rtafrnlno plačano v gotovini. Leto LXXn., št. 128 LJubljana, sreda 7. imiija 1939 Cena Din L izhoio vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserafi do 80 petit vnl d Din 2, UREDNIŠTVO iN UPRAVNISTVO Podružnice« MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3 ve€|i inserati petit vrsto Din 4.—* , ... D ■ i ▲ ki a m , ,rr. e z*— c telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod* velja mesečno LJUBLJANA, Knari|eva ulica stav. 9 podružnico uprave: Kocenovo ui 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // v Jugoslaviji Din 12.—. zo inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračalo. Telefon: 31-22, 31-23r 31-24, 31-25 in 31-26. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštno hronilnica v Ljubljani št. 10.351. ruskega odgovora: a in Francija bosta ugodili Moskve Po proučitvi ruskega odgovora in izmenjavi misli sta se Francija in Anglija odločili, da ne bosta stavili novih predlogov, marveč bosta prvotni načrt vojaškega pakta revidirali po moskovski želji LONDON. 7 ;unija. br. V političnih krogih zatrjujejo, da bo angleška vlada na svoii današnji seji, ki se sestane ob 11. dopoldne, sprejela odločilne sklepe glede stališča do ruskega odgovora na zadnje angleško-francoske predloge. Predsednik vlade Chamberlain je imel včeraj dolga posvetovanja z zunanjim ministrom lordom Halifaxom ter je zaslišal tudi zunanje-politični odbor ministrov. Sprejel je tudi poljskega poslanika, s katerim je razpravljal nad eno ari. Vodilni člani vlade so po vsestranski proučitvi ruskega odgovora prišli do prepričanja, da predstavlja odgovor Moskve bo-drilni dokument, ki daje polno upanje na dosego skorajšnjega sporazuma. Listi na- J povedujejo, da bo angleška vlada sprejela 1 ruske zahteve glede jamstva za baltske države in tako tudi v tem pogledu ustregla željam Moskve. K temu je po sodbi londonskega tiska v veliki meri pripomogel tudi nedeljski govor kancelar ja Hitlerja na zborovanju nemških bojevnikov v Kas slu. PARIZ, 7. junija, br. V dobro poučenih političnih krogih se doznava, da je bil večji del včerajšnje seje francoske vlade pod predsedstvom predsednika republike Le-beruna posveečn proučevanju mednarodnega položaja. Zunanji minister Bon ne t je podal obširen ekspoze. v katerem se je ba-vil zlasti tudi s stanjem pogajanj z Moskvo. Kar se tiče pogajanj z Moskvo, se zatrjuje, da je bil opuščen prvotni namen, da bi Anglija in Francija stavili Moskvi se nove predloge. Po izmenjavi misli med Parizom in Londonom sta obe vladi prišli do prepričanja, da predstavlja odgovor Moskve na zadnje predloge dobro osnovo za nadaljevanje pogajanj. Anglija in Francija bosta v par dneh poslali Moskvi novo noto, v katerih pa ne bosta stavili nikakih novih predlogov, marveč samo revidirali prvotni načrt v smislu želja, ki jih je izrazila Moskva v svojem odgovoru. Kar se tiče jamstva za baltske države, je francoska vlada predlagala kompromisno formulo, ki bi zadovoljila želje Moskve in stališče Londona. Jamstvo za te države bo dogovorjeno na tak način, da se baltske države v pogodbi ne bodo izrecno omenjale, da pa bo od Rusije za željeno jamstvo kljub temu podano. PARIZ, 7. junija, br. Francoski poslanik v Berlinu Coulondre je prišel včeraj na poziv zunanjega ministrstva v Pariz, da poroča o zadnjih diplomatskih dogodkih v Berlinu. Takoj po svojem prihodu v Pariz se je zglasil pri zunanjem ministru Bonne-tu, kateremu je podrobno poročal o obisku jugoslovenskega kneza namestnika v Berlinu in o sklenitvi nenapadalne pogodbe. Nemčije z Latiško in Estonsko. Poslanik Coulondre ostane par dni v Parizu Španija se bo pridružila nemško-italijaiiski zvezi V Berlinu so se že pričela pogajanja z zastopniki španskega generalnega Štaba Berlin, 7. junija, e. V dobro informiranih^ krogih potrjujejo, da se v kratkem prično ncmško-italijansko-španska gene-ralštabna pogajanja. V Berlinu se mudi sedem španskih generalov in dva admirala, ki so prisostvovali sprejemu nemške prostovoljske legije Condor. Zatrjujejo, da imajo ti predstavniki pooblastilo generala Franca, da vodijo pogajanja s predstavniki nemške vlade in vojske. Vse kaže. da so se ta pogajanja že pričela. V Berlinu so prepričani, da se bo Španija tudi formalno pridružila nemško-italijanski vojaški zvezi. Včeraj popoldne je Hitler priredil velik sprejem, kateremu so prisostvovali poleg španskih vojnih dobrovoljcev tudi nemški oficirju ki so se udeležili španske vojne in v Berlinu se mudeči italijanski oficirji. Hkrati z vojaškimi in političnimi se vodijo tudi gospodarska pogajanja. Znano je namreč, da je direktor v uradu nemškega gospodarstva Wohltat v Burgosu in pričakujejo, da bo tam sklenil nemško-špansko trgovsko pogodbo Snoči so trdili da bo Hitler zapustil Berlin in odšel v Obersalzberg. Zedinjene države se pripravljajo na svečan sprejem angleškega kralja Danes popoldne bo angleški kraljevski par prispel iz Kanade v Zedinjene države VTASHINGTON, 7. junija, br. Prestolnica ameriških Zedinjenih držav se mrzlično pripravlja, da čim bolj svečano sprejme angleški kraljevski par, ki pride danes na oficielni obisk. Na vseh poslopjih vihrajo ameriške in angleške zastave. Bela hiša pa ie slavnostno dekorirana. Zunanji minister Hol] je davi odpotoval v Bufalo. kjer bo pri Niagarskih slapovih v imenu preziden-ta Roosevelta prvi pozdravil angleškega kralja in kralj'cc in ju spremil v Washing- ton Hulla spremlja tudi angleški poslanik v Washingtonu. Ogromne množice so prihitele z vseh strani v Washington in k Nia-garskim slapovom, da pozdravijo angleška suverena na ameriških tleh in na ta način manifestirajo čvrsto povezanost ameriške in evropske demokracije. Ameriški tisk objavlja obširne pozdravne članke in podčrtava ogromen politični pomen tega obiska. Za strel na vojvodin jo Keitsk — teden dni zapora! Domnevni atentat razjasnjen — Streljal je iz objestnosti neki ključavničarski pomočnik London. 7. junija, br. Domnevni atentat na vojvodinjo Kentsko. ki je včeraj hudo razburil vso angleško javnost, je policija hitro razjasnila. Po uradnih ugotovitvah je bil oddan strel v trenutku, ko ie voj-vodinja Kentska na Belgrave Squaru vstopila v spremstvu dvorne dame v svoi avtomobil. Vojvodin ja sama niti opazila n . da je nekdo streljal na avtomobil in je zato izvedela šele potem, ko se ie že vrnila domov. V bližini se mudeči policijski stražnik je slišal strel in opazil, kako ie takoj za tem skušal neki mlajši moški pobegniti na kolesu. Dal je takoj alarm in so por e4-* ~a motorjih begunca zasledo- vali in prijeli. Ugotovili so, da je to ključavničarski pomočnik Vincent Lolar, po rodu Anglež, ki se je šele pred tremi tedni vrnil iz Avstralije, kjer je živel več let. Pri zasliševanju je izjavil, da ni imel namena izvršiti kakega atentata, marveč da je streljal iz gole objestnosti. Bil je zelo vesel, ko so mu povedali, da streljanje ni imelo nikakih hujših posledic ter da ni bil nihče ranjen Policija ga je izročila sodišču, kjer so ca rraradi neprevidnega ravnanja z orožjem in ogrožanja življenja obsodili na teden dni zapora. Po prestani kazni bo izgnan iz Londona Uprava Sueškega prekopa ostane v rokah Anglije in Francije Občni zbor družbe je odklonil italijanske zalite« ve po pritegnitvi Italije v upravo družbe . _ 7. junija. A A. Včeraj se je vršil "tetai občni zbor družbe Sueškega prekopa. Predsednik upravnega odbora markiz de Voguier je v svojem govoru naglasil odlično stanje prekopa ter dejal, da so bili srečni rezultati dosežene samo zaradi politike razumevanja, s katero se ustvarja pravično ravnotežje med raznimi interesi, ki prihajajo v poštev. Upravni odbor je nadaljeval to svojo politiko ter s« rs bal niti najmanj kritike, ki ae pojavlja v današnjem motnem ča*u. Družba se sedaj trudi, da se ohrani ugodna dividenda na eni ter zmanjša tarifa na drugi stran tako. da se spravijo v sklad interesi delničarjev in lastnikov ladij. Kar se tiče sestave upravnega odbora je predsednik naglasi! da o tem sklepa samo lahko družba. Sueški, prekop se nahaja na egiptskem ozemlju in ni zato prav nič neprirodno ako je egiptska vlada upravo kanala privatni družbi. An- glija, je dejal predsednik upravnega odbora na kraju, je med največjimi delničarji, toda največje število delnic pripada francoskemu kapitalu. Odtod izvira obveznost angleške in francoske vlade, da brani prva svoje interese, druga pa interese svojih državljanov. Obe vlad izpolnjujeta to svojo obveznost z odločnostjo ter jima zaradi tega. izražamo priznanje. To nam narekuje da-daljevati svojo pot, ne da bi menjali pravila družbe in ne meneč se za prazne pratnje in krivične kritike. Italijanski veleposlanik pri Hal if a are London, 7. junija, o. V diplomatskih Krogih je /.budilo pozornost, da se je danes italijanski veleposlanik Grandi mudil celo uro v zunanjem Dalekosežne politične posledice katastrofe podmornice »Thetis« Prvi lord admiralitete Stanhope bo moral odstopiti — Njegov naslednik bo Winston Churchill LONDON, 7. junija, z. v ponedeljek je imela angleška vlada konferenco, na kateri so razpravljali izključno o katastrofi podmornice »Thetis«. Na konferenci vlade, so podrobno proučili vse očitke javnosti in strokovnjakov, naperjene proti lordu Stanhopu. Javnost in strokovnjaki ter politiki zahtevajo demisijo lorda Stan-hopa in obenem javno preiskavo, ki naj bi ugotovila, kdo je zakrivil tragedijo podmornice »Thetis«. Kar posebno obremenjuje lorda Stanhopa, je to, da je križani z neko ladjo v bližini Liver-poola, ko se je nesreča pripetila, čeprav bi lahko prekinil svojo vožnjo, tega ni storil, dasi so ga takoj obvestili o nesreči. V splošnem obtožujejo politični krogi admiraliteto in njenega šefa lorda Stanhopa, da je ravnal ob priliki nesreče skrajno malomarno. Kakor je znano, se je podmornica »Thetis« ponesrečila na poizkušnji. Podmornica še ni bila oficielno priključena edinicam angleškega vojnega brodovja. Ko je admiraliteta izvedela o nesreči, ni poslala takoj izvežbanih strokovnjakov z remorkerji in vsem potrebnim tehničnim osebjem na kraj nesreče, temveč je prva reševalna dela opravljala družba, ki je podpornico zgradila Remorkerji in tehniki admiralitete so prišli na kraj nesreče šele potem ko je bilo že prepozno. Ce bi admiraliteta intervenirala v tistem času, ko so bili reševalci družbe Cammel Laird na kraju nesreče, bi se morda posrečilo pre-dreti jeklen oklep v onem delu podmornice, ki je mole! iz morja. Splošno mnenje je. da bi morala admiraliteta to vsaj poizkusiti. Chamberlain je na seji ministrskega sveta branil lorda Stanhopa, toda vse kaže. da lord Stanhope ne bo mogel ostati na svojem mestu. Splošno vlada prepričanje, da bo za njegovega naslednika imenovan Winston Churchill, ki je bil že večkrat lord angleške admiralitete. S tem imenovanjem bo Chamberlain ugodil tudi liberalcem in laburistom, ki že dolgo zahtevajo spremembo angleškega kabineta v tem smislu, da bi bil popolnoma »nacionalen«, kar bi se zgodilo z vstopom W. Churchilla Zahteve in potrebe učiteljstva Zasedanje glavnega odbora JUU Beograd, 7. junija, p. Te dni je zasedal glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Razpravljal je o vseh perečih vprašanjih, ki se nanašajo na učne načrte in programe ter na materialni položaj učiteljstva. Za zasedanje je vladalo po vsej državi veliko zanimanje. Zato je bila tudi udeležba polnoštevilna. Iz Ljubljane so se ga udeleževali Metod Kumelj, Jože Zupančič, Franjo Roš in Drago Zupančič. Na zasedanju so predsedniki sekcij podrobno poročali o prilikah v poedinih banovinah in o sklepih sekcij skih skupščin. Vsi so izražali zahtevo po boljšem vzdrževanju šol. sklenjeno je bilo, da bo glavna skupščina JUU v Banjaluki od 19. do 21. avgusta. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki izraža željo, naj se zastopniki JUU v večji meri pritegnejo k sodelovanju pri sestavi novih učnih načrtov in programov. Pouk na ljudskih šolah se mora bolj prilagoditi življenju in narodnim potrebam. Resolucija ugotavlja, da se je tudi pričela spreminjati politika napram JUU, kar bo zadovoljivo vplivalo na razpoloženje učiteljstva ki spoznava, da se njegova organizacija vendarle uvažuje. Učiteljstvo se nadeja, da se bo ta politika nadaljevala. Posebno skrb bo treba sedaj posvetiti Rusija in Amerika Washington, 7. junija, e. Predsednik Roosevelt je sprejel včeraj novega ruskega poslanika Umanskega, ki mu je izročil svoje poverilnice. Ob tej priliki je Umanski med drugim izjavil: V sedanjem mednarodnem položaju, polnem nevarnosti za splošni mir, kulturo m napredek, pomeni občutek medsebojnega prijateljstva med našima dvema narodoma velik in pozitiven uspeh. Zunanja politika moje države je globoko privržena ideji miru. Roosevelt je v svojem odgovoru naglasil, da bodo Zedinjene države vedno nadaljevale politiko sodelovanja za ohranitev miru in prijateljskih odnošajev med narodi. *e 13 milijard New Tork, 7. junija, i. V vsej politični javnosti pa tudi v mednarodnih političnih krosih je vzbudila veliko pozornost vest da je predsednik Zedinjenih držav Roosevelt imenoval na Portorici admirala Lva za guvernerja. Portorica je namreč sedež in središče ameriške obrambe v Karibskem morju. Veliko pozornost pa je vzbudilo tudi dgptvot da je sanaciji prilik v organizaciji sami, posebno v beograjski sekcij L Resolucija ugotavlja nadalje, da so bila proučena tudi gospodarska vprašanja. Propagiralo se bo kreditno zadružništvo in učiteljska »Samopomoč«. Na zasedanju se je ponovno obravnaval tudi položaj omoženih učiteljic nadalje vprašanje socialne zaščite dece. V tej stvari bo organizacija sodelovala predvsem z Unijo za zaščito dece, z Jugoslovensko žensko zvezo in z Zvezo zdravstvenih zadrug. Posebej je glavni odbor razpravljal tudi o položaju učiteljstva v eksponiranih krajih. Resolucija ugotavlja potrebo, da se posveti že iz nacionalnih ozirov šolam in učiteljem v teh krajih posebna skrb. Z resolucijo je bil nazadnje izvršni odbor pooblaščen, da ukrene vse potrebno za spremembo učnih načrtov in programov ter da v tem pogledu aktivno sodeluje s pristojnimi činitelji, da se posebej zavzame za zboljšanje materialnega in pravnega položaja učiteljic, da zastavi ves svoj vpliv na izvajanje personalne politike, od katere je treba v vsakem primeru izključiti neodgovorne strn-T-~ "žitelje. h te val v parlamentu odnosno pred odborom za narodno obrambo naknadni kredit 300 milijonov dolarjev (13 milijard dinarjev) za izpopolnitev ameriškega letalstva, naglašujoč, da je Amerika ogrožena tako na Pacifiku kakor na Atlantiku. Italijanski prometni minister v Jugoslaviji Beograd, 7. junija, e. Snoči je bil na čast italijanskemu prometnemu ministru Benitu in ostalim gostom prirejen banket na parniku Aleksander. Ko so gostje pri-uli na parnik je ta krenil iz pristanišča in ves čas banketa križaril po Savi. Beni je danes dopoldne s spremstvom odpotoval s poeebram vlakom v Sarajevo, kjer mu bodo priredili svečan sprejem. 7. junija, e. Snoči je upravni odbor JNS razpravljal o izjavi Haška, Hajduka ki Gradjanskega. da ne žele sodelovati v borbah v nacionalni ligi. Sklenjeno je bilo, da se vsi trije klubi črtajo iz lige. Naš državni teatn, ki igra v nedeljo v Amsterdamu, je že odpntoBai iz Zanimivo dejstvo No\'osadski »Dan« je pred kratkim objavil članek »Čudno podudaranje«. Čtanek ki ga je napisal dr. Milan Budimirovič izvaja: »Nedavno je »Dan« priobčil izvleček iz članka, ki je izšel v Slovencu« o eventualni novi ureditvi naše države, V tem članku se na\-ajajo tri banovine, srbska, hrvatska in slovenska. Ne dvomimo, da se bodo take kombinacije ponavljate vse dotlej, dokler se ne bo pristopilo k definitivni rešitvi tako zvanega hn'atskega vprašanja. Kako si zamišlja vodja hrvatske fronte dr. Maček teritorialno razdelitev novih upravnih edinic. ni znano ne ožji, ne širši javnosti, kakor se tudi sedaj še ne more niti približno poznati slike novih upravnih edinic. Zato ne bo brez interesa opozoriti na neko dejstvo, ki se marsikomu ni zdelo nič nenavadno, ki pa dobiva danes, v času. ko javnost ugiba, kakšne bodo bodoče nove upra\me edinic e, poseben značaj in posebno obeležje... V zakonskem načrtu konkordata, ki ga je leta 1925 sestavil dr. Voja Janjić in proti kateremu je z vso odločnostjo nastopil pokojm Stjepan Radić, češ da je preklerikalen. so spadati pod beograjsko nadškofijo tudi vzhodni srezi Sre-ma (Irig, Ruma, Stara Pazova in Zemun), dočim je v načrtu konkordata leta 1935 spadalo samo mesto Zemun pod beograjsko nadškofijo. Ves vzhodni Srem. dasi je v neposredni bližini Beograda, je bil pride-tjen zagrebški nadškofi ji... Nas tu ne zanima toliko porazdelitev škofij kot takih, kakor predvsem vprašanje, kako naj to porazdelitev gledamo s stališča sedanje politične situacije. Že takrat, ko je bil predložen prvi načrt konkordata, so njihovi avtorji izvedli takšno porazdelitev nadškofi j. kakršna se danes navaja kot politična porazdelitev novih upravnih edinic. Avtorji konkordata iz leta 1935. oziroma 1937, v dobi največjega centralizma in unitarizma, so že takrat predlagali tako porazdelitev nadškofij, kakor da bi biti vedeli, da m^ra vendarle priti do sprememb glede politične ureditve države. Ne poznam pra\rih avtorjev konkordata, toda danes se že skoraj iasno očrtavajo istovetne zamisli onega konkordata in bodoče politične porazdelitve države. Čim bolj smo se oddaljili od ue-dinjenja, tem obsežnejši je bil konkordat tudi po svoji vsebini, a po teritorialni porazdelitvi se je tem bolj približeval bodoči stiki naše politične ureditve. To se pravi: avtorji konkordata so se zavedali in bili globoko prepričani o neizogibnosti onega, kar mora priti... Človek se danes, ko so karte odkrite, nekako čudi, da na to ni postal pozoren nihče izmed naših politikov.* Pojosnitev pojmov Listi in glasila vseh strank mnogo pišejo o socializmu, marksizmu, komunizmu in boljševizmu, a mnogo njih čitat eljev nima niti pojma, kaj te besede pomenijo, in si jih zato čisto po svoje — večinoma seveda napačno — razlagajo. Da bodo nasi čitatelji imeli v tem oziru jasne pojme, borno te besede raztolmačiti. Socialno pomeni toliko, kakor družabno. Socialno misleč človek je tisti, ki ne misli samopašno samo nase, marveč tudi na ostale člane človeške družbe. Med besedo »socialno« m »socialistično«: je velik razloček. Socializem pomenja posebno gospodarsko obliko, ki ji je podlaga gospodarska skupnost. Socializem često imenujejo tudi marksizem, ker je bil Karel Marx eden izmed utemeljiteljev socializma. Socializem in marksizem sta torej istovetna pojma, kakor pomenjata isto tudi besedi socialistično in marksistično. Stranka, ki zastopa ideje socializma, se imenuje socialistična ali socialno-demokratska stranka. Njen cilj je. da postopoma uvede in uveliavi socialistično gospodarsko obR-ko in sicer potom evolucije, to je potom postopnega naravnega razvoja. Komunizem zahteva takisto gospodarsko skupnost, razločuje pa se od socializma po tem, da hoče svoj cilj doseči nasilnim potom, potom revolucije. Pa še drug razloček je med njima: socialistična gospodarska skupnost razdeljuje dobrine, t. j. vse. kar je za življenje potrebno, kakor živita, obleko, orodje itd. v sorazmerju z izvršenim detom, ki ga je posameznik opravil, komunizem po razdeljuje dobrine enakomerno, ne glede na to\ kakšno delo je kdo izvršil, ne glede na to, ali je kdo pridno delal ali pa lenuhahl. Komunizem se je razvil iz socializma, je — rekli bi — radikalizirani socializem. Tudi v Rusiji so bili prvotno samo socialisti. Med njimi je prišlo do razkola in ena njih struja se je imenovala menjševiki. druga pa boljševik i (po besedah menjše manj in boljše več). Prvi so bili še kolikortoliko narodno usmerjeni, drugi so bili internacionalci, ki so narodnost zametavali in skušali doseči in končno tudi dosegli svoj cilj nasilnem potom, z revolucijo. Beseda boljševik je torej istovetna z besedo komunist. Sorzna poročila. Corlh, 7. junija. Beograd 10, Pariz 11.74, London 20.75, New York 442.75, Bruselj 75375, Milan 23.30, Amsterdam 235.62, Berlin 177.60, Praga 15.125, Varšava 83-75, Sofija 5.40, Boksttečta 3.25. tolerirajte v *SL Narodu44! Sfran 2 Stev. 128 Sijajen film, ki obravnava delikatno temo iz življenja sodobne moderne ione! Hnguette Dollos in Jeaa Picrre Aumont življenjski roman lepe žene v tistih letih, ko se ženska najbolj boji starenja in ko najbolj hrepeni po mladostni lepoti. Zaljubljena v moža mlajših let je uživala njegovo vročo ljubezen, se udajala strasti in sreči, dokler ni prišla katastrofa in spoznanje zmote in greha .. tel. »-21 KINO UNION 22-21 Vsaka žena naj si ogleda ta film! Zelja po večni mladosti MAMA OOLIBRI Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri (na praznik) ob 15.. 17., 19. in 21. uri Razstava slovanskih vezenin na velesejmu d osle} največja in najpopolneiSa pri nas — Gospodarski in kulturni pomen razstave Ljubljana.. 7. junija Razstava slovenskih narodnih ženskih izdelkov — kakor je imenovana —. prirejena, na velesejmu, ne zasluži posebne pozorno ti le kot največja zbirka izielkov ženskih domačih obrti vseh slovanskih narodov, temveč tudi po svojem velikem kulturnem, a nič manj gospodarskem pomenu. Velika napaka je pripisovati tej razstavi samo kulturni pomen, ki ga ima po umetnostni vrednosti razstavljenih izdelkov in folklornem blagu; mnogi ženski obrti so še živi ter imajo celo velik gospodarski pomen, kar velja pri nas za čipkar?tvo, ki je najbolj razvito zlasti v pasivnih predelih Slovenije in ki preživlja, posebno pozimi, mnogo podež-:I- kega prebivalstva. Razstava nam je pa pokazala še druge strani, da ima umetrrst. ki prihaja do tako učinkovitega izraza v starih vezeninah, čipkah in drugih izdelkih, razen estetske vrednosti tudi gospodarsko. V prvem delu razstave, kjer je slovenski oddelek, je razstavno gradivo razdeljeno pregledno po namenu razstave in skupinah izdelkov, in sicer na belokranjske vezenine, na propagandno razstavo Splošnega ženskega društva za uporabo motivov starih slovenskih, vezenin z vzorci križcev in najstarejše tehnike, dalje na razstavo vezenin in drugih ročnih del naših šol in koje. ki prikazujejo opremljene sobe. Med vezeninami S. ž. društva je posebnost okrog 200 let star krstni prtiček s črno vezenino in križnim vzorcem. V koji z belokranjslarni vezeninami gosIoven**kemu škofu. Plašč je iz idrij--kh klekljanih čipk. izdelek znamenite Lana jnetove tvrdke. Zal. da je na razstavi idrijskih čipk zelo malo. Vidimo lahko samo še namizni prr. zelo star. Zanimivo pa je, da so bile te čipke prvotno okras pred-vmncjgd — sončnika. Marsikdo prihaja na razstavo že zaradi *amih narodnih hon. Prircditeljice lepe razprave (Splošno žensko društvo in Zveza gospodinj) so imele izredno mnogo truda >e s tem, da se jim je posrečilo zbrati toliko narodnih noš, da o številnih zbirkah narodnih vezenin sploh ne govorimo. Med ;i-r>dmmi nošami so: češka (4). gorenjska, j riška. ziljanska, lužiška. srr>«ka (Beograd) ukrajinska, poljska, hrvaška, ruska (žal le v miniaturi), muslimanska (Prizrcn) skop-Ijanska, konaveljska (dalmatinska) itd. I Veditev razstave jc v splošnem zadovo-ljva, zlasti nekaterih oddelkov, a bi bila lahko še mnogo bolj;a, čc bi prireditcljicc prejele v ta namen primerno podporo. S samo požrtvovalnostjo pa tako velike razstave ni mogoče urediti boljše. Nesrečne nase ceste. Ljubljana, 6- junija Prejeli srno: Ker zadnje čase nekateri precej govore in pišejo o tujskem prometu, naj omenim zanimiv primer, ki bi moral zanimati vse pcspeševu.telje tujskega prometa. Xedavnd sem bil v tajništvu Avtomobil-kega kluba priča za naše razmere zelo značilnega dogodka. Neki Berlinčan se je pripeljal z avtomobilom od Maribora z namenom, da obišče za dalje časa naše proslavljeno Dahnacijo. Bil je. kakor je odpovedoval, silno navdušen za našo riviero in se je v duhu že kopal nekje pri T>uOTOvniku. toda č m dalje je >prodiraj« v naso ljubo deželo, tem bolj ga je minevalo navdušenje, kopal se je pa samo še v potu svojega obraza. >S tanki bi še šk>», je dejal. >z avtomobilom pa nikakor ne«. Ko so mu uradniki v tajništvu povedali, da so pn nas skoraj približno povsod enake ceste, ga ni moglo odvrniti več nobeno prigovarjanje, da bd se ne odpeljal po najkrajši poti proti Planini, odkoder drže k morju lepe ceste. Dejal je, da je sicer naša država prekrasna, toda da so vse te krasote nedostopne. Bil sem zelo presenečen nad vsem tem. toda še bolj sem se začudil, ko po mi povedali, da je to že stara pesem in da sc mnogo voženj v našo lepo Dalmacijo konča v Planini pri Rakeku. Kljub temu so še med nami optimisti, ki pravijo, da bo kmalu konec naše cestne mizerije, saj so letos začeli na pristojnih mestih pobirati prispevke za cestni fond po dveh različnih uredbah za isti namen. S tem denarjem bodo b3je kmalu zaceli graditi ceste, pravijo optimisti, na vseh koncih in krajih. Mnogo pa je tudi pesimistov in nekateri med njimi pravijo, da bi bilo morda dobro tudi pobirati prisprv-ke za druge namene, na primer za razdi-ranje cest, kajti ko bodo nase ee-te takšne, da bo moral ostati pri nas vsak. ker se ne bo mogel veo odpeljati po njih. bodo tudi služile našemu tujskemu prometu. To pa je vse1, ca kor potrebno! Ljubljanski mestni svet Odobritev računskega zaključka Mestne hranilnice — Izplačilo terjatve tvrdke Siemens-Schuckert ■ Ljubljana, 7. junija | ustanovo 100.000 din za naraščajočo mla-Včeraj popoldne je bila seja mestnega j aino in ki jo upravlja mestna občina. Pro-sveia. Po otvoritvi je župan počastil spo- j tesor k odmeri je postal iz revnega lzse- TTrfn pokojnega trgovca Viktorja Rob.rmana, ljubljanskega meščana in nedavno umr lega upravnika in sourednika >Kronike<. Patvla Debevca. *Tpan je nadalje poročal o obnovljenju tramvajske proge od magistrata do Flori-janfke uttce, kjer so bila istočasno izvršena tudi kaxalska. vodovodna in instalacijska, dela. O pritiki seje upravnega odbo-xxt Zveze mest kraljevine Jugoslavije je inmistrstvo pravde odobrilo in nakazalo 360.000 dSn za kostnico vojnih žrtev na pokopal:^-: sv. Križa, že začeta dela bodo končana jeseni. Mestna občina je v začetku maja prenesla posmrtne ostanke slikarja Ivana Groharja in pisatelja Branja Masla Podlimterskega s pokopališča sv. v častno grobnico v gaju zasluženih na Navjti. Sredi maja je mesto prevzelo t last in varstvo spomenik zdravnika dr. Eda Šlajmerja. častnega meščana ljubljanskega. V zadnjem času je mesto pridobilo todi umetniško izdelani vodnjak kiparja Rofabe m so ga postavili pod arkade magistrata. SksMBl j€ nadalje predstavil mestnem-ntu velikega dobrotnika in osjega rojaka, vseučiliškega profesorja, doktorja fHoaozije prava in medicin« Fr. S. Kos-iz Chicaga ki je t 1923 daroval ljenca najvidnejši predstavnik slovenstva v Amer.ki in je posthl profesor na ohica-ski univerzi, kjer deluje že 30 let. župan je odličnega gosta pozdravil v imenu mesta Ljubljane in mu izročil častno darilo, bronasti kip ljubljanskega zmaja. Mestni t vet je z navdušen, m odobravanjem pozdravil gosta, r.akar so podelili dr. K«>s-merlovo ustanovo z vnesku 3000 din g m-aazijou Jožetu Jančarju, dijaku VI. razreda. Po odhodu odličnega gosta je mestni svet prešel na drevni red in sicer na poročilo naceln.ka finančnega oabora rrof-Dermastja. Scgla.no je b.l odobren računski zakljujek Mestne hranila.ce ljubljanske, pri čemer je m. a dr. Bohinjec izrazil željo, da bi hranilnica dala nekoliko več za delavska stanovanja, kar sta župan in poročevalec obljubila. Odobreno je bilo nadalje izplačilo terjatev tvrdke Siemens & Schuckert nasproti Malož?iez-niški družbi v znesku 1.834 000 din. Znesek bo posodil pokojninski sklad mestnJh uslužbencev. Poeoj.lo se bo obrestovalo po 5»/» in vračalo v mesečnih obrokih po 150 tisoč din. Odobren je bil nadalje načrt za razširitev mestnega vodovoda v sneaku 150.000 din. Pri referatu gradbenega odbora so bile odobrene prošnje glede parcelacije. Po predlogu kulturnega odbora je mestni svet preimenoval Muzeji ki trg: v Valvasorjev trg in Pu stoto v Prelovčevo ulico. Ljubljanskemu velesejmu se je dovolila uporaba mestnega grba na reklamnih tiskovinah. Na predlog personalno-pravne pa odbora je bila odobrena darilna listina in častno darilo novi veliki torpedovki i Ljubljana c. Mesto bo poklonilo mestni bronasti grb. sliko Ljubljane in Kroniko. Na koncu so obravnavali še poročilo trošarinskega odbora. Večino ugovorov proti raznim občinskim dajatvam so zavrnili zaradi neosnovan ost i. Javni je sledila še tajna seja. • ....... II varstvo— 2hruJ&l KOLEDAR DANES: Sreda, 7. junija katoličani: Robert, Bogomil JUTRI: četrtek. 8. junija katoličani: Sv. Rešnje Telo, Medard DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Zeleni cesar KINO UNION: zelja po večni mladosti KINO SLOGA: Gospa milijonarka IZREDNI OBČNI ZBOR v POKOJNINSKEGA SKLADA ZA ZDRAVNIŠKE VDOVE IN SIROTE« ob 18. v restavraciji hotela štrukelj UMETNOSTNA RAZSTAVA FRANCETA KRATITA v Jakopičevem paviljonu n. SKLEPNA PRODUKCIJA ŠOLE GLASBENE MATICE ob 18.15 v mali fil-harmonični dvorani PRIREDITVE NA PRAZNIK KINO ŠIŠKA: Vse za ljubezen OSTALI KINEMATOGRAFI ISTI SPORED SOKOL ZGOR. ŠIŠKA telovadna akademija ob 17. DEŽURNE LEKARNE SREDA: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška ce3ta 62, Gartus. Moste — Zaloška cesta ČETRTEK: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, Ustar, selenburgova ulica 7 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. 5\LUŽBO bo opravljala od srede od 8. zvečer do petka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. žitko Jožica. Pleteršnikova 13/1-, telefon st. 47-64. Nase gledališče D K A M A ZaCetek ob 20. url Sreda. 7. junija: Utopljenca. Red Sreda Četrtek. 8. junija: zaprto Petek. 9. junija: zaprto Sobota. 10. junija: Neopravičena ura. Fre-miera. Premiera k i abonma Nedelja. 11. junija: Utopljenca. Izven. Znižane cene Zadnja letošnja premiera bo \T sobota 10. t. m. za prem erski abonma. V režiji prof. Šesta se bo vprizorila - Neopravičena ura* Bekeffija. V njej je zaposlen velik del našega dramskega ansambla. OPEKA Začetek ob 20. uri Sreda, 7. junija: ob pol 20. uri: Lohen-grin. Red A. Gostuje ga. Vera Majdi-čeva četrtek, S. junija: Pod to goto zeleno. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Tetck, 0. junija: btiijc grobijani. Red Četrtek. Gostovanje Boža Vičarja Sobota, 10. junija: Trubadur. Izven. Znižane cene. Gostovanje Mire Basičeve in tenorista Ilija Žižka Nedelja, 11. junja: Roxy. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol Gdč. Vera Majdioeva bo pela dre vi vlogo Elze v VVagnerjevi operi iLohengrin.. Ostala zasedba: Kogejeva, Franci, Betetto. Janko in Dolničar. Zasedba je odl.čna. delo veličastno in eno najbolj prJjubljenih, kar jih je napisal slavni skladatelj Wagner. Nocojšnja izvedba je poslednja v letošnji sezoni. Dirigent: dr. Svara, režiser: Primožič. Opozarjamo, da je začetek predstave točno ob pol 20. uri zvečer. Predstava bo za red A. Kdor teli mnogo prijetne zahave, naj poseti jutri na praznik zvečer opereto >Pod to goro zeleno« v opernem gledališču. Veljali bodo cene od 24 din navzdol. Red Četrtek ima ta teden svojo predstavo zaradi praznika v petek 9. t. m. Peli bodo »štiri grobijane *; mesto obolelega Banovca bo gostoval tenorist Božo Vič ar iz Zagreba. V soboto bomo čuli v operi novega tenorista g. Ili jo žžaka iz Splita. Ima izredno lep močan glas ter italijansko Šolo. Pel bo g-lavno tenorsko vlogo v Verdijevi operi >Trubadur«. Leonora bo gdčna Basiceva, \ ostala zasedba kakor običajno. Predstava bo laven abonmaja, po znitanih cenah. Predor pod kanalom La Manche Kanal La Manche, ki loči Anglijo od Francje. je velika ovira za promet med obema drŽavama. Zato se je že davno sprožila misel, naj se zgradi pod morjem predor, ki bi tvoril direktno zvezo med Anglijo in kontinentom. Francozi so brez izjeme pristaši te ideje, med Angleži pa so mnenja deljena. Boje se. da bi se le kedaj skozi ta predor ne izvršila invazija sovražnih armad. Zadnjikrat je bil predlog za zgradbo predora v debati 1.1930 pred angleško zrjornico, tona bil je zavrnjen, dasu z majhno večino samo 7 glasov. Danes je razpoloženje v Angliji mnogo bolj ugodno za to zamisel in zopet se je začela agitacija za njeno izvedbo. Predsednik francoskega odbora za ta predor je podal zanimivo izjavo o delih za njegovo zgraditev. Po njegovem mnenju bi ?e delo dovršilo v 5 letih. Predor bi bil dolg 43 kilometrov, od teh bi jih bilo 42 pod morjem. Najprej bi se moral zgrad-ti manjši provizorični predor, potem šele bi se ta razširil in izgradil v dva sporedna predora, ki bt imela po 6 m v premeru. Milijoni ton zemeljske krede bi se izvlekli postopno s pomočjo zračnih črpalk. Načrte je izdelal francoski inženjer Fougerol-le. Stroški bd znašali 30 milijonov funtov šterlingov, toliko kakor veljajo tri moderne vojne ladje oklopnice. Računajo, da bi vsako leto potovalo skozi predor 3 milijone ljudi, cena vožnje pa bi bila za 20 odstotkov nližja od sedanje. Letni dohodki bi znašali 3 milijone funtov šterlingov; vzdrževalni stroški pa bi bili letno 600.000 funtov. Obrambni zbor ljubljanske sokolske župe v Kočevju Lepo uspela sokolska manifestacija Kočevje, 6. junija Letošnja glavna skupščina ljubljanske sokolske župe je poleg obveznega sokolske ga kočevskega dinarja, na predlog društva Kočevje osvojila tudi nasvet, naj bo letos v Kočevju obrambni zbor, obvezen za vse edinice s področja župe in podpre delo kočevskega Sokola, ki si je zgradil lasten dom. Kočevski Sokoli so z veliko ljubeznijo prevzeli težko nalogo organizacije tega zbora. Ničesar se niso strašili, ne truda in ne dela. Vsa bela je čakala sokolska dvorana, vsa praznično razpoložena so čakala naša srca na množice sokolskih sester in bratov, ki so javili svoj obisk. Jutro v nedeljo 4. junija je vstalo lepo, nebo tako čisto, kakor da se je nalašč pripravilo za ta naš praznik, čeprav ni mesto samo kazalo nobenih posebnih znakov, vse zastave, ki so visele s hiš, bi mogel prešteti na prstih ene roke, so bila naša srca vendar praznično razpoložena. že pred S. so se zgrinjali člani v krojih in drugo članstvo na kolodvor k sprejemu. Ko so izstopili dragi bratje iz vlaka in smo jim po br. prosvetarju zaklicali iskren zdravo, se je z godbo Sokola I. Tabor na čelu in s prapori, formiral sprevod za pohod pred Sokolski dom. 2e ta pohod sam je skoro prekašal povorke prejšnjih let. In veselje na licih in sreča v očeh in pogum v srcih, vse to je dalo slutiti, v kako prelepo sokolsko in narodno manifestacijo se bo razvilo to sokolsko slavje. Na lepo okrašenem odru, kjer so bili postavljeni pod sliko našega najvišjega staroste prapori vseh sodelujočih edinic, je otvoril občni zbor br. Sadar, starosta kočevskega Sokola. Očrtal je naše delo in vse napore in je na to nazdravil Nj. Vel. kralju Petru EE., kateremu je zbor poslal pozdrave udanosti s prošnjo, da ta Sokolski dom sprejme v svoje varstvo in da dovoli, da se imenuje po njem: Sokolski dom Kralja Petra JI v Kočevju. Nato je naslovU br. starosta, ko se je zahvalil vsem za udeležbo in posebno župnemu vodstvu za pomoč ter vsem župnim edini. cam za sprejetje sklepa o tem zboru, na župno vodstvo in na vse sodelavce v župi apel. naj se konsolidira vse, kar sokolsko čuti in misli, da bo sokolska župa Ljubljana v teh težkih časih ponovno dokazala, kako so nam dragi sokolski cilji in naloge. Končno si je izgovoril tudi pooblastilo, da sme sokolsko društvo Kočevje poslati posebno zahvalo vsem sokolskim društvom in četam, ki so pomagale uresničiti našo zamisel. Godba je med tem zaigrala *>Le naprej« in državno himno. Od vseh burno pozdravljen se je javil k besedi prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda br. inž. Mačkovšek, ki je v kratkih in jedrnatih besedah očrtal pomen dejstva, da so si Sokoli v Kočevju zgradili lastno streho ter tako potrdili naše uverenje, da bo družba kakor doslej tudi v bodoče znala ceniti napore in delo kočevskih Slovencev in Sokolov za boljšo bodočnost in srečo *~: ' ^ Sledili so referati br. župnega prosve. tarja Merčuna o pomenu obrambnega zbora, "br. Zupanca iz Stare cerkve o naporih in delu kočevskih Sokolov' za ustvaritev davne zamisli zgraditi si lasten dom, ter br. Figarja, prosvetarja domačega društva o sokolstvu in naših obrambnih problemih. Vsi referati so bili globoko zajeti in so želi priznanje poslušalcev. Med tem pa so že prihajale na zletni prostor četa za četo Sokolov in Sokolić, peš na kolesih z luksuznimi in tovornimi avtomobili. Vršile so se vaje vseh oddelkov za nastop. Vrelo je ko v čebelnjaku in do popoldneva pred odhodom povorke sc je zbralo preko trideset tovornih avtov in en avtobus, ki so pripeljali na naš zbor stotine in stotine naših bratov z vsega področja ljubljanske sokolske župe, celo iz daljnega Logatca in šmartnega pri Litiji, ter nešteto nam še posebno dragih postov iz Novega mesta, Črnomlja in Metlike. Ob 13. je krenila povorka na slavnostni pohod, vzvalovila je in vzkliknila, da je odmevalo mesto klicev naših sokolskih src. Na čelu br. Ličen s tehničnim odborom, ki pa je bil deloma razdeljen tudi na posamezne oddelke, nato godba Sokola I., 21 članskih praporov, starešinstvo in 148 članov v krojih, za njimi 92 članic v krojih, 10 naraščajskih praporov, 136 moškega naraščaja, 160 ženskega naraščaja, deč.ii prapor iz Logatca, 72 moške dece in 32 ženske dece. nato godba Sokola iz Ribnice za njo narodne noše, članice v civilu z znakom in nato člani v civilu z znakom, tako da je vsa povorka štela skupno okrog 1000 ljudi, kar znači, da je to bila najlepša in največja povorka kar jih je po osvobojeni u korakalo po kočevskih ulicah. Prekipevala so nam srca, teo smo korakali strumno in ponosni po ulicah slovenskega Kočevja Z oken zavednih slovenskih družin m s hodnikov so doneli pozdravi in se je vsipalo cv«tje. Vse mesto je odmevalo muzike, petja sokolskih pesmi, vzklikov domovini in kralju, žarelo prelepih rdečih sokolskih srajc. Kmalu po 14. se je pričel telovadni nastop. Na lepo okrašenem telcvrd^šču, ob- robljenim z mlaji, na katerih so v vetru vihrale zastave vseh slovanskih narodov, se je zbrala vsa velika sokolska družina k pozdravu državni zastavi. Ob sviranju državne himne se je počasi dvigala ob jamboru, dokler ni mogočno za plapolala preko telovadišča in nad dom, kot bi simbolno bilo prikazano, da sta prostor pred domom in ves dom in vse, kar se je zbralo pod okriljem te trobojke. vdano kralju in domovini. Po odsviranju himne Hej Slovani, se je pričel telovadni nastop. Nastopilo je 67 moške dece, 26 ženske dece, 114 moškega naraščaja, 114 ženskega naraščaja, 80 članic in 96 članov. Na orodju (preskok čez konja. drog. krogi in bradlja) je nastopilo skupno 28 bratov. Po končanem nastopu se je razvila prelepa sokolska narodna zabava, ki je trajala pozno v noč. Gostje so se polagoma razhajali, mi pa smo jim stiskali desnico z zagotovili, da se še vidimo in da jim tudi mi vrnemo obisk, ko bomo poklicani. Obrambni zbor v Kočevju je pokazal našo visoko moralno silo in našo zavest in hotenje: braniti kar je naše do zadnjega moža in ne dati več niti podi naše zemlje, ne enega svojega človeka Istočasno pa je naš pogled obrnjen že tudi v bodočnost, ko nas čaka še mnogo naporov in dosti dela, preden bo naš dom zgrajen. Vendar so najhujše težkoče prebrođene in gledamo z zaupanjem v bodočnost, saj nismo sami. To ste nam pokazali v nedeljo vsi vi, ki sle prihiteli od vsepovsod na naše slavje/ in^riam pokazali svojo pripravljenost pomagati nam F Kočevski Sokoli so vam hvaležni —rv— Med bogatimi in revnimi ljudmi so potrebni posredovalci. Premožen človek siromaka ne razume, ker ne pozna njegovega življenja, ker so mu njegovi križi in težave tuji. Će potrka .revež neposredno na njegova vrata, se redko odpro. Pomagati morajo posredovalci, dobri ljudje, ki sami nimajo toliko, da bi pomagali vsem revežem, ki jih pa tuje gorje boli in ga po svojih najboljših močeh lajšajo. Prve med takimi dobrotniki so naše dame, članice raznih narodnih in dobrodelnih društev. Kakor čebelice marljive so vedno pripravljene prijeti za vsako delo in pomagati trpečemu bližnjemu. Če bi ne bilo njih, bi bilo bede med nami še mnogo več. In kako nehvaležno je njihovo delo! To vedo najbolje same. Koliko grenkih občut-ko v so že imele in koliko trpkih, ponižujočih besed so morale že preslišati pri svojem plemenitem delu. Kar poskusite stopiti na vogal ali pa hoditi po mestu in zbirati prosto\-'oljne prispevke v ta ali oni dobrodelni namen. Prepričati se boste, da je vsako težaško delo lažje in prijetnejše, tudi ono trpina-rudarja v rudniku. Oni dan so zbirale naše vrle dame pro-sto\*oljne prispevke za siromašne otroke. Pa se je pripetilo eni, da jc videla znanega petičnega ljubljanskega gospoda, kako je prihajal proti nji. Ta bo pa dal nekaj dinarjev, si je mislila. Čim jo je pa gospod opazil, jo je ubral čez ulico na drugo stran in se v x,elikem loku izognil svoji člo\*ečan-ski dolžnosti. Gotovo pri tem niti zardel ni, pač je pa namestu njega zardela dotična dama. Sramovala se je zanj. Drugi se je primerilo, da je ustavila mimoidočega tudi uglednega ljubljanskega gospoda, pa jo je ves nejevoljen pogledal, rekoč: Gospa, vi se pa že kar poklicno pečate z dobrodelnostjo. In odšel je naprej, ne da bi žrtvoval le en dinar za revne otroke. Dobrodelnost je stvar srčne omike in nikomur Je nočemo vsiljevati, če je sam nima. Čisto nekaj drugega je pa tako nedostojno in žaljivo spotikanje ob požrtvovalne dame. ki žrtvujejo v nesebičnem delu za bližnjega ne samo svoj prosti čas, temveč v naših razmerah žal prepogosto tudi svoje živce. Vsaj toliko lahko zahtevamo od take gospode, da ne bo žalila človeškega čuta tistih, ki ga 3e imajo* Tragičen konec potovanja z džunko Ameriški pisatelj in pustolovec Rihard Halliurtom, ki je skušal premeriti Tihi ocean na krovu kitajske džunke, je menda utonil, kajti Že od 24. marca ni o njem nobenega sledu. Nekaj časa so ga iskali po svetovnih morjih, zdaj pa so iskanje opustili, ker so sprevideli, da ne pomaga nič. Domnevajo, da jo Halliburton postaj žrtev tajfuna, kajti džunka, s katero se je vozil čez Pacifik, je bila majhna ladja. Zadnje HallTbtirtonovo sporočilo je prišlo 24. marca. Javil je, da se ladja nahaja 1600 km mpadno od Mldwayskih otokov. Pisatelj se je v Ameriki najbolj proslavil m svojo prw> knjigo, ki nosi naslov >Od kraljevske ceste đo romantikec Tudi naslednji publikaciji »Slavni pustolovec« in >Nbvi svetovic sta zbudili dokaj pozorno-sfe ■JPJ9JPJ 5t«v 128 »SLOVENSKI NAtODc, T. Jurija Stran 3 menik kralju Aleksan Zedinitelju v Trbovljal Trbovlje. 6. Silen udarec, ki je pred 5 leti & tragično -m rt j o ljubljenega kralja zadel ves naš narod, je žalostno odjeknil rudi v vsej dolgi trboveljski dolini. Ze prva leta po mareejvkj tragediji so b:.e sprožene raisH. da bi se ▼ Trbovljah postavil pokokiernu viteškemu kralju Alek- sandru L UedHnitelju spomenik, ki naj bi bil zlasti potomcem priča, kako globoko vdano je tudi delovno ljudstvo spominu pokojnega kralja, ki je hotel moćno in srečno Jugoslavijo in v njej srečne in zadovoljne državljane in ki je padel kot žrtev neutrud-Ifivcgga prizadevan a. da pr-rbori svojemu narodu in državi blagostanje in miz. Lani se je osnoval v Trbovljah odbor z nalogo, da zherc sredstva m priprav vse potrebno za postavitev kraljeveca spomenika. Odbor je šel takoj na delo in posrečilo se mu je zainteresirati za to pa t noti čn o akcijo v*e vidnejše čnitclje, ki so delo hvalevredno podprli. Kot ena prvih darovalcev je Trboveljska premo^okopna družba prispevala za spomenik znesek 15 tisoč din, s čimer je bila postaviiena na-dalnja akcija na trden temelj. Izmed oc-nu-tkov. ki so jih predložili polarne/m umetniki, je Ji s 7- trboretj \ d 1:- ■ . *> $dki&*rm Jo-rnu. Ozadje spomenika norijo v polk-',d zasajeni topo!'. 7\ -nimi pa sc v daljavi dvi-£a Ostcnk. 7jdni pa Mr/lica. Soha spomenika, ki pred .r.ivjja cel lik pokojnega kralja v nadnaravni velikosti (2.15 m), je vlita v bron. V generalki m plašču, s sabljo v levi roki. -topa kralj v koraku naprej, kakor bi hotel -.topiti med svoj narod in kaze s kretnjo de*ne roke ■ sproženimi tremi prsti Kvojo misel o troedinem narodu. Na obrazu ima rahel nasmešek, ki je bil /-a pokojnesga kralia teko značilen. Podstavek, na katerega bo spomenik postavljen, ie iz granita in je SO cm visok. Pripravo ya odkritje spomenika so v polnem razmahu. Bo to eden največjih praznikov prebivalstva trboveljske doline, ki ce brez razlike "-tanu in prepričanja pripravlja, da izrazi s svojo prisotnost jo pri '»dkritju svojo globoko ljubezen, spoštovanje in vdanost onemu, ki mu jc ustvaril in zedinil domovino in ohranil mir. Po vsej priliki se bos«ta slovesnosti odkritja spomenika udeležila tudi kraljev zastopnik in četa naše hrabre vojake. Zaprošena je biLa četrtinska voznina po železnici, ker obeta biti rudi udeležba od zunaj izredno velika. Vsekakor bo ta patriotična prireditev ena največjih v zadnjih letih v naši dolini in zato že danes opozarjamo društva kakor posameznike, da se zanjo primerno pripravijo. V nedeljo bo slovesno otvorjen Valvazorjev do: Kranj, 7. junija-V nedeljo II. t. m. bo otvorjen novo zgrajeni -Valvasorjev dom« pod Stolom, ki ga je zgradila agilna podružnica SPD v Kranju- Z nedeljsko slavnostjo bo ofi-delno predan dom v rabo planincem, ki jim stara koča ni mogal več ustrezati, saj je bila grajena za druge namene in je le v skromni meri odgovarjala nujnim zahtevam turistične koče. Prejšnja koča je bila namreč že n?id 300 let stara in jo je namenil baron Zoiss rudarjem, ki so tukaj kopali rudo in jo odvažali na Jesenice. Pozneje je postala last K. L D. in je končno L 1919. prešla v roke osrednjega odbora SPD. skrbela pa je zanjo podružnica v Kranju. V lanskem letu je kupila kočo kranjska podružnica, ki se je v pogodbi zavezala, da zgradi novo stavbo najpozneje do 1. 1940. Podružnica SPD v Kranju je takoj pristopila k delu in je že lani dogradila moderen planinski dom, ki je bolj podoben gorskemu hotelu kakor planinskemu zavetišču. Novozgrajeni dom ima namreč lepe sobe z eno ali dvema posteljama, lepo obednico. kuhinjo, posebno sobo. točilnico, shrambo za živila itd. V podstrešju je skupno ležišče, ločeno za ženske in moške, in dve sobi, nad podstrešjem je su- šilnica za meso. pripravljeno pa je tudi vse za eventuelna skupna ležišča. Vsi prostori kakor tudi stranišča so oskrbljena z vodo, ki so jo zajeli nad kočo. V kleti je nameščena poleg shramb tudi kopalnica s toplo in mrzlo vodo tako. da je koča res prvovrstno opremljena. Ko bo speljana do koče tudi elektrika — električna napeljava po koči je že montirana — ne bo domu manjkalo nič, kar bi ga ločilo od udobnega hotela. Dom je bil zgrajen po načrtih inž. Ko-beta. ki je odlično rešil nalogo in do skrajnosti izrabil prostor. Zazidana ploskev meri nad 140 m2, vsi stroški za gradnjo in opremo doma pa znašajo 350.000 din. Prav gotovo se ne bi izplačalo graditi tako impozantnega doma, če ne bi bil prostor tako idealen. V višini 1180 m je postavljen >Valvazorjev dom«, a do njega je z železniške postaje Žirovnice komaj poldrugo uro prav zložne hoje. Za tako majhen trud je planinec tisočkrat poplačan s krasnim razgledom, ki se nam nudi s točke, ki je ena najlepših na Stolu. Pogled nam nehote uide na Bled, na Vrbo, Radovljico. Sv. Jošt in dalje prav do Ljubljane. Lepo vreme pa nam razkrije -uch" Julijske Alpe v vsej očarljivosti z vencem ostrih in resnih vršacev. ki obdajajo gorenjsko kotlino Tudi krasni izleti so mogoči z »Valvasorjevega doma . n. or. proti Javorruku. na Potoško. ZirovnI>k-> in ZabresKo planino, kdor pa želi, se lahko r>nvzpne tudi na vrh Stola v Prešernovo koco. Ustrezajoč vsem pogojem se bo d^m kmalu razvil v gorsko letovišča, ki bo zaslovelo ne samo pri nas. ampr bo lava krasne postojanke razno*: gam Kres, ki bo zagorel na pred1 ečer otvoritve pred Valvazorjev' m domom . bo oznanil prvi korak k velikemu raz v te postojanke, za katero si niča v Kranju, zlasti pa njen načelnik g. Roje A. žrtvovala toliko truda. Obenem bo kres naznanil tudi uvod k nedeljski svečanosti, ki bo pričela ob 10. z mašo. blagoslovitvijo in nagovorom načelnika. Otvoritvi bo sledila planinska zabava, na kateri bodo sodelovala iz prijaznosti tudi ugledna pevska in godbena društva. Ob otvoritvi Valvazorjevega doma < "moramo podružnici le čestitati in želimo, da bi jo ta dogodek podžigal k nadaljnjemu uspešnemu delu. Planinci in planinke. 11. junija val na Stol k otvoritvi doma! Dokažimo. da znamo ceniti požrtvovalnost tovar*Sev planincev. Ugodnosti planincev članov SPD 1_ V planinskih postojankah: a) Člani SPD plačajo na planinskih postojankah izdatno znižane članske pristojbine za pre-noenino in vstopnino; b) imajo prednost pri oddaji prenočišč pred nečlani; c) imajo pravico do cenenih enotnih jedil za člane; d) smejo proti odškodnini, če je Prostor, prositi oskrbnico, da skuha jedi- carni SPD Ljubljana, Aleksandrami cesta 4-1. Privatni izpiti na srednjih šolah Ljubljana, 7. junija. V zadevi privatnih izpitov na srednjih šolah doznavamo, da jc prosvetno ministrstvo pooblastilo, bane vseh banovin, da smejo na svojih upravnih področjih dovoliti privatistom polaganje izpitov proti plačilu taks. ki so bile doslej v veljavi. To naj velja /a vse nri vati ste. ki sami ali pa starš: plačajo mani kakor 700 din davka I Gimnazijska ravnateljstva so bila o tem telefonsko obveščena, vendar pa so skoro vse gimnazije že same vztrajale na dosedanjih nižjih taksah, kar jim je vsekakor v čast in priznanje! l.a v luskinah, pakovan NAFTALIN v 100 kg lesenih sodih neto-težina prodaja po zelo ugodnih cenah Stanko Florjančič, kemo-tehnični predmeti, LJubljana Poštni predal 231 — Telefon 20-82. Iz Kamnika — V Kamniku ob lepih nedeljah n* zdravnika. Zdravniški stan je težak. Noč in dan mora biti zdravnik na razpolago bolnikom in ob vsakem času nuditi prvo pomoč ponesrečenim. Naj bo lepo ali slabo vreme, zdravnik mora iti tja. kamor ga kličejo. V Kamniku imamo štiri zdravnike, kljub temu pa se je v nedeljo zgodilo, da ni bil niti eden na razpolago, ko so iskali prvo poaaet za ponesrečenca, ki se je prevrnil z motorjem, ko je prišel v Kamnik na tombolo. Poškodbe sicer niso bile tako težke, ali lahko bi bilo hujše in kaj bi bilo potem. V interesu javnosti prosimo, da se zdravniška služba v Kamniku uredi tako, da bo ob nedeljah vsaj en zdravnik na razpolago morebitnim ponesrečencem ali nenadno obolelim. Senzacionalni kriminalni film o milijonarju, ki živi dvojno Življenje ZELENI CESAR Gustav Diessl (v dvojni vlogi) Carola Hohn — Rene Deltgen. KINO SLOGA — Tel. 27-30. Danes ob 16., 19. in 21. uri Vesela in duhovita dunajska glasbena komedija o lažnih milijonarjih in pravih zaljubljencih. Wolf AJbach Retry — Frledl Czepa. — Glasba: Robert Stolz. GOSPA MILIJONARKA Najnovejše iz Silmskega sveta Zopet nekaj senzacionalnih porok in ločitev — Jan Kie-pura na oddihu v Franciji — Shirley Tcmple je postala mlada dama Iz Novega mesta — Sprejemni izpit za L razred drž. realne gimnazije v Novem roe**tu. z 10 din kolkovane prošnje bo ravnateljstvo sprejemalo od 20. do 23. junija. Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. K izpitu bodo pri-puščeni učenci, rojeni v letih 1926, 1927, 1928 in 1929. Izpiti bodo 24. junija. Ravnateljstvo. Za Izlete samo TIČARJEVE SERVUETE! Kakor so pestri sporedi v kinih, tako jc pestra kronika, ki se uče aivijenjja filmskih igralk Cn igralcev. Ker se največ ljubiteljev kina zanima za sentimentalno in ljubezensko kroniko filmskh igralcev, bomo to pot pričeli s to. kajti zadnji dnevi so prinesli nekaj presenečenj tudi s tega področja MADELEINE CARROLL SE HOC-E LOČITI Iz Hollvvvooda so pred dnevi sporočili, da je Madel^inc Carroll. ki je najslavnejša zvezda ameriškega filma, potrdila šušlja-nje o njen' ločitvi z izjavo, da noče več živeti v zakonu z možem angleškim kapitanom Filipom Astlevjem. Vesti o ločitvi so prišle v Ameriko iz Londona, kjer ka-p tan Astlev prebiva, a mislili so. da gre za senzacijo brez podlage, kakršne uporabljajo nekatere agencije V reklamne namene. Madeleine Carroll je izjavila glede ločitve tole: Zelo mi je žal, da sem se morala odločiti za ločitev. Primorana sem živeti* v Ameriki, moj mož pa noče zapust'ti Anglije, zato ne morem več biti žena moža, ki hoče za vsako ceno ostati v Angliji. Madeleine Carroll je trenutno zaposlena v studiju v filmu, ki ima naslov :Ali so zakonski možje potrebni ? od vsega začetka tkala med svojimi c-ojcncj nti ki so povezale i lijak.- i učitelje i Ptarše tako tesno v eno družini*. da. • iti jo na toliko m toliko časa neodoljivo silo z-opetmga svidenja in razgovora. Kaj j^ m-"glo ustvariti to očarljive medsebojno povezanoft ? Kopit a rmiteljev. ki so vsi z.j>T>a ie.m v edini besedi — vzgoja. Trz.ika meščanski .šoa je bila ustanovljena z namenom, da izp. omakne tla nemškim mojstrom in preddetevceni v- trži-ških tovarnah, da osamosvoji tržiški obrtni in trgovski stan s pritokom zdravega obrtnega naraščaja, da pomaga nadarjenim tržiskim otrokcm do nadaljnje strokovne izobrazbe v srednjih : trekovnih šolah v državi in tudi izven njenih mej. Ob ustanovitvi tržiške meščanske šole jc bil njen pokrajinski nrm spremljala razvoj svojega najvišjega učnega in vzgojnega zavoda; vodilni možje so mu vedno in radi nudili vso svojo podporo in pomoč. Bivša okrajna blagajna je redno in skoro brez razprave odobrila vse predloge ravnatelj tva glede šolskega proračuna. Tržiška meščanska šola je bila edina šoli. ki je imela od vsega začetka svojo dijaško kuhinjo, kjer so dobivali revni dijaki hrano ali brezplačno afi za majhno odškodnino. Zato se ne smemo čuditi, če so prihajali v šolo dijaki tako rekoč iz vse kranjske dežele r in tvorili velik odstotek vseh. Po dvajsetih letih obstoja šole je stopilo v življenje okroglo 1.300 absolventov, od katerih starejši so na za\idljivih mestih ti-ž ške industrije, obrti in trgovine in v najrazličnejših službah po vsej Jugoslaviji kot vojaki, stavbeniki, strojniki, učitelji in vsi ke. kjerkoli so. radi oglašajo svojim učiteljem in svojemu Tržiču. Vsi so se navzeli one prirodne tržiške demokratičnosti, ki ne pozna razločka med. stanovi, ki sprosti občevanje v prijetno kramljanje, ki sprejemi vsakogar a prisrčno neprisiljenostjo in domačnostjo. Proslava dvajsetletnice bo 7. in 8. junija. Bivši dijaki bodo v družbi z letošnjimi pokazali v dveh akademijah, kaj iso »e naučili, odkar 510 zapustili šolske klopi: družabni večer pa je namenjen kramljanju in nevezani zabavi. Spomin svojih umrlih tovarišev in učiteljev počaste s spominsko svečanostjo na pokopališču in s skupno službo božjo. Akademiji bosta v »Našem domu na Skali«, družabni večer pa v sokolski telovadnici. Tržič bo svojo mlado generacijo pozdravil odet v zastave in se bo veselil ob uspehih, ki so jih dosegli v življenju mladi možje m mlade žene. Tržiška meščanska šola ima tradicijo, svojo nalogo je izpolnila v polnem obsegu! DOBRO GA POZNA Soprog se odpravlja na potovanje, tada >am, ženo bo pustil zopet doma. Zato jo tolaži: Nekaj lenega ti bom prinesel. — Jaz si že lahko mislim, kaj mi boš ■^rineseL — No kaj? — Umazane ovratnike in srajce. ko j s kolodvora na občinski nravi .• Cap d* . 's. Njuna parčka je bila določena za opoldne. Tik pred poroko pa se je izkazalo, da jo Korda pozabi v Londonu važen dokument. Premišljevali so, ali naj se poroka odgodi, dokler ne dobi Korda iz Londona potrebno listino, a Korda je bil nestrpen in je vztrajal pri tem. da se poročna ceremonija ne odgodi. Vrhu tega je moral biti Korda v ponedeljek že v Londonu, štiri ure pozneje je občinski urad dobil telefonično iz Londona sporočilo, da so Kordinv dokumenti v redu. Ob 16. uri sta se Korda in Oberon odpravila zopet v občinski urad in 10 minut nato sta bila mož in žena. V ponedeljek sta bila že v Londonu. MISS FOTO l$r,9 DANTEU LB VOROT Gdč. Danf.elle Vorot je bila izvoljena za : miss foto 1939 . Dani ile Vorot je plavo-laska. zelo vitka in nekoliko sramežljiva lepotica, ki je zmagala nu>t: ' 9 konkurent-k n jam za naslov miss Stara je 20 let in je Pai zanka. V le -ki dobi je mnogo potovala in že od nekdaj je sanjala o filmski karijeri. Doslej jc dobila že veft manjših vlog v fra;-!- oskih filmih. Njena želja je. da bi postala slavna f Unska igralka, rada bi igrala t;pe nežnih, sentimentalnih žensk. Izmed igralk obožuje najbolj Ireno Dunnc. izmed igralcev pa Va-nela in Jeana Ronoira. MARTA EGGERTH IN KIE PUR A V PARIZU Svojevrsten človek med slavrrmi pevci je Poljak Jan Kiepura. Poje v vseh jezikih v koncertni dvorani, v operi, na ulici ali kjer koli pod miBm nebom. V filmih smo ga slišali že peti z balkona, s strehe avto-taksija, na vlaku, v bazenu, v pisarni policijskega komisarja, v podzemni železnrci, v restavraciji, na jamboru. Pel je že v salonih poslanikov za fantastične vsote ali pa zastonj za revne otroke in za brezposelne, pel je že pred kralji in diktatorji, živi kratkomalo samo za svojo pevsko umetnost. Njegov brat je tudi pevec. Kiepura se je oženil s pevko Marto Eggerth. Ljubi življenje, ljubi svojo ženo. svojo taščo, ljubi publiko in aplavz, žvi samo za petje in poje zato, da živi. Ljubi vse, razen kadilcev in prepiha ter prehlajenih ljudi. Zadnja leta z napornimi nastopi v vlaku, letalu in avtu so Kiepuro nekoliko izčrpala. Zdaj je prišel z ženo na oddih v Francijo, kjer je zelo popularen, kakor tudi njegova žena Marta, ki obvlada popolnoma francoščino. Pred tremi leti ni znala niti besedice francoščine. Madžarke imajo talent za jezike, kar je dokazala tudi Kate Nagv. ki nastopa v francoskih filmih. Marta Eggerth bo nastopila na koncertih v Parizu in bo sodelovala v novem francoskem filmu. Na razpolago ima tri pevske vloge, vse tri so dobre, zato se doslej še ni odloČila za eno izmed njih. Kiepura bo sodeloval v novem francoskem filmu, ki ga bodo začeli snimati šele oktobra. SHIRLEY TEMPLE V PRVI DRAMATIČNI VLOGI Pred dnevi je prišel v Ameriki na spored film vMala princesam, v katerem igra Shirlev Temple prvič veliko dramatično vlogo. Shirlejr Temple dorašča in se razvija v ljubko mlado damo, ki ji otroške vloge ne pristojajo več tako kakor še pred leti. Zgodba filma kaže angleškega oficirja Crevva. ki se je šel borit v Transvaal proti Burom v začetku tega stoletja. Svojo hčerko (SH rley Temple) je oddal v penziona t. kjer se hčerka ne počuti dobro. Po zapletenih dogodivščinah pobegne, spozna bedo in trpljenje ter najde zopet srečo, ko najde v neki bolnišnici svojega ranjenega očeta. ZAKAJ SO PREPOVEDALI FILM >ENTENTE CORDIALE« Francoski film »Entente cordialec, kJi je filmska mojstrovina in delo slavnega režiserja Marcela Herbiera. so v Angliji prepovedali. V filmu igrajo glavne vloge nai-boljši filmski igralci. V Franciji je prepoved tega filma v Angliji vzbudila razumljivo presenečenje, ker jc režiser obdelal vse prizore s taktom in objektivnostjo. Film kaže zgodovinsko ozadje zveze med Francijo in Anglijo v zadnjem stoletju. V filmu igrajo glavne vloge člani angleške kraljevske hiše, katere so francoski igralci interpretirali z vsem potrebnim dostojanstvom. Mnogi Francozi so se razburjali zaradi prepovedi, ker niso vedeli, da obstoja v Angliji zakon, ki prepoveduje vprizarjanje odrskih ali fUmslcTh del, v katerih nastopajo člani angleške vladajoče dinastije, in sicer za tri generacije nazaj. Vsi angleški filmi s takimi siže ji segajo v resnici samo do dobe vladanja kraljice Viktorije. Francozi so upali, da bodo Angleži naredifi izjemo za firm >Entente corđiale«. ker kaže zgodovino zdaj aktualne zveze med Anglijo in Francijo. Film so pokazali v palači Bucking-ham kraljici materi Mary. Kraljica Mary je bila ogorčena spričo nekaterih prizorov, ki kažejo kralja Edvarda VH. v separe ju v kavarni »Cafe Anglai»biran.hi telegrafskih in telefonskih pristojbin, in opozorilo glede naslavljanja poailjk občini Primskovo. — Uradni podatki gradbenega ministrstva o letošnjih poplavah. Po podatkih hidrotehničnega oddelka gradbenega ministrstva so letošnje poplave najbolj pri_ zadele Ptujsko polje, dolino Sotle. Savinje, in Krke, kjer je bilo pod vodo celo nekaj vasi. Skupna Škoda je ocen jena ■ad 30.000.000 din. Izmed drugih banovin je pa bila najbolj prizadeta savska. Kolpa je poplavila skupno 12.000 ha zemlje. Sa. va pa okrog 500 juter pašnikov. Skupna površina poplavljenega zemljišča v Posav-ju zna/t 40.000 ha. škoda je ocenjena na okrog 20.000 000 din. vendar pa ni prišteta škoda na prizadetih poslopjih v Karlovcu. V vrb as k i banovini je bilo poplav, ljenega 4.500 ha zemljišča, povečini pašnikov. Skoda znaša le okrog 1.000.000 din. V drinski banovini je bilo poplavljenega okrog 20.000 ha ozemlja in škoda je ocenjena, na 6.000.000 din. V dunavski banovini so reke poplavile 30 000 ha ozemlja, a škoda še ni ocenjena, ker še voda povsod ni upndla. V moravski banovini znaša škoda 3 000.000 din. Skupno zna£a škoda zaradi zadnjih poplav nad 100 mL lijonov din. — povečanje kapaciteta norčkih rudnikov. Največje podjetje v naši državi, ki izkorišča bakreno rudo »Anonimno francosko društvo borskih rudnikov«, stalno izboljšuje ter racionalizira ruuniske obra. te in s tem sporedno narašča produkcija. Produkcija bakrene rude v Boru je zna- J šala predlanskim 650.000 ton, lani pa že 740.000, ali 14° • več. Letos januarja so i producirali 83.336 ton. februarja 86090. v | marcu 96.668 in aprila 76.314. Te številke j dokazujejo, da se je kapaciteta borskih rudnikov zelo povečala in računajo, da bo letošnja produkcija bakrene rude že dosegla "okrog 1.000.000 ton. Podjetje namerava razširiti svoje obrate tako, da bo do leta 1942. produkcija dosegla letno 60.000 ton bakra na leto. — Efektno loterijo prirede rejci malih živali v prid socialnim namenom slov. rej_ skih organizacij. Dobitkov je 400 v vrednosti 80.000 din, med njimi 4 motoma kolesa, 15 koles, spalnica, kuhinja. ShraM stroj, radio, harmonika itd. Cena srečki je 5 din. Žrebanje bo nepreklicno 2. julija v Ljubljani pri Norem svetu. Srečke so napro laj v vseh ljubljanskih trafikah, pri redkih organizacijah in na ljubljanskem leseimu. — Počitniške otroSke kolonije v Kralje. vici. V Dečiem domu Franie Tavčarieve v Kraljevici bo od 5. do 30. julija 1939 počitniška kolonija za deklice, od 2. do 27. avgusta 1939 pa za dečke. V obe koloniji se sprejemajo otroci izključno samo v starosti od 6. do 14. leta. Zagotovljena je zdrava in okusna hrana ter najskrbnej-še nadzorstvo. Prijave sprejema Kolo ju_ goslovenskih sester v Ljubljani Cesta 29. oktobra št, 9. kjer se dobe vsa pojasnila ob delavnikih od 9.—12. dopoldne in od 3.—5. poooldne. 297—n — Belokranjski festival in češnjev sejem bo v Črnomlju 18. junija. Poseben vlak, četrt in ik a voznina. Informacije in prijave pri >Putniku«. 296—n — Ova delavca, ponesrečena pri eksploziji v novosadski plinarni, sta že umr. la_ Izmed šestih ponesrečenih delavcev sta umrla Rade Divnič in Andrija Xakupka, eden pa se še bori s smrtjo. Drugi bodo najbrž ozdraveli. — Letovanje v Kraljevici. Dečji dom Franje Tavčarjeve. ki je bil v zadnjih mesecih prenovljen, je otvorjen za goste člane do konca tega meseca. Penzija za odrasle znaša dnevno 35 din. za otroke do 6. leta 15 din, od 6.—14. leta 25 din. Odrasli plačujejo dnevno 3 din občinske takse. Dobra meščanska hrana, brezplač- no kopališče pri domu. Za skupine vsaj 10 oseb. ki bi bivale v domu najmanj 10 dni ter bile nastanjene v eni ali več skupnih spalmcah, izjemna penzijska cena 25 din dnevno za osebo. Prijave na upravo Dečjega doma Franje Tavčarjeve v Kraljevici. 298 -n — živalske kužne bolezni. Po stanju z dne 25. maja je bila v dravski banovini slinavka in parkljevka v naslednjih okra. jih: v Črnomlju (v 21 dvorcih) v Kamni-ku < 2). KoCevju (3), v Kranju (1), Laškem <5V v Ljubljani-okolici «13». Šmarju pri Jelšah (4) in v Ljubijani-mestu hI. in na Poljanah v 1). — - Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stancvitiio. povećim jasno in toplo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Splitu to Dubrovniku 28. v Kuiaboru 27. v B-ogradu 23, v Ljubljani 22.8, v Mariboru 21.S, v Zagrebu 2-, na Rabu ni Visu 21, v Sarajevu 20. Dan je kazal barometer v Ljubljani 770.7. temperatura je znašala 9.6. Proti sončarici uporabljajte Tscharnba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGOR!Ljubljana, Prešernova 5. — Pttlinge. krupune. vratove, ERJAVEC Stari trg. Iz —Ij Zamen.iava vojaških knjižic starega obrazca. Vsi v Ljubljano pristojni vojaški obvezniki, ki so prejeli vojaške knjižice pred 1. 1934, naj te knjižice v svrho zamenjave oddajo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., soba 6 po nastopnem abecednem redu (po začetnici rodbinskega imena): A—F dne 9. junija G- L 10., M—P 12.. R—T 13. in TJ—Z 14. junija. Izven Ljubljane sta. nujoči. a v Ljubljano pristojni obvezniki naj svoje vojaške knjižice pošljejo po pošti na navedeni naslov ali pa jih oddajo v občinskem uradu kraja svojega bivališča proti potrdilu, sklicujoč se pri tem na ta poziv. Vsak neopravičen izostanek se bo obravnaval po vojaško-kazenskih predpisih. —lj Nov grob. V Ljubljani je davi umrl ugledni stavbenik g. France Dedek, star 73 let. Pokojnik je oče uglednega stavb. nika in inženirja, g. Josipa Dedka ter lani umrlega ing. Fran te. Poleg sina žaluje za njim tudi vdova ga. Elizabeta. Pogreb uglednega pokojnika, ki je imel velik krog prijateljev in znancev, bo v petek ob 16.40 izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje! Na vrtu »ZVEZDA« nastopita danes med godbo orkestra Zvezde Ježek in Jožek ki sta v nedeljo zaradi nepredvidenih ovir izostala. Odlična kuhinja. Izbrana vina. Priporoča se MARIJAN ŠILOVK5 —lj Protituberkuiozna liga v Ljubljani bo priredila drevi ob 20. javno predavanje o tuberkuloznih obolenjih. Predavanje bo v frančiškanski dvorani. Predavali bo. do zdravniki dr. Mis. dr. Prodan in dr. Rupnik. Vabimo občinstvo, naj se predavanja v čim večjem številu udeleži. —lj Opozarjamo na nocojšnjo produkcij jo šole Glasbene Matice, ki bo ob IS.15 v mali filharmonični dvorani. Gojenci klavirskega in violinskega oddelka bodo na tej produkciji pokazali uspehe, ki so jih dosegli v tekočem Šolskem letu. Izvajali bodo dela domačih in tujih avtorjev. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in od 18. dalje v veži filhar-moničnega poslopja. Velja 3 din in je ob. enem vstopnica v dvorano. —lj Ansamblski pouk na drž. konser-vatoriju C zbor in orkester) vodi prof. dr švara. Ob koncu tekočesra šolskega leta bodo konservatoristi pod njegovim vodstvom prvič nastopili z velikim celovečernim d"elom ter izvajali svetovnoznani Havdnov oratorij »Stvar jen je« za soli. zbor in orkester. Izvedba bo v ponedeljek 12. t. m. ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice od 5 do 2 din prodaja knjigarna Glasbene Matice. —lj Sadiarska in vrtnarska podružnica bo priredila praktični pouk o vzgoji sadnega drevja po Feraguttijevi metodi (Sil- Dve žrtvi ljubavne tragedije Mir** mesarski pomočnik ustrelil svoje dekle in si nato kon c 1 življenje — Bil je takoj mrtev, dekle pa se bori s Maribor 7. junija Xi Koroški cesti 24. se je danes cigra-la krvava ljubezenska drama, ki je zahtevala življenje mladega mesarskega pomočnika, dočm se njegova izvoljen ka v bolnici bori s smrtjo. - Davi okrog 6 je služkinja pri zobotehniku Javoreku obvetila policijskega straž nika. da je v spalnici njihove kuharice r.e-Icdo streljal. Stražnik je odšel v sobo kjsr je našel v krvi moškega in žensko. Mladenka je bi'a še živa. in so jo naglo prepeljali v bolnico, dočim je bil moški že mrtev. Pri njem so našli delavske knjižice, na podlagi katerih so ugotovili, da gre za brezposelnega mesarskega pomočnika Ivana Uršiča. ki je bil prej urluž-ben pri mesarskem mojstru Fllipiču na Pobreški cesti. Xesrečna mladenka pa je bOa Ana Založnik ova iz Bake pri Konjicah, uslužbena kot kuharica pri Javoreku. Tjršič je imel dalje časa ljubavno razmerje z Založnikov o. I>avi okrog 5. se je pojavil pred niso in začel o prezati. Ni >, kako je odprl vrata in prišel v spalnico. Založni k ova je še vprašala d^ mače pekovske pomočnike, kako se mu je po rečilc priti v hišo, med tem ps je že počil prvi strel. Nato je streljal še dvakrat. Zadel je svojo žrtev v tlnik od zadaj in si nato pognal Še sam kroglo v desno sence. Samomorilec je pustil pismo. :z katerega je razvidno da je šel v smrt samo z: -radi tega. ker £Preselila se bova v večnost, kjer prepevajo ptički.. .c Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. Založnikovo pa kakor rečeno, v bolnico. Njeno stanje je brezupno. i vittrjevi) danas ob 16. pop. na vetu g. Cse-mažarja Josipa v Groharjevi uL št. 23 (na Mirju). Predaval bo g. nadz. Josip Strekelj. Člani in gostje vljudno vabljeni. Vstop prost. —lj Redni občni zbor Socialno ekonomskega instituta v Ljubljani bo v sredo 14. t. m. ob 18.15 v sejni dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti in ne drevi. kakor je bilo po pomoti danes objavljeno v >Jutruc. —lj Nova avtobusna zveza z morjem Ljubljana—Prezid—Sušak, odhod izpreo Mestnega doma dnevno ob 5.40 zjutra; prihod na Sušak ob 11.35. Avtobusno podjetje Peonikar. —lj Ni identičen. Včeraj smo poročal] da so orožniki aretirali na postaji v Zidanem mostu nekega Josipa Juga iz Kra. Ijevca. ki je vlomil pri upokojencu Jurju Pokovcu v Lazah in mu odnesel 7000 din E>a ne bomo nikomur delali krivice in da ne bo zamenjave, ugotavljamo, da pleskarski in slikarski mojster g. Josip Jug iz Ljubljane ni identičen z aretiranim ta- tom. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 61SKI — Telefon 41-79. Vesela filmska opereta Vse za ljubezen V glavni vlogi ROLF WANKA Predstave jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri, v petek ob ^»9. uri Prihodnji spored: Poštarjeva hči —lj Siromašna raznašaika listov je izgubila v ponedeljek popoldne na poti od Zaloške ceste do Predovičevega sela vsoto 250 din. Najditelj naj odda denar na po Lici ji ali pa upravi »Slov. Naroda«. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu «e sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. —lj Sparglji v gostilni Kmet, Šiška naspr. policije se vedno dobe. 300- n —lj Dobre domače ocvrte piske — po. sebno dobra domača sirova šunka — izbrana vina nudi in se priporoča gostilna ^Strelišče Podrožnikom«. 299—n Umor pri Mislinju Hlapec je na gospodarjevo prigovarjanje umoril njegovo ženo Iz Celja - c Gašper Kranjc obsojen na ^.0 kl robije. Okrožno sodišče v Celju je v torek obsodilo 63-ietnega preužitkarja Gašperja Krajnca iz Novak pri Novi cerkvi, ki je na veliko soboto umoril svojega sina Martina, na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Razprava je trajala od 11. do 12.30. Gašper Krajne, ki se je med razpravo vedel zelo arogantno in ni prav nič obžaloval svojega zlocna, je sprejel sodbo mirno. —c Na drž. realni gimnaziji v Celju bo od četrtka 8. t. m. do vštete nedelje 11. t. m. razstava risalnih izdelkov in ženskih ročnih del. Razstava bo v prvem nad- —c Tekme v odbojki. Xa Telovo 8. t. m. ob pol 8. zjutraj bodo na dvorišču mestne narodne šole tekms v odbojki. Tekmovale bodo vrste Sokola iz Celja in Šoštanja. —c Zdravniško dežurno služba za člane OUZD v Celju bo imel na Telovo g. dr. Hočevar v Kolenčevi ulici, v nedeljo 11. t. m. pa g. dr. Podpečan na Mariborski cesti 15. a. —c _£a gozdno šolo socialnega odseka starejših sester Sokola v Celju se sprejemajo prijave do 20. t. m. ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. v društveni sobi poleg telovadnice. Tam se dobijo tudi vsa navodila. —c Telovska procesija. Na Telovo bo ob 8. slovesna maša. nakar bo krenila procesija po mestnih ulienh. šolska mladina se bo zbrala k zadnjemu evangeliju na Glavnem trgu. —c Nesreča ne počiva. V ponedeljek zjutraj je padla šestletna šoferjeva hčerka Ivanka Golofcova v Gaberju pri Celju z okna stanovanja svojih staršev, ki je v drugem nadstropju, v globino ter si zlomila obe roki in nogi. Istega dne si je 28 letna natakarica Angela štumbergerjeva iz Celja pri padcu na peronu celjskega kolodvora zlomila levo roko v komolcu. Na Rečici pri Laškem se je prevrnil voz desk na 39-letnega občinskega reveža Cirila Blana ter mu zlomil desno nogo *n ga hudo poškodoval po glavi. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Zopet žrtev napadalca. V nedeljo okrog 20. je neki delavec v gozdu pri Polj-čanah napadel 38-letnega dninarja Roberta Schonerja iz Lušečke vasi in ga vrgel, pri čemer si je Schoner zlomil desno roko v ramenu. Schonerja so oddali v celjsko bolnico. Iz Tr%9V*!l —Polovična voznina za s^avnost odkrit-ia "pomcirka kraliu Aleksandru 18. junija v Trh^viiah je oV.voliena. — Rdeči ži<*. Ministrstvo za pošrto je do-volTo trboveljskemu poštnemu uradu, da žigosa na dan slovesnosti odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru 18. junija vso po-to z žigom rdeče barve, na kar omozarjamo zlasti zbiratelje znamk. — Prireditev rudarjev na Sv. Planini preteklo nedelio je nadvse lepo uspela. Mnogo liudi je š'o na Sv. Planino že v soboto zvečer, ker je kazalo, da bo nedelja j-olnčna in lepa. v nedeljo zjutraj pa je rudarska gr.dba z rudarsko zastavo na čelu kremla izpred rudniške glavne pisarne in so za njo odšle cele skupine rudarskih družin preko Globušaka in Kleka na Pa-nino. kjer je bila ob 10. služba božja. Xe Sv. Planini se je zbralo toliko ljudi, kakor že dolgo ne. Le na Anino nedeljo se jih vsako leto toliko zbere na Sv. Planini. To sta dva praznika, ki jih hočejo naš: rudarji vsako 1 eto prebiti na Sv. Planini, ki je postala zadnja leta njihova naj priljubi j e-nejša izletna točka. Iz Brežic — Preložitev ja\mega nastopa sokofekega društva Brežice. Pod tem naslovom smo poročali 26. maja, da se je za 4. junija določeni javni nastop sokolskega društva preložil na 16. junija. Vrinila se je pri tem neljuba pomota in je točno, da se javni nastop preloži na 16. julija, kar naj upoštevajo poocbno društva v našem okrožju in Fosavju. 1 Celje, 7. junija Pred petčlanskim senatom okrožnega so-.iišča v Celju se je zagovarjal v torek 2 8-letna hlapec Alojz Si bane iz Sp. Doliča pri Mislinju, uslužben pri 30-letnem posestniku Antonu Kotniku na Kozjaku pri Mislinju. ker je 7. julija 1937 na prigovarjanje svojega gospodarja Antona Kotnika umoril njegovo ženo Frančiško. Anton Kotnik je bil obenem obtožen, da je šiban-ca naklepno in z obljubo nagrade 200 din navedel in nasnoval k umoru. Razprava pa je bila samo proti šihancu, ker je Kotnik v bolnici zaradi operacije. Kotnik se bo zagovarjal zaradi svojega zločina pozneje, ko bo okreval. Posestnik Anton Kotnik se je v začetku 1 1937 poročil s Frančiško Jeromelovo. ki mu je prinesla 7.000 din dote. Spočetka sta se zakonca dobro razumela. Ko pa je začela mrziti moževo mater, ki jima je kuhala in gospodinjila, se je tašča kot preužitkarica preselila v svojo kočo. Kot-nikova žena pa je prevzela, gospodinjstvo. Kotnik pravi, da njegova žena ni znala kuhati in da sta se zaradi tega pogosto prepirala. V jezi in sovraštvu je sklenil spraviti ženo s sveta. Zato je nagovoril svojega hlapca Alojza šibanca. da bi usmrtil njegovo ženo. in mu je obljubil 200 din nagrade. Šibanc je na to pristal. Dne 7. ju- lija 1937 so spravljali pri Kotmkovih seno. Kotnik se je dogovoril s šibancem, da bo Kotnik metal seno z voza na gospodarsko poslopje, njegova žena in šibane pa bosta prijemala in tlačda seno na sv.slih. Naročil je šibancu, naj na dano znamenje sune njegovo ženo z gospodarskega poslopja, pred katerega je nekaj dni preje navozil kamenje, šibanc je na Kotnikovo znamenje res sunil Frančiško Kotnikovo z gospodarskega poslopja. Kotn.kova je padla 13 metrov globoko, priletela na kamenje, si razbila glavo in zlomila roko in nogo ter obležala mrtva. Kotnik in Šibanc sta trdila, da se je Kotnikova smrtno ponesrečila in da je padla zaradi preperelih plank z gospodarskega poslopja. To so jima verjeli tudi orožniki. Letos spomladi pa je Kotnik v vinjenosti razodel svoj zločin neki ženski iz št. Vida nad Valdekom. Orožniki so to takoj izvedeli ter zaslišali Kotnika in ši-banca. ki sta zločin priznala. Šibanc je izjavil, da je izvršil dejanje zato, ker mu je Kotnik grozil z odpustom iz službe, in da mu Kotnik po umoru ni izplačal dogovorjene nagrade v znesku 200 d .n. Alojz šibanc je bil zaradi umora obsojen po § 167/1 k. z. na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Zverinski umor Lapuhove se pojasnjuje Aretiran je bil Franc CIrnski, ki trdovratno taji, da bi bil morilec Brežice, 6. junija Prejšnji teden smo poročali o groznem umoru 54ietne proužitkarice Marije Lapuh iz Zakota pr: Brežicah. V sredo je bila sodna obdukcija. Komisija je ugotovila, da je dobila i.api-hova poleg drugih dva smrtna udarca. Merilec jo je sunil z nožem v vrat taxo si'nc. da ji je prerezal žilo odvodnico ter prodrl z nožem celo v prsmi koš. Z druguLi iKtarcem na glavo z nekim železnim predmetom pa ji je prebil lobanjo in rami n.ož^.anc Umor« je obdolžen France Cirn^k-, po&e&tiiik v SeLah pri Dobo vi. Marija Lapuh se je zadnja leta srtalno to-žarila. odkar je Franc Cirnski kupil njeno in njenega moža posestvo v Bukosku. Pokojnica Lapuhova je uživala od te prodaje skupno s svojim možem preužitek pri Cirn-vkem. Zaradi izgovorjenih pravic so se pogosto prepirali. Zato Lapuhova nista hotela stanovati pri Cirnskem, kar je spor še bolj poostrilo. Hotela sta stanovati v Za-kotu, čemur pa se je Cirnski upiral. Lapuhova baje niitfl ničesar prejemala od Cirn-skega ter sta morala beračiti, da sta se preži vi jahu Radi presuižirka se je dolnjo vlekla tožba. Id jo je Cirnski izgubil na vseh treh instancah. Dne 30 maja se je Marija Lapuhova oglasila pri svojem zastopniku dr. Zdolšku v Brežicah in se pritoževala zaradi pre-uždka, češ da ji Cirnski ničesar ne da. Izrazja je resno bojazen, da ji bo Cirnsk; kaj naredil, ker jo sovraži in zalezuje, saj je že večkrat dejal, da jo bo ubil, sam pa skoč'1 v Savo. Zvečer istega dne je starka odšla domov od Amaruic. med potio pa se ji jc pridružil Franc Cirnski. Za njim;i sta šli dve deklici in s>ta videli, da sta Lapuhova in Cirnski ob robu gozdiča Hra&tinca zavila z banovinske ceste. Naslednjega dne je neki domačin našel Lapuh vo mrtvo v gozdiču Hrastincu v bližini Bitžic. Umora je bil takoj osumljen France Cirnski. Ko so ga orožniki iskali doma. }e njegova žena povedan, da je odše' rv Hrvatsko, [skali so ga še nekajkrat, a ga niso našli. Dne L t. m. je Cirnsiki doma povedal, da poide na orožniško postajo povedat, da je nedolžen. Tega pa ni storil, temveč je odše' v gozd Dobravo, kjer se je skrival ve* teden. Orožniki so neprodano straži H njegovo hišo in snoči so gfl prijeli, ko se je pritihotapil domov in zlezel v hišo »kozi okno. Cimstki še vedno taji zločin. Danes so ga prepeljali v zapore okrožnega sodišča v Celje. Iz Ptuja — Jadransko slavje v Ptuju. Ob priliki »jadranskega slavja«, ki ga bo priredil krajevni odbor JS v Ptuju, bo sprevod krenil ob 15. izpred mestne deške ljudske šole po Trstenjakovi in Maistrovi ulici. Miklošičevi cesti, Tvrševem trgu, Slomškovi ulici, Slovenskem trgu, Krekovi ulici, Florijan-skem trgu, Krempljevi ulici. Minoritskem trgu do veseličnega prostora. Prebivalstvo teh ulic »e naproša, da okrasi svoja poslopja z državnimi zastavami. — Ogenj je izbruhnil v hiši posestnika Simona Laha v Spuhlji. Hiša je popolnoma zgorela in se je gasilcem posrečilo rešiti le pohištvo in gospodarsko orodje. Ogenj je nastal, ker so se vnele v dimniku saje. škodo cenijo ne 25,000 din. — Razstava obrtne nadaljevalne sole. Preteklo nedeljo je bila v mestni deški ljudski šoli razstava obrtne nadaljevalne šole. Razstavljene so bile slike in skice obrtnih vajencev, ki eo nazorno prikazovale plod celoletnega dela našega obrtniškega naraščaja. Ta razstava je prikazovala razvoj vajenca, kako se izpopolnjuje v svojem poklicu. Razstava je bila od strani občinstva dobro obiskana. — Zdravniška vest Zdravnik dr. Pcgrujc v ptujski javni bolnici je podal ostavko na banovinsjko službo in se preselil v Maribor. Namestu njega je bil nastavljen g. dr. Viktor Volčjak iz Stare Loke pri Škofji Loki. _ škoda po zadnjem neurju v ptujskem okraju se ceni na 90.000 din. — Na drž. realni gimnaziji bodo sprejemni izpiti dne 24. t. m. ob 8 zjutraj. Prednje, ki jih je ko.kovati z 10 din. je treba vložiti do 23. t. m. in jim priložiti rojstni in krstni list ter spričevalo o dovršeni ljudski šoli Razstava risarskih m ženskih ročnih del bo od 6. do 11. t. m. v pritličju gimnazije. Za novo šolsko leto se pričakuje otvoritev klasične paralelke v I. razredu. Iz Radeč — Akademija podmladkarjev Jadranske straže. Jutri na Telovo bo priredil ob pol 16. podmladek JS tukajšnje ljudske šole v dvorani hotela »Jadran« akademijo. Na sporedu bo mnogo narodnih pesmi, igrici »Snegulčica« ter »-Zapeljivcc« in nekaj de-klamacij. Cisti dobiček je namenjen ~od-mladkarjem za izlet na Jadran, kamor bodo odšli v soboto 10. t. m. Iz škofje Loke — .Ve prezrite! Akademski pevski zbor pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije bo nastopil drevi v šolski telovadnici v škofji Loki. Odlični pevski zbor bo izvajal pesem slovenskega preporoda in sicer pod vodstvom g. Franceta Marolta. Pri-četek ob 20.30. Koncert jo del programa proti tuberkuloznega tedna in je namenjen čisti dibiček za škofjeloški dispanzer. Našo javnost brez razlike vabimo kar naj-iskreneje na pevski večer. — »Mefistov izum« prelofcen. V okviru prireditev prcmuiberlculozniega tedna bi se imel uprizoriti jutri na Telovo ^Mefistov izume, igrica v treb dejanjih. Sporočamo javnosti, da je igra preložena in bo uprizorjena ob otvoritvi protituberkuloz-nega dispanzerja. Vsak Francoz bo dobil zdravstveno knjižico Ministrstvo za narodno zdravje v Franciji je te dni izdalo naredbo, da se uvede za Francoze »zdravstvena knjižica« — car-net de sante —, v katero bodo zdravniki beležili vse izpremembe, ki so se v toku let pojavljale v zdravstvenem stanju posameznika. Ta knjižica, ki jo bo Francoz dobil takoj pri rojstvu, bo razdeljena v dva dela. V prvem bodo strani določene za de-tinstvo, mladeniško in moško dobo. Na poseben list se bodo vpisovali podatki, ki se nanašajo na dedičnost, operacije, cepljenje, nalezljive bolezni, nezgode itd. Drugi del pa bo posebej doloćen za ustne bolezni in nego zobovja. Tako se bo zdravnik, ki prvič pregleduje bolnika, lahko iz te knjižice točno informiral o njegovi zdravstveni! preteklosti, kar mu bo omogočilo, da postavi pravilno diagnozo in določi primerno zdravljenje. S knjižico bo razpolagal izključno last-njlk; onemogočena bo vsaka uporaba, ki bi mu mogla Škodovati. Tako na pr. delodajalec ne bo smel zahtevati vpogleda v knjižico, da bi se iz nje prepričal o dela-zmožnasti lastnika. Da se očuva popolna tajnost, knjižica ne bo nosila lastnikovega imena, ampak samo številko in ime dotič-nega urada, ki jo je izdaL $qs. £Qet£e Ljubljana — Tyrševa cesta z Telefon 31-49 Poštni ček. rac. 17-144 Ju veli (dragulji)* zlatnina, s rebrni na, ure vseh vrst, jedilni pribor, namizno orodje, krstna in druga darila, pokale za tekme, kovinske umetnine itd. — Nakup dragih kamnov, zlata in srebra! Izmišljene vesti Na Poljskem je vlada določila stroge v«-*m za tiste, ki v sedanjih časih Sirijo vznemirljive vesti in rx>vzročajo paniko, četudi nehote in verjamejo vestem, ki jih Siri sovražna propaganda. V mali garniziji na podeželja je nek poljski vojak smatral za svojo dolžnost, da opozori svojega predstojnika na govorice, ki so se njemu zdele neprimerne, — Gospod poročnsik, — je rekel ogorčen, pravkar sem govoril z meščemom, ki siri izmišljene vesti. — In kaj pripoveduje? — Trdi, da ne bo vojne. Stev. 125 »SLOVENSKI NARODt, s*»da, T. *m*a m. Stran 5 Nadvoz, podvoz ali poglobitev? Zakaj proti poglobitvi Železnice — Javen pazi\ Leta 1930 je bil objavljen načrt za po-giob-tev železnice v Ljubljani. Zamisel, ki je precej pogumna, morda komu ugaja, nekaterim pa tudi ne ugaja. Ko sem podrobne proučil poglobitveni načrt in proračun, sem prišel cio sledecJi dejstev: ^a Je poglobitev piod bahave tehnike; da je poglobitev brez predhodne elektr-fikacije železnic nemogoča in nedopustna; da je brez gospodarske osnove; da je načrt za naše skn-mne piikke finančno neizvedljiv; da je na sedanjem že!, svetu, ob istočasnem promt tu, sedem metrov globoka poglobitev tehnično neizvedljiva; da. ni nobene stvarne potrebe za poglobitev; da utemeljujejo poglobitev edino le z namišljenimi prometnimi itežkočami« na križiščih GosposveLske in Tvrševe ceste Id da delajo strokovnjakom resne skrbi: '^njski. Kdaj se bodo resile tamkajšnje težkoče? Ce govorimo o >slavni: po^l ^ritvi. mora poglobitev končnoveljavno reš;t vsa pereča železniška vprašanja v celotnem Jmblinnskem območju, da se nam ne bodo smejali potomci, ko bodo čez nekaj desetletij ponovno razpravljali in se prepirali o novih poglobitvah železnic v Ljubijan. Drugi še bolj tehtni razlog proti ■posrlobitvi je dejstvo, da poglobitev le ne bo veljala samo 35 milijonov, kakor po za In u izdaji to trdijo, temveč da bodo o se je zgodilo v tistem mestu po pisanju časopisa. Ce bi bila vsaj dana pametna »potreba« za poglobitev, če bi vsaj ta upotreba«: mogla kriti utemeljitev potrebnosti poglobitve in vložitve več sto milijonov za luknje, ki niso potrebne. Edina potreba se je nasla v uradnem štetju prometa, ki je dognalo, čujte in strmite, da je na Gospo-svetski cesti žel. prelaz zaprt v dobi 14. ur po dnevu 1 uro 25 minut, to se pravi. da je prelaz poprečno zaprt eno minuto na vsakih deset minut, ko so dognali, da sre čez prelaz povprečno po eno živinsko vozilo na vsaki dve minuti, in da gre čez prelaz no en motocikel na vsake 4 minute, ko so dognali, da gre čez prelaz povprečno en avtomob*.l vsake — 1% minute. To je res strahoten promet, ki dela *res-ne« skrbi in težkoče. Kje so pojmi o pravem cestnem prometu? Ali smo že kdaj videli cestni promet po svetu, kjer signali ali stražniki (ne železnica) ustavljajo promet, na vsakem cestnem križišču vsake tri minute kar za cele tri minute!! Prometno štetje na obeh železniških križiščih pa zares ne more služiti za dejansko presojo bodoče obremenjenosti teh križišč po cestnem prometu, ker so v današnjem prometnem štetju vpoštevana tudi ona vozila ki prehajajo iz Tvrševe ceste (Jezica) na Celovško cesto in obratno danes še brez potrebe po dvakrat v vsaki smeri čez prelaz, ker nam manjka druga Blei-weisova cesta sevemo od žel proge. Ta cesta je biatveni del inž- K-jevega načrta. Ta cesta je nujno potrebna in se bo prej ali slej morala zgraditi. S to cesto bi se znižal promet čez žel. prelaze pod sedanjo polovico. Sedanje prometno štetje na dveh prelazih torej ne more bitt merodajno za bo-dočnost- Po?" I - - da M *cl. uprava ne dovol la niti eneea nadvoza, sami pa so projektiral pri r*og!obitvi kar deset cestnih nadvozov. Mar tem nadvozom Žel. uprava ne bo ugovarjala?! Na kolodvon: Sjo> projektirali Urok cestni nart w11 in preko tirov še prečno novo postajno poslopje, da bi nastali pravcati predori. Al. ne bodo potrebne plinske maske za potnike? Izdali so reklamne letake, po katerih posnemamo, da Tivor., Rožnik, pokopališče in gramozne jame, stadioni itd niso mogli biti zazidani, ker jih ovira nedolžna veriga železnice. Pravijo, da se bo mesto takoj nemoteno razvijalo tudi onstran železnice, čim bodo izkopali 7.5 m dolgo in sodem metrov globoko poglobitveno luknjo. Res prečudne teorije! Vsi ti in nešteti drugi razlogi so mi dali povod n tudi moč, da sem si prizadetim upal povedati avoje mnenje. .Nisem bil zato proti poglobitvi, ker sem imel svoj načrt, kakor to pravijo, temveč sem napravil svoj načrt iz razloga, ker sem bil proti poglob tvi in ko sem se prepričal, da globitev za nrišc prilike pravi nesmi-načrt in svojo zamisel sem obrazložil na merodajnem mestu že leta 1936 in se je ta načrt razpravljal na seji mero-dajnib frospodov. na kateri »ejf je bil na-\ /oč tudi eden od projektantov poglobit-HHp načrta. Id je v pričo mene predla-{ral. da se mora objava mojega načrta v javnosti na vsak način p rep rt viti: To je neizpodbitno dejstvo, ker je predlog zabeležen tudi v tozadevnem zapisniku, v katerem zapisniku je zabeležen radi sklep, da se moj nacrt, Id so ga označili za in-t«>re*antnee;:i. obdrži v evidenci. To vse se je zgodilo še pred ustanovitvijo »Tehn. bureauja«. Kljub temu in kljub dejstvu, da so obstojali o mojem načrtu uradni spisi, pa tudi fotografije, ki so se nahajale že od leta 1936 na merodajnih mestih in pit me-rodainih gospodih kljub temu niso hoteli pri aTehničnem bureaju^ ničesar vedeti o mojem nr.črtu. iz jasnega razloga, kii je razviden iz predloga, da se mora objavo načrta na vsak način preprečiti. O njem niti med štirimi stenami nt so smeli razpravljati, tako so se ga bali. Nihče tujih načrtov ne skriva radi slabe kakovosti! »Tehnični bureau«. kakor ga nazivajo, je bil tako vsaj pravijo, ustanovljen za nepristransko in natančno presojo vseh načrtov in idej ki se nanašajo na železn ško vprašanje v Ljubljani. Marsikdo bi pričakoval, da se bodo v taki pisarni presojali vsestransko in nepristransko prav vsi načrti, dobri in slabi, brez ozira na osebe. Toda čujte! Pisarna tega razsodišča, ki bi moral presoditi te načrte, je pod vodstvom šefa, k£ je eden od projektantov poglobitve, torej eden od konkurentov! V tem razsodišču sodelujejo tudi drugi projektanti poglobitve. Ti konkurenti stavljajo predloge in presojajo tudi ostale konkurenčne nnčrte in ideje. Dana je možnost, da nekateri po mili volji ocenjujejo nekatere načrte, kar po več sto odstotkov previsoko, druge pa kar po več sto odstotkov prenizko. To naj bo razsodišče! Vodstvo tega razsodišča je imelo dolžnost, predložiti vse osnutke v razpravo. Ce je torej nekdo preprečil razpravo o mojem načrtu, je to vsekakor postopek, ki kriči o pristranosti. >Slovenski narod« je dne 27. maja 1939 pod uvodnim naslovom objavil kritiko inž. K-jevega načrta. P.scu te kritike bralci niso mogli prisoditi najplemenitejših čustev in niti resnosti. Kritika je tako zlohotna in prostaška, namenoma potvarja dejstva in namenoma potvarja številke mojega proračuna, da je to treba javno pribiti. »Tehnični bureau« ima v svoji pisarni moj načrt in proračun. Iz načrta je s temnejšo barvo, pa tudi s puščicami označena smer tramvajskih voženj in moram označiti za predrzno zavijanje, da mi očttajo vožnjo tramvaja od križišča k podvozu in zopet v krogu nazaj k križišču, z nepotrebno zamudo, medtem ko načrt jasno prikazuje tramvajske vožnje v dveh v podvozu se križajočih smereh (Celovška— podvoz kolodvor odnosno Tvrševa c. in druga smer Jezica—podvoz—Gosposvetska cesta itd.). Le zlobno natolcevanje bi mi po tem načrtu moglo oč:.tati vožnjo po okro-glinah. ki so bile v načrtu sporazumno in po izrecni želji prizadete družbe predvidene le za slučaj sile in potrebe. N*.ti ena kretnica ni potrebna za te vozne smeri. Za predrznost moram imenovati tudi to, da mi nekdo kar za skoro 300^ zvišuje moj šest-milijonskf proračun, ki je sestavljen po najboljši vesti, kateri proračun ima >bu-reau« v svoji pisarrr. Prav nič se ne potegujem za to. da bi kdo izvršil moj načrt, toda čemu bi gradili za 300 milijonov, ko pa se da ista rešitev dosrči s 6 milijon'. Prav nič ne bom užaljen, če se moj načrt ne bi izvedel, poglobitveniki pa ne smejo bitf užaljeni, ker se poglobitev nikoli ne bo izvršila. Odločno pa moram javno ugovarjati oro-ti pristranskemu poslovanju in pristranskemu razsojanju načrtov, kadar se načrti ne ocenjujejo na isti podlasri in po 'stih cenah in kadar se načrt celo utaji. Ne grem v borbo proti slavnemu, a nesmiselnemu načrtu poglobitve grem v borbo za pravično in nepristransko razsoianje vseh načrtov, pr* katerem konkurenti ne sme to sodelovati. Do te poltene In pravične zahteve imajo pravico prav vsi projokfanti. Z o žirom na vse to na tem mestu iznašam sledeč javen poziv: 1) Tehnično pisarno, kf je bila ustanovljena za nepristransko raziskavo m razsojanje vseh načrtov in idej za rešitev železniškega vprašanja, pozivam: a) da odstrani vse konkurente iz »bu-reauja* vse dotlej, dokler ne bo padla dokončna odločitev o vseh načrtih in idejah; b) da se vodstvo »bureauja« do tega časa poveri strokovnjaku, ki ne sme biti niti projektant niti kakorkoli udeležen pri presojanih načrtih, ker je sedanje vodstvo po enemu zmed projektantov poglobitve proti vsem načelom pravičnosti in nepristranosti; c) da odredi presojo vseh načrtov po istih vidikih in na podlagi istih suhih številk in cen. ker le na podlagi te zahteve bo mogla bti razsodba o načrtih pravična in nepr stranska. 2) Projektante poglobitvenega načrta pozivam: a) da se v znak pravičnega pravilnega in nepristranskega razsojanja načrtov •.l^nknejo sodelovanju pri >bureauju*. dokler ne pade dokončna o ločitev in razsodba o vseh načrtih po neprizadet h strokov- Kopališče Ilirija odprto Kopališče Ilirija odprto Kopališče Ilirija odprto b) da meni v roke aH javno v časopisu objavijo moj 6 milijonski in tudi svoj 16 milijonski proračun za moj načrt, Če se to upajo. Dokazal bom, kdo potvarja dejstva, kdo vara javnost in kdo govori neresnico; c) da vendar enkrat že objavijo svoj načrt in svoj proračun za poglobitev in to v časopisu, de se to sploh upajo in da pokažejo svoj načrt in svoj proračun, ki ga izdelujejo že celo desetletje in o katerem objavljajo, po zadnji izdaji, smešno nizke stroške le din 35 milijonov. Cim pridejo s proračunom na dan. bo konec poglobitve. V boj za čast, pravico ;n nepristranost! Inž. Ferdo Klopćar Še eno pojasnilo Vaš c en jem list je prinesel v svoji sobotni številki dne 27. maja aktualen članek z napisom: •--Nadvoz, podvoz ali poglobitev železnice?« V zadnjem odstavku tega članka je omenjena vsota 35.000.000 din v taki zvezi, da bi nepoučeno javnost mogla zavesti k prepričanju, da bi ta vsota zadostovala za realizacijo celega po-globitvenega projekta. Sicer ste v enem svoj h prejšnjih člankov o tem problemu, t. j. v članku: >Kaj je s poglobitvijo železnic v Ljubljani?« dne 13. jan. 1939 navedli, katera dela bi mogla biti izvršena za vsoto 35.000.000 din. toda od januarja do maja je za spomin dolga doba in ljudje so hote ali nehote pozabljivi za take zadeve. Zato mislim, da bi bilo v interesu stvari, če priobčite naslednje pojasnilo: Pravden in v vsem ustrezajoč projekt za rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vozla mora rešiti naslednje probleme: Za železniško upravo mora predvideti po najnovejših izkustvih zgrajen osebni in to-vorn'i kolodvor z vsemi potrebnimi prometnimi, obratnimi in varnostnimi napravami in seveda z vsemi ustrezajočimi stavbami; notem mora sedanji premik na treh postajah združiti v novem modernem ranžir-nem kolodvoru: nadalje mora »astarele kurilniške in delavn'iške naprave odstraniti iz sredine mesta ter postaviti nove. ekono-mičnejše zunaj mesta v bližini tovornega in prem'kalnega kolodvora. Za cestno upravo mora predvideti možnost od železniškega prometa popolnoma neodvisnega in preglednega cestnega prometa na vseh ali vsaj na glavnih križi-^č;h s progo. Za mestno upravo mora predvideti odstranitev ovir. ki jih sedaj stavijo železniške proge in kolodvori razvoju mesta v tisto smer, kjer so najbolj ugodni pogoji za to. t. j. odstran tev kurilnic, delavnic in premika iz mesta ter naprava več zvez med sedaj ločenimi deli mesta. Ce odštejemo izdatke za vse naprave, potrebne za železniško upravo, ki jih itak mora predvideti vsak projekt v približno isti višini, tedaj ostanejo samo izdatki za rešitev cestnega prometa in razvoja mesta. Težkoče cestnega prometa pa ne obstojajo samo na Tvrševi in Gosposvetski cesti, o katerih se navadno govori, ampak tudi na križišču pri Janševi cesti na razcepu gorenjske in kamniške proge, na Erjavčevi cesti itd. Razvoj mesta zahteva vsaj še po eno cestno zvezo med južnim in severnim delom mesta v odseku med šmartinsko in Tvrševo cesto ter med to in Janševo cesto. Torej mora vsak prilično dober projekt vsaj navedene cestne zveze reš ti — in to ne v isti ravnini z železnico. Ce pa se ne smeta ti dve. danes enakovredni prometni žili, železnica in cesta, križati v isti ravnin! — in da bi se ne smeli o tem ne sme biti dvoma — potem se pač mora speljati ena preko druge. Način izvedbe pa je odvisen od lokalnih razmer: od konfiguracije terena, od zazidanosti in vrednosti za preureditve v poštev prihajajočega ozemlja, od obstoječega nagiba železnice in ceste, od talne vode, itd. Ce pustimo železnico v sedanjem nivoju, moramo s cestami nad ali pod njo. Govorilo se je do sedaj samo o podvozih na Tvrševi m Gosposvetski cesti. Izdatki za napravo teh dveh podvozov z odgovarjajočimi priključki sosednih cest bi znašali najmanj 30.000.000 din. S tem pa bi bili rešeni — in je treba poudariti, da slabo rešeni — samo 2 cestni zvezi, vse drugo pa bi ostalo pri starem, posebno za razvoj mesta proti severu bi bilo samo s podvozom na Tvrševi cesti doseženo bore malo. Dvig prog in kolodvorov v območju mesta ne pr.de v .poštev iz več razlogov: visoki nasipi in ogromna gmota zidovja v sredini mesta nasprotujejo vsem principom modernega urbanizma; cestni promet v dolgih podvozih je pri današnjih visokih zahtevah cestnega prometa slabo rešen; proge in kolodvore na 15 cestah — ne na dveh! se morali zvišati še za cca 6 metrov; naprava nasioov in zidovja bi stala cea d'in 65.000.000 itd. Ostan? torej poglobitev prog in kolodvorov. Poglob tev sama na sebi, t. j. izkop .odvoz in deponija vsega materijala, naprava vseh opornih zidov, kanalizacija, nanrava potrebmh provizorijev za železniški in cestn' promet za časa gradnje ter izvršitev prehodov čez poglobljene proge in kolodvore na 15 cestah — na dveh! bi — bi stala tist h S5.000.000 din, ki so bili omenjeni v članku. To je ravno prednost no glob i t vene ga projekta, da Poleg vseh naprav, potrebnih za železniški promet, ki bi stale pri realizaciji kateregakoli dobrega projekta ali v nivoju ali zgoraj ali spodaj pribT žno isto vsoto, reši na eleganten, moderen in cenen način tudi vse probleme cestnega prometa in razvoja mesta, česar se pri nobenem drugem projektu ne more trditi. Inž. Janko Leakovšek, šef tehničnega urada za proučitev ljubljanskega železniškega vprašanja JLe naprej« brez miru Jubilejna Sokola na Viču V okviru proslave 301etnice društvenega obstoja bo priredil viški Sokol več prireditev, med katerimi bo zavzemala gotovo prvo mesto telovadna akademija, ki bo 1. julija ob 2030 na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Viski Sokol je danes edino društvo, ki je brez lastnega telovadišča. zato bo už.val gostoljubje pri Ljubljanskem Sokolu. Uprava Ljubljanskega Sokola je brezplačno odstopila vi-škemu Sokolu svoje telovsdišče. kjer bodo vse jubilejne svečanesti: akademija, predstava na prostem in javni telovadni nastop. ■ Za telovadno akademijo so priprave v polnem razmahu. V telovadnici je večer za večerom kakor v čebelnjaku, vsi telovadni oddelki se marljivo nripravljajo za ta svoj nastop, ki mera biti res elitna prireditev našega Sokola v jubilejnem letu. Oruštveni strokovni odbor je določil za akademijo izredno lep in bogat telovadni spored. Poleg telovadnih tečk na orodju in posebnih sestav, bo krona akademije Kresna noče, veličastna telovadna skladba, ki jo je sestavil za vse telovadne oddelke načelnik br. Maks Nahlik. Ta točka bo pr; učinkoviti bengalični razsvetljavi ena najlepših, kar smo jih doslej videli na naših akademijah. Po akademiji re bomo pripravljali za glavni slavnostni dan, 6- avgusta, ko bomo razvili dečji prapor in priredili javni telovadni nastop na telovadišču v Tivoliju. Vse priprave so v polnem razmahu. Vabimo bratska sokolska društva, da se naših jubilejnih svečano-ti, ki bo na njih nastop.la tudi naša hrabra vojska, udeležijo v polnem številu. Zdravo! Sokoi Zg. Siska. Pohitite jutri na Te-lovo popoldne v idilično Zg. Šiško, kjer bo otvori Sckol v novozgrajenem domu ob 17. s telovadno akademijo svojo telovadnico. Podpiite s svojo udeležbo idealna stremljenja te najmlajše ljubljanske sokolske edinice, ki ii je v okviru Petrove petletnice v devetem letu ivojega obstoja z velikimi žrtvami na krasno ležečem i nvelikem letnem telovadišču zgradila lasten dom. Po akademiji bo v vseh prostorih novega doma sokolska zabava. Za buf-fet je dobro preskrbljeno, pa tudi plesalci se bodo lahko prijetno zabavali ob zvokih društvenega jazza. Zdravo! Sokol Vič vabi svoje članstvo in naraščaj, da *e jutri na Telovo udeleži v polnem številu otvoritve sokelskega doma in akademije Sokola Zg. Šiška. Zbor v civilni obleki z znakom jutri ob 15.30 na vrtu sokolskega doma, odkoder bo skupen odhod v Zg. Šiško. Vsi točno in zanesljivo! Zdravo! SODRA2ICA. Sokolsko društvo v So-dražici bo proslavilo v nedeljo 18. junija 301etnico svojega obstoja. Dopoldne ob 9. bodo skušnje vseh nastopajočih oddelkov, popoldne ob pol 15. povorka, nato pa telovadni nastop na letnem telovadišču. Po končanem nastopu bo zabava s plesom. Vsa bratska društva in čete v našem okrožju vabimo, naj se udeležijo v Čim večjem številu te naše jubilejne proslave. Velika gasilska tombola v Kamniku Kamnik, 6. junija V nedeljo je bila v Kamniku velika gasilska tombola. Krasni dooitki in lepo vreme so privabili v Kamnik toliko ljudi, kakor smo jih vajeni videti le ob najbolj slovesnih prilikah. Popoldanski kamnišk; vlak je bil nabito poln. vse je hitelo na glavni trg iskat svojo srečo. Nestrpno so se lju:lje gnetli okrog tribune, kjer je poslovala komisija. Malo pred 16. je bil napovedan pričetek. Igralo se je samo za čmkvine in tombole. Cinkvinov je bilo 105. tombol pa 19. Že pri 9. izvlečeni številki je prišla na oder Marija Mrak iz Mengša in odnesla prvi činkvin. Potem se je pa pri vsaki izvlečeni številki oglašalo vedno več srečnih igralcev, ki so prihajali razburjeni na oder in odnašali lepe dobitke. Kmalu je bilo konec cinkvinov in napovedovalec je razglasil, da se igra samo še tombola. Razburjenje je naraščalo od številke do številke. Ko je bila izklicana številka 47. so £e od vseh strani oglasili ljudje in na odru se je pojavilo kar sedem srečnežev. Ko je komisija ugotovila, da so vse tablice pravilne in vse številke na nj.h izJUica-ne. je sporočila srečnim dobitnikom, da so zadeli par konj. met orno kolo in pet navadnih koles, za katere morajo ali žreba- ti ali pa si v?e dobitke skupno razdeliti. Zedinili so se. da ostanejo konji, motor in kolesa skupna last vseh, da bodo vse skupaj lepo prod/ili in izkupiček razdelili. Srečni debitniki so bili: Resnik Karlina iz Kamnika, Vidic Frfrnc iz Nevelj. Šimenc Marija iz Vrh polja, Kartelic Franc iz Kamnika. Mlakar Ana iz Tunjic, Marn Franc iz Komende in Rems Tom n ž iz Za- gorice pri Kamniku. Na ta nnrin so glavni dobitki prišli v roke res najpotrebnejšim, delavcem in uhožnim kmetovalcem, katerim se bodo jurčki ki jih bodo dobili od izkupička kar prilegli. Nato je bilo iz-klicanih šf> nekoliko številk, še 12 jih je z veselimi obrazi prišlo na oder, kjer so dobili lepe dobitke, in tombola je bila končana. Gasilska četn je s svojo tombolo dosegla lept uspeh. Dobitki to prišli v roke najpotrebnejšim, gasilska četa pa si je pridobila nekaj denarja, s katerim si bo nabavila novo grsilsko orodje. Letos bo samo v kamniškem srezu kar 26 tombol. Kako se bodo te tombole obnesle, je veliko vprašanje. Pri nekaterih, ki so že bile. so gas.lske čete imele precejšnjo izgubo in bodo v bodoče prav gotovo temeljito premislili, preden bodo priredili novo tombolo. Pevski jubilej na V nedeljo 11. tm bo na Jezici spet velik pevski praznik. Domače pevsko društvo >Zora« bo proslavilo 201etnico obstoja. V ta namen bo priredilo na prost ranem vrtu gostilne »Poiski car« na Jezici veliko vrtno veselico, združeno z vrtnim koncertom. Na tem koncertu, čigar pričetek bo ob 3. popoldne bo sodelovalo poleg domačega tudi več ljubljanskih in okoliških pevsk.h zborov, tako * Sloga« iz Ljubljane. ^Bežigrajsko pevko društvo«, pevsko društvo »Domžale«, pevsko društvo >Zar-ja« iz Tacna, pevsko društvo ^Hugolin Sattner« iz Most pri Ljubljani, »Smarno-gorski pevski zbor« iz Tacna, pevsko društvo >Moste«, ( j>Delavsko glasbeno društvo« iz Ljubljane, pevsko društvo >Sa-va« iz Ljubljane, in bržkone še nekaj naknadno priglašenih zborov. Na vsak način bo koncert, pri katerem bo sodelovalo kakih 150 do 200 pevcev, na Jezici nekaj edinstvenega. m Prijatelji lepega petja in prijetne zabave pridite, da čim lepše proslavimo pevski praznik. Na veselici, ki bo sledila, bo še sodelovala godba ^Zarje« iz Ljubljane. Požar v Mali vasi Stožice, 6- junija Včeraj ob 6- je nastal požar na nepojasnjen način pri zidarskem mojstru Ivanu Erjavcu v Mali vasi na Jezici. Ogenj je .zbruhnil nad hlevom, ki je bil dobro založen s senom in zidar, kim lesom. Razširil se je zelo hitro in je zajel precejšen del poslopja. Veter, ki je močno pihal od vzhodne strani je preprečil razširitev požara na posestvo Lovra TJrbanca, ki je tik Erjavčeve. Takoj, ko je izbruhnil požar, so že prihiteli gasilci z Jezice, na pomoč pa je prišlo še več brizgaln, ki pa niso več prišle v poštev, ker je bil požar že domala udušen. Erjavec trpi precejšno škodo; seno je popolnoma uničeno, pa tudi precej cementa je postalo neuporabnega. SREČKE LOTERIJ K REJCEV MALIH ŽIVALI ao naprodaj v vseh trafikah in na velesejma. j Slovenci v Ameriki Iz dopisov, ki jih pošiljajo naši rojaki slovenskim ameriškim listom, posnemamo, da so slabo informirani o naših zadevah ter da čitajo po večini le poročila o pobojih, kakor piše neki dopisnik iz Kanade. Razen tega se pritožuje, ko pravi, da po navadi še vedno pošiljajo svojcem v pismih denar in da gredo pisma zadnje čase po večini v >večno pogubljenje«. Tudi mi ne zvemo mnogo o življenju Slovencev v Ameriki, ameriški listi poročajo po večini le o smrtnih primerih naših ro_ jakov. V bolnici v Broocklvnu je umrla Ivanka Hude. po rodu iz Domžal. V Ameriki je zapustila razen moža tri pastorke, brata in sestro, v stari domovini pa dva brata in sestro. V Anaoondi je umrl aprila Ignac Miler. doma iz Begunj pri Cerknici. Miler je bil trgovec s pijačami. Zapustil je ženo, 2 sinova in 4 hčere. V Milvvaukee je umrla maja Alojzija Griesbacher, stara 42 let, doma iz Ivan j cev pri Radgoni. V Ameriki je živela 27 let. Zapustila je mo_ ža in sestro, v domaČem kraju pa 6 bratov in 2 sestri. Ob koncu aprila je umrl v Milvvaukee tudi Franc Pavčnik, star 50 let. doma iz Loke pri Zidanem mostu. V domačem kraju je zapustil več bratov in sester. V starosti 56 let je pa umrl Josip Levar, doma iz Kokarjev pri Mozirju. V Ameriki je živel že od 1902. Zadnje Čase je bU gostilničar. Četrtek, 8. junija. Ob 8.: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 9.: Verski govor (g. dr. Ciril Potočnik), 9.15: Prenos prvega blagoslova procesije, 9.30; Napovedi, poročila, 9.45: Plošče, 10.30: Orgelski koncert, g. prof. Pavel Ran-čigaj, 11.30: Praznični koncert radijskega orkestra, 13.: Napovedi, 13.20 Ljubljanski godalni kvartet, 14.: Od bajke do bajke (plošče), 17.: Kmet. ura: Pomen in ureditev kletarske zadruge (g. Pečovnik Kon-zar), 17.30: Otroci pojo in kramljajo (nastop vodi gdč. Slavica Vencajzova), 18.: Vesel domač koncert, igra radijski orkester, 19.: Napovedi, poročila, 19.30: Nac ura: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije, 19.50: Slovenski vokalni kvintet, 20.30: Prenos z velesejma, 21.15: Plošče, 22.: Napovedi, poročila, 22.15: Slovanski skladatelji (plošče). Petek, 9. junija. Ob 12.00: Iz naroda med narod (plogče), 12.45: Poročila, 13.: Napovedi, 13.20: S pesmijo za slogo! Jugoslovenski koncert radijskega orkestra, 14.: Napovedi, 18.: Ženska ura: Dvignil sem svoje oči k goram! (ga Zora Orel), 18.20: Vesel drobiž (plošče), 18.40: O problemih borbe proti tuberkulozi (dr. R. Neubauer), 19.: Napovedi, poročila, 19.30: Nac. ura: O pomenu borbe proti tuberkulozi (dr. Luke Vučinič), 19.50: Zanimivosti, 20.: Za kratek čas (plošče), 20.30; Spevi iz Puccinijevih oper. Sodelujejo: ga Ksenija Vidali, članica opere, g. Ado Darijan in radijski orkester. Dirigira D. M. Sijanec, 22.: Napovedi, poročila, 22.30: Angleške plošče. Sobota, 10. junija. Ob 12.: Vesela godba krajša čas, tt.45: Poročila, 13.: Napovedi, 13.20: Venček plošč igra za vas! 14.: Napovedi, 17.: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih, b) Striček Matiček kramlja in prepeva, 17.50: Pregled sporeda, 18.: Za delopust igra radijski orkester, 18.40: Pogovori s poslušalci, 19.: Napovedi, poročila, 19.30: Nac. ura: Osnove slovenske književnosti (dr. Pavel Breznik, Bgd), 20.: Zunanja politika (g. dr. Alojzij KuharX Strmu 6 »ILOVENSEI NARODc,Biđa, T. jtmrja 1as». stev. 128 Kaj je dovoljeno in prepovedano prezidentu Francije V splošnem je znano, da ^o zajamčene pravice prezidenta francoske republika večje, kakor na primer angleškega ali drugih kronan i h glav v Evropi. Manj znano pa je. kakšne pravice uživa francoski prez_dent v cerkvenih zadevah. Tako ima n. pr. v vsej Franciji edino p rezident republike na razpolago prenosni cltar. ki si ga lahko da postaviti kjerkoli in sleherni francoski duhovnik je dolžan na preziden-tcvo zahtevo vsako uro podnevi ali ponoči mažr-i-ati v prezidentovi prisotnosti. Prezident far.i tudi pristop v vse francoske samostane, tudi v tiste, kjer j« najstrožja klavzura. Prav tako p h. ima pravico občevati tudi z iz cerkve izobčenimi osebami. ce=a.r ne sme niti papež. svoje plače, temveč tudi od jSUaejske palače, kar nikakor ni malo, saj ta davek znaša 1.000.000 frankov na leto. Za osebno varnost prezidenta skrbi posebna komisija, ki šteje i kupno s komisarjem in inšpektorji 13 članov. Prežident francoske republike je edini prebivalec Pariza, čigar dem nima nobene številke. — Ce prezident pokloni komu kakšen dar. sme biti to W sevreška vaza. D:*žavna tovarna j*? dolžna dati mu t p vazp po zrižani ceni po 300 do f>00 frankov V r! zr .-ki palači si ni š."* noben prezident pr hranil premoženja. — Aleksander Mi!!f i?nd. edini živeči izmed bivših prezidentov fiancoske republike, se je moral preživljati z dohrdk svoje odvetniške pisarne kajti 9 sen. ■ i plačevati davek ne le od Znamcn.t. berlinski grad Believue, ki je bil lani preurejen za bivališče gostov nemške države, je začel bud t: zadnje čase veljo pozornost tudi pri na> ob priliki ^:ska kne^a namestnika Pavla v Berlinu, ker je tudi knez Pavle prebival v njem. Bivši kraljevski ffrad stoji v zelo lepi. slikoviti okolici v bližini glavne berlinske prometne žile. V zadnjih letih je bil v njem nemški narodopisni miizej. Toda njegova lepota in krasna okolica ea upravičujeta za druge namene. Zato se je lani Hitler odločil ga prezidati v stalni dom gostov nemške države. Grad je bil sezidan 1. 1775. Dal ga je sezidati mlajši brat Friderika Velikega princ Ferdinand. Projektatn je bil arhitekt Boumann. mlajši sin znamenitega vrhovnega stavitelja Friderika Velikega. Princ Ferdinand je kupil zemljišče, kjer je stala usnjarna in ker je bil varčen, je zahteval, naj bi arhitekt pri zidanju uporabil tudi tovarniško poslopje. Zato je ostal ohranjen del tovarne. K temu delu je bilo prizidano grajsko poslopje. Ob gradu je dal urediti velik park, v njem na postaviti številna kiparska dela. Ko na se je v grad naselil princ Ferdinand, se je začela prva slavna doba Bel-levueja. Princ je bil velik prijatelj družbe in imel je tudi srnisel za umetnost, godbo in gledališče, zato so se v gradu shajali pogosto tudi številni umetniki. V gradu je bilo domače gledališče, kjer ie kot diletantka igrala tudi princesa in poznejša kraljica Louisa, kar je takrat vzbujalo veliko pohujšanje. Tudi Schiller je bil gost Bellevneja Med napoleonskimi vojnami je padel starejši sin grajskega gospodarja princ Ludvik Ferdinand, njegov mlajši brat Avgust ie pa bil ranjen in ujet pri umiku od Jene. Zato je ostal princ Ferdinand v Berlinu kot edini član kraljevske rodbine. V Believueju je bil nekaj časa tudi Naooleon. Za delj časa se je pa * a m nu'irom na letošnje deževno vreme paziti, da kupimo samo zdra- MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. puzno Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 1 Din MORJE vam nudi najlepši počitek in zdravje. Kompletna oskrba -vključno takse - - 40 din. Pen-sion Manja Pilaš. Sv. Jakob, Šiljevica. S parnikom eno uro od Sušaka- 1S52 MALI OGLASI v >Slovenskem Narodu« imajo siguren uspeta! Beseda 0.50 par. 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, m ono gramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din »Julijana«, Gosposvetska c. 12. 3. T. Okasa tablete Pri spolni slabosti poskusite OKASA tablete za m o S k e 100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: lekarna Mr. Rozman Mir«**lav. Beograd — Terazije 5 Ogl. reg S. Br. 5846 39 PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pn P R E S K E R J U Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 1 T Klasične in navadnejše mobilje ima stalno v zalogi Pohištvo »MALENŠEK« EJTBEJANA Celovška cesta št. 258 Razstavlja v paviljonu vEr na Ljubljanskem velesejmu 18 LETNO DEKLE z dežele išče službo v pomoč nihinji ali za sobarico. Poštena, zna tudi nekoliko šivati. Po-ludbe na Micika Svetec, Žerjav, pošta Crna pri Prevaljah. 1S51 BRIVSKI POMOČNIK dober delavec, vojaščine prost. išče stalno mesto. Nastop takoj. Cizerlin Anton, brivski pomoćnik. Varaždin. Florjanska ul. 8. 1884 STAnOVAnJA SOBE ZA LFTOVIfrCARJE se oddajo v posredni bližini Rogaške Slatine, po din 30.—. 25. . 20. - in 15. dnevno. Po želji tudi dobra domača hrana. Natančno se poizve v posredovalnici Novotnv. Gosposvetska C 2. 1^9 KRASNA STANOVANJA v novi stavbi oddamo. Vprašati: Ptujska c. 40, Tezno pri Mariboru. 1885 POSEST LEPO POSESTVO zidana hiša, kozolec, vse z opeko krito. 16 oralov zemlje, pol ure nad Hrastnikom, prodam. Cena po dogovoru. — Kremžar Franc, Sv. Marko 31, pošta Hrastnik ob Savi. 1853 MALO POSESTVO četrt ure od postaje zelo ugodno prodam. Vse v dobrem stanju. Interesenti naj pišejo na naslov: Završnik Ivan, Rimske toplice. Pridem na postajo. 1S87 VARNO NALOŽEN DENAR Proda se zaokroženo posestvo v Srednjih Gameljnah, 50.000 m'-, primerno kot letovišče. — 2 stavbni parceli 528 in 770 m*2, neposredna bližina trnovske rerkve. Ugodni plačilni pogoji. Naslov pove uprav SI Naroda. 1880 13 UPI M TAMBI RAČKE IN STRT MEN TE rabljene in še dobro ohranjene kupimo. Ponudbe na -Društvo kmetskih fantov in deklet e — Cešnjica v Bohinju. 1883 ve, kajti nagnite povzročajo v trebuhu vrenje, ki je zelo škodljivo zdravju. Jagode uživamo naravne ali posute s sladkorjem, izvrstne so rudi s smetano. Nekateri jih polivajo še z vinom. Proden postaviš jagode na mizo, jih poli j z vinom in potrosi s sladkorno moko. da bodo jagode vpile sladkor. Tako poManejo okueroejše. Hotel ]e pobrati rože iz vode V Versobcn je hotel neki Louis Gygi pobrati Šopek rož, Id so plavale po vodi. Nagnil pa ^e je čez breg tako nesrečno, da je izgubil ravnotežje in je utonil . NAJLEPŠI OKRAS SOBE JE knjižna omara Z LEPO IN OKUSNO VEZANIMI KNJIGAMI — LEPO VEZAVO, OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE, VAM OSKRBI KNJIGOVEZNICA JOŽE ŽABJEK LJUBLJANA, DALMATINOVA 10 TELEFON STEV. 24 — 87 IZDELAVA VSAKOVRSTNIH TRGOVSKIH KNJIG PO NAROČILU, KAKOR TUDI VSEH DRUGIH V TO STROKO SPADAJOCIH DEL — LASTNI CRTALNI STROJ BRATJE T U M A Z. Ljubljana - Moste TELEFONSKA ŠTEV. 45-08 PREDELOVALNICA IN TISKARNA SPECIALNIH PAPIRJEV: TRANSPARENTN1 PAPIR, ALUMINIJEVI FOLIJI STANIOL ITD. AUTO-S Konstrukcijo in oelouanje šasije si lahko ogledate na automobilski razstaui u šotoru Ljubljanskega uelesejma Fkxence Riddellova: 41 Plevama (jute en Misel, da bo De rek strogo kaznovan, jo je gnala v obup. toda razen obupa in telesne utrujenosti je čutila še vedno skelečo bolečino v glavi. Pritisnila je dlan na senca, prizadevajoč si pomiriti živce. Toda vsak ropot in vsako guganje v kočiji po kota-njasti cesti je samo poostrilo bolečine. Slednjič je prispela kočija do hotela. Fenella je izstopila, plačala arabskemu kočijažu in se obrnila, da bi odšla v hoteL Ni pa opazila avtotaksija, ki se je bil prav kar ustavil tik za njo. Opazila tudi ni moža. ki je bil izstopil iz njega. Bil je David Kent, ki je bil pravkar prispel po celonočni vožnji iz Orana. Bil je nekoliko presenečen, videč Fenello tako rano pred hotelom. Odslovil je šoferja, izročil svoj kovčeg hotelskemu vratarju in odhitel za njo. Njen bledi obraz s temnimi kolobarji pod očmi mu je takoj povedal, ko se je obrnila k njemu, da bi mu odzdravila, da se je zgodilo nekaj zelo važnega. Prijel jo je pod roko in jo molče odvedel k njeni sobi. Vstopil je z njo in zaprl vrata za seboj. Potem, ko je Fenella omahnila v naslanjač, jo je vprašal s tihim glasom, polnim sočutja: — Kaj se je zgodilo, miss Graveva? Molče ga je gledala. Nejasne misli so ji rojile po glavi. Kako bi mu mogla praviti o teh nočnih grozan? Kaj bi mislil o Dereku — in o nji? On. tako odkrit in pošten, človek nekoliko starokopitnih nazorov, kaj bi sodil on o dejanjih moža, ki je hotel ugrabiti drugemu moža leno in kakšno sodbo bi si ustvaril o ženi, ki je bila pripravljena preživeti noč z Arabcem0 Ne, tega mu ne more povedati. Toda — tako je razmišljala Fenella — ali mu sploh moro prikriti, kaj se je zgodilo? Prej ali slej bo David Kent zvedel, kako .strašne smrti je umrla Vanda. A ona. Fenella. je v to zapletena — in Dc-rek tudi. Ni izključeno, nasprotno zelo verjetno je. da bo policija odredila preiskavo in da bodo zaslišali tudi njo. Zadrhtela je pri tej neprijetni misli. Mora se torej bati novih neprijetnosti. Kako jim bo mogla kljubovati? Še svoj živ dan ni potrebovala nasveta in pomoči tako. kakor zdaj. A ta mož. ki jo mirno gleda z vprašujočimi očmi. ji bo lahko nudil oboje, nasvet in pomoč. Saj ima ves pogum in moči, ki so njo vsaj zaenkrat zapustile. Imel je pa še nekaj drugega, nekakšen čuden magnetizem, ki je vso prešinjal. In Fenella Graveva je naenkrat spoznala, da mu mora vse povedati. Povešenih oči je je!a pripovedovati. Govorila je hitro in glas se ji je tresel. David Kent je sedel nasproti nje in jo molče poslušal. Ni mogla uganiti, kakšne misli mu roje po glavi. Toda za to se ni zmenila, govorila je hitro in gojila vroče želje, da bi čim prej končala to mučno izpoved. Zdelo se ji je, da ji bo zelo odleglo, če bi se ji posrečilo prenesti vsaj del svojega težkega bremena na Davida Kenta. Govorila je o Arudiju ben Gammi: ne morem si misliti, čemu me je prav za prav tam zadrževal dolge ure. To je bilo kruto. In vendar je bil z menoj povsem dostojen. Morda se ni zavedal, kako trpim, ali pa me je hotel kaznovati zato, ker sem ravnala z njim kot sovražnikom. Razumem, da je sam trpel hude duševne muke in morda ob njih ni mogel razumeti, da trpim tudi jaz. Toda kdo bi mogel razumeti, kaj se plete v mislih takega Arabca. Na površju je civiliziran, v notranjosti je pa še vedno puščavski divjak. — Da. in ta divjak mi bo moral marsikaj pojasniti, če bom še kdaj deležen časti, da se sesta-nem z njim. — je dejal David Kent mračno. — Ne, nikoli več se ne bosta srečala! — je vzkliknila Fenella. — Saj je umoril Vando in policija ga mora aretirati — takoj ga grem ovadit! Hitro je vstala in kar tresla se je od razburjenja. Davi Kent ji je pa položil roko na ramo in jo potisnil nazaj v naslanjač. — Tega ne boste storili, — je dejal. Ne dovolim, da bi se mučili s tem, vsaj danes ne. Saj ste morali že itak preveč pretrpeti. Najejte se, potem pa pojdite takoj k počitku. Nihče vas ne sme danes motiti. Vse. kar je treba povedati ali storiti, povem ali storim jaz sam. Toda — za Dereka se strašno bojim, — je zaše-petala. — Kaj neki se bo zgodilo z njim? Morala bi... Toda zaradi skeleče bolečine v sencih je morala naenkrat obmolkniti. Vse moči so jo bile že zapustile. Vsa njena okolica je izginila v neki čudni sivi meglovini. Zdelo se ji je, da sliši Kentov glas iz neskončne daljave, vendar je pa Se slišala, kako ponavlja, da mora vse prepustiti samo njemu ... da se mora odpočiti ... da si ne sme delati nobenih preglavic več. Njegova roka je še vedno ležala na njeni rami in pri tem dotiku jo je počasi prevzemal občutek globokega pomirjen j a. Da, vse bo storila, kar zahteva on od nje... Bilo je tako prijetno poslušati njegova povelja. Cez dobre četrt ure je prinesel natakar zajtrk, toda Fenella je popila samo malo čaja in takoj je legla k počitku. Toda zaspati dolgo ni mogla. Zdelo se ji je, da se žimnica dviga z njenim telesom vred v zrak in da je njena glava prelahka, da bi se mogla obdržati na vzglavju. Kent je prišel k njenim vratom okrog poldne, potrkal je in na njen klic vstopil. Takoj je opa-: zil, da ji oči žare in da ima lica rdeča. Prijel jo je za roko, da bi se prepričal, kako ji bije srce, Njena vroča roka in naglo utripanje srca sta mu povedala vse. Cez pičle pol ure je že sedel ob njeni postelji francoski zdravnik. Potrdil je Kentov sum. Fenella je bila postala žrtev nalezljive bolezni, ki je tiste dni razsajala po vsej Severni Afriki. — To je nekakšna hripa, ki se Siri izredno hitro, — je pojasnil zdravnik Kentu. — V Tizigounu razsaja že teden dni in obolela je najmanj že polovica mesta. Gospodična bo imela do večera hudo vročico in mrzlica jo bo tresla najmanj štiriindvajset ur. Poklicati bo treba strežnico, ki bo ostala pri nji, dokler temperatura ne bo padla. Zdravnik je Fenelli previdno povedal, da je zbolela, toda dekle je sprejelo to vest povsem ravnodušno. Ni se mogla več braniti, moči so jo bile zapustile tako, da se ni mogla več boriti. Proti večeru se ji je že bledlo in od vsega tega, kar ji je pripovedovala angleščine nevešča strežnica, ni razumela niti besede. ... Ne razmišjlajte o tem, kar se je zgodilo, zlasti pa ne govorite o tem z nikomur, dokler ne bom mogel priti k vam. «tcv. 128 >S L OVE NS K F NAtOffe, mm*. T. M* im Sifon T LJVBUASCASE in POTNIKE, ki za velesejem in po drugih opra\-kih prihajajo ¥ Ljubljano, opozarja mo na novost, ki pomeni uvažei-anja vredno pri dohitel'. V restavraciji na g!a\-nem ko/od\r>ru je bil nedavno obno\*!jen \*elik. elegantno in z estetskim okusom opremljen salon, ki po daljšem času spet nudi možnost družabnih priredite\: zbormani in sestankov, kar bo posebej zanimalo se gor te z dežele, ki imajo zmerom radi pri roki svoj viak. Sijajno pripraven je ta salon a skupna kosila ali starvnortne bankete. Tudi v ostalem ^ je oprema restavracije pod skrbnim vodstvom re-s*a\Taterja Cirila Majcna v zadnjem času vidno modernizirala. Kuhinja je opremljena s hfadilninri napravami in x*semi no\itetam: tako. da te č/ovefc poMrežen zmerom s pr\'0\'rstnimi jedili. Tisti, ki odhajajo na vlak, in oni. ki s* po preču ti noči zaželijo okrepčila. dobe lahko že na vse zgodaj izborno kavo. čaj. znano dober %olaž. vampe itd. Tudi pijače so v veliki izberi in najboljše. Poznavalci \"ina posebno hvalijo //redno dobri cviček, kraški teran, ki mu pravijo želodčno zdra\-ilo. yvensk\' rizling z Gorenjega vrha \ goricah in župsko siaro črnino, »burgundec—Rekord«. Saibolj privlačno pa je. da so cene kljub skrbni, hitri in prvorazredni restavracijski postrežbi solidno nizke. Preden oddaš pleskarska in 11 Carska dela, se obrni na nas! FR. REBERNIK stavbeni — pohištveni pleskar, ličar — slikar in črkosfikar Ljubljana, Komenskega 22 za dohrn delo jamčimo — Cene konkurenčne: Telefon 31-77. A. BIRKE VIICTORIA« KOLIBA PRVOVRSTNA no nizJd ceni nudi rvrdka Ljubljana — Mestni tre »- Oglejte si veliko zalogo koies na vele.sejmu v paviljonu »F-.. Gradbeno podjetje ANTON MAVRIC Trrieva c. SS izvršuje visoke in nizke zgradbe ter vsa v to stroko spadajoča dela strokovno in brezhibno. Izvršuje nacrte in skice ter daje brezplačno strokovne nasvete. — Podjetje ima vedno na razpolago gradbeni material iz lastnih kamnolomov in gramoznic kakor tudi vse vrste kamna, kamnoseško in grobo obdelanega, naravne kamnite plošče za tlakovanje hodnikov po vrtovih in ograjenje gred. nadalje nudi postpalnl material kakor zmlet pesek iz kamna ali navaden pesek iz gramoznic ter razne vrste dolomitnega peska. Telef. 33-82. Specialna trgovina vsakovrstnih rib. rakov in divjačine. Stalna zaloga živih postrvi. Izvršuje naročila za vse kraje Slovenije RIBA ff fff J. OGRINC j LJVBLJANA Lingarjeva ulica Naslov za brzojavke: >Riba«. Telefon 25-84 Kupujem stalno vsako količino ustreljene divjačine. S S i Beneški jarmeniki. cirkularke. nihalne žage najnovejše sestave, brusilni stroji. Itel—ni deli k pogonu mlinskih kamnov, satvornice. Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kovanega železa in s prav ugodnim grelnim učinkom S T a O J N O PODJETJE It. \Vil I manu LJUBLJANA, SLOMŠKOVA UL. 3 Elektrotovoma in jamska dvigala, vitli, dvigalne in transportne naprave. Projektiranje in opremljanje žag, mlinov in drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. — Razne ponudbe brezplačno. — Na željo obisk strokovnjaka. Telefon 20-55 l i u h h m irrTrTr-it-inr h nnnmillllimilUlin METROPOL MIKLIČ Masarvkova cesta, št 20-24 (nasproti gl. kolodvora) 140 sob. Centralna kurjava. Topla in mrzla voda. Dvigalo itd. Prvovrstna kavarna in restavracija. Dvorana za prireditve in shode. Garaže. Zmerne cene. Točna postrežba. 0 □ O □ Telefon št. 27-37, 20-22 NIKDAR ne boste obžalovali, če si ogledate na velesejmu v paviljonu »G« razstavljene „V1KTOR1A" ki so stalno v obratu. Takšen stroj je v vsakem gospodinjstvu za pranje perila nujno potreben. Glavni zastopnik: Gustav Ptic LJUBLJANA, Tržaška c 9, tel. 26-97. Mehanična delavnica za tiskarske stroje pletilne in šivalne stroje LJUBLJANA Celovška cesta so—Tel« 20-53 Točno in solidno! STAVBNA DRUŽBA D. D u Tvrševa cesta 17. tel 20-46 ObratovalMče: ftmartinska cesta 32, tel 23-93 Kot stavbno in tesarsko podjetje projektira In gradi visoke in talne zpradbe vseh vrst. inventar, lastne delavnice in pomožne obrate NOV «<*šs* ižbukom mmmi PUDER ZA LICE Enajst la>kajočih barv na ravnost iz Pariza, ki so primerne za vsako dnevno dobo. Vidite jih lahko skozi okence na bobniču škatlje. Finejši fn lažji kakor kdaj prej. Z »zrakom je prevetren«. Edinstven nov vonj. Občuti se kakor živo. prešano cvetje z juga Francoske. Obdrži se na licu ves dan. ker je pomešan s »kremsko peno« (postopek je patenti ran). Popolnoma je »mat«. Ne daje bleska ne na dežju in vetru, in tudi ne pri potenju. Krasno novo pakiranje — velika škatija — najpopolnejša vrednost, ki ste jo kedaj 7/- dobili za svoj denar. % Nov puder Tokalon v škat-i ljah po Din 12.— in 20.— m Predno kupite Hahko Vf&lTB PRAVO BARVO SKOZI OKENCE NA BOBNIČU SKATLJE BREZPLAČNI VZOREC:' Vsak čitatelj tega lista lahko zda j -dobi *2eld okusno -kaseto s kremo Tokalon prožne ali bele barve) ter - puder^. Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino omot in dryge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug. Odio Zagreb. Praška Presenetljiva Jepota poki I 1 ? ZA NEKOLIKO DINARJEV „KUBO" brzoparilniki KOTLI ZA ŽGAN JE KUHO z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotli za sadne soke, filtri za vino, tovarniške naprave itd. najceneje pri tvrdki družba z om. z., LJUBLJANA Kolodvorska ul. 2S. Telefon 37-92 — Zahtevajte prospekte! »KOTLARKA« KAREL KAVKA LJUBLJANA — Žibertova 11 STAVBENIK rs TESARSKI MOJSTER TELEFON 20-50. gradi vsa v graditeljsko in tesarsko stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih, solidno In poceni. Inserirajte v „SIov. Narodu Telefon 49-57 FBANC MOSTAR Telefon 49-57 niiiiiimiuuiinu!!fliinf<;n!i!!!! LIVARNA KOVIN LJUBLJANA GALJEVICA 57 izdeluje odlitke tehničnih predmetov, umetnin (kipov, plaket), dalje okovja za stavbe, okraskov itd., iz brona, medi, rdeče litine, bakra, fosforjevega brona in drugih specialnih bronov, cinka in aluminija silumina itd. LJUBLJANA Opekarna: Vič, Cesta dveh cesarjev št. 114, tel. 26-46. Ustanovljena 1873 — Ima obsežen OPEKARNA NA VIČU proizvaja prvovrstno zidno in stresno opeko ia lastno porabo in za prodajo. KAMNOLOM V P0DPEĆI dobavila znani podpeiki lomi jen ec za kamnoseška in zidarska dela kakor za obloge, ograje, arhitektonsko opremo vrtov itd. TRGOVINA S STAVBENIM MATERIALOM Izključno zastopstvo tvrdke >SANAc d. d. iz Zagreba za prodajo mavca v vsej Dravski banovini. T0TRA tovarna trakov, družba z o« z« ▼ LJubljani, Aleksandrova $ izdeluje vse vrste trakov za čevlje, tako za športne kakor tudi za modne z okraski in priveski. Vrvice za ribiče, lanene in svilene. Stran 8 Stev. 128 LOVEN1ATRANSPORT Brzojavni naslov: I7 -IS, 37-1&, car. Linbl}ana — Miklošičeva cesta — Jugoslavija UVOZ Zastopstva in korespondentl v vseh industrijskih in trgovskih centrih tu- in inozemstva. zelezni&ko-carinski, ftpcdicijski In transportni zavod za industrijo In trgovino družba z o. z. — last. Josip L. Šilih Slovematransport. — Telefon 1 7 V O 7 EKSPOZITURE: pisarna 37-19 stanovanje 2419. JESENICE — RAKEK — MARIBOR — SUŠAK Špedicija — Mednarodni transporti — Odprema robe po kopnem in po morju HflP^/^TiH Skladišča — Prevozi — Avtotransporti — Preselitve s pohištvenimi vozovi — preko raznih tu- in inozemskih pri^Lanišč - Brzi zračni promet na vseh obsto- V Inkaso faktur in povzetij lečih zračnih proeah — Zbirni promet za tu- in inozemstvo — Reekspedicije mK/^r^Sv^i Zelezniško-carinski, tarifni in revizijski biro — Kontrola tovornih listov in carin- Strojni transporti ) I slu^ deklaracij — Reklamacije — Rekurzi — Transportni proračuni — Zelez- Carinska špedicija - Okrba uvoznega, izvoznega, tranzitnega ocarinjenja ter m*?lSp*,>^fcJ niško - tovorninske in carinsko - tarifne informacije — Oskrba transportnih raznih dovoljenj za carine svooodni in znižani uvoz 8K4^Sb J zavarovanj — Obavljanje vseh v transportno stroko spadajočih poslov i Kai imama in kaj delamo? i Ojačevalnenaprave za prenose govorov na javnih prireditvah prodajamo in posojamo. 2- M ikrof onske prenose oskrbujemo. 3. Vse naprave za ZVOČttl MlIO in sicer projektorje in zvočne naprave Zeli S Ikon prodajamo, montiramo in popravljamo. 4. Razpolagamo s prenosno ttapraVO Z3 Za ZVOCni kittO, s katero moremo v vsakem kraju prirejati zvočne kinopredstave. 5. Vse potrebščine za kino, kot n. pr. oglje, rezervne dele za projektorje itd. imamo v zalogi. Oskrbujemo Service za večino zvočnih kinov v Sloveniji. 6. Dobavljamo in montiramo električne zvonove. 7. Prodajamo in popravljamo radijSke aparate« 8. Bavimo se z vsemi tehničnimi vprašanji, ki zadevajo radijsko, projekcijsko in elektro-akustičtto 99 RADIO" dražba m m. LJUBLJANA - Miklošičeva c. 7. it-iefon &t.31*M> Teielon »t. SMO Lepa, suha drva, najboljši premog in vse druge vrste kuriva dobavlja Ljubljana, Dolenjska c. Kadar si nabavljat« STEKLO PORCELAN KERAMIKO KRISTAL oglejte si strokovno izbiro pri tvrdki AVGUST AGNOLA LJUBLJANA — TVRšEVA C. 10. TELEFON ST. 24-78. Kompletne opreme za kavarne, restavracije, gostilne ln gospodinjstvo. Parkete, trs tj e, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement, karbolinej, strelni lak, katran, JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo in razna izolačna sredstva dobite najceneje pri Gradaska ulica 22 ««« Telefon st. 25-15 Jos. R. Puh, WANDERER motocikli in bicikli, nenadkriljivl so v elegantni opremi in poznani kvaliteti WANDERER tvornica dobavlja motocikle s SACHS, A-U in ILO motorji — Motocikli WANDERER se dobijo v vseh strokovnih trgovinah in pri glavnem zastopstvu R. Prpić, Zagreb Vrhovceva ulica IS VSAK KUPEC DOBI TOVARNIŠKO GARANCIJO! I Trgovci ln mehaniki! Zahtevajte obSirne brezplačne cenike! Gospodinje, uradi, zavodi, podjetja! /V. SCHUMI ZA GOSPODINJSTVO SKRBITE VL ...JAZ PA ZA VASO KOZO! NIVEAV; CREHE Ni dvoma, da gospodinjska opravila škodujejo koži. Toda bodite brez skrbi, ker Vas NTVEA varuje pred škodljivimi vplivi. NIVEA Vam namreč krepi kožno staničevje, ohranja kožo zdravo in svežo ter ji daje mladostni izraz. Toda samo NIVKA vsebuje EUCERIT. okrep-čevalno sredstvo za kožo! 1*4. dr'' - j y/r JJ Vse manufakturno /% fk/J 9šP blago prodajamo po \lm/ h izredno nizkih cenah« jr ' I*e v Vašo korist bo, če IjJ nas čimprej obiščete! MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Žlender LJUBLJANA MESTNi TRG 22 0 o m o w o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o o o o ■ o o ■ o o o ■O I ODOS03 0DOIOIOIOIOICIOI ZALOŽBA »GESTA? ? TTTBLJANA. KNAFLJEVA UL. 5 Pravkar je lzala peta knjiga založbe »CESTE«: UAfilJE MAJEKJEVE Rudarska balada" ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma in domovine Rudarska balada" je Knjiga, ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zmerom iznova spet rad posegel po njej. Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 1«!K1 din. Knjiga se naroča pri: ZALOŽBI »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 kjer dobite po isti ceni tudi že prej iz&le knjige D. Ravljena »Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »Crna vojna< in Thompsona »Sivko«. CD 0 m o 0 6 o o ■ o o ■ o o o ■ o 0 ■ o ■ o ■ 0 o o ■ o CD Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 UiiiNlRIlUHI^ ŠIVALNI STROJI pogrezljivi, pokromani, lepo izdelani, z večletno garancijo znamke Veritas — Titan, pri tvrdki »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška c. 4 — Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26 — Ceniki franko! Proti škodam na Vaii lastnini (ogenj, tatvin* ski vlom, toča itd.) in na Vašem življenja (poškodbe udov na potovanju v hribe, na vožnjah po železnici, na avtomobilih, smrt doma aH tj doma itd.) Vas zanesljivo zavaruje ,SLHUIJH* JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI. D. D. z ekspoziturami v Mariboru in Celju in podružnicami v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku. Glavni sedež v Ljubljani, Gosposka ulica 12, telefon št. 21-76 in 22-76. Urejuje Franc Puc — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inse ratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani