Lsto VI., štev. 193 Ljubljana, petek 21. avgusta 1925 PoStnlna pavšallrana, Cena 2 Din g liha], ob 4. »jutra). n Stane mesečno Dm «5-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon Stev. ja. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul, St. s/L — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravniftvo: LJubljana, PreSernova ulica St. 54. — Telefon St. 36. loseratni oddelek: Ljubljana, PreSernova ulica St. 4. — Telefon St. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: L|ub-ljana St. 11.841 - Praha člslo 78.180, Wien'Nr. 105.141. Ljubljana. 20. avgusta. Oficijelno glasilo HSS, «Dom». je priobčilo očividno izpod peresa Stjepana Radiča proti jugoslovenskemu Sokol-stvu brezvestno kleveto. Med drugim piše, da nosijo jugoslovenski Sokoli samo sokolsko ime, stvarno pa so jastre^ bi in čuki. Po takem, da bi zedinjenie Hrvatskega Sokola s «takozvanim Jugoslovenskim. za prav batinaško - or-iunaškim. značilo samo smrt prave in zdrave sokolske ideje.« Ker živimo v času absurdnosti in političnih nemožnosti in ker se danes gosp. Radič žerira že kot nekak vrhovni gospodar v naši državi, čigar mnenje in kritika nekai velja, je treba na žalost izjavo Radičevega «Doma» o jugoslo-venskem Sokolstvu vzeti kot stališče, Se že ne oficijelnega. pa vsaj polusluž-benega faktorja v državi. Zato smo pri-morani v interesu velike stvari nele najenergičneie protestirati proti takim klevetam, marveč tudi jasno obrazložiti svoje stališče. Jugoslovenski Sokol ni organizacija od včeraj ali za jutri, marveč je v zvezi z vseslovanskim Sokolstvom najstabilnejša in najtrdnejša kulturna organizacija našega celokupnega naroda. Jugoslovensko Sokolstvo ie eden izmed glavnih nositeljev jugoslovenske ideologije in zato tudi eno glavnih oporišč našega državnega in narodnega edir.stva. Jugoslovenski Sokol si je zapisal na svoj prapor jugoslovenski državni in narodni program že davno pred razsu-lom Avstro - Ogrske, vsled česar je bil za svoje nacijonalno udejstvovanje go-njen od vseh mogočih narodnih sovra-gov. Od ustanovitve Jugoslavije naprei je Jugoslovenski Sokol z mirnim in neumornim delom seial med narod seme, ki morda danes še ni povsodi dovolj vidno vzklilo, a ki bo gotovo rodilo že v bližnji bodočnosti za državo in narod najlepših sadov. V razumevanju važnosti pokreta Jugosbvenskega Sokola ter ogromnega pomena njegovega nacijo-nalnovzgojnega dela, je kralj prevzel vrhovni protektorat nad njim ter je tudi radostjo privolil, da je bil prestolonaslednik Peter vpisan za častnega člana sokolskega naraščaja. V svoji prosvetni organizaciji je država z ukrepi vlade odločila Jugoslovenskemu Sokolu posebno važno vzgojno mesto. Ko so vstopili radičevci v vlado, je bilo poudariano. da se je njihova pritegnitev izvršila na podlagi programa nacionalnega in državnega unitarizma, iz izjav Stjepana Radiča v «Domu» pa se sili javnost v nove dvome in se vzbuja sum, da so bili s takozvanim RR sporazumom vendarle žrtvovani dosedanji temelji jugoslovenske unitaristične misli. Široki krogi naroda bodo rekli, da bi Stjepan Radič sicer ne mogel kleve-tati organizacije, ki je dosedaj vebala državi kot ena prvih, na katero se lahko zanaša narod, država in kralj. Na ugovor, da ie taka sodba pomotna. pa se avtomatično pojavlja alternativna ugotovitev, da je gosp. Radič s svojo drzno in sovražno kleveto samega sebe razgalil in pokazal, da ni iskreno pristal na nacijonalno državno politiko ter da e vse to. kar dela zadnje čase. le komedija in prevara. Psovati jugoslovensko Sokolstvo. znači psovati jugosloven sko unitaristično misel, znači napadati m rušiti nacijonalno stvar, ki je bila šest in pol let objekt jurišanja separatističnih in protidržavnih elementov. Dokler je Radič v abstinenci in v opoziciji daial take izjave, ni mogel škodovati razvoju naše nacijonalne misli, ako Pa tako govori danes, bo predstavlja Po lastnih zatrdilih menda merodainega Činilca državne politike, sicer ne bo ustavil sokolskega pokreta, a vendar je treba. da jugoslovensko Sokolstvo ve, tako sodHo o njpgovem stališču odgovorni voditelji naše države. Clara pacta, boni amici! Granice nolitičnega taktikiziranja so lahko tudi široke, a taktika odgovornih laktorjev v državi se od državne in narodne politike brez velikanske škode ne more in ne sme oddaljiti in noben «sno-razum« ne dovoljuie. da bi se smelo obuvati ra vse to, kar je vebalo v državi sedem let za dobro in plemenito. Jugoslovensko Sokolstvo bo samo ffialo braniti svojo čast in svoi ponos in bo gotovo ukrenilo vse potrebno, da dobi za radičevske klevete zadoščenje, ostaja nacijonalna javnost na opravičeno zahteva, da se rad;č°:vslce predrznosti in žal;tve tudi oficiielno razčisfiio. Radič hodi danes na dvor. komandna kralievske ministre, deln inspe'"cp'ske oosetp po ministrstvih, je član naš.? delegacij v Zvezi narodov ter sploh nastopa. kot da si ie državo dal prepisati na svoje ime — kakor pravi gosp. Puceli — a sme nekaznovano b'ntiti z nai-neverietnejšimi Psovkami naciionalni čut in ponos vseh zavednih Jugoslove-nov ter nizkotno proglašati za batinaško toloo ono organ:zaci;o. katere vrhovni Drotektor ie sam krali in katere član je niegov sin m bodoči nositelj jugoslovenska krone! Ni čuda. da je Radičev nanad na Sokolstvo izzval po celj državi vihar Konferenca naše delegacije za Zvezo narodov Delegacija je dobila vsa navodila za nastopanje v Ženevi. delitev dela v sekcijah. Raz Beograd, 20. avgusta, p. Danes od 10. do po! 13. se je v zunanjem ministrstvu vršila prva konferenca naše delegacije za zasedanje Zveze narodov. Prisostvovali so ji deelgati minister dr. Ninčič. Stjepan Radič. dr. Laza Markovič. Vasa Jovanovič. dočim se Miiutin Jovanovič nahaja kot poslanik v Bernu. Na seji ekspertov je bil tudi vseuči-liški profesor iz Zagreba, dr. Milorad Stražnicki. ki je dal vse potrebne tehnične podatke. Tajnik zunanjega ministrstva Ivančevič je nrečital delovni program šestega zasedanja Zveze narodov. V podrobni debati se je dosegel popoln sporazum glede razdelitve dela v sekcijah. Za zastopnike naše delegacije v poedinih sekcijah zborovanja so bili določeni: V prvi sekciji (pravne zadeve) za delegata dr. Vasa Jovanovič in za njegovega namestnika dr. Milorad Stražnicki. V drugi sekciji (vprašanja tranzita) delegat še ni določen, najbrže prevzame mesto delegata naš poslanik v Bernu Miiutin Jovanovič. V tretji sekciji (varnostni pakt in razorožitev) ie delegat dr. Laza Markovič. namestnik pa Stjepan Radič. V četrti sekciji delegat Miiutin Jovanovič. V peti (soci-jalna vprašanja) delegat Sriepan Radič in namestnik dr. Laza Markovič in končno v šesti (politične zadeve) delegat zunanji minister dr. Ninčič in namestnik dr. Vasa Jovanovič. Na današnji konferenci se je razpravljalo tudi v drugih važnih vprašanjih in se je določilo stališče naše deleeacije in to tudi za primer, da se nepričakovano v Ženevi načne vprašanje narodnih manjšin. Naša delegacija odpotuje v Ženevo 2. ali 3. septembra. Poprej se bodo še izmenjale misli z državami Male antante. Resno svarilo radičevcem «Politika» svari radičevce pred blatenjem Jugoslov. Sokola. — Razžcijenje kralja. — Uničili bodo sporazum. Beograd. 20. avgusta, r. Današnja «Politika» ie objavila zelo značilen članek ood naslovom «Po starem potu«, v katerem se bavi s pisavo zadmega Radičevega «Doma:> o jugoslovenskem Sokolu. «Politika» piše: Glasilo gosp. Radiča pozablja majhno stvar, pozablja, da stoji jugoslovenski Sokol pod naiveč-jo zaščito Nj. Vel. kralja Aleksandra, pozablia pa tudi drugo malo stvar, da se v Jugoslovenskem Sokolu nahajajo razen enega dela Hrvatov in Slovencev tudi vsi Srbi Sokoli, absolutno vsi. Tudi tretio majhno stvar, zelo ma'hno stvar, pozablia gosp Rndič, in ta ie. da je on danes član vladne večine, in tako se je iz pozabljanja v pozabljanie moglo zgoditi. da objavlja glasilo štirih kraljevih ministrov težvo žalitev kralja, četudi je danes več kakor monsrhistično ter težko žalitev Srbov, četudi ie danes za sporazum. Na tem potu se razbva eno in drugo, veroiemo pa. da to ni njihova žel'"a. — ^Politika« pravi nadalje: «Ako se bodo tako nanrei ?n!f1i od strani radičevcev So«koli in Srbi sploh, bo zamrl sporazum v srerh malih ljudi p'rei nego iih bo ogrel, in ako bo umrl v teh srcih, bo umrl tudi pri onih zgorai. pa naj bi bili kdorkoli v tem trenutku.« Italija slavi nettunske konve^ciie Ker je postala «signoria ?sso!uta del' Adriftico». Veliki manevri vojne mornarice. — M«sso!ini ostane vojni minister.— Stavka v Milanu. Rim, 20. avgusta a. Fašistovski list »Te-vere« piše z ozirom na nezadovoljstvo, ki je nastalo v Jugoslaviji radi nettunskih konvencij takole: »Jugoslavija je nestrpljiva in spremenljiva kar je pač napaka zelo mladega naroda brez skušenj. Mislimo pa, da bo razsodnost starega državnika Pašiča končno le prevladala in da se ne bo odgodila ratifikacija nettunskih konvencij. Če pa se odračuna nespametni ultranaciionalizem Jugoslovanov, mislimo, da italijansko-jugoslovenski sporazum že zato nikakor ne navdušuje naših sosedov, kar je pač znamenje, da so te konvencije koristne za Italijo«. *I! Resto de! Carlino« v posebnem članku »Fiume*, ki ga ie napisal reški profesor Gi-ovani Borelli. podčrtava, da je Mussolini od rimskih pa do nettunskih konvencij ostro streme: za tem, da Italiji zagotovi gospostvo na Jadranu. To njegovo stremljenje je bilo v Neitmru ovenčano s polnim uspehom Članek izzveni v zahvalni slavospev Mus-soliniju in čestitko Italiji, ki je končno vendar dosegla popolno gospostvo na Jadranu — »Signoria assoluta deli' Adriatioo«. Rim, 30. avgusta 1. Danes se je vkrcal kralj v Speziji na jahto »Savoia«. da prisostvuje velikim manevrom vojne mornarice. V kraljevem spremstvu so predsednik senata Tittoni, predsednik poslanske zbornice Casertano, kontreadmira! Sirianni, pod-tajnik v vojnem ministrstvu general Caval-!ero. podtajnik za zrakoplovstvo general Bonzani, načelnik generalnega štaba general Rndoglio in drugi vojaški dostojanstveniki. Manevrom bodo prisostvovali na posebni ladji tudi številni senatorji in poslanci ter novinarji (Glej poročilo na 2. strani Ur.) Vesti, da bo ministrski predsednik Mussolini odstopi! voino ministrstvo še neznanemu fašistovskemu veljaku, so neresn:čne in izvirajo iz krogov aventinske opozicije. Milan. 20. avgusta a. Davi je kljub nasprotnim sklepom eksekuttvne komisije federacije tekstilnega delavstva izbruhnila stavka, ki se je udeležuje 70 odst. vsega tekstilnega delavstva v Milanu. Stavka je izbruhnila radi tega. ker so tovarnarji naložili delavcem previsoke globe za tisti čas, ko so se radi praznovanja obletnice Matte-ottijeve smrti in za praznovanje 1. majnika odstranili iz tovarn. Kritičen položaj v Bolgarski Značilne izjave bolgarskega vojnega ministra, ki odkrivajo pravo stanje v današnji Bolgarski. najde svoje prave voditelje. Sedanji njegovi voditelji imajo svoje napake, toda z jasnim čelom morejo reči, da jih Beograd, 20. avgusta, p. Zadnje čase se je pojavil oster boj med bolgarskimi listi. Celo ono časopisje, ki je doslej podpiralo Cankova, napada sedaj vlado in zahteva, da odstopi in da napravi pro stor režimu, ki bolj odgovarja faktičnim razmeram v deželi. V zvezi s to časopisno polemiko je podal bolgarski vojni minister Vlkov nastopno iziavo: Napeto ozračje sedanjega trenutka mi nalaga dolžnost, da posvetim nekaj besedi tudi onim. ki segaio preko meie dopustnega in možnega. Nikakor nočem nosegati v strankarske borbe. Omejiti se hočem le na svoje mnenje in nič drugega. Napad na vlado že prehaja v napad na Bolgarsko. Vlado je seveda mogoče napadati in tudi posamezne ministre. Toda ako postajajo ti napadi žaljivi za Bolgarsko, ne more tega noben Bolgar dopustiti. Sedaj imamo tiskovno svobodo, čeprav smo v obsednem staniu. Ogorčen sem nad tiskom, ki piše iz demagogije, da je današnja vlada krvoločna in da se je uvedel režim umo rov. Zakaj se pozablja, da smo ravnokar preživeli revolucijo? Greh je, da se vladi očita nasilstvo. Bolgarski narod še ni izgubljen, ker stremi za tem. da ogorčenja. Uverjeni smo, da govorimo iz srca in duše vseh naprednih Slovencev in tudi tistih, ki jih je gosp. Pucelj prignal pod vrhovno komando predsednika Hrvatske seliačke stranke, ako kličemo: «Roke proč, klevetnik, od našega Sokolstva!« ie poiskala želja naroda. Nemoralno in brezvestno je, da se jim pripisujejo nemoralne namere. Prenehala so nasil-stva, umori in slično. Toda te umore je mogoče pripisati vladi le v tol:ko, v kolikor je kriva atentata na carja in zločina v cerkvi Sv. Nedelje. Pri oblastvih se je storilo vse, kar se je moglo. Kritika mora biti stvarna in se mora opirati na resnico in pravičnost. Umerje-nost in razumevanje sta potrebna na vseh straneh, tembolj ker je položaj Bolgarske težaven. Nobena vlada ni večna, ali izbirati je treba bojna sredstva. Ako se zahteva izprememba in rekonstrukcija vlade, je za to na razpolago ustavna pot in posluževati se je treba rednih sredstev. V listih, kavarnah :n gostilnah se govorijo vse mogoče reči, tako na pr., da se proglasi diktatura in da namerava ukre niti vlada to in ono. Nekateri govore, da je vojska razcepljena v več taborov. Vse to je laž in zloba. Vlada nudi vsakomur zakonito varstvo. Vojska je čvrsta kot granit in ščiti varnost naroda. Imejte vero v vojsko in ne vlačite njenega načelnika v strankarske boje! To izjavo vojnega ministra tolmačijo poučeni krogi tako. da pride po žetvi do prevrata, ki bo definitivno strmoglavil Cankova. Vsi znaki kažejo, da je Bolgarska na predvečeru važnih in usode-polnih dogodkov. Pričetek splošne ureditve vojnih dolgov Francoski finančni minister Caillaux na potu v London. — Francija namerava urediti svoje dolgove v Angliji in Ameriki. — Tudi obnovi pogajanja. Pariz, 20. avgusta a. Finančni minister | okoli srede septembra, da pride v Ameriko Ca!l!aux dospe v nedeljo v London. Razgo- , k pogajanju. vori o konsolidaciji francoskih dolgov se prične v pondeljek. Angleški zakladni kancelar Windsor Churchill, ki je sedaj na letovišču. se •••-ne v London, da se sestane s Cai!!auxom lnančni minister ob tej priliki ne bo obravnaval samo vprašanja medza-vezniških dolgov, temveč tudi druge finan-cl.ia!ne in gospodarske zadeve. Washington, 20. avgusta a. V nasprotju s prvimi vtisi smatrajo sedaj oficijelni ameriški krogi, da bodo koncesije, ki jih je dobila Belgija raztegnjene tudi na Francijo In Italijo. Kolikor je gotovo, za sedaj ne bo sklican kongres, ki naj bi razpravljal o tem vprašanju, temveč mu bo predložen sporazum meseca novembra, ko se snide zasedanje. Državni zakladni tajnik Mellon je izjavil, da je dobil oficijelno informacijo, da se bo francoska komisija za pogajanja glede ureditve francoskih dolgov Ameriki vkrcala V finančnih krogih zagotavljajo, da namerava Francija vzeti na newyorškem trgu novo posojilo 100 milijonov dolarjev, da M stabilizirala svojo valuto in finansirala prvo ar.oiteto za odplačilo svojih dolgov. Dalje se govori, da bo tudi Italija naložila v New-Yorku 100 milijonsko posojilo. Vsled tega je Italija, kj je šele pred kratkim prekinila pogajanja o dolgovih z Ameriko, pripravljena zopet pričeti z novimi pogajanji. Rim, 20. avgusta, d. »Epoca« piše v komentarju k belgijsko-ameriški pogodbi glede fondaclje belgijskih dolgov, da mora Imeti Italija v tem vprašanju enake ugodnosti kakor Belgija, kajti povprečno premoženje Italijanskega državljana znaša samo 5S6 dolarjev, belgijskega pa 1337 dolarjev. Poleg tega je Italija zadolžena tudi v Angliji, Tudi je belgijska trgovinska bilanca neprimerno boljša od italijanske. Francoska ofenziva v sektoriu Taza Pleme Tsuis se je udalo Francozom. — Povratek maršala Petrina na fronto. — Abd el Krim noče mirovnih pogajanj. Pariz, 20. avgusta, a. Današnje službeno poročilo iz Rabata se glasi: Glavne francoske skupine so naskočile središče .mlja plemena Tsuis. oba krilna oddelka pa sta obkolila to ozemlje in se združila na severu. Francoske izgube so neznatne. Ozemlje plemena Tsuis je popolnoma osvobojeno in večji del oddelkov tega plemena se je brezpogojono udal Francozom. Maršal Lyautey je v spremstvu generala Naulina včeraj popoldne dospel v Arbano. kjer je razdelil odlikovanja raznim višjim častnikom. Predno je odšel v Arbano, je v Uezanu otvoril železnico, ki je bila v zadnjem času zgrajena, kljub temu, da je mesto tik za fronto in so se v njegovi bližini vršile vojne operacije. Maršal Petain, ki je sinoči odpotoval iz Pariza v Maroko, je ime! pred svojim odhodom tričetrturni razgovor z ministrskim predsednikom Painlevejem. Painleve je pozneje podal novinarjem izjavo, v kateri pravi. da ostane maršal Petain delj časa v Maroku. Njegova naloga je. gledati na to, da se bodo vsa vojna sredstva uporabljala na najracionalnejši način, s čemer bi se doseglo, da se bodo operacije vršile hitro, uspešno in s kolikor mogoče majhnem potro-škom človeških moči. Francoski in španski odposlanci, ki že več tednov čakajo v Melilll in Tangcrju na even-tuelen prihod Abd e! Krimovih emisarjev, da bi jim izročili francosko-španske mirovne pogoje, so dobili nalog, da se vrnejo, ker niso prispeli odposlanci Abd el Krima in je smatrati misijo francosko-španskih diplomatov za izjalovljeno. Velike demonstracije stavkujočih bančnih uradnikov v Parizu Soopadi med stavkujočimi in oolicijo. — Številne aretacije. — Simpatijska splošna stavka v Msrseillu. — Vlada bo podpirala stavkuioče uradnike. Pariz, 20. avgusta, s. Stavka bančnih uradnikov ki je dosedaj razen par neznatnih Incidentov potekla precej mirno, je postala vsled včerajšnjih sklepov stavkujočih resnega značaia. Tekom današnjega dneva je prišlo kljub nalivom do številnih demonstracij. Pob'rija je povsod skušala demonstrante razgnati, vendar pa je imela težko delo. Na velikem bulvarju je prišlo do spopada med stražniki in stavkujočimi, ki so vpili: Živela stavka!« Pred poslopjem Credite Lyonais de Societe Generale in drugimi velebankami je prišlo do resnih spopadov in metežev med varnostno stražo in bančnimi uradniki. Razbitih je bilo mnogo šip, policija je aretirala mnogo oseb. Delovni minister Durafour je opoldne poklical k sebi odbor stavkujočih in jim izjavil, da bo pri bodočih pogajanjih z bančnimi ravnateljstvi podpiral zahteve bančnih uradnikov. V Marseilleu je izbruhnila 24 urna simpatijska stavka za bančne uradnike. Vsa javna prometna sredstva so ustavljena. Šoferji stavkajo. Obrtniki in trgovci živežnih potrebščin so se priključili stavki. Skoraj vse trgovine so zaprte. Trgovce, ki so hoteli imeti odprte trgovine, so stavkujoči s silo prisilili, da so jih zaprli Znižanje železniških tarif in izboljšanje prometa Beograd, 20. avgusta r. Prometni minister je izročil v tisk novo železniško tarifo, ki bo gotova do 15. septembra in bo stopila v veljavo s 1. oktobrom. Po tej tarIH se znl-žuje.to tarife za potn'ke In blago za 25 do 30 odstotkov. Razen tega je prometni minister odloči!, da se s 1. oktobrom znižajo vozne cene za potnike in blago na progi Ogjlin-Šlbenik-SpBt za 50 do 60%. Odobri! je tudi 50% popust na prevoz sodov In raznih priprav za vinsko trgatev. Bivša vicina!na železnica Novska-Dugo-selo-Zagreb se v kratkem preosnuje v glavno progo s tem, da se izmenjajo na njej tračnice in ojačiio mostovi, tako da bodo mogle voziti na njej tudi najtežje lokomotive. Razen tega se b^do postavile tudi r.ove postaje in ko bo vse to gotovo, se bosta povečala število |n brzina vlakov na glavni progi Becgrad-Zagreb. ki bo z ojačeno spo-redno progo razbremgijena. Ta dela bodo veljala okoli 30 milijonov Din. — Dela za zgradbo predora na Ivanj planini so se že pričela. Predor 00 dolg 3200 m. Ko bo dovršen, se bo ukinila tamošnja zobna železnica. Prometni minister je tudi odredi! podreje-rim organom, naj izdelajo pravilnik o uporabi državnih avtomobilov. V generalni direkciji železnic so dovršeni načrti za zgradbo drugega tira na progi Beograd-NIš. — Dogotovljena in preložena bo v odibreije rrtdba o organizaciji žeieziiške policijske službe v celi državi. Ucokojitev učiteljev Beogrcd. 20. avgusta, n. Prosvetno mini* strstvo pripravlja večji ukaz o upokojitvi učiteljev in učiteljic, ki so dovršili svoja službena leta. .Ukaz bo v par dneh podpi« san. Priprave za prihod kraljeve dvojice v Dalmacijo Split, 20. avgusta, n. Semkaj je dospel ad> miral Priča, da pripravi vse potrebno za pri« hod kraljevske dvojice v Dalmacijo. Danes se je posvetoval z ravnateljem Jadranske plovidbe zaradi parnika »Karagjorgjc«, s ka» terim bosta potovala kralj in kraljica po Ja« dranu od 18. do 26. septembra, nakar se po« dasta v Cmo goro. Kitajska zahteva revizijo vseh pogodb London, 20. avgusta, d. Kitajski poslanik je izročil vladi noto. v kateri zahteva Kitajska revizijo vseh medsebojnih pogodb na podlagi zahtev, ki iih je kitajska vlada predložila na versailleski mirovni konferenci. Nota enake vsebine je bila izročena vladam vseh evropskih velesil, Japonski in Zedinjenim državam. Kakor poroča «Daily Telegraph«, se angleška vlada ne namerava prenagliti s svojim postopanjem glede izprtia angleških ladij iz kitajskih pristanišč. Uradniški kongres v jeseni Beograd, 20. avgusta, r. Uradniški kon» gres, ki je bil napovedan za 30. t. m. v Beo. gradu in na katerem bi sc imeli sprejeti sklepi o nadaljnem stališču državnih uradni, kov glede na ureditev svojega gmotnega po. ložaja, je odgoden na jesen, ko bodo zbrani v Beogradu vsi člani vlade. Spomenica manjšinskih Madžarov London, 30. avgusta. «Times» pišejo, da so banatski in transsilvanski Madžari poslali Zvezi narodov spomenico, v kateri zahteva« jo, da jih ščiti kot narodne manjšine v Ju. goslaviji in Rumuniji. Vprašanje sokolskega sporazuma Objavljamo v informacijo izvleček iz daljšega, vrlo aktualnega članka, ki ga izpod peresa odličnega iugoslovenskega sokolskega delavca objavlja včerajšnja «Riječ» (br. 191.). Že nekaj dni se v novinstvu razširjajo vesti o sokolskem sporazumu. Čitali smo celo, da se je tudi ministrski svet bavil z vprašanjem pomirjenja obeh So-kolstev in da je izrazil željo, naj se osnuje enotno Sokolstvo, ki bi odgovarjalo sedanji politični situaciji Minister dr. Ninčič je istotako naglasfl potrebo enotnega Sokolstva. Toda ravno zdaj je najneugodnejši moment za spravo. Jugoslovensko So-kolstvo odklanja vsako posredujočo ulo-go, pa naj pride s katerekoli politične strani. Dobro poznamo mišljenje jug>> slovenskega Sokolstva, zato lahko deci-dirano zatrdimo, da vodstvo JSS vprašanja sprave ali kakega sporazuma s »Hrvatskim Sokolom« ne smatra aktualnim, dokler se na strani hrvatskih Sokolov ne opazi resnejši, iskrenejši po-kret m povratek na pravo sokolsko linijo, o čemer pri njih vsaj zaenkrat ne more biti govora. Paralela med « sporazumom« RR in med sokolskim vprašanjem bi bila upravičena edino tedaj, ako bi se hrvatsko Sokolstvo vrnilo na bazo sokolske ustave, kakor je to storil Radič v politiki. Jugoslovensko Sokolstvo je nepolitična organizacija in se v celotnem svojem delovanju ne sme ravnati po političnem vetru, ki slučajno piha, marveč mora stopati v svojo že vnaprej določeno pravo smer. In ako bi jugoslovensko Sokolstvo danes započelo kakšno'akci-io pomirienia s svojimi nasprotniki v Hrvatskem Sokolu, tedaj bi dalo potrdilo onim protivnikom, ki so o njem pisali, da te politična tvorevina. Ker pa to ni, se ne ravna po politični situaciji, marveč po svojih načelih. Jugoslovensko Sokolstvo ni in ne bo skladno z dnevno politiko. Ako bi ono poslušalo vse posredovalce, bi se profaniralo do skrajnosti. Kajti ako naj bi se oba Sokolstva zložila zdaj pod do.imom sedanje politične situacije, tedaj bi se morala zopet ločiti pod doimom kake nove politične situacije, ki bi bila oprečna današnji. Sporočamo vsem onim. ki so se naenkrat ogreli za spravo Sokolstva. naj vsaj jugoslovensko Sokolstvo pustijo v mfru. Jugosiovenski Sokoli gredo svojo POt in dobro vedo. kaj morajo delati. Nfih nikakor ne ovira hrvatsko Sokolstvo. ker ga vrlo dobro poznajo v ideološkem in organrzatomem pogledu. Res je. jugoslovensko Sokolstvo nc stoji na nikakem intrasfgentnem stališču — toda kot jačje, zdravejŠe in sposobnejše ne bo nikoli storilo nikake geste. ki bi dala najmanjši povod za sum-njo, da se odreka svojih velikih idealov, med katerimi je tudi častna beseda, ki je bila dana v svečani obliki. Hrvatski Sokolaši so v Novem Sadu prekršili dano besedo; oni so na najodurnelši način napadali ne samo jugoslovensko, temveč tudi češko. pr-V^-o in rusko Sokolstvo; hrvatski Sokolaši so lani aranžirali pokolje jugoslovenskega Sokolstva, a tudi danes v eri sporazuma napadajo v poedinih mestih jugoslovenske Sokole. O vsem tem vodi jugoslovensko Sokolstvo točen račun. V ostalem je čudna stvar, sda se jugoslovensko Sokolstvo sili k pomirje-nju. Ono ni spora niti izzvalo, ne poostrilo. Najodločneje odbija vse insinu-akcije, ki se mu podtikajo od strani hrvatskega Sokolaštva. Končno pa tudi hrvatski Sokolaši ne kažejo nikake volje za spravo, kar najbolje dokazuje njihov letak ob minulih slavnostnih dneh (kjer zmerjajo jugoslovenske Sokole za izrodke, črne gavrane in krvnike. op. ur.). Ako poleg tega uvažuje-mo, da tudi Radič v svojem «Domu» odbija vsako misel na spravo, čemu naj se v ospredje tira jugoslovensko Sokolstvo? Ali bi sorava bila smrselna? Bila bi samo izvor novih mrzlic in novih borb. ki bi bile usodne za sokolsko ideio. Jugoslovensko Sokolstvo se tega zaveda. zato se nikoli ne bo odločilo za noben prenagljen korak, temveč bo nadaljevalo svojo pot. Kdor se hoče vrniti, naj se vrne — vrata so odprta: kdor pa hoče še nadalje rovariti in preganjati jugoslovensko Sokolstvo, svobodno mu — toda zaveda se naj, da opravlja Sizifov posel. K sionističnemu kongresu Na Dunaju so se sestali na 14. sioni-stični kongres delegati židovskih občin in korporacij iz vsega sveta ter pričeli 17. avgusta z uvodnimi zborovanji. Nemški nacijonalisti so že več mesecev srdito agitirali proti židovskemu kongresu. Prvotno so ga poskušali onemogočiti na ta način, da so v istem času sklicali na Dunaj veliko nemško nacionalistično zborovanje «deutschvolki-sclien Tag». Vlada pa je to zborovanje prepovedala, dočim je sionistični kongres ostal. Ob otvoritvi kongresa so priredili nemški nacijonalisti na Dunaju velike poulične demonstracije v svrho, da se razžene kongres. Toda vidi se jasno, da je avstrijska vlada odločena za vsako ceno obvarovati kongres. Avstrija je danes finančno odvisna od za-pada, osobito od Anglije in Amerike, ki sta prvi pokroviteljici sionističnega gibanja: zato si ni upala nastoniti proti kongresu in zato mora danes za vsako ceno ščititi sioniste. V številnih člankih so sionistični pro- pagatorji poudarjali važnost letošnjega kongresa, ki je mnogo bolj nego kongresa v 1. 1921. in 1923. konkretnega pomena za bodočnost sionizma. Ta kongres ima predvsem nalogo, da nadaljuje delo židovske obnovitve Palestine, in sicer po povsem konkretnih potrebah in možnostih, kakor so se Izkazale na temelju dosedanjih več ali manj pripravljalnih in poskusnih akcij. V tem smislu očrtava delovni program sionističnega kongresa dr. Wolfgang Weisl v «N. F. Presse«, navajajoč dobre in slabe uspehe dosedanjega sionističnega dela v Palestini. Predvsem nagla-ša, da židovska kolonizacija Palestine doslej nikakor še ne doseza onih rezultatov, kakor bi bilo treba. Od oktobra 1922. do junija 1924. se je v Palestino 7350 Židov več priselilo nego izselilo, kar je vsekakor zelo nizko število. Za sioniste posebno neugodna številka vzpričo dejstva, da znaša prirodni prirastek Arabcev v istem času 21.000 ljudi. Židje, ki sreme za tem, da dobi židovski element v Palestini prevlado nad Arabci, — doslej je Židov še vedno Ie okrog 90.000, to je 10 do 12 odst. — pač s temi uspehi kolonizacije ne morejo biti zadovoljni. Ko so slonisti pričeli v Palestini nakupovati zemljišča za kolonlzacijske svrhe, se je zemlja brž pričela dražiti. Posla se je lotila špekulacija, ki je pre-plačevala zemljo, da jo je potem tem dražje prodajala dalje, kolonistom in sionističnim organizacijam. Ponekod je vsled tega cena zemlje poskočila na šest do sedemkratno vsoto. Weisl, ki očividno tolmači židovsko stremljenje Palestine, želi in predlaga kongresu, naj sionisti zainteresirajo angleško upravo, da podeli njih organizacijam obširno državno zemljišče v Palestini, da se na ta način izpodbije špekulacija in preskrbi dovolj zemlje za kolonizacijo. Sicer pa more že sedaj Palestina sprejeti mesečno po 3000 do 4000 kolonistov. Za dobo, ko ne bi mogla Palestina sprejemati več novih kolonistov, apelirajo sionisti že sedaj na to. da bi jim Anglija prepustila tudi malo obljudeno in malo kultivirano Transjordanijo. Kolonizacija dovaja sedaj v Palestino žide iz najrazličnejših krajev, iz srednje Evrope, Poljske in Rusije, iz Perzije. Maroka, Argentinije, iz Kitajske in Kanade itd. Sedaj nastopa šele glavna naloga, kako ustvariti iz te zmesi en narod, narod židovski. Glavno delo naj opravijo šole. ki bodo vzgojile novo generacijo; za te šole naj poskrbi i kongres i — Anglija kot mandatar. Za vse te in slične načrte potrebujejo sionisti denarja, ki baje doteka še vedno prepočasi in preslabo. Mnogo si obetajo sionisti od pomoči Amerike in osobito Anglije, naglašajoč, da predstavlja židovska Palestina — kos Evrope v Aziji, na meji in križišču štirih kontinentov, kar je za angleško, za evropsko svetovno pozicijo prvovrstne važnosti. Sionistom je tudi zelo všeč, da je moral oditi iz Arabije Husejin, ki se je bil oklical za kalifa in ki je veljal za graditelja arabske skupnosti; baš ta arabska skupnost je bila eden glavnih argumentov in političnih ovir zoper požidov-Ijenje Palestine. Zavezniški dolgovi v Zedinjenih državah K belgijskim finančnim pogajanjem z Ameriko. Prva leta po svetovni vojni je vladal med evropskimi dolžniki Velike Britanije in Zedinienih držav velik optimizem. Prepričani, da denar ne velja več kot človeško življenje, so upravičeno upali, da se bodo medzavezniški dolgovi, ki so se napravili med vojno za skupno zma^o, črtali ravno tako, kot ni nihče upošteval pri izdelovanju mirovne Pogodbe, kateri zaveznik je žrtvoval več vojakov in kateri mani. To upanje je bilo moralno tem bolj utemeljeno, ker so bile žrtve Zedin.ienih držav v krvi naravnost malenkostne in ie skupna zavezniška zmaga nedvomno največ koristila ravno Ameriki in Veliki Britaniji. Slednji je prinesla ogromno povečanie kolonijalnega carstva. odstranila nevarnost nemške nadvlade na morju in vsai začasno potisnila v ozadie nemško konkurenco na svetovnih tržiščih. Zedin.ie-ne države pa so od vojne neizmerno obogatele, velik del zlate rezerve se je iz Evrope preselil v Ameriko, in Wa-shington je postal finančni in v veliki mori tudi politični diktator sveta. Prišlo pa je drugače. Amerika sploh ii hotela ratificirati versajske mirovne pogodbe, pri sestavi katere je nadvse aktivno sodelovala. Pristopiti ni hotela niti v Zvezo narodov, ki je legitimen otrok predsednika Wilsona. Zmagoviti republikanci so vrgli vse delo ameriških demokratov za plot in so med drugim dosledno zahtevali plačilo vseh medvojnih posojil evropskim zaveznikom. Prva se je udala Anglija, ki je 1. 1922. napravila sporazum z vvashingtonsko vlado za odplačevanje svojih dolgov. Tudj Poljska je uredila to vprašanje. Letos v maju pa je Amerika pozvala ostale dolžnike k pogajanjem za konsolidacijo in amortizacijo medvojnih dolgov. Zedin.iene države so posodile Evropi 12 milijard dolarjev. Politika republikanske stranke hoče znižati bremena ameriških davkoplačevalcev. Zato zahteva od Evrope denar. Vrhutega pa še upa, da bo prisilila s svojo zahtevo države s te strani Atlantskega oceana k varčevanju, posebno k skrčenju vojaških izdatkov in na ta način izzvala postopno razonoženie. Na ameriški poziv je koncem maja prva odgovorila Italija, ki je poslala v Washington posebno komisijo finančnih izvedencev na čelu z Martinom, itali- janskim veleposlanikom v Zedinienih državah. Pogajanja so bila kaj hitro prekinjena in laški delegati so se vrnili domov, da ponovno prouče položaj. V avgustu pa so prispeli v New York belgijski finančni odposlanci pod vodstvom prejšnjega ministrskega predsednika Theunisa. Bo dveh dneh so razgovori dospeli do mrtve točke. Belgijski delegati so izjavili da ne morejo sprejeti nadvse težkih ameriških pogojev. Belgija je upala v olajševalne okolno-sti. Saj ji je 1. 1919. sam Wilson pismeno in ustmeno to obljubil. Tudi določa versa.iska pogodba izrecno, da se preloži belgijski dolg pri Ameriki. Angliji in Franciji na rame Nemčije. Toda Zedi-njene države niso ratificirale te pogodbe. Zatorej so zahtevale od Belgije, da jim plača 480 milijonov dolarjev, kolikor znaša belgijski dolg. Od tega odpade 177 milijonov na vsote, ki jih je dobila Belgiia med vojno, ostalo je prejela po zaključenem premirju. Položaj se je zdel brez izhoda. Belgijci niso mogli sprejeti pogojev, kakršne je dobila 1. 1922. Anglija. Zedin.iene države pa niso hotele pristati na znižanje zahtev, ker se boje. da bi ta pre-cedens izrabile Francija. Italija in ostale evropske dolžnice in da bi končno tudi Angliia zahtevala zboljšanje svoje pogodbe iz I. 1922. Končno je položai rešil z osebno intervencijo sam predsednik Čoolidee, ki ie 17. t. m. konferiral v Plvmouthu s Mellonom. tajnikom državne?-' 7^'iada. in s članom komisije za konsolidacijo dolgov, senatorjem Smootom. Po konferenci je izdal Coolidge komunikč, v katerem izjavlja, da pogajania niso obtičala in da pričakuje nonnlen uspeh Amerika bo torej nekaj le popustila. Katere so njene koncesije, pa doslej še ni znano. Za Belgijo pridejo počasi na vrsto vse druge dolžnice. med njimi tudi Jugoslavija. S francoske strani se je sprožila misel, naj se ustanovi enotna fronta vseh držav, ki so dolžne Ameriki. Ideja se mora pozdraviti, toda spričo ameriške politične in f'nan?ne suprema-cije ni mnogo upati v nieno izvedbo. Zed'njene države odklaniaio skupno konferenco z vsemi dolžniki, temveč se hočejo pogajati z vsakim posebej. Italija in varnostni pakt Zanimiv članek generala Bencivenge. — Manevri vojne mornarice. — Fašistov-sk! kardinal. Rim, 19. avgusta. Kratke politične počitnice — v Italiji jih poznamo jedva še po imenu — je pre kinila pošiljatev francoskega odgovora, ki ga je izročil francoski poslanik ministrskemu predsedniku Mussoliniju v formalno odobritev. Časopisje ie mnogo razpravljalo o londonskem sestanku med Briandom in Chamberlainom ter poudarjalo italijansko željo po končnem mirovnem stanju v Evnopi — seveda v skladu z italijanskimi težnjami, ki jih vl^nj krogi istovetijo s fašistovskim stremljenjem po vsestranski ekspanziji izven Apeninskega polotoka. Značilen je članek, ki ga je priobčil znani general Bencivenga v »Mondu*. General meni. da bo Francija dosegla samo relativno varnost ob Renu, ki bo uspešna toliko, kolikor se bodo izpopolnili industrijski in gospodarski odnošaji. ki so Pred vojno tvorili občudovanja vreden industriiski sistem, ki je vezal Porenje in Alzacijo - Loreno. Ta položaj pa ne more pustiti Italije indiferent-ne. Dasiravno se veselimo izboljšanja francosko - nemških odnošajev, vendar ne moremo zatajiti, da bi oomenila varnost francoske meje ob Renu veliko skrb za Italijo, ako se istočasno znatno ne zmanjša vojaški aparat ob Renu. Ni treba mnogo besed za dokaz tesne zveze med meio ob Renu in zaoadnimi Al-nami. Nemški pritisk ob Renu in naj bo še tako neznaten vsled nemške raroro-žitve, tvori ravnotežje in prispeva k varnosti JtalHanske zapadne mejp Logično je torei, da bo mogla Francija, če se ne bo baia z» svojo vzhodno mejo. večji del svojfh moči postaviti nq mejo ob Alpah in Sredozemskem morju. Te generalsko - fašistovske besede, ki iih res ni mn°go. novedo dovolj jasno, zakaj so morali v Parizu toliko čnsa čakati na Mussolinijev pristanek, kateremu so snoročili. A« z oziram na bližnie zasedanie Zveze narodov nuina in da želijo hitro izročitev note v Berlinu. List. ki je orpenil. da ie Anglija svetovala na pristanek, je bil zaplenjen! Omenjeni članek ie vzbudil v javnosti veliko ker se vršijo baš te dni manevri vojne mornarice s parolo: Sicilija v nevarnost'! Včeraj je odplula celokupna voj.ia mornarica iz pristan;šča Oaeta v Tiren-sko morje, kier se ie razdelka v dva dela: v rdečega in rrodr°ga. Rdeči del predstavna sovražnika (Francoze), ki je zasedel Sardinijo, odkoder se hoče polastiti Sicilije. Rdeči del ie znatno moč-neiši od modrega' Modri (Italijani) morajo na vsak način nrenrečiti sovražnikovo izkrcanje .ia Siciliji. Gre namreč za to. da se pokaže, ako bi mogh Tti-liia dobavliati živež s SicilHe v slučaiu. da okuniraio Francozi Sard;nieso\- na> črt. »Agenzia di Roma» poroča, da Italija ne more rešiti vprašanja mednarodnih dol. gov, dokler ni rešeno valutno vprašanje. Ita« Iijanskt valuta hi morala priti v položaj, v kakršnega je prišla nemška na podlagi Da« vvesovega načrta. Liri je treba preskrbeti stabilnost, kar bo omogočilo odplačevanje dolga. Iz Primorja • Nabori za letnik 1906. Uradni vojaški list italijanske vlade objavlja naborni poziv za letnik 1906. Kdor se izogne pozivu, zapa> de kazni kakor določa zakon. * Poroka. Poročila sta se v Trstu g. Josip Ažman in gdčna Miroslava Golja. Bilo sreč« no! • Pogreb žrtve zločina na tržaškem Metru tebellu. Težaka Russicha, ki je bil ubit zadnje praznike na tržaškem Montebellu pred gostilno »Pri hipodromu* so pokopali ob ve> liki udeležbi Tržačanov. Oblasti nadaljuje jo preiskavo radi zločina. Govori se, da so prišle na sled novim odkritjem, katerih pa ne izdajo dokler ni preiskava uspešno kon« čana. • Globeltrotter. V Trst je te dni dospel nemški športnik Karel Schott. ki potuje iz Bavarske v Indijo. Vozi »e v malem čolnu in sc nadeja, da pride na cilj brez posebnih ovir. L. 1922. je na ta način preplul Donavo in Črno morje do Carigrada — 5000 km dol« go pot. Doslej je prebrodil Schott Donavo. Gardsko jezero ter reki Mincio in Pad. * Novi goriški podprefekt komandator Scotti je nastopil svojo službo v Gorici v torek dne 18. avgusta. Star je okolu 50 let ad mladinska organizacija Vse organizacije »Edinosti« opozarjamo, da sc vrši v nedeljo 24 .t. m. delegatska seja ob 3. uri popoldne v Narodnem domu I. Vsaka organizacija naj sigurno odpošlje vsaj enega delegata. Dnevni red važen. * Novi učitelji. Na tolminskem učitelji« šču so sc vršili zrelostni izpiti za moške in ženske učiteljske kandidate od 28. julija do 1. avgusta. Sedaj jc znan rezultat matu« re. Komisija jc potrdila 11 gojencev. 4 pri' vatiste, osem jih je vrgla, drugi pa morajo ponavljati izpite na jesen. Prodrli so: An> tonija Hvala in Marija Klemenčič iz Idrije, Karel Klinkon iz Tolmina, Darinka Košuta iz Sv. Križa pri Trstu, Marija Samsa iz Vi« pave, Frančiška Smrdclj iz Selc pri Sv. Pe> tru na Krasu, Antonija Sorli iz S v. Lucije, Frančiška Torkar iz Podbrda, Stanislava Crbančič iz Tolmina. Nuša Valenčič Iz Tr« nnv?«3 pri 11'rski Bistrici ter Marija Zcga iz Kanala. Potrjeni so bil trdi privatisti: Srečko ("Mar iz Svetega na Krasu, Vida Go dina od Sv. Ivana pri Trstu, Emilija Jane« žič iz Trnovega pri 11. Bistrici ter Pavla Le« ban iz Vipave. Vsem bratskim župam in društvom ,Sokolski Glasniki, št. 12. do 16. objavlja sledeči proglas o proslavi 1000-letnice hrvatskega kraljestva. Jugoslovenski Sokolski Savez, spoštujoč zgodovino, narodne svetinje in tradicije našega ujedinjenega naroda, bo proslavil svečano spomin 1000-letnice'hrvatskega kraljestva v Zagrebu, prestolici Hrvatov, in po celi državi dne 8. septembra 1925. Proslava se bo vršila po tem-le sporedu: 1.) Dne 7. septembra v Narodnem gledališču telovadna akademija, ki jo priredi sokolska župa Zagreb 2.1 Dne 8. septembra ob 10. uri dopoldne svečano zborovanje JSS v saborni dvorani: Uvod: fanfare. a) Pozdrav staroste JSS brata Gangla; b) slavnostni govor o 1000-letnici hrvatskega kraljestva; c) petje državne himne. Popoldne ob 3. uri: I. seja prosvetnega odbora JSS. Na proslavo morajo pdslati vse bratske fupe svoj župni prapor in po tri delegate v kroiu, med njimi tudi predsednika župnega prosvetnega odbora. Udeležba na proslavi je strogo obvezna za vse bratske župe JSŠ. Ostala bratska sokolska društva pa so dolžna, da istočasno, to je S. septembra priredijo isto proslavo s predavanjem, ki naj bratom in sestram razloži zgodovinsko važnost 1000-letnice hrvatskega kraljestva. Tozadevna predavanja bo razposlal vsem društvom prosvetni odbor JSS. Zupne prosvetne odbore prosimo, da za prosvetni odbor JSS, ki ga tvorijo prosvetni odbor JSS in vsi predsedniki župnih prosvetnih odborov, pošljejo najkasneje do 30. avgusta event. predloge in ime poročevalca za prosvetni odbor JSS. Bratska župna starešinstva pozivamo, da nam javijo do 30. avgusta brate delegate za Zagreb. — Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Ljubljani. E. Gangl, starosta dr. R. Fux, tajnik Pred svečanostmi na Lovčenu Orna gora se mrzlično pripravlja na _ velike dni, ko jo ob priliki svečanosti ■ povodom prenosa kosti Vladike Njego-I ša. prvič po ujedinjenju poseti naša vladarska dvojica. V ministrstvu za vere so imeli zastopniki cerkvenih in posvetnih oblasti že ponovno konference, na katerih je bil v glavnem določen . program za prenos Njegoševih kosti. I Te dni pa sta bila nujno pozvana v Beo-1 grad še cetinjski metropollt Gavrilo i Dožič in veliki župan zetske oblasti Dja-I kovič. da se definitivno določi program I svečanosti, ki se bodo vršile od 21. do I 23. septembra. Na Cetinju se je sestal I poseben odbor, obstoječ iz preko 100 I oseb, da pripravi vse potrebno za čim I slovesnejši sprejem kraljevske dvojice. I Enake priprave se vrše tudi po drugih I črnogorskih mestih, ki jih namerava I posetiti kralj. Kralj se bo pripeljal na Cetinje z av-I tomobilom po novi poti. ki jo pravkar I erade skozi Rugovsko sotesko in preko I Čakora ter bo spajala Južno Srbijo s I Črno goro. S kraljevim posetom v Črni I gori bo istočasno slovesno otvorjena ta I pot. ki spaja Beograd z Jadranom. Za I ureditev čim boljšega prometa za časa I svečanosti je odbor za priprave zahte-I val od vojnega in poštnega ministrstva I potrebno število avtomobilov in drugih I prevoznih sredstev. Mogočni Lovčen, I ta ponos črnogorskega naroda, se bo na I dan svečanosti spremenil v pravcato I taborišče črnogorskega naroda, ki se I bo pokloni! manom velikega vladike in I kralju Aleksandru. Prijavljenih je dose-I daj tudi že več sto gostov lz inozem- stva. Njegošev mavzolej bo dovršen že v nekaj dnevih, cesta na vrh Lovčena pa je že zgrajena. V. kongres Ferijalnega saveza V torek je kongres Ferijalnega saveza nadaljeval svoje delo in ga dokončal tekom popoldneva. Na pondeljkovi nočni seji, na kateri je došlo do kritike stare uprave, je prišlo najprej do delne obstrukcije in končno do eksodusa nekaterih delegatov beograjske oblasti. Na torkovem zborovanju se je sprejel pravilnik za kolonije, o katerih se je razvila živahna debata. Končno ie bil izrečen absolutorij staremu odboru, odobren proračun za 1. 1925.-26.. nato pa je bil izvolien naslednji odbor: predsednik prof. Kušan iz Sarajeva, podpredsednik Miodrag Pešič.tainik Vuka-novič, blagajnik Milivojevič. ekonom Schaly, referent za kolonije Nikolič. V nadzorni odbor so bili izvolieni: Kan-kelj. Putnik. Priča. Pfeifer in Sertič. Novi predsednik se je v dališem govoru zahvalil za izkazano zaupanje ter pozval vse delegate, naj v svojih podružnicah takoj začno z novim podrobnim delom od člana do člana. Nato se je kongres zaključil ter so odšli udeleženci na grob ustanovitelja in mučenika Endli-cherja. kjer so položili venec in počastili njegov spomin s kratkimi govori. V sredo so udeleženci kongresa odšli na Bled. kjer jih je sprejel in pozdravil zastopnik občine in odkoder so odnesli najlepše spomine. _ Na naši severni meji Vzporedno z Dravo, na njenem levem bregu se prostira od bivše Koroške proti vzhodu hribovit Kozjak. čigar greben tvori našo državno mejo proti Avstriji. Njegovi posamezni hribi so divno-ro-mantični in vsporedne globoke zaseke med njimi, po katerih šumi voda in goni domače žage in mline, so v turistov-skem oziru jako zanimive. Hribi so lahko dostopni in nudijo obiskovalcu hvaležen razgled na naše zeleno Pohorje in daleč tja proti gornještajerskemu gorovju v Avstriji. Tu živi naše pridno in delavno kmetsko ljudstvo in njegove prostorne hiše in gospodarska poslopja so posamično raztresena po strmih obronkih in oddaljena med seboj po po! ure hoda. ali še več. Najlepši izletni in razgledni točki na Kozjaku v marenberškem sodnem okraju sta gotovo Remšnik (6S6 m) in Kaplja (832 m). Ste to obenem naši skrajni obmejni občini s cerkvijo in šolo. Slednja gravitira po svoji legi že bolj proti nemškemu Arvežu (Arnfels) na avstrijski strani, od katerega je oddaljena komaj dobre pol ure. Z naše strani pa se pride najlažje na Kapljo po Št. Ožbalt-skem jarku malo manj ko v treh urah. Kraj je popolnoma slovenski in je sedež obmejne finančne kontrole. V turistov-skem oziru je jako zanimiv in je le škoda, da ni na naši strani zanj več zanimanja. dasi je dobiti tam dobro slovensko gostilno, ki je last sedanjega vrlega župana Strableka in prenočišča. Mnogo več pozornosti, kakor mi. pa posvečaio našim obmejnim krajem, posebno Kaplji. Nemci. Skoraj vsako nedeljo in praznik, če jim le količkai dopušča vreme, iih je videti iz Maribora, ali iz Arveža (Avstrija), ali pa iz obeh strani skupaj. Zbirajo se pri tamkaiš-njem nemškem gostilničarju Riterju in da pri takih prilikah ni brez izzivanja in zabavljanja čez vse, kar je slovenskega, je samo ob sebi umevno. Nedav-| no se jih je zbrala večja skupina iz Ar-i veža in k njim je prisopihalo tudi več j Mariborčanov nemške narodnosti. Ta-! ko se zbirajo v naših obmejnih kraiih i ELITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob delavnikih i/j5., V28. in 9. Predstave ob nedeljah: Va5, 6., '/28. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira p-i vseh predstavah. I T Danes nov spored! Danes nov spored! Spletka in „Kabale und Liebe" Krasna drama neumrlega Friedricha Schilleria. V glavnih vlogah: Lil Dagover, lika Grilning. Paul Hartmann, Friedrich KOhne, Reinchnld SchOnžel in Werner Krmss. Ime slovitega pisatelja, kakor tudi imena navedenih igralcev Vam iamčiio za visoko kvaliteto teea f Ima. Nemci, ki s svojim oholim nastopanjem in prepevanjem nemških pesmi vzdržujejo med domačim prebivalstvom idejo nemštva in mu vcepljajo mržnjo do našega naroda in naše države, a z naše strani in nikogar, ki bi zahaja! med to ljudstvo in mu vzbujal vzvišen čut narodne zavednosti in državne pripadnosti. Kako malo tujcev z naše strani zahaja v te kraie. dokazuje najbolj dejstvo, da jih pozdravljajo domačini v nemškem jeziku in ko ie nedavno vprašal slovenski izletnik nekega domačina, zakaj ga je pozdravil v nemškem jeziku. mu je odvrnil, da ga je smatra! za Nemca, ker tujci, ki bi govorili med seboj slovenski, na Kapljo ne zahajajo. Nemcev pa. ki prihalajo iz Avstrije, pa da je na Kaplji skoraj vsako nedeljo v izobilju. Dotični domačin je bil pristen Kapeljčan slovenske narodnosti. Jasno je kot beli dan. da zasledujejo Nemci (naši in inozemski) s stalnim skupnim posečanjem naših lepih obmejnih krajev namene, ki niso v skladu z našimi narodnimi in državnimi nrincioi. Na to opozarjamo naše merodame čini-telje in pristavljamo, da ni dovolj, ako vzdržujemo na meji samo svoje varnostne postojanke, za probujo narodne samozavesti med domačim prebivalstvom na ne storimo ničesar. V tem oziru bi bili planinski izleti ljubiteljev narave v večjih ali manjših skupinah neprecenljive koristi. —e— 600 milijonov za izsulevan]e močvirij V svojem proračunu za leto 1925 -26. je poljedelsko ministrstvo zahtevalo povišanje kredita za 200 odst., ali približno za 600 milijonov v dinarjev, dočim so vsa ostaia ministrstva svoje zahteve znatno reducirala. Ogromni krediti izviraio odtod, ker se bavi polie-delsko ministrstvo z ustvaritvijo gran-dijoznega načrta. Gre namreč za me!_i-joraciio in izsuševanje močvirnatih zemljišč. Komp'eksi podvodnega zemljišča v naši državi so tako ogromni, da bi se z njihovo izsušitvijo dobilo nad pol drug milijon hektarjev rodovitne zemlie. Po načrtu direkcije voda bi se porabilo za izsuševanje 1200 miliionov dinarjev ali 1500 Din za ha. Ako bi se vsa ta zemljišč?, obdelala, bi se žitna produkcija povečala za nič manj kakor 6 tisoč vagonov, kar predstavlja za 25 odst. višje vrednost od investirane vsote za izsuševanje. Država misli izvršiti ta velika dela s pomočio vodnih zadrug. Razume se, da se bodo vršila dela postoooma. Za definitivno dovršitev celega načrta bo stavljenih vsako leto v proračun več 100 milijonov dinarjev. Umor v Vevčah Ljubavra trrged"a? Ljubljana, 20. avgusta. Danes, okoli Dol 8. zintra.i. ie vznemiril Vevče strašen dogodek. V hiši št. 4S so našli 17!etno Štefko, hčerko postrež-nice uradnikov v vevši papirnici, Terezije Zaje, ustreljeno. Ko ie stopila nekaj čez osmo uro Terezija Zaic v kuliinio svojega stanovanja. ie našla na veliko začudenje svojo hčerko Štefko^mrtvo na tleh. Ležala je v mlaki krvi. Ze zgodaj zjutraj je pričela Štefka likati perilo in obleko. Mimo ie opravljala svoie delo ob odprtem pritličnem oknu. Nenadoma pa je "očil stre! in se je zgrudila mrtva na tla. Krogla ji ie prodrla levo stran prsi ter prebila srce. Nesrečna mati ie iokaje objela svoio liublieno hxprko. nato pa preplašena zbežala na cesto klicat na pomoč. Prihiteli ro takoj sosedi in Hudič iz vasi ter obvestili o žalostnem slučaju orožnike. Orožniki so nrišl' no kratkem poizvedovanju in razgiablianiu zagonetnega slučaja do mnonia. da ie postala deklica naiV?e žrtev zločinec roke svojega zamiščenega 1ii'b:mca Prvotno se ie mislilo, da ie dekle izvrš'1o morda samomor, toda to se ie takoi izkazalo kot oopolnoma nemogoče, kaiti poleg n''enega trunla niso našli nikake-ga orožja. O tragičnem dogodku je bila razen orožnikov, ki so bili Pod vodstvom svojega komand;n'a mrAdn;ka Sušnika. Harrold Lloyd in Pola Negri ■ deta v enem sporedu v Kino «Dvor» ves dan na delu, obveščena tudi ljubljanska oolicija. Na ood^agi raznih poizvedovanj v vasi pri ljudeh, zaslišanja matere in pregleda korespondence po-koinice. se ie preiskava takoj okrenila v gotovo smer. Ze tekom dopoldneva ie bil aretiran na Barju, kjer je bil zaoo-slen pri košnji posestnikov sin Andrej Paternost. ki je osumljen strašnega de-iania. Paternost je bil namreč ljubimec Štefke, s katero pa je bil zadme čase v prepiru. Razmerju je namreč nasprotovala Štefkina mati ter n;en brat in sčasoma 'se ie ohladila tudi ljubezen Štefke same do fanta. Zaljubljeni fant oa ie kiiub temu še vedno silil v dekleta. Oblasti varujejo za enkrat še strogo tainost tako o oodrobnostih preiskave, kakor tudi o rezultatu zasliševanja are-tovanca. Pričakovati na je. da bo že tekom dannšnicga dne oonolr.oma po.ia-snien zagonetni degodek. ki je vzbudil v Vevčah in okolici velikansko senza-ciio ter sočutje z rodbino pokojnice. posebno še. ker ie bila Štefka marljivo, spodobno in vrlo ljubeznivo dekle. Naši romarji Sv. Višarje so naš slovenski Lurd. Lepo je hoditi na božjo pot, kjer dele odpustke za vse smrtne in nesmrtne grehe, enemu tri« sto, drugemu dvesto, tretjemu pa sto dni, kakor je kdo zaslužil in plačal to milost. Ali človek nikoli ne ve, kje preži nanj iz* kušnjavec, ki išče noč in dan, koga bi požrL Niti roma-jem ne prizanaša v svojem po« hlepu po človeških tcmh'a vpisovanje in sprejemni izpiti za I. letnik, 5. septembra vpisovanje v v«d« niške razrede ter v II. do IV. letnik. — Rav na tel j stvo. Na drž. realki v Mariboru prično razred« ni (ponavljalni) in sprejemni izpiti v pon« deljek 24. avgusta. Novo prig'aševanje za sprejem v I. razred sc vrši dne 31. avgusta dopoldne in izpit sam 1 septembra. Vpiso« vanje v vse razrede jc 2. septembra, 5 scp» tcmhra je pričetek šol« (otvoritvena služba božia). Ponesrečena ameriška ekspedicija na severni tečaj Ko je Amundsen letel na severni tečaj in ga ni bilo nazaj cele tedne ter so se začele naštevati rešilne ekspedicije, se je slišalo med njimi imenovati tudi ameriško pomoč pod vodstvom Maca Millana. Mac Millan je namreč dober letalec in se je že dalj časa pripravljal na pot z istim ciljem kakor Amundsen. Baš tistega dne, ko se je Amundsen nepričakovano vrnil, pa je Mac Millan dospel na Spitzberge. To ga je napotilo, da se je s svojimi aparati ustavil na severu ter začel pripravljati polet na najsevernejše točke naše zemlje. Millan si je izbral za letalsko bazo točko na Etahu v Grenlandiji. Čakal je lepega vremena, da mu bo polet mogoč. Morda bi se resnično dvignil v zrak, da se ni pojavila nesreča, o kateri poročajo radiogrami iz Washingtona. Na Etahu je bila že nekaj časa gosta megla, ki ni dovoljevala niti izvidnih poletov. Letala so počivala v posebnem hangarju. Lopa sama pa je stala na ledeni gori. Te dni se je ledena gora nenadoma razklala in se pričela udirati. Hangar je šel na kose in eno letalo se je pogreznilo v globočino. Ostala letala so močno poškodovana. Posadka zrakoplovov je ostala pri življenju na naravnost čudežen način. Možje so pravočasno zapazili, da led hrešči in poka ter so se razkropili. Lastno življenje jim je bilo dražje nego ves severni tečaj. Mac Millan. vodja ameriške ekspedicije je radi dogodka ves pobit in nesrečen. Letala so zelo pokvarjena in skoro ni misliti na to, a bi se dala popraviti na mestu, kjer stoje sedaj. Njihova uporaba v sedanjem stanju je popolnoma izključena. Radi tega so začeli Američani pomišljati, ne bi-li bilo najbolje, če opustijo misel na polet ter se vrnejo v domovino. Megla in bližajoča se zima jih v tej nameri še bolj podkrepljujeta, vsled česar je verjetno, da ne bo z ameriškim poletom na severni tečaj zaenkrat nič. Smrtna kazen v Evropi V Londonu zboruje že nekaj dni mednarodni kongres, kojega namen je, reformirati kazensko pravo in sedanje ponekod naravnost kričeče jetniške razmere. Na kongresu so zastopane vse dežele starega in novega sveta sej se udeležujejo odlični juristi, profesorji prava, filozofi, politiki in policijski funkcionarji. Podobni kongresi so se sicer vršili že pred vojno v Londonu in tudi v drugih mestih, toda brez pozitivnega uspeha. Ta kongres pa. kakor se zdi, ne bo jalov. Tekom sej je že prodrlo precej pozitivnih predlogov, za katere so glasovali zastopniki večine na kongresu zastopanih držav, in o katerih je upravičeno upanje, da se bodo dali v doglednem času tudi izvesti. Tako se je večina delegatov zedinila, da je treba odpraviti smrtno kazen, ki je še vedno v veljavi skoraj v vseh evropskih kulturnih državah, dalje v vseh državah daljnega vzhoda in z malenkostnimi izjemami tudi po celi Ameriki. Lord Haldane, ki je nekaj časa predsedoval sejam — predsednik se voli vedno znova — je imel dolg govor o smislu in ciliu robije in se je končno izrekel za odpravo smrtne kazr.i. Če vpraša lajik, je izvajal lord Haldane. pravnike, kaj je smisel kazni, bo z nemalim začudenjem doznal. da si juristi sami niso v tem važnem problemu na jasnem. Govorili mu bodo o raznih nasprotujočih si teorijah, in na koncu bo vedel manj kakor prej. Gleda naziranja o tem, kakšen cilj zasleduje državna oblast, ko kaznuje zločin. je treba povdariti, da sta danes dve v veljavi. Eno naziranje smatra kazen kot nekako oddolžitev človeške družbe za zločin, ki ga je zločinec zagrešil na- Ljubljana : Zagreb '"Dodatek »Jutrovemu« poročilu o nedeljski tekmi.) Gospod urednik športni, bjavili ste zadnjič dolgo poročilo o no-ometni tekmi Ljubljana — Zagreb. Do-olite mi, gospod urednik, da se s ti-im Vašim poročilom najponižneje ne kladam. Tudi jaz sem športnik, navdu-en celo, in kar šteje največ, goiim no-.obrc aktivno (ob Gradaščici). Prvič ni res, gospod urednik športni, a je bilo na tekmi 1600 ljudi. Ne vem, ii ste jih šteli, in če ste jih šteli. Vam ovem. da zaslužite v matematiki faifo. /e drukarjev iz Zagreba je moralo biti ;;ajmanj toliko, to bi bili že lahko skle-:>aii iz oglušujočega kričanja in cepeta-ija. ko je padel pni gol. Zakaj Ljub-iančani Zagrebčanom iz principa ne ploskajo (po vzgledu slavnih Barceloncev). ?otem pa. gospod urednik športni, ste >ozabili tudi na nas, zaplotnike. Zakaj las niste šteli, nas, ki nas je bilo skoraj eč kot vas na igrišču? Ker nismo pla-ali vstopnine? Oprostite, gospod ured-:ik. ali ste jo plačali morda Vi? Pri štetju torej Vaša ne velja. Pa tudi icer je Vaše poročilo, da se milo izra-im, netočno in pomanjkljivo. Kako bi taj tudi bilo popolno, ko Pa niti ne omajate glavnega činitel.ia. ki igra pri ta-i-le tekmi naipoglavitneišo ulogo. Slav-o publiko ste docela prezrli, publiko na grišču in publiko zunaj igrišča. In ven- pram njej. Torej maščevanje užaljene pravice po principu: za vsako krivico je treba pokore. Druga hipoteza je povsem drugačna. Ta trdi: kazen ima smisel le tedaj, če je uporabljena tako, da nudi zločincu možnost poboljšati se. Poslednji namen kazni ni torej maščevanje, tudi ne svarilo za indlvidije, ki so naenieni k zlo-činstvu, nego le vzgojiti kaznjenca k boljšemu, nravneišemu življenju. Zavoljo tega mora biti kazen vedno umerjena individualno. Paragrafi morajo vedno biti tako širokogrudni. da jih more sodnik uporabljati v skladu z osebnostjo obtoženčevo. Le tako bo kazen vplivala vzgojno. V nadaljevanju svojih izvajanj se je lord Haldane izrekel za to, pravkar omenjeno hipotezo, ki pa je — povsem logično — v popolnem nasprotju z uporabljanjem smrtne kazni. Glede problema odprave smrtne kazni, je nadaljeval lord Haldane. vladajo v različnih deželah različni nazori. Vendar je bila večina evropejskih držav pred vojno na najboljši poti. da po vzgledu Švice odpravi smrtno kazen. Vojna pa je tem stremljenjem napravila konec. Kongres se je nadalje bavil tudi z vprašanjem škodljivosti vpliva kriminalnih filmov na mladino. Statistika dokazuje. da so v Zedinjenih državah in v večjih evropskih državah tekom enega samega leta izvršili mladoletni preko 200 umorov, in v vseh teh slučajih so prišli kot poslednji motiv v poštev kriminalni filmi, ki so k bujni fantaziji nagnjeno mladino privedli do zločina. Naiveč teh zločinov se je zgodilo v Uniji in v Franciji. Temu bi se dalo odpo-moči edino z uvedbo filmske cenzure, kjer cenzura že obstoja, pa jo je treba poostriti. To stališče je zavzel kongres. Žrtev policijske racije Zopet hotelska tragedija. Sicer se razlikuje od običajnih, ki se končujejo s strupom in samokresom, ampak baš radi tega ie žalostnejša, ker je moral-neiša od drugih. Zgodilo se je takole: V hotel «Fran-zenshof* na Dunaiu je prišla te dni zjutraj policija, da pregleda lokale in legitimira stanovalce. Delo je šlo od rok brez incidenta. Par deklet, katere je zalotil komisar z nočnimi tovariši v spalnicah. se je moralo obleči ter slediti detektivom na policijo. Nič hudega sluteč in izvršujoč le svojo dolžnost je potrkal komisar tudi na vrata sobe št. 50 v četrtem nadstropju. Če bi vnaprej vedel za usodne posledice svojega koraka, bi nemara opustil službeno dolžnost v tem slučaju. A naključje je hotelo drugače. V tej sobi je prenočevala z nekim gospodom mlada šivilja Frici. Na trkanje policije je gospod odprl. Komisar je pogledal po sobi in je videl, da ima mož družbo. «Vi dekle*, se je obrnil k mladi dami. ki je sramežljivo lezla pod ponjavo. «hitro vstanite in se oblecite, da stopite z nami na komisariiat!« Po teh besedah se je obrnil in zapustil sobo. Frici se je naglo oblekla. Tresla se je po vsem životu. Ko je bila opravljena, je smuknila v sobo št. 52 ter je prosila gospoda, ki ima tu svoje stalno prenočišče, naj jo vzame pod svojo streho v varstvo. Gospod je pristal na dekletove prošnje. Ne da bi vedel za kaj prav za prav gre, je šel iz spalnice ter napravil par korakov po hodniku. Racija je bila medtem dovršena. Komisar je preštel svoje žrtve, primerjal prijavnice z osebami in podatki ter hotel že oditi, ko se domisli, da ima na svojem službenem molku še eno jagodo, katere ne vidi. Skočil je zato ponovno v četrto nadstropje, da se prepriča na lastne oči, kje se golobičica skriva. Ko je prišel gori. je bil gospod v sobi št. 50 sam. S hodnika je pokukal v sobo št. 52. kamor se je bil stanovalec medtem že vrnil. Toda ta ni vedel nič o deklici. Menil je, da je revica Frici spo- dar je je bilo, kakor sami pravite, tisoč šeststo Klav. Jaz. Štefek s Prul, bi napisal poročilo čisto drugače! Jaz, Štefek s Prul, bi napisal poročilo tako-le: Velika borba dveh iugoslovenskih nogometnih prestolic je privabila na igrišče športnega kluba Ilirije in zunaj njega velike množice bojaželjnih ljudi. (Ali se ne sliši to docela drugače kot v Vašem poročilu? Sploh opažam, da na uvod ne polagate dovolj tehtne pažnje. Op. por.) Prišli so vsi tisti, ki pridejo na vsako tekmo, prišli Pa so tudi oni, ki jim je Juppiter Pluvius (vreme, gospod urednik športni, ni postranskega pomena!) prekrižal izletniške načrte. Tako se je zbrala na igrišču in zunaj njega ogromna množica 3000 ljudi (in ne. kakor ste pomotoma poročali Vi, samo 1600). Vse te liki čebele v panju vrveče in šumeče množice (o kaki vznešenosti v Vašem poročilu ne duha ne sluha! Op. por.) so s strahom v srcu in pogumom v ustih nestrpno pričakovale početka tekme. Odbila ie ura peta. utonilo je v večnost še par brezkončnih minut, in na igrišču se je pojavil sodnik in zapi-skal. Tekma se je začela. Tisočera in tisočera srca so razburkana zadala in za trenutek je utihnilo vse in nastala je mrtvaška tihota. Zoga se je podila na igrišču od enega sola do drugega in obstala za hip pred našimi vrati. Gol je visel v zraku. (Tega Vi sploh ne omenjate 1 Množice sto si globoko oddahnile. Zoga je v velikem loku zletela v daj v pritličju pred neizprosnim gospodom komisarjem, ki se pripravlja, da jo pošlje na zdravniški pregled in ji potem napiše knjižico, ki jo upravičuje do po-cestovanja in prodajanja telesa. Komisar ni mogel razumeti slučaja. Kaj takega se mu še ni pripetilo odkar je v praksi. Nahrulil je torej vratarja ter zahteval od njega, da mu poišče žrtev. Šivilja pa je v tem času napravila svoje. Zbrala je vse moči. se vzpela na podboj okna v sobi št. 52. kjer je bila sama in skočila na dvorišče. Razmesarjena in s težkimi notranjimi poškodbami je obležala na kamenitem tlaku, odkoder jo .ie odpeljala zdravniška ambulanca v bolnico, kjer bo najbrže izdihnila svojo užaljeno in osramočeno dušo. In vendar bi bil komisar lahko preprečil to tragedijo, če bi bil manj služben in nekoliko bolj dostopen pojmovanju ponižanega človeka. Aretacija mednarodnega ponarejevalca čekov Kriminalni policiji v Baden-Badnu je prišel v roke lep tiček. Že mesece in mesece so varnostne oblasti evropskih držav vohunile za 36 letnim Viktorjem Gluckom, rafiniranim in spretnim ponarejevalcem čekov. Gliick ni goljufal bank, ne, njegovo postopanje je bilo bolj prebrisano: hodil je okolu draguljarjev, si ogledoval nakite in je običajno izbral in «kupil» najdragocenejšega. Plačeval ni nikoli v denarju — ker denarja nikoli ni imel. Izdajal se je navadno za ameriškega bankirja, trgovca in fabrikanta. Ker je nastopal z veliko sigurnostjo, mu je nasedel marsikateri juvelir. Slednjič pa je prišlo na dan. da ta ameriški »bankir, trgovec in fabrikant« ne plačuje s pravimi, temveč s ponarejenimi čeki. Policija, ki je prejela tozadevne prijave, je takoj odredila zasledovanje, toda delo je bilo izredno težko, ker se je slepar vešče skrival pod raznimi imeni, se dobro maskiral in sploh zatajeval svojo nrav pred zasledovalci. Končno se je ugotovilo, da se je Gliick decembra meseca prošlega leta mudil na Dunaju. Stanoval je v enem prvih hotelov, kjer so bankirji, trgovci in tovarnarii vsakdanje prikazni. Zato je tudi policiji ušel predno mu je utegnila nastaviti past. Vratar hotela je takrat prišel tudi ob nekaj gotovine, kajti Gliick mu je odnesel nad 570 šilingov. katere je za.iedel in založi! v hotelu. Sedaj je sleparjeve sreče konec. Policija ga je zaprla in upati je. da ne pride kmalu na svetlo, da bi zopet vznemirjal poštene ljudi s ponarejenimi plačilnimi papirji. Gliick je izvršil celo vrsto drznih sleparij v Angliji. Avstriji. Belgiji in češkoslovaški ter se je rad posluževal napačnih imen. Izdajal se je med drugim za doktorja Viktorja Leona Vienne-ja in za doktorja Georgea Wernerja iz Chicaga. X Reklama, ki vlede. V kratkem se otvo ri v Gradcu vzorčni velesejem, ki utegne imeti letos izredno velik obisk. Vodstvo ve» lesejma namerava uvesti originalno rekla« mo, ki bo vsekakor prav gotovo vlekla. Med sejmom ho krožilo nad sejmiščem letalo, ki bo metalo na zemljo na tisoče reklamnih letakov. Vsak tisoči listek pa je nakazilo za brezplačno srečko graške veleseimske loterije. Ljudje se že danes naravnost trs gajo za te srečke, ker imajo izredne ugod« nosti. X Vedno več morskih psov se pojavlja v Severnem morju. Danec Pless«Schmidt, ki namerava prepotovati Atlantski ocean s čolnom dajakom in se sedaj trenira za to ogromno razdaljo v Skagerraku. pravi, da ga je na vožnji v Christiansand celih enajst ur zasledoval izredno velik morski pes, ki ga je večkrat skušal napasti. Parkrat je bil v nevarnosti, da ne prevrne zver čolnička. Ako bi se to zgodilo, bi bil izgubljen. V malem danskem kopališču Gilleleiu je na« padel manjši som plavača in ga nevarno ugriznil. Tudi s pamikov so že opetovano videli cela krdela teh groznih zveri, ki so se jele pojavljati zaradi gorke vode celo že v južnih norveških fjordih. Oblastva in Ii« sti v Skandinaviji svare kopalce, naj bodo previdni ln naj se ne oddaljijo preveč od obale. X Največja pojedina na svetu je bila pred par dnevi v Londonu v Olimpijski dvorani, ki so jo priredili prostozidarji iz vse Anglije. Tega velikanskega obed« se ni udeležilo nič manj kot 8000 oseb. Sedeli so ob mizah, ki bi bile osem kilometrov dolge, ako bi jih postavili drugo za drugo in bi sedeli ljudje samo na eni strani. Pri pojedi« ni je streglo 2000 natakaric, ki jih je vodil vrhovni natakar, ki je imel svoje mesto v nekakem stolpu sredi dvorane. Ta mož je bil v stalni telefonični zvezi s kuhinjami in z načelniki posameznih oddelkov natakaric. Koliko so pojedli in popili udeleženci ban« keta, nam naš vir ne ve povedati, tudi ne, koliko je vse to stalo. Kolosalne pojedine so se udeležili delegati raznih prostozidarskih lož na Angleškem, ki so kaj dobro založene z denarjem. Znano je le, da so začeli pri tej pojedini zbirati sklad enega milijona funtov 'približno 270 milijonov dinarjev), iz katerega naj sc zgradi razkošno oprem« Ijeni prostozidarski dom v Londonu in po« stavi krnsen nagrobni kamen vsem prosto« zidarjem, padlim v svetovni vojni. Pri baa« kotu so zbrali ▼ ta namen že par stotasoč funtov. X Nepremočljivo blago. Raztopimo en kilogram galuna v 32 letrih vode, in čn kilogram svinčenega acetata v istctolikl količini vode. Pomešajno obe raztopini :n dobimo drobno, prašnato usedlino (precipitat), ki se imenuje svinčev sulfat. Nato odločamo tekočino, v kateri ostane aluminijev acetat, M namočimo v njej blago, katero bi hot-eli napraviti neprerr-očljivo. Blago nekaj časa na-mdcamo in gnetemo v tekočini, nato pa sa na zraku posušimo. Na ta način preparirano btego ne propušča vode, ki se na njem zbira v posameznih kapljicah kakor na labudovem perju. Tako blago bi se lahko z največjim uspehom uporabljalo za dežne plašče, kST ostane na notranji strani suho tudi ob najhujšem nalivu. Ce ga hočemo posušiti tudi na vnanji, dežju dostopni strani, ga je treba le naiahko stresti in vsa voda steče v hipu ž njega. Ta način prepariranja blaga je tudi zato priporočljiv, ker je higijeničeti. Čeprav namreč blago ne propušča vode, ima to ve-Itko prednost, da propušča zrak in omogoči dihanje. Teh prednosti pa nima gumijev plašč. Nove knjž Vrlo aktualna knjiga (Selih Ljubunčič: Vidovičeva škola kao kulturno-.elički i socijalno^pedi goški pokret) Ta publikacija je prišla baš o pravem ča« su. Danes ko je vse na tleh: dobra tradicija, poštena zgodovina, morala in etika družbe, je čas naravnost klical po vzgojitelju in preporoditelju tistih sil, ki še niso poginile v blatu povojnega izkoriščanja vsakovrstne konjunkture. Milenko Vidovič je v javnem življenju r.a še države znana prikazen, njegovo ime pri« poročajo dejanja, o katerih se je čulo že mnogo dobrega. Izvršil je veliko socijalno delo, ki ga stopnjema izpopolnjuje in hoče dovršiti, da bo imel mlajši rod od vojne tu« di nekaj koristi za dušo. Vidovič je v pravem pomenu besede na« rodni učitelj, poholjševalec družbe. Začel jc zelo skromno. V Sarajevu je jel zbirati oko« lu sebe mlade ljudi ter pretresati ž njimi vprašanje, kako bi se ljudje poboljšali. Na predavanja in sestanke so prihajali navadni ijudje: mali uradniki, delavci, pomočniki. Iz tega kroga se je kmalu izluščila občina z dobrim jedrom. Zahotelo se ji je višjih ciljev. Vidovič jih je skušal doseči. Usta« novil je tečaj, v katerem bi mogli dokon« čati študije za srednjo šolo vsi tisti, ki so iz kakršnih koli vzrokov omagali na svo« jem potu. Uspehi so bili presenetljivi. Več preprostih delavcev, ki so obiskovali Vido« vičeve ure samo zvečer, je prebilo zrelostni izpit na gimnaziji ter odšlo na univerzo. Tam sc danes celo udejstvujejo kot instruk« torji onih tovarišev, ki so normalno absol« virali srednjo šolo. Teh primerov ni malo. Podprt in ojunačen s temi uspehi, je Vido« vič sklenil nadaljevati delo in doseči še boljše rezultate Letos se njegova koncep« cija oživotvarja tudi izven Sarajeva. V raz« nih mest'h sc otvarjajo Vidovičevi tečaji, na katerih bodo študirali preprosti ljudje, da popravijo to, kar so zamudili v mladih letih. In vsakdo, ki je prestal zrelostni iz« pit ter s tem izboljšal svoj položaj, postane Vidovičev pristaš in agitator, da, naravnost fanatik — v najplemenitejšem pomenu be» sede. Saiih Ljubunčič spada med ožji Vidovi« čev krog. njemu je bilo dano iz najbližje bližine opazovati Vidovičevo nesebično de« io za povzdigo splošnega nivoja izobrazbe. Ko sc je čutil dovolj trdnega, je šel in na« pisal knjigo o Vidovičevi šoli. Tej knjigi se vidi. da ni prišla z mize mrkega učenjaka, ki se v svojih težko umljivih razpravah po« služuje tisočerih virov. Prišla jc iz prepro« stega srca. iz duše človekove. To je na njej najdragocenejše, zato jo bodo v prvi vrsti brali tisti, ki so res potrebni Vidovičeve po« moči in naobrazbe, dočim pojde marsika« teri pismouk mimo nje z nasmehom na obrazu. Ljubunčičeva knjiga je razdeljena na se« dem poglavij. Uvodoma obravnava splošen pogled na Vidovičevo učno, boljše rečeno psihološko metodo. Pisatelj nam opisuje Vi« dovičev zavod kot ljudsko univerzo, kamor hodijo zajemati znanje tisti, ki so ga v res« niči potrebni, tisti, ki si ne želijo diplom ra« 0 0 revije avt. «Streljati pa ne znajo.« se je za-čul odnekod tresoč glas. »Dve: nula za nas.« se oiunači samozavestno drugi. «Če bi sodil Vodišek.« doda tretji. Publika se polagoma umirja. Samozavest raste s kvadratom minut. »Pei na knm.» se usti paglavec iz predmestia. »nngar-ban boia nurgarji. ra konc!« Nakrat velik hrušč pred igr'š?em: vel;ko galerijo noleg pivovarne ie oblastni pendrpk izpraznil od vrha do tal Le dva voiaka sta ostala nemoteno na svoiih prostorih. »Tista Serb. tista Pa žiher s^eda,« rgovaria stalni abonent ealeriiskega sto iišča. ki mu ie zibka tekla v tevt>->nskih šumah. (Vi tega seveda n=ste mogli slišati. ker ste sedeli v loži.) Naši nanadaio. žoga konča v avtu. «Kot!» zaori iz tisočerih grl. Sodnik omahuie. »Kot! Kot! Kot!» odmeva s tribun, nd plank. od kostan;ev. «Kakav sudac! Šnirit!« cvilijo v najčistejši iugo-slovenščini desetletni paglavci ob bari-lerah in krilijo z rokami. »Komer!« za-doni visoko eori s kostaniev ob železnici. »Olas od zgoraj.« pomisli sodnik in diktira kot. Vse zaman; neodločno konča nrvl polčas. 0 : 0. Skraini čas. da je sudac odžvižgal; napetost v publiki ie pretila z eksplozijo. (To je točno, mar ne. gosnod urednik športni?) Kar oddahnjij s0 si vsi. znotrai in ztmai r»bnk. Posebno ti po-slcdnii: sai na tudi ni ma'hna muka tri-četrt ure vzpen;ati se na prste in škiliti skozi grče. Samozavest si je docela opomogla. «Viš sma že dobil, druga pavza Ilirija zmeram bul špila.» — »Na, Zagrebčani se boia lepo obrisal za ek-stracug u Beograd, pelal se boma pa mi. Glih prov. de sa nam polovična vožnja skumandiral.« Igra se nadaljuje Faul1 Naš branilec šera. Publika ie ogorčena. Od povsod odmevajo krvoločni klici: »Janez, remp-lai gn! Vsekai hudiča! Kar s sveta ca snem'! Na vrat se mu vsed'!» Planke se tresejo, galerija vrišči. kostanji se zazibljejo. Nič ne pomaga. Zagreb prodira. prodre Prvi gol! Vse je poparjeno. Ie tam zadai .ia tribuni se stresaj deske pod težo cepstaiočih nog zagrebških drukariev. Mularija se preteče ožita na tribuno. »Vam boma že še pokazal! Če ne mi. pa Beograd!« Pade drugi gol. Tribuna se stresa še huje. Publika ie potrta. «Je že aus. Sma že tepen.« Ža?'ebčan faula v kazenskem prostoru. »Elfar!« kriči vsa publika, vsa srečna in polna svežega urania »Lado nai ga strelia!« — »Ne. Oman naj ga zabije!« — »Kaj. Oman. on ga bo ustrelil u ta trek štuk. Vane nai strelja!« (Teh avtentičnih vzklikov Vi sploh ne omenjate!) Vse vprek vpije, kriči, maha z rokami. cereta z notrami. Sodnik zažvižga in gol že sedi. Publika nori. »Še en-ea!« zahteva enodušno tiso^glava množica. »Še en elfar!« cvi!>:o odločno krat-kohlafn;ki za olotom Pa ga ni »Tak sudac! Škod? šarita znnj. Te na Pfanin-šek že kai drozgi.* Pazbrrieme se ni še noleglo. že sedi tretji gol. K^nec. Publika se razhaia »Z ek*tracugam di diplome. Razlaga nam splošne pedagoške, socijalne in kulturne principe, razklada, ka« ko je pokret nastal radi družabnih razmer po vojni. Vidovičeva šola je prava ljudska ustano« va, njegovi učenci so ena sama družina s kulturnimi in etičnimi činitelji, katerim je do kulture duha, do etičnih in moralnih ko« risti. Delavci in mali uradniki, ki so poslu« šali Vidovičeva predavanja so pravcata pro« duktivna sila, zdravejša in za učenje dostop nejša kakor slušatelji na srednjih šolah. Na koncu nas pisatelj seznanja s tvarino in učnim načrtom, z Vidovičevimi tečaji v Mostarju in Kreki, z idejo Vidovičevega doma ter s cilji «Uzgajatelja«. ki je neka« ka življenska os, krog katere se vrti vse to življenje in delo. Vidovič, ki je spoznal ra« ne naše duševne teme pa ne vzgaja samo svojih slušateljev, ampak odrasle sploh. Na javnih predavanjih govori možem in ženam o njihovih nalogah in dolžnostih in doseza s svojo sugestivnostjo povsod očarljive uspehe. Avtor nas v zadnjem poglavju seznanja tudi z osebnostjo Milenka Vidoviča, ki ka* že. da se lahko samo trpeč, a dozorel člo« vek dokoplje do moža njegovega kova: Vi« dovič je bil namreč sam siromašen in ni imel sredstev da bi se izobraževal v šoli. To kar jc danes je postal sam iz sebe. Ljubunčičcvo aktualno knjigo priporoča« mo vsakomur, ker je v resnici vsakomur po« trebna. Cena ji jc 30 Din in sc naroča pri upravi »Uzgajatclja« v Sarajevu, dobi pa se tudi preko Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. H. Druzovič, Pesmarica IV. del Zborova šola za meščanske šole in sred« nje šole; cena 32 Din, založila drž. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Kot nada« Ijevanje in zaključek doslej že v tretji, pre« delani izdaji izišlih Pesmaric I. — III., je namenjen pričujoči novi del, predvsem za šolsko zborovo petje, kakor se goji v raz* nih šolskih kategorijah, osobito v meščan« skih ter srednjih in njim enakih šolah. V navedenem delu je pregledno sestavljeno gradivo iz glasboslovja, kateremu slede tro« in četveroglasne pevske vaje v najnavadnej ših tonskih načinih, kakor tudi enostavne vaje v prehajanju v sorodne tonske načine. Pesemski del vsebuje 55 prav spretno izbra« nih pesmi, predvsem iz starejše literature, pa tudi lepo število originalnih prispevkov ter osobito posrečene prireditve narodnih pesmi, slovenskih, hrvatskih in srbskih. Harmonizacija in izpeljava glasov je pri teh dobra ter odgovarjajoča glasovnemu obsegu učencev. Namenjena je tro« in četveroglas« nim moškim, kakor ženskim (oz. otroškim) zborom, vsled česar je izvedena notacija le v enem, v vijolinskem ključu. Pri sestavi se je oziralo na tvarino, ki je učencem pojm« ljiva in ki je praktične vrednosti, za razne prilike, kakor: šolske slavnosti, izlete, šol« ske maše i. dr. Vrlo dobro bo torej služila vsem onim šolam, ki goje zborovo petje. Prodajna cena je nizka, tisk ln zunanja oprema prav lepa. nau nč,» menijo vdano najhujši razgrajači. tud purgarjem nau lohka u Beograd. Narmn pet jm jh boja že naloži. Scer pa. sej sma bli čist po PTavic tepen. Sej naš še strelat na znaja.« — Igrišče se je izpraznilo. Zagrebčani so se odpeljali z avtomobilom. Ljubljančani so jo skromno mahnili kar peš domov. Le mularija za plotom se je težko ločila z mesta, kjer je pravkar prebila toliko upa polnili in še več bridkih minut. Počasi so se razkropili tudi ti za-stonjkarji, za slovo pa so drug drugega potolažili: »Drug teden jm jh bo pa Beograd nametu, de jh bojo kumej dam nesl. Pol sma pa kvrt» Tako. gospod urednik športni, b? napisal poročilo jaz. In mislim, da bi bilo boliše kot Vaše. Sicer pa brez zamere, in Vas pozdravlja Vaš vdaii Štefek s PruL Naš izvoz v prvi polovici 1925 Napredek napram lani po količini in vrednosti Po statistiki Generalne direkcije carin se je iz naše kraljevine izvozilo v prvi polovici t. 1. 2,145.337 ton v vrednosti 4.50 milijarde dinarjev (379,699.815 zlatih dinarjev). V enakem času 1924. se je izvozilo 1,584.939 ton v vrednosti '4.18 milijarde dinarjev (288,788.070 zlatih dinariev). Napredek napram lani znaša 560 398 ton (35.35 odst.) v vrednosti 90,511.745 zlatih dinarjev (31.48 odst.). Kakor torej vidimo, je izvoz močno napredoval po količini kakor vrednosti. Glavni predmeti našega izvoza v prvi polovici t. 1. so bili (po vrednosti v milijonih Din): turščica 1444.4; les: a) stavbni 632.5. b) za kurjavo 34.5; jajca. 331.0; živa goveda 166.5; meso: a) sveže 129.7. b) mesni izdelki 31.7; sirovi baker 139.6; cement 99.5; žita: a) pšenica 64.4. b) ostala žita 23.4; pšenična moka 87.6; hmelj 74.6; živi konji 64.3; svinec v pločah 63.6; predivo 57.6: lesni izdelki 51.1; žive svinje 46.8; kože od divjačine 39.9; živa drobnica 28.6; hrastovi železniški pragi 26.5; kože jagnječje in farčje 26.3; kalcijev karbid 26.2; vse ostalo 815.9. Od gori omenjenih predmetov našega izvoza se jih je izvozilo prvih deset najvažnejših v naslednje države (jo vrednosti v milijonih Din): turščica: po Donavi preko Braile 606.5. v Avstrijo 265.5, v Češkoslovaško 219.9. v Italijo 155.7; les: a) stavbni: v Italijo 4402, v Madžarsko 40.6. v Francijo 27.3, v Avstrijo 25.7. b) za kurjavo: v Italijo 21.5, v Madžarsko 8.2, v Avstrijo 1.5; jajca: v Švico 136.8, v Avstrijo 72.9. v Nemčijo 69.4: živa goveda: v Italijo 63.1, v Grčijo 46.4, v Avstrijo 41.9; meso: a) sveže: v Avstrijo 82.2, Italijo 29.6, Švico 8.4, b) mesni izdelki: v Italijo 13.8, Avstrijo 11.1. Grčijo 1.8; sirovi baker: v Nemčijo 65.4. Francijo 37.5, Zediniene države 35.8; cement: v Grčijo 36.3, Egipt 31.4, Italijo 7.1; žita a) pšenica: v Bolgarsko 28.3, Avstrijo 14.9, Madžarsko 8.6. češkoslovaško 5.1, b) ostala žita: v Grčijo 11.4, Avstrijo 7.1, Bolgarsko 1.8; pšanična moka: v Češkoslovaško 36.6. Avstrijo 24.1. Bolgarsko 11.8, Madžarsko 7.5; hmelj: v Češkoslovaško 44.9, Nemčijo 11.2, Švico 9.7. Glavne države, v katere je še! naš Izvoz v prvi polovici t. 1., so bile (po vrednosti v- milijonih Din; v oklepajih odstotki celokupnega izvoza): Italija .1175.0 (26.07 odst.); Avstrija 784.4 (17.41 odst.): po Donavi in Rumuni.ia 634.1 (14.07 odst); Češkoslovaška 438.7 (9.74 odst); Grčija 308.4 (6.84 odst.); Madžarska 259.9 (5.77 odst.); Nemčija 255.6 (5.67 odst.); Švica 188.9 (4.19 odst.); Francija 98.5 (2.19 odst.); Bolgarska 64.7 (1.44 odst.); ostale države 298.1 (6.61 odst.). Cenitev svetovnega pridelka hmelja Letošnji pridelek ne bo zadostoval za svetovno potrebo. V Monakovem na Bavarskem se je vršil te dni sestanek zastopnikov hme-Ijarskih organizacij iz različnih držav. Na tem sestanku se je na podlagi podatkov. zbranih iz vseh hmeljarskih pokrajin sveta, ocenil letošnji svetovni pridelek hmelja na 8S4.3O0 starih ceniov (po 50 kg). Samo pridelek v Češkoslovaški bo znašal po tej cenitvi 122.000 starih centov, dočim ie znašal lani 194 tisoč starih centov. Letošnja svetovna letina hmelja zaostaja okroglo za 400 tisoč starih centov za lansko, ki je zabeležila 1,300.000 starih centov pridelka. Na omenjenem sestanku se je soglasno sprejel sklep, ki naglaša, da se na podlagi te cenitve jasno vidi. da letošnji svetovni pridelek hmelja ne bo zadostoval za svetovno potrebo pivovarn. fZato se hmeljarji srednjeevropskih hmeljarskih pokrajin pozivajo, naj opu-ste predvsem vsako zametavanje svojega proizvoda, zlasti ker so zaloge kontinentalnega hmelja v pivovarnah neznatne. Hmeljarjem se priporoča, da odprodaiajo svoj pridelek le v partijah, da ne bodo s trenotno preveliko ponudbo izzvali takega razvoja cen. ki bi bil v nasprotju z dejanskim stanjem pridelka in potrebe. Nadalje se je na sestanku razpravljalo o ustanovitvi- mednarodnega hmeljarskega biroja in se je sklenilo, da se prične s pripravami za stvoritev takšne institucije. O tej zadevi se bo končno sklepalo na prihodnjem mednarodnem hmeljarskem kongresu. Kot kraj prihodnjega kongresa je določen Dunaj, a s sklicanjem kongresa je poverjena Zateška hmeljarska zveza. K gornjim cenitvam, da bo letošnji svetovni pridelek hmelja znašal 884.300 starih centov, pripominjamo, da je niirn-berška hmeljska tvrdka Johann Barth & Sohn precenila letošnjo s\-etovno potrebo hmelja v pivovarnah na okrog 1.089.000 starih centov. Po tem računu bi znašal primanjkljaj nad 200.000 starih centov. Ako se uvažuje. da je še nekaj lanskega blaga v rokah hmeljarjev m da ie še nekaj zalog v pivovarnah, bi se gornji primanjkljaj nekoliko zmanjšal. Da bo primanjkljaj v vsakem primeru znaten, je nedvomno. Hmeljariem se torej ni bati slabe kupčije. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Pšenica: baška 270; baška za oktober 280; sremska 360; promet 13.5 vagona. Oves: baški za oktober 182.5; baški 180; promet 3 vagoni. Turščica: baška, za avgust - september 182.5; ladja Tisa 196 do 197; promet 31 vagonov. Fižol: beli, baški, ladja Donava 240; pTomet 10 vagonov. Moka: baza «0» 480; «5« 350; «6» 300; 2.5 vagona. Otrobi: baški 150; 1 vagon. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (19. avgusta.) V soglasju z mlačnimi poročili iz sosednih držav se je razvijal promet na dunajskem tržišču enako medlo, posebno ker je bila ponudba predvsem pšenice in rži obilnejša. Notirajo uradno v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40, s Potisja 43.50 — 45-50, nova 40 — 42: rž: domača 29 — 30: ječmen: domači 33 do 43; turščica: jugoslovenska 31.50—32.50; oves: domači 28.50 — 30; r i ž: italijanski 82 — 84; pšenična moka «0=: domača 80 — 82, nova 74 — 77, madžarska 72.50 do 74.50. — Izredno ugodni izgledi za naš Izvoz. Naši izvozniški krogi smatrajo, da bo mogla letos naša kraljevina izvoziti posebno izdatne količine kmetijskih pridelkov. »Ju-g ©slovenskemu Lloydu« je Izjavil neki Izvoznik, da bo po računu Udruženja izvoznikov preostalo za izvoz okrog 80.000 vagonov pšenice, okrog 3000—4000 vagonov suhih češpelj, okrog 120.000 vagonov tw-ščice in velike množine ostalih pridelkov. = Pad3nje žitnih cen. Z zunanjih tržišč prihajajo poročila, da cene žitu polagoma slabijo. To se opaža zlasti na Dunaju v Budimpešti, Pragi in tudi pri nas. dočim v Ameriki neprestano fluktuirajo. Poročila o rezultatih žetve so vedno ugodnejša. Tako si velike izvozne prebitke obetajo v Evropi Poljska, Rusija, Bolgarska, Rumunija, Madžarska in naša kraljevina, ki bo po izjavah izvozniških krogov »mela letos znatno večji prebitek za izvoz kakor lani. = Znižanje železniških tarifnih postavk. Po izjavi prometnega ministra Radojeviča, je nova železniška tarifa v tisku in bo stopila v veljavo 1. oktobra. Nove postavke za počitniški in blagovni promet so znižane za 25 do 30%. s čimer je doseženo odgovarjajoče razmerje s predvojno tarifo. = Promet ljubljanske borze v juliju t. L je znaša! v blagu 269 vagonov (v juniju t. 1. 124 vagonov). Predmet; trgovanja so bili: les 236, turščica 20.5. oglje 6. pšenica 4, rž 1 ječmen 1, in otrobi 0.5 cagona. = Novo banko snujejo v Vršcu srbski gospodarski krogi. Dosedanji edini bančni zavod v Vršcu, Srpska banka, je zaključil z likvidacijo. = Odiožitev gospodarskega kongresa v Beogradu. Beograjski gospodarski kongres, k: bi se imel vršiti v prvih dneh septembra, je zaradi več gospodarskih prireditev v istem času odložen za nekaj časa. = Produkcija premoga v Sloveniji je znašala v prvih šestih mesecih t. 1. 898.868 ton napram 953.927 tonam v enakem času lanskega leta ter 935.558 v enakem času 1923. Največjo produkcijo pokazuje januar (191..324 ton), a najmanjšo maj (122.919 ton) Povprečna mesečna produkcija premoga je terej znašala okrog 150.000 ton. Oddali so premogovniki v prvi polovici t. 1.: železnicam 447.222. brodarstvu 2847, industriji 233.869, raznim strankam 64.173, v Inozemstvo 46.086 in sami so uporabili 84.299 ton premoga. = Subotiškl veliki sejem se bo otvoril 22. t. m. Prijavljenih je preko 500 razstav-Ijakev. Predvsem zanimiv bo kmetijski de! razstave. = Velike množine lesnih zabojev za južno sadje potrebuje neka tvrdka v Padovi. Naslov tvrdke na razpolago v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. = Jadranska izložba se bo zatvorila 25. t. m. Kdor je torej misli še posetiti, naj se požuri. = Izboljšanje vicinalke Novska-Zagreb. Železniška proga Novska-Dugo seio-Zagre-b ki je bila doslej vicinalna železnica, se pretvori v glavno progo. V kratkem se položijo tračnice najnovejšega tipa za vožnjo z večjimi lokomotivami. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo 2 kilovamih števcev za izmenično strujo. — Vršile si bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 1. septembra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijah za gornji ustroj (skretnice); 4. septembra pri intendanturi Dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani glede dobave 180.000 kilogramov ovsa; 15. septembra pri poštni direkoiji v Ljubljani glede dobave 12.000 kg bencina; 15. septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave za-vornjakov; 16. septembra pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave materijah za modelerje in livarje. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani r.a vpogled. = Položaj na dunajskem tržišču jajc je postal mlačnejši. Prav tako je oslabela tendenca na inozemskih tržiščih. Cene na Dunaju: madžarsko blago 16—16.5, burgen-Iandsko 17, rumunsko 16, štajersko 16 gro-šev za komad. Jugoslovensko blago se je ponujalo 17 grošev za komad. =: Razstava pinzgauske živine v Zeli am See. Od 6,—13. septembra t. 1. se bo vršila velika kmetijska razstava v znanem tujskem kraju Zeli am See (Solnograška) v ozemlju visoko razvite reje konjske in goveje pasme Pinzgaua. Razkazovilo se bo posebno nad 130 konj in približno 300 goved, samo prvorazredni komadi pinzgauske pasme. Tudi avstrijsko zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pošlje na to razstavo večje število žrebcev, ki se uporabljajo v svrho reje. Razstava živih živali traja s*rao prve tri dni (6. do vključno 8. septembra). Na podlagi izkaznice za razstavo, ki se dobe pri vseh avstrijskih konzulatih, pri vseh podružnicah avstrijskega prometnega urada in pri vodstvu razstave Zeli am See, se dobi avstrijski potiti vizum za ceno samo 1.50 šilinga vrhutega je dovoljena na vseh avstrijskih zveznih železnicah uporaba brzovlaka z listkom za osebni vlak. Vsi potniki, posebno pa tisti, ki hočejo sredi septembra obiskati razstavo v Bernu (Švica) imajo, če obiščejo na potovanju preko Avstrije pinzgausko razstavo, na podlagi izkaznice znatno cenejšo vožnjo, ker se lahko peljejo nazaj iz Zeli am See na poljubno postajo Avstrije, torej tudi na švicarsko mejo. Pojasnila daje tudi avstrijski konzulat v Ljubljani, Turjaški trg št. 4. = Ponovna uvedba sobotnih borznih sestankov v Berlinu. Predsedstvo berlinske bc-rze je sklenilo, da s septembrom zopet uvede sobotne borzne sestanke. = Ukinitev Izvoznih zabran v Bolgarski. Iz Sofije poročajo, da bodo skoro ukinjene vse izvozne znbrane v Bolgarski, ker je letošnja letina v Bolgarski izredno dobra. = Zaključek francosko-madžarsko trgovinske pogodbe. Med Francijo m Madžarsko je sklenjena trgovinska pogodba, ki med drugim predvideva za uvoz francoskih avtomobilov in svile v Madžarsko izredno znižane carine. Nasprotno pa se morejo madžarske žitarice uvažati v Francijo brez carine. = Povišane uvozne carine v Nemčiji stopijo s 1. septembrom v veljavo, in sicer za žito, sladkor, živino, sveže meso in mlinske proizvode. Povišane postavke za vino pa stopijo v veljavo 16. oktobra. = Zlo ugodne letine na Madžarskem. Madžarska ima letos izredno bogato letino žita, sadja in drugih pridelkov. Enako se obeta bogata vinska trgatev. Ta zelo dobra letina pa pomenja za madžarskega kmeta — katastrofo, ker ne more zlasti sadja in zelenjave nikamor prodati. Avstrijski trg kamor je Madžarska največ izvažala sadje in zelenjavo, je letos Madžarom skoroda zaprt, zlasti ker so se tudi pogajanja za carinske olajšave med Avstrijo in Madžarsko razbila. Ravnotako imajo madžarski vinogradniki slabe izglede in ni vedo kam bodo letos z vinom. Vrh vsega tega pa še cene kmetijskih pridelkov rapidno padajo. 20. avgusta. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupS-jski zaključki). Vrednote: investicijsko posojilo 76—80, Vojna škoda 292—0, zastavni listi Kranjske deželne banke 20—0. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—0, Celjska posojilnica 201—201 (201), Ljubljanska kreditna 225—265. Merkantflna 101—105 Praštediona 890—0, Kreditni zavod 175— 185, Strojne 105—118, Trbovlje 0—335, Vevče 112—0, Stavbna družba 165—180. — Blago: les: deske monte, 25 mm, 30 mm. 50 mm, fco meja 500—0; testonl. 4—10. foo meja 0—545: bukovi parketi. 4.50 do 8 cm šir., 20 do 50 cm dolž., fco meja. za m2 42— 0; hrastova drva. 1 m dolž., suha. fco nakl. post. 10 vagonov 17.50—17.50 (17.50): — poljski pridelki: pšenica: zgorttje-baška 77-78 kg. gar. suha, fco nakl. post., 2 vagona 270—270. (270), domača, fco Ljubljana 275—0: turščica slav., paT. Škofja Loka 1 vagon 225—225 (225). slav., par. Ljubljana 1 vagon 222.50—222.50 (222.50); la-neno seme, Ia, fco Ljubljana 550—0: oves slav. ali bos. fco Ljubljana 195—0. ZAGREB. Položaj v e f e k 11 h v glav nem nespremenjen. Porasli so Praštediona. Eks-ploatacija, Slaveks m Vojna škoda. Slednja promptna, se je trgovala po 293—297 za ul-timo t. m. po 297. za september po 300, dočim se je za december ponujalo bla-go po 310. — Dinar je v Curihu beležil nespremenjeno. V Zagrebu se je poslovalo v glavnem na pariteti. Blaga dovolj, popraševanje srednje. Tečaji ne pokazujejo večjih sprememb. Narodna banka je tudi danes nastopila kot kupec ter kupila večje količine deviz na Švico in Newyork. Skupni promet je znašal preko 18 milijonov Din.Notirale so devize: Dunai 781—791, Berlin 1325.5— 1335.5, Bruselj 254.5—258.5, Italija Izplačilo 200.73—203.13, London izplačilo 270.72— 272.72, Newyork ček 55.53 in pol do 56.13 in pol, Pariz 262.48—266.48, Praga 164.8—166 8 Švica 1081.5—1089.5; valute: dolar 54.8— 55.4, avstrijski šilingi 7S1—791, lire 200.8— 203 2; efekti: bančni: Eskomptna 114— 115, Hipo 65—67, Jugo 99—100 Ljublj kred. 225—0, Obrtna 70.5—73, Praštediona 895-900 Slavenska 65-66. Srpska 130—132. Narodna 3300—0; industrijski: Eksploatacija 0—58, Šečerana 491—500. Gutmann 380-400, Slaveks 150—160. Slavonija 56—60. Trbovlje 0—330, Union 370—400. Vevče 110—0: državno investicijsko posojilo 78.25. agrarne 41.5, Vo-na škoda promptna 296—297. BEOGRAD. Tečaji vseh deviz so bili mlačnejši kakor včeraj. Blaga v izobilju. Narodna banka je nakupila večje količine deviz na Švico in Newyork. Promet je znašal preko 30 milijonov Din Notirale so d e-vize: Amsterdam 2256—2263. Dunaj 785— 786. Berlin 1330—1332, Bruselj 254 —256. Budimpešta 0—0.0789. Bukarešta 28 25— 28.75, Italija 202—202.35. London 2715— 271.7, Newyork 55.82 in pol — 55 87 in pol. Pariz 262 5—263.5. Praga 165.5—165.75, Švica 1085.25-1085.5. CURIH. Beograd 9.225, Berlin 1 2270, Newyork 515.20, London 25.035, Pariz 24.20, Milan 18.62, Praga 15.25, Budimpešta 0 007255. Bukarešta 2.65, Varšava 90 50, Dunaj 72.55, Sofija 3.75. TRST. V prostem prometu so ostali tečaji nespremenjeni. DUNAJ. Beograd 12 6925 — 12.7325, Berlin 168.72 — 169.32, Bud mpešta 99 6250 do 100.0250. Bukarešta 3.6425 — 3.6625, London 34 4550 — 34.5550, Milan 25 62 — 25.74, Newyork 708.80 — 711.30, Pariz 33.25 do 33.41. Praga 21.0075 — 21.0875, Sofija 5.11 do 5.15, Varšava 118.75 — 119.25. Curih 137.57 — 13S.07; dinarji 12.72 — 12.78. PRAGA. Beograd 60.45, Curih 65575, London 163.95, Newyork 33.75, Dunaj 475.875. BERLIN. Beograd 7.50, London 20.382, Newyork 4.195, Pariz 19.70, Curih 81.44. LONDON. (Ob 12.) Beograd 270, Dunaj 34.52, Italija 134.25, Newyork 485 in pet osmink, Švica 25.04. NE\VYORK. (Ob 18; po našem ob 24.) Beograd 1.79 in četrt, Dunaj 14.06, Italija 3.61, London 4.S5 in sedem osmink, Švica 19.40. Sokolski zlet v Radomljah V soboto dne 15. avgusta se je vršil v Radomljah I. zlet kamniškega sokolskega okrožja. Na prijaznem vrtu sredi zelenja, kjer jc bilo prirejeno telovadišče in veselič-ni prostor, se je v zgodnjih jutranjih urah pričelo zbirati članstvo in naraščaj ter deca. Po zajtrku in žrebanju vaj se je pričela malo pred 8. uro zjutraj tekma naraščaja in dece, ki ji je prisostvoval župni pod-načelnik brat Jaka .lesih. Vsi oddelki so tekmovali v prostih in redovnih vajah, v skoku v višino in v daljino in v teku na hitrost. Tekma, kjer so bili sodniki, vaditelji okrožnih društev-, je bih zelo stroga in napeta ter zato zelo zanimiva. Tekmovalo je 60 naraščaja iz Domžal, Kamnika, Mengša in Radomelj. Končala ie ob 10.15, nakar je bila skušnja za popoldanski iavni nastop, ki je trajala dobro uro. V prijaznem logu v Radomljah je bi! pripravljen obed. Ob treh popoldne se je razvila po vasi okoli 150 oseb broječa povor-ka s konjico na čelu, godbo in vsemi oddelki. Na telovadišču ie bil stik in je pozdravil zbrano Sokolstvo brat Belec Iz Radomelj. V imenu župnega starešinstva je pozdravil članstvo in naraščaj, B'. okrožja župni podnačelnik brat Jesih, čestital naraščaju za odlično tekmovanje in izrazil žello, da se tudi javna telovadba izvrši tako dobro, kakor narašča.iska tekma. Po pozdravih se je ob zvokih kamniške mestne godbe pričela javna telovadba. Nastopilo je 52 moške in ženske dece, 17 na-raščajnikov in 17 naraščajnic. Vsi so nastopili s prostimi vajami Še dokaj dobro, le Ženskemu naraščaju se je ponesrečila 3. vaja. Po nastopu naraščaja je brat Vldic razglasil zbranemu naraščaju izid tekme in ga v lepih besedah bodril k nadaljnemu soke-lovanju. Uspehi so za prva tri mesta pri posameznikih sledeči: Moški naraščaj: I. Bajec, Fr. Domžale, Kraut Bojan, Krek Stane in Šlegel Dušan, vsi iz Kamnika, 98 75 odst.. II. Ambrožič Fr., Domžale, Cerar Albin, Kamnik in Rcchberger, Domžale, 97.50 odst, in III. Brvar Fr., Kamnik, Gregorc Pavel in JanežiČ Vinko, Domžale 96.25 odst Ženski naraščaj: I. Štefka Pavličeva, Kamnik, 100 odst, II. Esler Marica In Homar Ivanka, Kamnik in Kircher Ivanka, Domžale, 97.50 odst, III. Finžgar Angelica In Homar Minka, Kamnik, 95 odst. Moška deca: I. Kircher Drago in Kovač Stane oba Domžale, 98.75 odst., II. Čermak Edo, Domžale, Mav Janez. Kamnik, 97.50 odst. in III. Gregor Slavko in Stare Dušan, oba Kamnik, 96-25 odst Ženska deca: I. Skok Štefka. Kamnik 100 odst.. II. Iskra Alojzija in Vrhovnik Minka obe Kamnik in Šubelj Ju-sti, Domžale 97.50 odst, III. Gregorc Marija. Mihelj Jožica, Rostar Minka in Vivoda Milena vse Kamnik 95 odst. Tekma vrst: Moški naraščaj: I. Kamnik 94 odst., II. Dom Žale 91.35 odst Ženski naraščaj: I. Kamnik 92.69 odst Moška dcca: I. Domžale 93-46 odst, II. Radomlje 93.26 odst. in III. Kamnik 92.50 odst Ženska deca: I. Kamnik 97 66 odst. Po razglasu tekem je nastopil naraščaj še na orodju in je pokazal nekaj zelo težkih vaj. Nato je 28 članov in 16 članic izvajalo proste vaje ki so bile zadovoljivo izvedene. Posebna točka so bile skupne proste vaje članov in članic (.30), ki so izpadle precej dobro. Zaključila je javno telovadbo orodna telovadba članstva, ki je uspela po-voljno. V splošnem je naraščaj nastopil mno go eiektnejše kot pa članstvo. Število nastopajočih oddelkov ni niti zda-leka odgovarjalo moči kamniškega okrožja, čemur ie bilo krivo slabo vreme, ki Je oviralo celo dopoldne izkušnje in pa preštevll-ne druge prireditve. Isto je bilo z občinstvom, ki drugače kaj rado pohiti v prijazne Radomlje. Kmalu po končani telovadbi se le vlila ploha tako silno, da se je občinstvo z godbo in vsem preselilo v Jermano-vo dvorano — sokolsko telovadnico, kier sc le nato razvila neprisiljena zabava, ki je potekla v najlepšem razpoloženju, v zadovoljstvo vseh navzočih. Zdravo! h. Sokol Jesenice priredi v nedeljo dne 23. avgusta ob 15. url javno telovadbo, zdru ženo z ljudsko veselico. Društvo je moralo vsled slabega vremena veselico že dvakrat preložiti, kar znači ogromno škodo Zatorej vsi v nedeljo na veselico, da društvo vsaj deloma pokrije stroške. Veselica se vrši ob slabem vremenu v prostornem lokalu. Zdravo! Šport Službene objave LNP. (Iz seje p. o. 19. VIII.) Zaključna tekma za podsavezni pokal med S. K. Hermes : S. S. K. Maribor se vr» ši v Ljubljani 6. septembra. 8. septembra se vrše tekme za olimpijski fond. in sicer: Ilirija : Hermes, Jadran : Primorje. Tudi medklubska odbora v Mari« boru in Celju naj ta dan priredita te tekme. Prvenstveno tekmovanje za jesensko sc« zono 1925/26 se prične 20. septembra. Na to se opozarjata medklubska odbora v Ce« Iju in Mariboru. Ljubljanski klubi naj vpe« šljejo tekom 8 dni fiksno zasedene termine z lastnimi prireditvami. Čitajo se s pravom nastopa kot sledi na« slednji igrači: za Merkur: Serianz Josip, Ketisch Štefan. Glavvitsch Franc, Šmigoc Franc, Sciffert Viktor, Jug Andrej, Posch Ivan, Lackncr Rudolf, Hezl Hubert, Jurko Roman vsi 28. VIII. Marčinko Aleksander, Hreščak Just oba 14. II. 1926. Vsi klubi se opozarjajo, naj v najkrajšem času vpošljcjo pole za zagrebško razstavo. Tajnik II. Službeno iz LLAP. Seja tehničnega od« bora sc vrši danes ob 8. uri zvečer v kavar« ni Emona. Radi važnosti se prosi polnosti vilne udeležbe. — Tajnik II. LLAP. (Službene ob',cvj) Seja uprav« nega odbora sc vrši v petek 21. t m. ob 21. v damski sobi kavarne Emona. — Tajnik I. Prijave za prvenstvo Slovenije v lahki, atletiki Opozarjajo se vsi klubi, da poteče v soboto dne 22. t. m. rok za prijave. Na« rcnadne prijave se glasom razpisa in glasom pravilnika JLAS pod nobenim pogojem ne bodo sprejemale. Prijavnina je znižam na 5 Din za točko m osebo in na 15 Din za moštvo. Prijave je poslati na naslov. Bal« tesar Ivan, Direkcija drž. žel. odd. III./5, oziroma kavarna Evropa. Startati je glasom pravil obvezan vsak klub, član LLAP. — Tajnik II. A. S. K. Primorje, kolesarska sekcija zaključuje prijave za dirke za proslavo pet« letnice in seje sodnikov ob 20. uri v restav« raciji Zvezda. Istočasno sestanek članov. S. K. Slovan. Včerajšnja notica radi tre ninga v nedeljo dopoldne na igrišču Pri« morja je zastarela in je bila določena za preteklo nedeljo. Trening z A .S. K. Primor jem sc vrši v soboto, 22. avgusta ob 17.30 uri. Udeležiti se ga imajo vsi igrači, ki so bili glasom okrožnice obveščeni. Sliksije --• slučaju dežja v nedeljo dcpo'dne ob 10 uri Sestanek ob 9.30 pred opero. V slučaju hudega dežja odpado tudi sobotni treni ig S. K. Ilirija, lahkoatletsia sekcija. Red; ni trening danes v petek. V soboto in nc« deljo dopoldne pod vodstvom trenerja. Po!« noštevilna udeležba — častna dolžnost. Pri« nesite darila za razstavo. — Vaielnik 5. K. Suva (Sevnica) : Olimpija (Ljubi Ijana). Dne 16. avgusta se je odigrala v Sev* niči nogometna tekma med S. K. Savo (Sev« niča) : Olimpija (Ljubljana) z rezultatom 10 : 1 za Sevnico. Tekma ni nudila športno ga užitka, ker je bil nasprotnik v slabi po« stavi, zlasti v napadalni vrsti. Zato tudi mo štvo Sevnice ni igralo z isto vztrajnostjo kakor proti močnejšim klubom. Dne 23. t. m. sc vrši nogometna tekma S. K. Sava (Sevnica) : Samobor. Jugoslov. Nogometni Savez v Beogrut du? Zadnja glavna skupščina BLP., ki so ,e vršila 16. avgusta, je soglasno sklenila, da morajo delegati, ki bodo na prihodnji glav« ni skupščini JNS zastopali B:.P., zahtevati, da se sedež JNS prenese >z Zagreba v Bc" grad. Zagrebške *Novosti» objavljajo oster članek proti tej nameri ter poudarjajo pred vsem stališče, dg je športno središče še ved no Zagreb in da nikakor ne g'«", da bi sc tako važna športna organizacij, kakor je JNS, brez res tehtnih razlogov prenesla v drugo mesto. Kolikor nam ie znano, LNP. dosedai še ni zavzel svojega stališča v tem vprašanju. Čeprav predlog SLP mogoče ne bo prodrl, ga moramo vendarle pozdraviti, ker je gotovo, da bo vsaj povzročil, dn bo« do skušali odpraviti marsikatero napako v upravi te organizacije, ki je precej ovirata njeno pravilno delovanje. Inozemski klubi ne bodo smeli igrr.A v Zagrebu? Član JNS je izjavil zafl-ebške-mu dopisniku dunajskega «Sport=T:i«jbhtta» da se bo na prihodnji glavni skupščini INS razpravljalo o predlogu, po katerem bi bilo vsem inozemskim klubom za dobo enega Ic« ta prepovedano igrati v Zagrebu Ta pred« log je bil baje povzročen po dejstvi, da so v zadnjem času inozemska, zlasti dunajska T~"~mctna moštva pokazala zelo slvbo igro in da se vsled tega ne izplača, da bi zagreb« ški klubi plačali horendne vsote za gosto« vanja inozemskih klubov, od kafcrih nima« jo domači klubi prav nobenega dobička. Včerajšnji nogomet na Dunaju. Prija« teljska tekma med kluboma Ostmark in Bcuegung XX. je bila 20 minut pred kon« ccm radi dežja prekinjena. Ob koncu je vrw dila Ostmark z 2 : 1. V okvirju zionistič« nega kongresa se je vršila včeraj medna« rodna tekma med repr. Avstrije in Palc« stinc. Zmagala jc Avstrija s 5 : 1 (1 : 1). Vremensko fjorr^ff Ljubljana, 20 avgus'a 1925. L;ub1jana, 306 m nad morjem Kraj onazov.mja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm | Liubliana . . . 7. 7606 17-0 zap. obl. Ljubljana . . . 14. 759-0 170 jug dež 1 i Ljubljana . . . 21. 7SS4 170 Zagieb .... 7. 759 4 21 0 vzhod vef. obl. I Beograd . . . 7. 759-6 23 0 zap. • Dunaj .... 7. 1 Praga .... 7. , Ir.omost . . . 7. Solnce vzhaja ob 5 6 zahaja ob 18-59, luna vzha!a ob 543, zahaja ob 19 42. Barometer nižji, temperatura nizka. Dunajska vremenska napoved za petek: Oblačno, temperatura skoraj nespremenjena. Lokalne nevihte. Nesigurno vreme. 'Opisi KAMNIK. Kamniški Sokol priredi v nedeljo dne 23. avgusta ob pol 4. uri popoldne javno telovadbo na letnem telovadišču. Nastopilo vsi oddelki ter vzorna vrsta na droga. Posebnost bodo skupne vaje članov ln članic (br. Dequala), ki so že na župnem izletu zbujale pozornost. Po telovadbi narodna veselica na prijaznem senčnatem letnem telovadišču. Svira priznana kamniška mestna godba. Pozivamo vse prijatelje Sokola, da se v čim večjem številu udeleže naše prireditve. Železniška zveza zelo ugod na. V slučaju slabega vremena se vrši telovadna akademija ter veselica v vseh prostorih Narodne čitalnice. STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Pod tem naslovom objavljen dopis v 191. štev. »Jutra« se v toliko popravlja, da se zabavni večer ne vrši v Narodnem domu v Kranju, ampak po predstavi v dvorani Sokolskega doma v Stražišču, na kar opozarjamo cenj. občinstvo iz Kranja in Stražišča. Torej na veselo svidenje v nedeljo dne 23. avgusta! POLJANSKA DOLINA. Nedeljska sokolska prireditev s povorko, telovadbo in veselico, je uspela v splošno zadovoljstvo. Prireditev je posetilo poleg domačinov lepo število Sokolov in Sokolic ter prijateljev Sokolstva iz Škofje Loke in Žirov. Velik napredek od lani se je pokazal v rednih vajah in na orodju pri vseh vrstah. Ta napredek naj bo bratom, sestram ter tudi deč-jermi naraščaju v vzpodbudo za nadaljne delo. Tudi gmoten uspeh je lep. — Pretekli teden smo iz vrst fantov, ki so se vračali z nabora, prvič slišali pravilni vzklik: Sposoben! Tudi sicer so se fantje naborniki iz Poljanske doline zadržali zelo dostojno, ne da bi se upijanili do podivjanosti, kakor je bila navada prejšnje čase. Vsa čast našim fantom! BLED. Baletni večer v prid Rdečega križa na Bledu, prirejen od zabavnega komiteja kavarne «Toplice», je sijajno uspel. Kljub temu, da se je večer preje vršila ma-Skeradna reduta, ki je trajala do zore, je bila kavarna ob 9. zvečer že do zadnjega kotička napolnjena. Prodajali so se znaki Rdečega križa in srečke za srečolov. V 1. in 3. točki baleta je nastopila gdč. Kato Miklosz iz Budimpešte, ki je izvajala Čajkovskega valček As-dur in pa Pethera «Muldoon» teh nično nad vse dovršeno, za kar se jI je občinstvo zahvalilo z burnim aplavzom. Dru go in četrto točko je kreiral naš priljubljeni s ost, gdč. Ellen Stross, hčerka avstrijskega generalnega konzula v Egiptu in sicer Griegovo cMorgenstimmung» in pa Bizeta cCarillon«, arabski ples. Na klavirju je spremljala soproga gen. konzula ga. Stross. Diven je bil prizor, ko se je pojavil ta eksotičen ženski cvet na pozornici. Kakor je v prvem plesu izražala nežnost ranega jutra, tako je prikazala v drugem plesu gdč. Strost ves temperament Orljentalke In to mojstrsko in globoko občuteno, za kar je žela f.renetičen aplavz hvaležne publike. Gdč. Rut Vavpotičeva, ki bi tudi morala nastopiti je žalibog zbolela na angini, kar se le vsestransko obžalovalo. Po sporedu se Je g. akad. slikar R. Marčič zahvalil vsem za gmoten uspeh, ki je znašal 3000 Din in poudaril, da se je s tem posrečilo rešiti vsaj enega našega ujetnika tz sibirskih puščav. Odbor se zahvaljuje najtopleje vsem sodelavcem in sicer: soprogi gen. konzula ge. Stross, gdč. Ellen Stross in gdč. Kato Miklosz, g. kapelniku Fiebingerju, mali gospodični Eriki Berehinak z Dunaja, ki je z velikim uspehom prodajala srečke, gdč. Ma-riani in gospodičnam Zupančevim ter vsem ostalim, ki so z lepimi dobitki ali na drug način pripomogli k temu razveseljivemu uspehu. Želeti bi bilo, da se tudi po ostalih letoviščih spomnijo gostje naših sorojakov trpinov, ki že sedmo leto zaman čakajo na povratek v domovino. JESENICE. Nedavno so »Službene Novine. objavile, da Je dosedanji šef obmejne policije na Jesenicah g. Veselin Mitrovič Imenovan za tajnika v ministrstvu za notranje zadeve. Kdor je poznal razmere, k! so pred njegovim dohodom vladale pri obmejnem komisarijatu na Jesenicah ln ki so jemale našim oblastem ugled v očeh potujočih inozemcev, mu more biti žal, da nas zapušča tako korekten uradnik, ki si je znal s svojim umerjenim obnašanjem in vsestran sko uvidevnostjo v kratkem času pridobiti ugled in dvigniti prestiž podrejenega urada. Po sedmih letih neštetih komisarjev Je bil on prvi, ki se je nenavadno hitro znašel v novih razmerah in po istih uravnal svoje delo. Hvaležni mu bodo tudi naši zasužnjeni bratje na obeh jtraneh meje, ker jim je šel kot malo kdo doslej v vsakem oziru na roko. Zal nam Je, da nas zapušča g. Mitrovič, vendar mu od srca čestitamo na imenovanju, želeč obenem, da bi tudi njegov naslednik v isti meri odgovarjal službenemu mestu, na katero Je poslan. CERKNICA. V poslednjem času dobiva »Novi Domoljub« iz našega trga dopise, ki nimajo drugega namena kot da sejejo tudi v našem sicer mirnem kraju sovraštvo in kratijo bližnjiku ugled. Dopisniku Je v ta namen vsaka še tako malenkostna stvarca prav, da jo malo zavije in ustvari — afero. Ne bomo polemizirali, pač pa navedemo v obrambo resnice le gola dejstva. — Svoj nepošteni kapital hoče kovati dopisnik predvsem iz zadeve z obmejnimi legitimacijami ter predbaciva naprednim občinskim funkcionarjem, da jih interesenti po njih krivdi tako dolgo niso dobili. Pri tem pa dobro ve, da so zavlačevale rešitev italijanske oblasti, ki niso hotele pristati na izdanje legitimacij, medtem ko so zastopniki občine ponovno posredovali v Ljubljani in Logatcu in je g. župan Obreza osebno vodil deputacijo k velik emu županu. Ko v«e to nI pomagalo, so poslala prizadeta županstva skupno spomenico na »Kraljevsko delegacijo za pregovore z Italijo«, čije šefu, g. dr. Rybafu se Je končno posrečilo, da Je naš župan prejel dotlčne propustnice že 3. julija t. 1., j!h še istega dne nesel radi vidiranja na srez-ko poglavarstvo. Jih dne 5. julija dvignil ln takoj razdelil. Zasluge klerikalnega poslanca Serneca so v tej zadevi podobne onim Ponciia Pilata, to je ničli. Tudi nI res, da so morale plačati stranke na občini za legitimacije po 70 Din. Pač pa so plačale 5 Din za prošnjo in 10 Din za živinozdravnika, torej vsega skupaj 15 Din. Res pa so plačali nekateri nestrpneži po 70 Din in še več nekemu zasebniku, katerega so najeli, da se Je vozil na njih stroške v Ljubljano in Trst Za to pa občina ničesar ne more. — Kar se tiče manipulacij prejšnjega tajnika Vldma-JerJa z občinskim denarjem, naj se dopisnik obrne za pojasnltev na g. Lavrlča, ki !e kot pregledovalec računov iste pregleda! in v redu našel. Neizpodbitna pa ostane zasluga naprednih odbornikov gg. Zum-ra in Olšaka, ki sta iz lastne inicijative zahtevala od Vidmajerja položitev računa In pri tej priliki ugotovila neke nerednosti, ki pa daleč ne dosežejo »stotisočakov« in so razen tega po garancijskih pismih krite, tako da občina ne bo trpela nobene škode. — Ker dopisnik drugih novih afer nima, pogreva že v predvojnem času do ogabnosti oglo dano zadevo z občinsko hiralnico. G. dopisnik mora biti zelo kratkega spomina, ker Je pozabil, da bi bilo stalo pred vojno popravilo stare hiralnice več kot nova stavba. Če pa je prišla vmes vojna in Je s svojim dolgim trajanjem razmere na stavbenem trgu tako spremenila, potem Je to zasluga dopisnika in nlegovih somišljenikov, ki so tako vneto agltirali za vojno. Seveda bi človekoljubni dopisnik najraje videl, da bi stanovali občinski reveži v hlevu. Zopet Jasen dokaz za to, da Je klerikalcem demagogija vse, ljubezen do bližnjega pa puhla {raza. — Ravno tako pogreta je afera z Lavričevimi poneverbami in revizorji. G. Lavriču ni očita! ob razpadu noben demokrat poneverbe ln najmanj so bili demokrat! oni, ki so pozvali revizorja. Pač pa je poslala revizorja takratna »Pokrajinska uprava«, ki Je imela z gospodarstvom in zanesljivostjo klerkalnih županov po drugih občinah dovolj bridkih izkušenj. Nadalje dolži dopisnik občino, da je ona kriva letošnje slabe letine, češ da se ni brigala za zatiranje hroščev. Občina Je tozadevno napravila več kot dovolj in se dopisnik lahko prepriča iz blagajniške knjige, da se ie v ta namen izdala ogromna vsota 13 000 Din Na koncu stresa dopisnik svojo onemoglost še na sedanjega tajnika g. Verlija, in sicer na tak način, da je tudi neinformiranemu jasno, da zavida g. Verliju njegovo namestitev kot tajnik. Zahteva namreč, da naj vrši g Verli tajniške posle brezplačno, da se na ta način pokrije po prejšnjem tajniku povzročena škoda. Na tak naivni poziv odgovarjamo samo to, da Je g. Verll kot tajnik vseskozi na mestu hi da vril tvoje posle na splošno zadovoljstvo. — Ml bi se v odgovor na tako neslane dopise sploh ne spuščali, da nam ni na tem ležeče, da ljudstvo končno spozna, kje Je Iai fn zavijanje In kje resnica. Kar se pa tiče cvetk Iz demokratskega vrta, svetujemo dopisniku, da Jih pusti pri miru In se briga za svoje, ker se sicer pobrigamo zanje mi in mu iz njih spletemo šopek, katerega bo prav malo vesel. HRASTNIK Tu smo pokopal! v torek 72-letno Marijo Bablč, roj. Štih. Leta 1922. Je praznovala s svojim še živečim možem zlato poroko. Od njenih 14 otrok Je 11 živih, tako tudi nad 50 vnukov in 6 pravnu-kov. Žalujočim ostalim, ki so vsi naprednega mišljenja, naše iskreno sožalje, blaga pokojnica pa naj počiva v miru! TRDKOVA. Tu na trojni meji naše mile domovine Ima grof Battyanyi Gabriel vele-posestvo, ki se razteza od Trdkove do Do-Iičev. Veleposestvo sestoji največ iz jelovih gozdov, več travnikov In nekaj njiv. V teh gozdih si prisluži naš siromašni narod ste-Ijo za živino. Tudi pašo in drva si tu od-služujejo. Ne vem, ali ima agrarna relorma v evidenci to veleposestvo, za katero se pogaja že 2 meseca neki madžarski žid z g. Hartnerjem v kompaniji? Tukajšnje prebivalstvo zasleduje z veliko napetostjo ta pogajanja, kajti njegova eksistenca bi bila ogrožena, če bi se kupčija sklenila. Tudi zagrabečka banka se pogaja za to veleposestvo. Opozarjamo merodajne kroge, naj preprečijo to kupčijo. MARENBERG. Naš napredni trg je po šestmesečni pokori posetil Radičev apostol g. Roman Bende. Nelzvoljeni poslanec hodi od vasi do vasi in oznanjuje sporazumaški evangelij. Človek bi mu verjel, če bi bil nepismen. G. Bende naj si zapomni, da Je po-dravsko ljudstvo prosvetil Narodni blok in da zanj tla tukaj niso pripravna. Nekdanjemu republikanskemu gromovniku nujno svetujemo, naj nas v bodoče pusti lepo na miru in ne kali soglasja, ki smo si ga priborili s težavo. Dražgoše. Dramatični odsek udruženja vojnih invalidov iz LJubljane je gostoval dne 16. avgusta v tukajšnjem Narodnem domu z igro »Tit Grom«. Lahko priznamo, da Dražgoše še niso videle takšnega življenja na odru kot so ga nam podale tu vse vloge od glavne do najmanjše. DražgošanI smo jim hvaležni za lep zabavni večer, in lih vabimo, da nas kmalu zopet obiščejo. Kljub temu, da se Je veselil gostov ves okoliš, so neki zlikovci, ki se izobražujejo v hiši kulture in napredka poleg cerkve, potrgali skoro vse plakate za to prireditev. Kljub temu pa je naše občinstvo posetilo predstavo v tolikem številu kot še nikoli, čast onim, ki se zanimajo za kulturo in to Je pokazala večina Dražgošanov, ki so zatemnili barbar ski nastop podivjanih' jtrankarjev, ki sovražijo napredni Narodni dom tudi, ako nastopi v njem humanitarna nestrankarska organizacija. Šah Turnir v Subotici 13. kolo: Dy5rdy stopa še vedno na prvem mestu. V tem kolu porazi Csillaga, Sin-ger Pavkoviča, Vidmar Teunerja, Bršan Va-lentinčiča, Pire Rožiča, Poljakov TodorovI-ča, Markovič Tota, Goeber Stupana, Feur« Kulžinski remis. 14. kolo: Dyordyev drugi poraz po Teu-nerju (prvi po Vidmarju) vseeno ne more omajati njegove pozicije na prvem mestu. Pavkovič porazi Poljakova, Vidmar Grebe-ra, Remis: Bršan - Markovič, Singer-Feuer, Pire - Tot, Stupan - Valentinčič. Prekinjene: Rožič - Todorovič in Csilag - Kulžinski. Stanje po 14. kolu: dr. Dyordy 10. Vidmar in dr. Singer 9, Feuer in Bošan S !n pol, Pire S. Greber 7 in pol, Markovič 7, Teuner, Poljakov, Kulžinski (1) in Valentinčič 6 in pol, Rožič (1) in Stupan 6, Pavkovič, Tot 5, Csilag 4 in pol (1), Todorovič 4 ™ , . Visoko se je povzpel g. Vasja Pire, ki je postal lani prvak Maribora. V Subotici se ga smatra za enega najtalentiranejših šahi-stov in se mu prerokuje na šahovskem polju mnogo uspeha. Iz Subotice se je že vrnil g. Ciril Vidmar, ki je dosegel skupno 11 točk ln računa na tretje ali četrto mesto. Zadnja kola Je moral radi brzega povratka odigrati v 2 dneli In je od 5 partij izgubil samo eno proti Stu-panu. Smolo ie imel z rojaki Slovenci, dosegel je od 3 samo po! točke, sicer pa Je igra! izredno močno in si s tem zasigura! odlično mesto na tabeli. Turnir v Debreczinu Po petem kolu vodi še vedno g. Vuko-vič z dr. Nagyem in Kmochom. Potek: Vu-kovič - Johner remis, Astaloš - Nagy remis, Vajda - Prokeš remis, Tantakover porazi Mattisona, Kmoch Steinerja, Seitz - Ha-vasi remis; Przepiorka - Griinfeld prekinjeno. Stanje: Vukovič, Nagy, Kmoch 3 in pol, Havasi. Johner 3, Tartakover 2 in pol, Ma-tigon, Vajda 2, Seitz, Astaloš 1 in pol, Prokeš 1 in pol (1), Griinfeld 1 (2), Przepiorka 1 (2). so najboljia Es-ka J Jogo — Torpedo ™ Bianchi ^ nafceneie pri J« Palača Ljubljanske Hi? kreditne banke in • Isfmfa SstCtt Gosposvetska e. 14 Vsi na domestnidell In oprema. Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSI znesek Din 5'—% Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. NajmanjSI znesek Din I0-— Crfofse) Žagar samec ali oženjen se sprejele v polovici septembra na vodno žago. — Ponudbe z nhtevkom plače na naslov Skrbeč & Bartol. Ljubljana Kralja Petra trg Stev. 3. 20362 Starejšo natakarico ca račun se išče ra prometno gostilno tik Ljubljane. Event. se sprejmeta - se.tri (sorodnici) za vmo. tuhinjo in jestvine. Pogoji ln pojasnila v npr. »Jutra« 20339 Hišnika ež.'Ejeneca. vpokojenca brez otrok, iščem za craSiMno pri Zid. mostu. Ponudbe pod Šifro »Pensist« na upr. . 20307 Trg. pomočnika spn=obno mož. se sprejme takoj. — Predstaviti se Je o*ehno pri filijalki Ofieir-fke zadruge v Ljubljani. Tahor 1, kasarna voivode Miši,-a. 20200 Deček — tekač se takoj sprelme pri tvrdki r. Šibenik, Gosposka lilija St. 16. 20412 Varuh:nia otrok tudi starejša se sprejme v boljšo hišo na deželo. — Prednost Imajo one. ki znajo kuhati. Pogoj: snaž-cost in ljubezen do o*rok. Plača po doeovoru. Na-lov v nnr. »Jutra«. 20419 Mlada gospodična inteligentna, z znanjem Štirih jezikov, išče mesta blagajničarke ali kaj slič-nega. Sprejme tudi samo za čas velesejma. Ponudbe pod »Veleselem 17« na upr. •Jutra«. 20354 Dekle 16 let staro, vešče šivanja in vseh domačih del, išče službe. Najraje bi šla kot varuhinja otrok v okolico Maribora. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Poštena 9S45«. 20407 Korespondentinja perfektna v slov., nemščini. italijanščini In francoščini. po potrebi tudi srbohrvaščini, z večletno prakso. išče službe za dopoldanske ure. Naslov pove uprava »Jutra«. 20141 Korespondence zmožno moč, z znanjem tnjih jezikov, sprejme Se-v»r S Komp. v Ljubljani. 20417 Prodajalka nč°tnica išče službe. — Popise na upravo .Jntra« pod «1. september 9837>. 20395 Strojepiska fn kontoristinja išče slnžbe Naslov pove uprava »Jutra« 20459 Trgovski pomočnik mlad in aorilen, išče službe v dobri hiši. Vajen je vsega dela. Ponudbe so prosi na upr. »Jutra« nod »Agilen«. Stenografinja- stroiepiska vešča slov. in nem. stenografije. Izurjena, želi premeniti mesto. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Izurjena«. 20451 Trg. pomočnica izvežbana. želi nastopiti i 1. ali 15. septembrom službo v večji manufakturni. galanterijski. event. tudi špecerijski trgovini v mestu. Naslov pove uprava »Jutra« Sch!etissner Photohilfsbuch Din 8 — Foto-materijal Janko Pogačnik. Ljubljana, Tavčarjeva ul 4. S41fltll Jagode velikoplodne in mesečarke. lepo razvite nudimo franko Maribor, po Din —.50 komad. — »Vrt«. Džamonija in druffovi, družba z o. z v Maribora 18518 Fotoaparat Kodak (tudi film) 9 X 1!. dvojni distikmat, prodam za 950 Din. Naslov pove uprava »Jutra«. 20438 Motorni kolesi znamke N. S. D., 2 HP a prestavami ter Puch 2H H P, oba v dobrem stanju, poceni proda Jos. Prusnik. Kamnik. 20435 Pozor! Lepo. trajno ročno delo. pregrinjalo za dve postelji proda Erfen, Kongresni trg 20405 Kroj. šivalni stroj »Singer« se proda ali zamenja za kolo. J. Kvas, krojaštvo, Florijanska ni. št. 8. 20312 Phaeton-voziček rumeno pleskan. lep. dobro ohranjen, model »Wiener-Ja pod Šifro ♦Stanovanje na razpolago* Nova hiša z lepim posestvom, sestoje-čim iz krasnega sadnega vrta, vinograda in njiv, ležeče v idiličnem vinorodnem kraju. 15 minut od državne ceste in železniške postaje, se vsled družinskih razmer takoj proda. Pojasnila daje Frane Smon, Rodica 7, pošta Domžale. 20443 £ohoU Za pisarno oddam v pritličju prazno sobo. Vprašati na Sv. Petra cesti 23/1. 20416 Na velesejmu na veseličnem prostoru, na prometnem mestu se odda v najem popolnoma pripravljen bufet (zajtrkoval-niea) za mrzla jedila, konzerve, pijače in slaščice. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Bufet na velesejmu a. 20448 Kleparsko orodje (stroje) dam v najem, ev. se lahko izvršuje obrt istotam. Ponudbe na upravo cJutra* pod šifro « Vdova*. 20323 Za 150 Din Vam naredi kra«no obleko Fran«* Burjak Ljubljana. Tžanska cesta 44. zraven Mokarjeve gostilne Sporočite, pridem na dom. 19107 Dva mlajša dijaka se sprejmeta v sredini mesta r.a hrano in stanovanje — Električna razsvetljava. Naslov pove uprava «Jutra» 20442 Ptuj — Celje Stanovanje v Celju, obstoječe iz 2 sob. kabineta, kuhinje In pritiklin, i e z a-menja s prilično enakim v Ptuju. — Zamenjava se lahko izvrši takoj »li pozneje Ponudbe pod šifro »Ptuj-Celje« na npravnlštvo »Jntra«. Z Dva dijaka event. brat In sestra se sprejmeta v zračno in snažno sobo. z vso oskrbe v bližini realke. Naslov v upravi »Jutra«. 20452 Sobo za 4—6 tednov išč« najraje v vili, tudi na periferiji me.ta. zakonski par za takoj. Ponudbe tekom dneva na upr »Jutra« pod šifro »Takoj 20825.. 20409 Stanovanje obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, lahko tndi na periferiji. z mesečno najemnino 400—500 Din. išče Zttrk hrivec v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. 20420 Prazno•sobo zračno, lepo in separirano Išče zakonski par brez otrok v mestu. Ponndbe na npr. »Jutra« pod iilro »Plačam tudi naprej«. Opremljeno sobo sredi mesta, s posebnim vhodom, iščeta zakonca brez otrok. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Brez otrok«. 20351 Več stanovanj odda. ozir zamenja »Posredovalec«, Sv. Petra c. it. 23/1. 20187 Dijakinje se sprejmejo v sredini mesta na brano ln stanovanje ter strogo nadzorstvo. — Naslov pove uprava »Jutra« 20183 Mirna gospodična išče za mesec september majhno prazno sobo v sredini mesta — lahko podstrešna ali kletna Ponudbe prosi na upravo »Jutra« pod mačko »Mirna in tiha« Z Nagrado 'am onemu, ki odda au preskrbi stranki brez otrok stanovanje 2 ali 1 sobe s kuhinjo In pritiklinaml v mestu. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Cimpreje«. Zračna soba z električno razsvetljavo, v bližini gl. pošte, se odda gospodični. — Naslov pove uprava »Jutra«. 20414 Gospodična išče sobico s posebnim vhodom. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Takoj 2«. 20450 Družabnika sprejme takoj dobro vpeljano podietje z deležem preko 50.000 Din. Vsled pričetka sezone in pregni-pacije jako modna prilika. Zaslužek preko 30\\ROD\A K\JIG\RMT pRtiERSO*\ ULIC\ fTt VILKA 7 fftffON jTEV JOI Joseph Delteil: 'eter® čutov Roma n. 10 Glas o zavzetju Bergena po Francozili se je razširil s hitrostjo goifskega toka. Brodovja, ki so bila raztresena v norveških vodah, so zavistno škilila na mesto. Parnikov in oklopnjač okrog mesta je mrgolelo kot muh na mrliovini. Izstradani narodi so se izkrcavali v gosjem redu. Turške, švicarske, sirijske, španske ladje so na nabrežjih odlagale druhali, šarene kot absint. Po suhem so dan za dnem prihajale množice Rusov in Niponcev. Bergen je postal ne* izmerno taborišče na poti proti tečaju. Grki, ki so se bili pravkar izkrcali, so si prižgali pipe in zasedli s svojimi ženami trg Djedju, kjer so stoje pričakovali svojo usodo. Dan za dnem so prihajali polni tovori Zidov, Indijcev. Portugalcev, Arabcev. Sprva so vsi taborili zunaj, na trgih. Potem pa so se udo* mačili po hišah. Vsakemu narodu je bilo dodeljeno posebno mesto. Življenje v Bergenu se je medtem organiziralo. Izvoljen je bil per acclamationem Mednarodni Svet, v katerem so sedeli 3 Rusi, 1 Francoz, 2 Španca, 1 Japonec, 15 Nemcev, 3 Turki, 1 Američan in 1 Laponec. Ta svet je pod vrhovnim vodstvom E!eonore skrbel za upravo. Polagoma se ie povrnil zopet nekak red. Vsak dan so gradili nove barake, bo'nice in cerkve. Velja omeniti, da so v posebne svrhe rezervirali posebno šeterišče, kjer so debelušne Eskimovke, razborite Švedinje in v olju plavajoče Laponke stregle mladim možem, skrbele za ljudsko zdravje in za druge ugodnosti, kakor ie predpisoval zakon. Množice so se polagoma nagibale k poligamiji. Veliko število žensk je na dolgem potovanju izgubilo (v doslovnem pomenu) svoje može: ena v Vladivostoku, druga v Varni, tretja v Chander« nagorju; nekatere v Bremenu, druge zopet v Sebastopoiu, v Bor* deau>:u, v Bilbau, v Genovi. In obratno. Razen tega je povsem um* ljivo, da nastane vedno, kadar se velike gruče ljudi na vkrcevali* ščih in na ladjah pomešajo med seboj in izbruhne panika, med ljud* mi različnih spolov neko zbližanie, ki je kaj malo v skladu s toza* devnimi zakoni in uredbami. Tako trpi morala v železniških vago* nih, na ladjah, na kolodvorih. Sčasoma se stvorijo pod silo skupne* ga potovanja med tujimi moškimi in nepoznanimi ženskami ozke rodbinske vezi. Na čakališčih poležejo, kakor jim prija, tjavepdan, in v teh okolnostih ni čuda, da ljudje ne gledajo na poročni list. Sicer pa jim tega v vseobči zmedi nihče ne more šteti v zlo. Odslej v Bergenu zakon de faeto ni več obstojal. V trenutku. ko postane življenje malo cenjeno, opasno in naturno, je pač od* več, uravnavati ga po predpisih ljubezni. Zadostuje instinkt. Na večer se je po ulicah opažala zabavna pestrost v vrvenju. Poljakinje so se družile s Peruvanci. Lahinje so se šetale roko v roki s Turčini, Perzijke so se grlile z Japonci. Življenje v tem majhnem provinci j alnem mestu je v svoji šarenosti nalikovalo ve* lemestnemu vrvežu. Povsod so ljudje hodili v parih in praktično re* sevali stanovanjsko krizo. Gojili so ljubezen manj v svitu lune kot v soju zvezd, in otroci se niso imeli pritoževati. EIie»Elie je najprej inšpiciral bolnico, potem pa se je podal v mondensko četrt. V majhnih lesenih palačah so bili nameščeni bari, plesišča in kopališča. Elie*Elie je s trudnim korakom vstopil v Claridges. Pari so se vrteli kakor v Parizu, v Moskvi, v Sangaju in v Buenos=Ayresu. Dekleta v svilenih oblekah in tjulnovih ogrtačih, z rokavicami iz kože severnega jelena so rdečih lic in višnjevega nosu plesala v družbi mladih fantov, domišljavih do neba, obritih ustnic in src. Prizori kot na Rue de la Paix ali na Pigallovem trgu, le z malo primesjo sumljive kmetiške neokretnesti, ki je znak dobe po revoluciji ali pa neposredno pred izbruhom epidemije. Sempa* tja je kak plesalec omahnil in njegovo truplo so z veliko spretnostjo pahnili v kot E;ie*Elie je odšel. Ostavil jc mesto. Podal se je na polje. Kako malo je še mislil na Eleonoro! Njegov duh. vajen razmišljanja o katastrofah, ki so zadele človeštvo, se je uživel v zgodovino: mi* slil je na razrušenje Jeruzatema, na kugo leta tisoč, na vojno štiri* najstega leta. Tako premišljevanje je bilo njegovemu mozgu v na* slado. polno groze in tragičnega ugodja. Daleč ven na polje ga je zanašal korak. Pot je bila ravna kot njegova palica. Bilo je skoraj toplo. Elie*Elie si je odpel površnik in si zavihal brke. Tam v dalji so švigali galebi kot meteorji preko obzorja. Malo bliže so se v valovih smrek zibali krokarji in srake. Zemljišča na obeh straneh ceste so bila že posejana in obde* lana. Prvo. česar si poželi človek, ki zasede tujo zemljo, je lopata. Potem si usadi salate. Predmestniki Pariza, Berlina, Carigrada. Kal* kute, Melbourna in Baltimora so v osmih dneh izpremenili okolico Bergena v sočivni vrt. Ti ljudje z vseh vetrov sveta, tožeči pod bedo in nevarnostjo, usahli in že napol oleuženi. brez doma in kru* ha, ki so v tej najstrašnejši epidemiji večjidel izgubili svoje žene ali ure, ti ljudje so se naselili tod ob poti in s škropilnico in z vrt* narskimi noži v rokah sadili grah, prebirali polžke in obrezavali česen. Življenje zahteva svojo dozo omejenosti. V borbi za kruh ie nekai živalskega. Bodi blagoslovljen, ti srečni optimizem, ki se daleč proč od razumnosti nas^iaš nad bombažem in prstjo! Vsi ti poljedelsko navdahnjeni ljudje so se s srčno krvjo priklenili na zemljo. Postavili so si majhne lesene barake, priskrbeli si semena in gnoja in usejali korenja in ohrovta ter so vsak dan okopavali zemljo in se radovali cvetic in zelenjave. Bili so tu. zavihanih roka« vov in s slamnikom na glavi: Avguste Dupont iz Viroflava, Pierre Canal z Hay*aux=Roses, Jean Mogard iz Nanterra. Lud\vig Kiihl« mann iz Miinchena, Ivan Pakovič iz Varšave, Gregorij Caliasis iz Patrasa, Peter Mac»Swil, farmer iz Massachussetsa, Boromej Sansi, naseljenec iz južnega Tunisi. Haabemah. ljubitelj in gojite!j rož, iz Ispahana. LangsTu, poIjede'ec iz Kantona . . . VII. Ljubezen, ljubezen . . . Medtem se je kuga vidno širila. Take*!e mase ljudi, ki jim pri« manjkuje fenola in morale, so neverjetno ragnjene k okuženju. V Bergenu je umrlo vsak dan tri. štiri tisoč ljudi. Vseh starosti, obeh spolov. Število je kmalu še naraslo. Doseglo je 5000. pozneje 7000. Kazalo je ustanoviti posebno organizacijo za mrtvake. Mobilizirali so za pospravljanje trupel Črno policijo. Najeli so ®za dobo kuge plus 6 mesecev« celo pleme Kafrov, ki so skrbeli za pokopavanje, ali bolje potapljanje mrličev. Sleherno noč so pregledovali ulice in promenade, pobirali umirajoče deklice, nakladali poginule može in mrtve žene. Zato so jim dali. riža in govejih kosti. Vse skupaj so naložili na štirikolesne vozičke in odpeljaii robo na obrežja. Tam so bile noč in dan pripravljene štiri tovorne ladje, ki so blago na* ložile, v ranem jutru, ob uri giljotine pa so odplule na široko morje in potopile svoj mrtvaški tovor. Napram tej novi kužni ofenzivi se je človeštvo obnašalo docela različno. Najbolj nazadnjaška ljudstva so organizirala okoli Eleo* norinega laboratorija procesijo s svečami. Ženske so zahtevale in dosegle, da jc E!eonora dohija častni pridevek: Jeanne d'Are šte* vilka II. Razumnejši narodi so prekrižali roke. To je bilo bogme najpametnejše. Eleonora ie noč in dan prebila pri gospodu županu. Sredi tako strašne epidemije, kakor je bila kuga. ostane srce vendarle srce. Kaj me briga sreča vesoljstva. če pa sem sam nesrečen! Ljubezen je več kot človeštvo! Eleonora je torej povsem zanemarila svoja bakterijološka raz« iskavanja. Moldejev mezinec je v njenih očeh ime! večjo ceno ka= kor usoda vseh petih kontinentov. Njene misli so polne prelestnih senov in še prelestnejših sestankov. Vse njeno življenje bije sa* mo za njegovo srce. Vse njene ure so le za okras njegovemu pože' ljenju, za okras njegovemu telesu. iiiave v zavojih so naibellie!! Telefon 54. JSG nove in rabljene, najcenejše pri 52-a vn LJ3 Šalenburtjovn ulica št. 6/1. Telefon št. r«0. "IHS dal' udjt en ki je v tej stroki izvežban, zmožen, zanesljiv, samostalen in marljiv. Ponudbe moških reflektantov z navedbo plačilnih zahtev in referenc pod ,,P 698" na upravo „ Jutra". 4426a 0- v Beogpad&s. OKOROSCIOBOIOIOIOSO J3py©vpsSne 0 0 B 0 ■ o Ul o steparica m icroiece za vojaško in civilno delo rabi Fsbriha ©fcnčs .»Boston" a. d. v Beogradu. Javiti sc pismeno na gornjo Ministrstvo za finance, generalna direkcija neposrednih poreza v Beogradu objavlja potom tukajšnje finančne delegacije: v Beogradu se otvorita dva tečaja državne davčne šole (državne porezničke škole) od katerih traja prvi od 15. septembra 1925 do 31. maja 1926, drugi pa' od 1. septembra 1926 do 30. aprila 1927. Pravico do vpisa v to šolo imajo samo one osebe, ki so z uspehom dovršili najmanj 6 razredov srednje šole. V pomanjkanju takih prosilcev se morejo sprejeti tudi osebe, ki so izvršile najmanj 5 razredov gimnazije ali realke ter eno leto druge strokovne šole. Absolventi državne davčne šoie se postavljajo za uradnike v II. kategoriji. Siromašni prosilci morejo dobiti državno podporo mesečno do 600 Din. Prošnje je vložiti do 31. avgusta 1925 pri »Upravi | državne porezničke škole" v Beogradu (poslopje generalne i direkcije neposrednih poreza). jj • Reflektanti naj se osebno zglase pri predsedstvu dele-» eaciie min. financ v Ljubljani, kjer dobe podrobna noiasnila. 0 L_- zmmm ■ lEii 3 OD ED E m. Se nekai srečk - državne razredne loterije - celotnih, polovičnih in četrtinskih ima na razpolago Zadružna hranilnica registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. V LJUBILI ANI, Sv. Petra cesta štev. 19. lelfiijoi Rfsmal in Savica Mokrovif sta se vzela Ljubljana — Vojnik 20. Vil!. 1925. Največ)! dobitek fe Din 1,500.000. Cela srečka v tretjem razredu stane Din 240-— Polovična srečka v tretjem razredu stane Din 120"— Četrtinska srečka v tretjem razredu stane Din 60'— termin za nakup srečk je 31. avgust t. I. Ze pri prvem razredu je zadela v tem zavodu kupljena srečka štev. 30.282 Din 12.000. Potrebna pojasnila pisaena in ustoiena vedno na razpolago -m s m E □EhIE Priporočamo novo Izdajo Mo ItaM romanov s Cyclamen BroS. 22 Dtn, vez. 27 Din, pošL 1*25 Din Agitator BroS. 18 Din. ve*. 23 Din, pošt 1-25 Din Izdala Jih Je Tiskovna zadruga v Ljubljani 0 adreso. ■ PE80IZ-.KQ0AR-.a0FS-.Sfl ološčo in filmi;, i!.i!ie r":mo>sn, Satrap, Kc-riskpec^rjo, vse foto-oo-:reb-ci::e fetocrefične aoa-rate Erneman, Contesa, Kedak G3rtz že od 160 Din naprej ima stalno v zalogi drugerija: Anina Ksnt sisavs. Ihjbijaas, Ž:dovs':a ulica iter, ?. Zaht<'va;te cenik! Ob nenadni, težki izgubi našega I nepozabnega, dobrega soproga, očeta, ' starega očet3, strica in svaka, gospoda I Matevža Besferdi gozdarskega paznika rudnika Hrastnik se vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti i.ajtopleje zahvaljujemo. Zlasti sc zahvaljujemo p. n. rud. | ravnateljstvu, lovskemu klubu .Draga" in g. Ivanu Dernovšku Z3 genljivi na-] govor ob grobu ter društvu rudniških nameščencev, posebno gosp. Logarju in j vsem drugim, ki so poklonili prekrasne j | vence in šopke na njegovo krsto. V Hrastniku, 20. avgusta 1925. Minka Bastardi, žalujoča soproga, sini«!, hčerke ln dragi sorodniki. : iiiimEaiiai»i9iiiii»nina>Ki3>H<"i>ni>°>IuaaaIaa'"i"e5a Jn des3*ilu ali povzetju. Za cenik priložite Din I-— v znamkah. Inserat priložiti. Ako bi ne ugajalo, se nazaj. in .jtiT calKM ca IX lil r.« M Kovinska industrije lflŽ.J.fcH.Bi/HL,Maribor, SH.5 ( MerdUindustne ) Alf K$ana štev.6. -0>a • Kafunoilnfiš askup ?e naravnost od tovarne! ns9«»«Bi»a«naa3E«iSBiai»si»s!>«iEssiarB«3«a«BiiiiOB«»»«. i. gamuia i '4 ..... NAPISAL DR. FRANCE VEBER, vseucll ŠCN1 profesor KNJIGI STIK DIHURJE? 65'- BREZ PCSTfflt NAROČA SE V KNJIGARN! TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL. 54, NASPROTI GLAVNE POŠTE u. "... -J Nsprodsf je vet stavbfšG v izmeri 340 do 955 m', ob Dunaiski cesti. Lepa 'ega z razgledom na planine; stavbišča so suha in peščena. V nerosredn bližini vodovod in elektrika. Cene po dogovoru. — Pojasnila daje I. M., Ljubljana, Škofja ulica štev. 9. 1. nadstr., desno. 4435 da prlčaem z dnom 20. t. m. prevažati z osebnim antomobilcm potnike ln prtljago proti naročila iz postaje Rakek v poljebno * določane kraje po sajnižfih benkarsnčnih cenah. ANDREJ POGLAJ, Rakek 139. | Kdor ogiašaje, ta napreduje ! Miišeje vseh vrst v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času nJUGOGRAFlKA« KLISARNA r T.JJ JiL.1.1 M. sr. PETRA .Vi.S/ P ŠT 2V HI d l iintllluu: IIM (umi .] llllniti MIhih nu,;nn inniiiiMiii.i 111 i 11 [ Itlt i I Ml i 11M1111 II i I i Naročila sprejema tudi oglasni oddelek uprave ,. Jutra", Prešernova ulica Naša srčno ljubljena mama, ozlr. stara mamica, gospa Helena Planine vdova vpok. tajnika 5GRJ podr. Ljubijana nam je dne 20. avgusta ob 10. uri dopoldne mirno v Gospodu zadala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto, 22. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Cankarjevo nabre/.je št. 1. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1925. Gusti Gagcl, hčerka — Josip Gagel, zet Gusti, Herbert in Oton, vnuki. Urejuje dr. Albert Kramcr. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jczcršek. Za inseratni del jc odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.