štev. 10. Poštnina plačana t gofovin!. Ljubljana, dne 4. marca 1936. Leto XVIII. KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in nprava je t Ljubljani t Kolodvorski oL št. 7. Telefon in ter. št. 38-59 Račun pri poštni hranilnici §t 14.194. Vsenarodno kmehko gibanje bo Ji geslo slovenskega človeka Kakor v vseh važnih vprašanjih, je tudi v našem kmetskem gibanju nujno potrebno, da smo si v vseh glavnih točkah na jasnem. Zato naj ponovno tu spregovorimo o nekaterih splošnih točkah našega gibanja. Vse podeželje z vsemi stanovi Kadar govorimo o kmetskem gibanju, imamo v mislih, vas kot celoto, vse naše podeželje z vsemi stanovi. Razumljivo je, da mislimo v prvi vrsti na kmeta v ožjem pomenu besede. Saj je vendar kmet po naravi steber družbe. Pri tem pa nikdar ne pojmujemo kmeta razredno ali stanovsko ločeno od drugih stanov podeželja, ampak vedno v zvezi z njimi vsemi. Mi hočemo in zato želimo, da zajame naše gibanje vse stanove, da postane splošno narodno, kulturno in socialno gibanje, ki naj preobrazi ves narod. S tem gibanjem hočemo izvleči naš mali narod iz medsebojne razcepljenosti in razdvojenosti. Hočemo ga napraviti sposobnega za reševanje vseh tistih problemov, od katerih je odvisna naša usoda in celo naš obstoj. Izobraženci in kmetstvo Tudi izobraženci spadajo zato v kmetsko gibanje. To je sicer naravno in za vsakega treznega človeka samo po sebi razumljivo. Da moramo to posebej poudarjati, so pač krive naše razmere in naša nevesela tradicija iz pravkar pretekle dobe. Pod tujo peto, pod kakršno smo morali živeti, je bilo v interesu nemštva, da nas je razdvajalo. Samo iz tega si je mogoče tolmačiti pojav, da se je n. pr. pri nas izobraženec, čeprav je bil kmetski sin, sramoval svojega pokolenja. Kmetsko gibanje hoče ta žalostni ostanek preteklosti iztrebiti in zagladiti. Duhovnik in kmet Duhovnik, učitelj, uradnik, obrtnik, trgovec, delavec in skratka vsakdo, ki živi in dela na podeželju v kakršnemkoli poklicu, spada v kmetsko gibanje, ker le v tem okviru more priti njegovo delo prav do veljave. Kako je smešno, ako kdo deli slovenske ljudi na verne in brezverne. Kdor pride na deželo in gleda brez politične koprene na očeh, bo priznal in spoznal, da je slovenski človek veren. Krščanstvo je sprejel in je danes bistveni sestavni del njegove dušev-nosti. Potreben mu je torej tudi duhovnik. To je nesporno in duhovnika kot duhovnika nihče ne odklanja. Vsak kmetski človek nasprotno vprav duhovnika posebno ceni in spoštuje. Napačno pa bi bilo, če bi duhovnik smatral svoj visoki poklic za poli '<■ • • tribuno in ga politično izkoriščal. Kdor to stori, se sam odreče tistemu spoštovanju, ki ga bi bil sicer deležen. V nas ni sovraštva Kakor s tem, tako je z drugimi stanovi. Kmetski človek ne sovraži nobenega. Da pa je nekdaj gledal v nemškem uradniku nepri-jatelja, je samo razumljivo. To le dokazuje, da je gledal prav. Danes je položaj drugačen. Zato pa je treba na vseh straneh skrbeti, da sledovi preteklosti izginejo. Tega pa ni mogoče doseči samo s kmetove strani, ampak je treba obojestranskega razumevanja in dobre volje. Izobraženstvo z vsemi odtenki svojih poklicev se mora zavedati, da šele s kmetom skupaj tvori tisto celoto, ki ji pravimo narod. • Vsenarodno kmetsko gibanje Ako bomo vsi tako pojmovali svoje naloge, ni dvoma, da bomo kmalu dočakali dobo, ko ne bomo svojih sU tratili za brezplodne medsebojne boje, ampak bomo skušaU vsi graditi in ustvarjati. Naša želja in naš« trdno prepričanje je, da je to mogoče doseči najprej in najbolj v vsenarodnem kmetskem gibanju. Zato je pozvan vsak, ki mu je res kaj do slovenskega naroda, da se z vsem srcem in brez zahrbtnih misli, brez predsodkov pridruži temu gibanju. Enaki med enakimi Ne trdimo, da smo nezmotljivi svetniki. Kakor vsi ljudje, smo tudi mi podvrženi napakam. Toda to nas ne plaši. Kakor hitro se napak zavemo, jih skušamo popraviti in odstraniti. Zato nam je pametna in pravična kritika vselej dobrodošla. Nikakor pa nikogar ne malikujemo. Če drugim govorimo o socialni pravičnosti, jo moramo najprej in najbolj dosledno izvajati sami. Zato je pri nas v okviru svojih sposobnosti vsakdo enakovreden. In vprav v tej enakovrednosti, v široki demokratični in socialni pravičnosti, po kateri hote in namenoma stremimo, je moč in lepota kmetskega gibanja. —t. Iz tfrpljenja in stiske vstaja kmeiska sloga , Sejmski odbori — Dvig cen goveji živini — Složnost slovenskega in hrvatskega kmeta / Kmetova stiska vleče za sabo stisko vsega naroda. Kmet brez dohodkov vleče za sabo prazne žepe drugih stanov in prazne blagajne občin, banovin in države. Vzrok kmetove stiske so nizke cene vseh njegovih pridelkov in previsoke cene industrijskih izdelkov, ki jih sam rabi za vsakdanje življenje ter prevelike javne in druge dajatve. To je temeljna ugotovitev in osnovno vprašanje kmetove in splošne gospodarske krize. Odpraviti gospodarsko krizo se pravi odpraviti nesorazmerje med cenami kmetskih pridelkov in fabriških izdelkov. To se pravi kmetu pomagati na noge in krize bo konec. Nekaj časa se je kmet sam zvijal v bolečinah gospodarskih težav in v revščini ter kričal po zaščiti in pomoči. Prav kmalu pa so prišli za njim tudi ostali delovni stanovi in danes so oni mnogo glasnejši ko kmetje, ker jih revščina še bolj pritiska. V trpljenju in stiski so se našli na skupni fronti vsi delovni stanovi. Njihov glas in krik je sicer močan in odmeva po vsej deželi, toda za sedaj ga še nočejo slišati in ne uslišati. Ali naj v čakanju propadejo kmetski domovi? Ali naj gledajo, kako poje po vasi bo- ben in družine mečejo na cesto? Ali naj trpe transferacije in prodajo v brezcenje? Ne! Ako ni od drugje pomoči, se morajo kmetje sami organizirati in si pomagati.. Samopomoč je še edina pot, ki jim preostane. Organizacija sejmskih odborov Po vzoru hrvatskih hočejo tudi slovenski kmetje organizirati sejmske odbore in določiti najnižje cene goveji živini. Položaj na domačem trgu živine se je zadnjega pol leta še prav posebno poslabšal. Stvarnega vzroka za to ni najti. Kajti goveji živini so ostale cene v okolnih državah nespremenjene. Padca cen v naši državi pa ni nič občutil konsument. Zato ni z ničemer opravičljiv. Oblasti se v privatno gospodarstvo ne vtikajo in -niso ničesar podvzele v zaščitd kmeta kot producenta ali pa konsumenta. »Gospodarska sloga« je pričela uspešno akcijo na Hrvatskem. Slovenci moramo biti solidarni s Hrvati. Ne smemo dopustiti, da bi se z našo brezbrižnostjo prizadevanje hrvatskega kmeta uničilo. Akcija za dvig cen živini bo uspela le v tem primeru, če bo organizirana po vsej državi in kadar bodo kmetje izločili medsebojno konkurenco. Dobro se zavedamo, da taka akcija ne bo izvedljiva, ako jo ne bodo podpirale vse zainteresirane organizacije živinorejcev. Da bi se moglo doseči sodelovanje vseh zainteresiranih činiteljev, je potrebno tudi sodelovanje oblasti. Akcija bo rodila trajne uspehe le, če jo ne ovira država in če jo bodo podprle lokalne oblasti z raznimi upravnimi ukrepi. Iz teh razlogov je sklicala Zveza slovenskih kmetov v soboto 29. februarja sejo glavnega odbora v dvorani Kmetijske družbe, na kateri je bilo sklenjeno, da se naj organizira tudi v Sloveniji akcija za dvig cen goveji živini. Katastrofalen padec Predsednik Zveze tov. Al. Koman je uvodoma obrazložil težak položaj slovenskega živinorejca, katastrofalen padec živini in nujno potrebo po samopomoči. Tov. Milan Mravlje je nato pojasnil akcijo hrvatskih kmetov in lepe uspehe, ki so jih dosegli na poslednjih sejmih, ko so dosegli 20—30 % višje cene. Na Hrvatskem je organizirala sejmske odbore »Gospodarska sloga«, pri nas pa naj vzame to delo v roke Kmetijska družba, ki ima po vsej Sloveniji vpeljano organizacijo podružnic. Prihodnjo sredo, to je 4. marca, naj se vrši skupna konferenca zastopnikov Kmetijske družbe, Zveze slovenskih zadrug, Zadružne zveze, Zveze slovenskih kmetov, Kmetske zveze in Zveze absolventov kmetijskih šol. Ta konferenca naj ustanovi smernice in navodila za omenjeno akcijo ter ustanovi pri Kmetijski družbi akcijski sosvet. Po stvarni debati, ki so se je udeležili tov. Ivan Babnik, Val. Babnik, Fran Trček, Jože Blas, šteblaj, Fr. Novak in drugi, sta obširno poročala podpreds. Kmetijske družbe g. Ivan Sancin in ravnatelj g. inž. Ferlinc o akciji K. D., ki jo je s skromnim kontingentom živine za izvoz vodila na domačem trgu. 2e pred več tedni je K. D. opozorila vse svoje podružnice s posebno okrožnico o potrebi, da kmetje sami organizirajo sejme in določajo najnižje cene živini, pod katero naj se prodaje ne vrše. Koma Teden domače politike Predstavka narodnih poslancev za »Bato« Povodom kampanje, ki se sistematično vodi proti Bati, je posetila skupina narodnih poslancev, 25 po številu iz raznih političnih strank, večinoma kmetovalci, ministra trgovine in industrije g. dr. Milana Vrbaniča, ter mu predala predstavko. V predstavki in v Osebnem razgovoru so poslanci poudarjali, da se je treba Bati zahvaliti, da je velik del naroda danes obut, ki je sicer prej hodil bos. Bata Je znižal cene obutvi za 50—70 % in je njegov glavni konzument pred vsem kmetovalec, kateremu Je omogočil, da že za Din 29,-kupi par dobrih gumastih opankov. Poslanci bo poudarili, da v naši državi še danes milijoni hodijo bosi in nedovoljno obuti, ter so Bahtevall od ministra, da tudi s temi računa ln ne dovoli nikakšne omejitve »Bati« ali podražitev njegovega blaga z občinskimi trošarinami kot najbolj nepravičnim načinom davka. Narodna skupščina 2e zadnjič smo povedali na kakšen način je predsednik narodne skupščine proglasil nujnost proračuna za L 1986.-87.: V torek 25. februarja bo se seje narodne skupščine nadaljevale. 1'.« »-v.V* a: llvUf i', t Il^uUo Po končani razpravi je bil predlog o ustanovitvi sejmskih odborov soglasno sprejet. Organizacijo bo izvedla Kmetijska družba. Ponedeljski »Slovenec« odklanja skupno fronto vseh kmetskih organizacij pri tej ve-levažni akciji in se neumestno zaletava v »Pucelj-Mravljetovo« Zvezo slovenskih kmetov, češ, da je s svojo pobudo zakasnela, ker je to reč že davno preje sprožila Kmetska zveza, ki ji načeluje g. Janez Brodar. Odkrito povedano, nam je prav vseeno, kdo je to akcijo prvi sprožil in počel. Ce bi Kmetska zveza sklicala kako slično konferenco in na njo povabila Zvezo slovenskih kmetov, bi se je prav gotovo udeležila in jo za njeno pobudo toplo in iskreno pohvalila. Kajti pri tej akciji ne gre ne za Puclja in Mravljeta in ne za Janeza Broaarja, temveč za interese celokupnega slovenskega in jugoslovanskega kmetskega ljudstva. Kmetje se tega dobro zavedajo in bodo zato napravili skupno fronto po vsej deželi, ne glede na to, ali je »Slovencu« všeč, ali ne. Kmetijska družba na delu Kmetijska družba v Ljubljani je že pred 14 dnevi opozorila vse svoje podružnice na potrebo reguliranja in dviga cen goveji živini. Kmetijske podružnice so marljivo pristopile k delu in se že pojavile s svojimi sejmskimi odbori na sejmih. Tako nam poročajo, da so imeli pretekli ponedeljek v Konjicah zelo lepe uspehe pri svoji akciji. Sejmski odbor je prignano živino sortiral in jo porazdelil v razrede, nato pa določil najnižje cene, pod katero kmetje niso smeli prodajati. Sloga in disciplina med kmeti je bila vzgledna in tudi uspehi niso izostali. Organizacijo sejma je izvedla tamošnja kmetijska podružnica. Enako uspešna akcija je bila izvedena na Raki, ki jo je organiziral župan iz Mirne g. Fr. Bule. Tudi po vseh drugih krajih se pripravljajo kmetijske podružnice na to koristno akcijo. drugod V\ i5je jlc«'ii n jti ih Jyi tu d 6 Sli S t jf. f Si fj^l v sejni dvorani so se nahajali ". P^t'".!."* » A Alt At*U.t> Bi* uf rflVt iJ^J.'« t'Xr4 V (tMa^f.iju Vladni poslanci so pričeli nato s pretresom državnega proračuna. Po kratki načelni razpravi je glasovalo za proračun 169 poslancev, 10 pa proti. V ponedeljek tega tedna je pričela razprava o proračunih posameznih ministrstev. — Zaključno glasovanje se bo izvršilo še ta teden, nakar bo proračun predložen senatu. Le vkup uboga gmajna! Zopet se je kolo časa zasukalo v stanje, v kakršnem se je kmetska para nahajala pred 400 leti. Kakor takrat, tako je tudi danes izpostavljena vsestranskemu izžemanju, pre-ziranju in upropaščanju — a ni nikogar, ki bi mu ponudil dobrohotno roko in ga pove-del na pot človeka vrednega življenja. S kmetom vred je zašel na rob propada tudi delavec-brezposelnik; tudi njega obubo-žanec ne mara več vzdrževati. Saj sta delo in cena naših pridelkov postala docela brez vsake vrednosti — a neredko celo v osebno škodo. Dolgo smo čakali na uresničenje lepih obljub in moralo je priti do današnjih obupnih razmer, da smo se končno streznili in si tako segamo v roke vsi, katerih obstoj je nevarno zrahljan s prevelikim razmerjem cen med kmetskimi in industrijskimi produkti. Kakor svoječasno v zgodovini, tako bo tudi sedaj pri samoobrambi svojega obstoja najvažnejšo vlogo igralo medsebojno zaupanje in sloga! In še nečesa ne smemo prezreti: Le opazuj mo in videli bomo, kako spretno se bodo skušali na razna važna mesta vriniti ljudje, ki bi seveda že pri prvi priliki skušali zdrav pojav speljati na stranski tir! Pa tudi med nami samimi se utegnejo pojaviti izdajalci! Zato bodimo skrajno previdni ter nepopustljivi in uspeh nam je zagotovljen! Maksimalne cene našim pridelkom so ščitili paragrafi — najnižje dopustne cene pa moramo izvajati sami! Zunanje - politični pregled V zunanjem svetu je bil ta teden najbolj viden dogodek fašistično usmerjeni vojaški upor na Japonskem. Prevrat sam je bil posledica zakulisne borbe med pristaši militarizma in parlamentarizma Ta borba je končno dosegla tak višek, da so se končno vojaški krogi odločili za upor. Po naziranju japonskih vojaških krogov predstavljata državo samo vojska in mornarica. Ekstremni nacionalisti, ki imajo velik vpliv na vojsko, so neprestano zahtevali povečanje kreditov za oboroževanje ter za vojaške ekspedicije Bivši min. preds. Saito na Kitajskem in proti Sovjetski Rusiji. Finančni minister se je silnim izdatkom zaradi pomanjkanja finančnih sredstev upiral. Naposled se mu je vdal tudi vojni minister, katerega je finančni minister prepričal, da bi nadaljevanje izdatkov za vojsko v dosedanjem obsegu dovedlo do finančne katastrofe. To pa je izbilo sodu dno. Ekstremni nacionalisti so razvili takoj po volitvah silno propagando. Izkoriščali so zlasti prilike, ko so odhajali posamezni vojaški oddelki v Mandžurijo, da okrepe tamošnje japonske posadke. — Tako se je pripravljala na odhod v Mandžurijo cela divizija. Namesto na kolodvor pa so vojaki pod vodstvom mlajših oficirjev, ki so se prostovoljno javili, odkorakali pred ministrstva in jih zasedli, obenem zastražili tudi stanovanja ministrov, tako da so hkratu ujeli vso vlado. Po mnenju kitajskih političnih krogov je do državnega udara prišlo zaradi tega, ker je vlada zadnje čase odločneje nastopala proti agresivni politiki nekaterih japonskih krogov. Ti krogi so svoječasno zahtevali, da naj Japonska napade Sovjetsko Rusijo, ker tedaj po njihovem mnenju Sovjetska Rusija ni bila sposobna za resnejši dwgammm.Po zadnjih volitvah so na Španskem nastali veliki nemdri. Na naši sliki vidimo množico demonstrantov, ki se pripravlja na napad na obkoljeno policijo.« Mnenja smo, da se naj take slike s politično vzgojnega stališča ne servirajo našim ljudem, niti ne samo v informacijo niti ne s skritim veseljem nad tem, da se ruši avtoriteta oblastem in policiji, pa če tudi bi to bilo na Španskem, kjer so se morali klerikalci temeljito poskriti v vse mišje luknje, če hočejo ostati še živi. Zatorej »Slovencu« iskreno svetujemo, naj v bodoče tudi v prinašanju slik na svoje citatelje pomirjevalno vpliva, V', ^ k iVi' ^ i*«u i.< n"".' " RA.« u -'H**, ... Za 10 odstotkov se bodo s 1. aprilom letos povišale voznine v osebnem prometu na vseh državnih železnicah. Generalni direktor drž. železnic inženjer Naumovič je izjavil, da lanskoletno znižanje ni rodilo pričakovanih rezultatov. Dohodki osebnega prometa so zežo padli, zato je treba karte — podražiti. J« IUJ.1, V«., -t 'mvnr, v f^uAl V 4 a. ' <3. ' a ' t'. C jljL. Izletniške vozne karte bodo odslej veljale samo *a nedelje, ne pa za — praznike. V tem grmu tiči pa prav zahrbten zajec. V nedeljo človek ne more daleč iz svojega kraja, ker mora biti v ponedeljek spet na mestu. Kadar pa nedelji sledi praznik ali morda celo dva in bi se človek res lahko kam odpeljal, mu je po novem odvzeta za izlet — izletniška ugodnost. 7. aH 1.'.»».»«« ' + p v\