomeščen, nastal je velik hrup. klici: Proč z mitnicami! Proč ž njim! Zbornica je nujnost odobrila in predlog soglasno sprejela. Sledila je razprava o nujnih predlogih glede podržavljenja raznih železnic. Dunaj 22. oktobra Uradni list prijavlja imenovanje dvornega svetnika Kanera sekcijskim šefom v učnem ministrstvu. Pariz 22. oktobra. V Linguizetti na Korziki so pri občinski volitvi nastali veliki izgredi. Dva člena volilne komisije sta bila ustreljena, 7 oseb je težko, večinoma smrtnonevarno ranjenih. London 22. oktobra. V tukajšnjih poučenih političnih krogih se vzdržuje mnenje, da je bil Dewett pred nekaj meseci težko ranjen, in da je sedaj vsled tistih ran umrl. Bruselj 22. oktobra. Transvalska legacija nima še nobenega poročila o smrti Dewettovi in tudi ne verjame, da bi bile iz Londona razširjene tozadevne vesti resnične. London 22. oktobra. „Daily Telegraph" potrjuje, da je Botha pobegnil v deželo S vazi, pravi pa, da je večji del njegove armade še obkoljen od Angležev in se ne more ganiti. Novi York 22. oktobra. Trans-valski zastopnik je izročil prezidentu Roosevelt posebno pismo Krügerjevo in imel z njim ob navzočnosti ministra zunanjih del dolgo posvetovanje. Nekateri listi pripisujejo temu velik pomen, dočim trdi „New-York Herald", da se bo prezident Roosevelt glede južnoafriške vojne ravnal po vzgledu svojega prednika in da nikakor ne misli na kako intervencijo v korist Burov. Darila. Upravnlitvu natega lista so poslali: Za Prsisrnov spomanlk. Kuharica Bpri Roži*- 3 K za t kuhinjo vrženega zajca. Neznanemu daritelju, ki je pri tem izrekel besede: „To ga imate", izreka knhariea: .Bog lonej!" — ■ ■ 2(100-11) Foulard-svila P0 65 kr. do 3 gld. 65 kr. meter za bluze in obleke, ter „Henneberg-svila" v črni, beli ali pisani barvi od 6ö kr. do 14 gld 65 kr. meter. Vsakomur franko in 8 plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dupofiljejo takoj. Dvojna poštnina v Švico. G. Henneberg,s°;^H,šr Zürich. Tinktura zoper kurja očesa z= gotovo najboljSe sredstvo = za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (27—42) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" M. liCUHtcK-a v LJubljani. Se dobiva povsod! 1 gš neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje sobe čiste, bete in -r S rt fHfj Vet rovi Nebo !'|| 21 22 9. zvečerj 7. zjutraj 12. popol. 734 0 730 8 7316 14 0 si. sever I oblaCno 13 2 al. jzahod oblačno 111 si. jvzhod dež Srednja včerajšnja temperatura 14 5°, normale: 9'5°. Ljubljana Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 43 Dunajska borza skupni državni dolg v notah .... 98 46 Skupni drftavui dolg v »rebru .... 9830 avatruaka «lata renta....... 118 76 Avstrijska kronska renta 4°/, .... 96 50 Ogrska slata renU 4«/........ 118 60 Ogrska kronska renta 4V...... 92 75 rlvstro-ograke bančne delnice .... 1625 — Kreditne delnice ,........ 616 — London vista.......... 838.— Nemški drtavni bankovci ea 100 mark. 117*25 90 mark............ 9345 BO frankov........... 1903 Italijanski bankovci........ 92 60 0. kr. cekini........... 1131 Josip kotem, c. kr. oficial pri finančnem ravnateljstvu, javlja tužnim srcem v svojem in v imenu svojih otrok Dan Ire in l%lre. kakor tudi v imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni izvolil poklicati k sebi iskreno ljubljeno, nepozabno mu soprogo, oziroma mater, hčer, sestro in teto, blagorodno gospo Josipino Kosem roj. Triller danes, dne 22. t. m, ob \',6. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 26. letu njene starosti. Pogreb predrage nepozabne rajnice bode v sredo, dno 23. t. m., ob V,6- uri popoludne iz hise žalosti, Krakovski nasip St. 22, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. ma8e zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah Predrago rajnico priporočam v blag spomin in molitev! V L j u b 1 j a n i, dne 22. oktobra 1901. Zahvala. Za prisrčne dokaze iskrenega sočutja, katero nam je ustno in pismeno doSlo povodom smrti naSega predobrega in nepozabnega očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda Mihaela Dimnik-a bivšega gostilničarja, mesarskega mojstra in meščana stolnega mesta Ljubljane kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za mnoge krasne poklonjene vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. Še posebno se pa zahvaljujemo prečastiti duhovščini za ginljivo petje, slavni mesarski zadrugi in prijateljem rajncega, kateri so od daleč prihiteli iz-kaaat mu zadnjo čast. Bog povrni! Ljubljana, dne 21. oktobra 1901. (2313) Žalujoči ostali. Izurjen Stenograf v slov. in nemškem jeziku, a večletno prakso, kaligraf a brao kurentno pisavo (2299—2) Stenograf na upravniltvo Ponudbe pod .Slov. Naroda". Prav dobro ohranjen parni stroj najboljšega sistema — 6 konjskih močij se proda. (2314—i) Oskrbništvo pivovarne bratov Reininghaus lijnbljana-šlska. Ces. kr. avstrijski <0 državni železnica. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod lz Ljubljane jaž. kol. Proga čez Trblz. Ob 12. ari 21 m po noči o&ubai vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frunzensfeste, Inornosst, Mouakovu, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reiäing v Steyr, v Line na Daaaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 Ui zjutraj csobni vlak v Trbiž. Poutabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograti, It:-.most. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. mi 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fran7.<-nsfeste; lnomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Soluograd, Lend-Oastein, Zell ob jezeru, lnomost, Bregenc, Čarih, Genovo, Pariz, čez Klein Reitling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I in II. razreda), Lipsko, Duuaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, lnomost, Monakovo. (Trst-Monakovo d-rektai vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Eočevjo. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Iaomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Aasseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda1, Badejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Čariha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoludne 03obni vlak z Danaja. Ljabna, Selz t hal a, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensteste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Danaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 2b m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludue, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 ari 5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjatraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer iu ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393) C) 3 •ö rS x_> ■ ■—» rü (101—70) pristnih Jos. Reit-hoffer sinov Pneumatik katere nudim po Isti ceni, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Styria-, francoskih Peugeot-, Austria-koles. Naj bolj ši šivalni stroj i. rs* Najnižje cene In jamstvo I Z vsem spoštovanjem Pp. Čuden, urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Tuja gospodična pouču|e (3311) v francoskem, laškem in nemškem jeziku. Krojaške ulice št. 8, III. nadstr. Oprava se proda. Nova, elegantna kompletna oprava jedilne sobe, nekaj druge lepe sobne oprave in oprave za otroke se proda zaradi preselitve. Plačevanje tudi v mesečnih obrokih. (2306 - 2) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar«. Gospodična z dobrimi spričevali, izvežbana v knjigovodstvu, z znanjem slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi v stenografiji, želi vstopiti v kako pisarno, ali v kako trgovino kot blagaj-ničarka. — Ponudbe prosi na naslov: L> K. Židovska steza št. 4., pritličje. (2303-3) Gostilna s pekarijo obstoječa iz pekarijske sobe, 2 gostilniških prostorov, salona za 300 oseb, ledenice, kleti za vino, kleti za zalogo piva, dveh sob za stanovanje in shrambne sobe, da se v najem pod ugodnimi pogoji v Smartnem pri Litiji. Natančneje pri lastniku Janezu Wakonigg-u istotam. (2312—1) Jos. Leuz trgovina z deželnimi pridelki na debelo. Reseljeva cesta fkt*. 1. Kupujem po najvišjih cenah suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, dobro seno za konje, češmin in sveže smrekove storže. (2270—3) talna trgovina za iw Edmund Kavčič ▼ Ljubljani, Prešernova nlioe, nasproti pošte priporoča kavo NnntoN dobrega ukusa po gld. 1— kilo M lVeils:berry aromatično- krepkega okusa.....„ 140 „ ff Plrnlcl} najfinejega okusa „ 160 „ Poštne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno MpeeerljHko blago v najboljši kakovosti. (12-204) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trlflava". Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ur* In eksportna hiša zlatnin Most (Brüx) teiko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 7B Prava srebrna remontoarka. ... „ 6'80 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoC in tiaoč priznalnih pisem. (2611—89) p.y Ihtstrovttni Jcatmlog maaUn*/ in poštnina prost«. Lekarna #„pri orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2 pri poro ca: ■<•*■ Povsod enane Dunajske želodčne kapljlee", 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K. Baby-puder, priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna skat-Ijica 30 h. 1 vejSja Skatljica 60 h. IHenlhol-prasek za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih škatljicah ä 60 h. K temu Menthol zobna In ustna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K. Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo zaneal|lvo moena, cista kemična sodovica in pokalice. S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko. Lastnik: 43 Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik. Blaž Jesenko LJubljana, Stari trg št. 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 43 ■§» o na i rai* |lb «3«i Mehanik Iran M stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji po najnižjih cenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popravil« izvršuje dobro In oeno. 43 BjflT* Vnanja naročila se točno izvrta. Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5 kjer se lahko prepriča o cenah brez primere. Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je tsnano dobro in se prodaja po tovarniških eenah. Sukneni ostanki 43 različnih vrst za polovico eene. Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 27