Kam s pepelom?
Ljubljanska Terraoelektrarna to-plarna (TE-TOL) pokuri letno preko 800.000 ton premoga, od tega več kot 500.000 ton iz Zasavja, ki vse-buje do 40 odstotkov pepela. Od po-kurjenega prcmoga jim ostane 250-300.000 ton pepela. Do lani so ga vozili na traso ljubljanske južne obvoznice, konec lanskega leta pa so dobili dopis ljubljanske javne higi-enc, da te možnosti ni več. Tudi na Ijubljanskem centralnem odlagališču komunalnih odpadkov (za odlaganje na njem plačuje TE-TOL 2.000 di-narjev za tono in za prevoz 2.500 dinarjev) toplamiški pepel ni več za-želen, ker so na tem odlagališču pri-čeli s poiskusnim pridobivanjem bio plina, ki nastane z izgorevanjem oc-ganskih odpadkov, pepel pa to izgo-revanje ovira. Sedaj strokovnjaki Ijuhljanske TE-TOL, v sodelovanju z Zavodom za družbeno planiranje in urbanisti pospešeno iščejo nove možnosti deponiranja. V ta namen so izdelali tudi program aktivnosti za rešitev odlagališča.
Trenutno najbolj oprijemljive reši-tve za pcpel iz ljubljanske toplarne so: izgradnja športnega letališča na Barju (ta bi rešila vprašanje odlaganja pcpela za dve leti), trasa avtoceste in pa zasi-panje gramoznih jam. Pojavljajo pa se tudi različnc ideje posameznikov, ki prav tako bolj ali manj uspešno poi-skušajo rešiti ta pereč problem za Ljubljano. Tako posamezni strokov-njaki predlagajo dodatne načine v praksi dosedaj uporabljenega pepela
za hidravlična vcziva, gradbcni mate-rial, kot dodatck k cementu. Vcdeti je namreč trcba, da je bila proizvodnja opekc iz pepcla v Trbovljah in Šošta-nju opuščena, ker ni bila uporabljena sodobna tehnologija za izdclavo opeke. V TE-TOL imajo tudi prcdlog upokojenega gcologa, ki prikažc mož-nosl zasipanja s pcpclom vodne kadu-nje pod ljubljanskim barjetn. Do za-sipnega mcsia bi prihajal pcpeliz to-plarne po ccvch.
Vsc te predlogc bodo dali delavci TE-TOL v nadaljnjo proučitcv stro-kovnim inštitucijam. V sodelovanju z njimi tečcjo žc scdaj najrazličnejše raziskave.
Čeprav pcpcl poznajo dovolj dobro, delajo raziskave v zvezi z njegovo ra-dioakiivnostjo na inštitutu Jožef Ste-fan. Dosedanji rezultati so pokazali nizko radioaktivnosl, ki nc prekora-čuje dovoljenih mejnih vrednosti. Ra-dioaktivnost merijo tudi na starih de-ponijah, ki so sedaj rekultiviranc in obdclane ali pa so na njih gradbeni objekti. Fakultcta za kcmijo dcla razi-skave o tcžkih kovinah in ostalih škodljivih snoveh v izlužkih. Zak-Ijučno poročilo o obeh raziskavah bo narejeno do septembra in rczultati bodo dclavcem TE-TOL pomagali pri nadaljnjcm rcševanju tega vprašanja. Možna je namreč uporaba v gradbcni-štvu ali pa v kmetijstvu za sprcmcmbo kvalitete zemlje, seveda oboje, lc čc ni drugih stranskih učinkov.
Velikc količine pcpeia bi lahko v TE-TOL zmanjšali,  če bi kurili
drugc vrste premoga, ki pa ima lahko večjo lepljivost, vcčjc zažlindravanje, slabšo transponibilnost itd. Nckaj te-žav bi se rcšilo tudi z mcšanjem slabih in boljših vrst premoga žc pred do-bavo na ljubljansko deponijo. Nihanja v dobavljcnih količinah pomenijo enaka nihanja v obtežbi in kvaliteli pcpcla, kar tudi ne bo sprejcmljivo za eventualno industrijo gradbnega ma-teriala ali cemcnta.
Skraika  za   dokončno  odlagališčc pepela   oziroma   njegovo   nadaljnjo
uporabo bo potrebno počakati še na rezultate omenjenih raziskav. Ti re-zultati pa bodo pomenili rešitev odla-ganja ali uporabc pepela le do odžve-plcvanja.
Ko pa bo v TE-TOL delovalo od-žvcplcvanjc (po letu 1990), se bodo lastnosti pepela spremcnile odvisno od tehnologije odžveplcvanja - dobij bo več sulfatov in potrebne bodo novc raziskave predvsem za uporabo, čc že nc za odlaganjc pepcla.
 MINKA SKUBIC