Št, 97. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja p o pošti prejeman, aii v Mariboru b pošiljanjem na dom, za celo leto 10 Rold., za pol leta 5 Rold.. za četrt leta 2 goNL 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. če se oznanilo °"^-itt_tigltiu. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ure^dn iJT^feJe v Mariboru, v koroški ulici hižn. štev. 220. O p r a v n i j t v u, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno režije V tisiratnj^ F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Koroško - slovensko politično društvo Trdnjava" je izdalo o volitvah sledeči oklic: Čujte koroški Slovenci! Presvitli naš cesar je te dni razpustil državni zbor na Dunaji, razpustil ob enem tudi nekatere deželne zbore, — izmed njih našega v Celovcu. Slovenci! ali ni to važna in vesela novica za nas? Slava visoki vladi! Želeli so to vsi pravi avstrijanski rodoljubi in to željo razodeli pri raznib priložnostih. Spoznal je sam preevitli vladar že davno „da tako ne more iti", kakor je šlo do zdaj. Zato je že pred pol letom poklical novo ministerstvo, ki »i je pridobilo tudi naše zaupanje; zato je zdaj slovo dal tudi ccntralistič-nemn državnemu zboru, zato slovo dal deželnim zborom, ki niso po godu ne vladi ne ljudstvu. Zato hoče novih zborov, kakor si jih želimo mi sami. Na nas — na ljudstvo, na ves narod se zdaj sklicuje Bvitli cesar; do nas se obrača s trdnim zaupanjem, da si bomo sami poiskali in izvolili mož, ki bodo več uma in srca imeli za nas, ki bodo dognali pravo spravo in toliko zaželeni mir med avstrijskimi narodi ter slavno in mogočno spet storili drago nam avstrijansko domovino. Važni bodo torej novi zbori, kakor do zdaj še niso bili nikoli tako; važen, neizrečeno imeniten je pa tudi za nas — zlasti za Slovence na Koroškem — ta čas, ko bomo volili nove može, nove poslance. Bila so do zdaj usta zamašena nam koroškim Slovencem ; zakaj žive duše nismo imeli v deželnem zboru, ki bi le ene besede spregovoril za nas Slovence; ravno zato tudi se je razpustil ta zbor. Zdaj gre nam samim se oglasiti ter našim nasprotnikom kljubu očitno pokazati svetu, da tudi na Koroškem živimo Slovenci, da smo čvrst narod, ki si ne da več kratiti svojih pravic, ki je do zadnjega pripravljen braniti sebe in svojo domovino, vedno se drže lepe besede: „Vse za vero, dom in cesarja!" Zato Slovenci na noge! lotimo se nemudoma važnega dela! pripravljajmo se na nove volitve; napnimo vse svoje moči, da zmagamo, kolikor nam je zmagati mogoče v sedanjih okolščinah ! Volili bomo najpoprej in sicer že prihodnje dni v vsaki srenji ali gmajni volilne (zaupne) može; ti še le pojdejo potem na svetega lijena dan v mesto (Celovec, Belak, Mohor ali Velkovec) in bodo tamkaj volili poslance ali može v deželni zbor. Najvažnejša je volitev zaupnih mož v vsani srenji. Zakaj, ako se bodo izvolili pravi, pošteni zaupni možje, gotovo tudi upati smemo od njih, da bodo oni v našem imenu poiskali in izvolili prave, poštene može ali poslance v deželni zbor Hočete srečno to doseči, zapomnite si Slovenci, so-sebno Vi, ki imate pravioo voliti, zapomnite s to-le: 1. Volili boste že te dni povsod na kmetih v županovi hiši volilne ali zaupne može. Volitvcui dan in uro bode župan vam vsem dal naznaniti o pravem času. Pa to ni še zadosti. Povabite dru^ drngega, rodoljubi ; opomnite drug drugega, da prav gotovo in zanesljivo vsak pride k volitvi, kdor ima pravico voliti. To naj bo vsakega rodoljuba vestna, sveta dolžnost. 2. Pred volitvijo dogovorite se še na tanko in gotovo skupaj, koga mislite izvoliti za volilnega moža; treba vam vsem zediniti se kar mogoče poprej, da se po nepotrebnem ne cepijo ali trgajo Vaši glasovi. 3. Volite pa ne takih volilnih (zaupnih) mož, od kterih veste, da so nasprotniki Vaše vere, nasprotniki Vaše narodnosti. Ne volite nikar in nikjer takih nemškutarjev, ki zaničujejo in sovražijo vse, kar je slovenskega, ki nimajc srca za Vas Slovence in za Vaše pravice. Ni da bi morali spet voliti bogatih posestnikov, ki ne poznajo Vaših nadlog in se bogatijo le od dela žuljevih Vaših rok j ni da bi morali zopet le izbrati samih županov, srenjskih svetovalcev, posestnikov ali fužinarjev, ne brezvernih in protinarodnih zdravnikov, z eno besedo: „ne volite takih, ki nosijo gosposko suknjo, sicer pa se malo za Vas brigajo, ali so celo Vasi nasprotniki." Sposoben za volilnega moža je naj-borniši kmet, ako je le zastopen in pošten Slovenec. Pravico voliti imajo tudi Vaši duhovniki, tedaj tudi pravico izvoljeni biti kot „ zaupni" možje. In gotovo Slovenci še vedno zaupanje imate do svojih duhovnov. Volite nje! 4. Hitro, nemudoma po dokončani volitvi prosimo Vas, naznanite rodoljubi {našemu društvu v Celovec imena izvoljenih zaupnih mož. 5. Društvo naše si bo zduj, in še bolj potem, ko bo zvedelo za volilne može vse prizadjalo, naj-pripravniše može spraviti v deželni zbor. 0. Vi pa volilni možje snidite se sami od sebe, kjerkoli vam mogoče; sklicati tak shod volilnih mož ima vsak, ki ima pravico voliti j ni mu treba še le prositi gosposke za dovoljenje, še naznaniti shoda ni treba. Zato ne zamujajte važne te priložnosti! dogovorjajte se osebno med seboj, kaj in kako, podučujte eden drugega, kakšne pravice in dolžnosti imate kot volilni možje, preudar-jajte, kako naj se obnašate pred in med volitvijo, kako naj se varujete, da Vas ne vjamc in oslepi kak prekanjen nasprotnik. 7. Dobro tako pripravljeni — duševno oboroženi — pridite prvega septembra — na volit-veni dan — vsi volilni možje v mesto ali kraj, kjer bo volitev. Snidite se vsaj kake 2 ali o ure pred volitvijo v posebni gostilnici. Vam, ki hote volili v Celovcu, priporoča se Srcderjcva gostil-nica (oštarija), Vi voliki v Vclkovcu snidete se pri „Stemvvirtu", v Bclaku zberite se pri „Stad-lerji" in v šent Mohoru pa pri „Piršclnu. V teh gostilnicah se Vi volilci še enkrat in določno dogovorite, koga botc vsi enoglasno volili v deželni zbor. Dajte si drug drugemu besedo in ostanite mož beseda. Tudi nasprotniki naši se bodo prod volitvijo še zbrali v kaki gostilnici ali kjerkoli; varujte in ogibajte se jih, da jim ne pridete v pest, zakaj lovili Vas bodo po vsem mestu, in vseh kotili, da bi še v zadnjem trenutku koga vjeli na svoje limance in ga spravili na svojo stran. Prilizovali in priklanjali se Vam bodo na vso sapo, varujte se jih, prijatelji Vati niso. Pazite do zadnje minnte, še takrat, ko bote že stali na volilnem mestu in očitno volili poslance. Ne poslušajte na nasprotnike ; naj oni dajejo svoje glasove komur se jim poljubi. Ako bi Vi morali celo ustati v manjšini, ostanite mož beseda, kakor st« se prijatelji, rodoljubi pogovorili popred. To Vam bo na čast in slavo, vsem Slovencem na dobiček! Zato Slovenci, poka- žimo: ,.„Mi smo mi!" „Ne vdajmo se!" nVse za vero in domovino!" Bog pomagaj! V Celovcu 18.avgusta 1871. Za politično društvo ^Trdnjava" odborniki. Rusija in Avstrija nasproti Nemčiji. Ravno zdaj, ko prvič v Avstriji poskuša energičen mož zares državniško avstrijsko politiko začeti, sešla sta se nas iu nemški cesar. Da je bil ta sestanek od našega monarha sama uljudnost, radi verjemo posebno v zadnje čase, ko je razvidno, da je minister Hohcnwart vlado res samo iz roke krone dobil. Da pa so od prusko-nemške strani s temi sestanki mišljene in nameravane intrige, ki so namerjene proti nam Slovanom, to kaže govorjenje nemških listov, berlinskih in našib prusakov. To kaže tudi slučaj, da je Benst, oni mož, ki je voz avstrijske državne politike v osod-nem času v blato zapeljal, cepljal na dogovor z Bis-markom. Da ž njim nima govoriti samo o „lappalie" rumunskih železnic, to njegovi organi sami priznajo. Kako Rusi o teh poskusih mislijo, kaže sledeči zvesti posnetek iz članka moskovskega narodnega lista „Sovremennija Izvestija" : „Torej dva cesarja sta se sešla. Jc-li podpisana smrtna sodba zapadnemu slavjanstvn, to vidimo. Da cesar Vilhclm te smrtne sodbe želi, ne more biti sumnenja." (0 osobnih sočustvih cesarja Franca Jožefa meni „.Sovr. Izv." da je ne-mec; ta pasus ne moremo tiskati.) „Gorje bi bilo, ko bi obljube sodelovanja od strani Gcrmanije Avstrijo zapeljale, zopet poskušati zadušiti narodnost svojih slovanskih poddanikov. Zdaj ni več srednjega veka. Enkrat probujene narodnosti zdaj ne umirajo, kakor se tudi umrle ne oživljajo. Prodni ženje, posebno pak ueiljenje izključivo nemške politike v zapadni polovici avstrijskega oblastja — ne ugasi narodnega duha Slovanov. A če pomagajo Magjari in Poljaki Nemcem, to nikakor ne zmanjša temuč poveča razdor in zmešnjavo v mouarhiji in ona neizbežno pride v pogubo. Ze so imenovali Avstrijo rpolitično nerazumljenje"; ali ona se obrača na politično brezmislico zdaj, ko se države skladajo po narodnostih. Biti nemška in ne težiti t Germanijo je Avstriji nemogoče: poveljnik zapadno avstrijskih zemelj mora potem podpisato dogovor o vstopljcnji v vasalni stanje vladarja nemškega. Voditelji nemške stranke pre-vidijo to iu nglajajo pot. Ali obžalovati morajo, da nimajo kacega Bisniarka, ker pri vsi njih gospodarski in vladarski modrosti ne vidijo nevarnosti v razširjenji političnega m< »go-čestva Germani je po deželah, kjer so slovanske narodnosti žive. Upanje v vsemogočnost nemškega duha se bode pokazalo kot preveč poveličano iu pretirano. Dvajset milijonov Slavenstva ne zmore prekuhati tudi 40 milijoni nemški narod. Ccm veče bodo razdraževajoča pritiskanja, tem bolj bodo z dvojno silo po naravnem zakonu narodnosti oživ Ijale, v očigled pogibelji, jih bo skrajna sila še tesneje zvezala nego zdaj. Ali morda Nemcem Poznanj oči moti ? Hiso vsi Slovani taki kakor Poljaki. Iu v 1!). stoletji se ne da izvesti, kar se je dalo v IS. stoletji. Z a R u s i j o je v p r aša n j e e p o n e m č e u j i Avstrije — vprašanje o bodoči, morda precej daleki, ali n e iz ogi b 1 j i vi, strašni borbi, borbi plemenski, iztrebiteIj ni. Da bi se tej borbi izognili — to koncčno želi vsak Rus. Zato mora vsak Rus želeti, da hi se avstrijska država v sebi ustrojila k v seobe eniu pomirjenju vseh svojih plemcu. Za-duševanje Slovanstva v nemških pritiskali bode njegov pogled Se bolj v Rusuo obrnilo. Še je sreča primerna, da se nemška objetja kažejo tako silna, kakor žele vladarstveui ljudje v Germaniji. Ali kader bode sreča sumljiva, kader se upor narodnosti ne bode zlomiti dal, kader bode borba od časa do časa silneja vzrastla in kader bode upitje na pomoč če dalje glasneje razlegalo se obrnemo k soplemeuikom, kader bode upor šel na politično polje, kader bodo Slovani svojo [moč podvojili, kader se bodo ukrepčali s sodelovaujem in pomočjo drugih južnih sokrvuih plemen, kader najdejo druge države, ki bodo v teh zmešnjavah za sebe vidite priliko vmešati se proti Nemčiji: ne, ne more Rus misliti, da bi nemški narod in Bismark ue predvidel teh 1110-goouosti. .. . Spoznanje sorodstva (med Slovani) napreduje brzo. Slovansko bratstvo je prouiklo tudi v ruski narod, globlje že uego se misli. In kaj bi bilo ko bi tak rodstveui narod prostri roke na pomoč proseč ? . . . Stvar je ta, da je ustrojstvo Avstrije sreu Rusa blizo in poncinčenjc njeno ima politične nevarnosti v sebi, ki groze ne samo njej sami, nego v dalji bodočnosti kažejo tudi temne čase za Rusije. Temne zato, ker bi pred prišla taka strašna plemenska borba, kakoršne si ne moremo želeti. Zato rajše želimo Avstriji notranje vzpokojeuje slovanskih iu drugih narodov, brez upljiva ruskega, tem mcuj pa uemškega. Naj pusti ona cvesti narodnostim iu naj nam predstavi nov obraz državnega bitja, eduodržavja z razuoobrazjcni ravnopravuih narodnosti." Peterburgski „Golos" piše o istej stvari: Ko bi se ta polovica Avstrije odtrgala, obrnile bi se oči slovanskega prebjvalstva k sorodni Rusiji in — grozna prikazen vzhodnega vprašanja je vsa pred Evropo, Zarad tega bodo državniki avstrijski stvar gotovo preudarili predno kak skrajni korak store. Domače in slovanske novosti. — V* sloveujegraškem, šoštaujskciu iu ma-renberikem okraji kandidira od. uemčur.ske strani gosp, Kalligaritseh. Kdo je ta mož? utegne vprašati niarsiktdri bralec. Kalligaritseh ima v Slovenjem Gradcu lekaruico, v kteri prodaja za dober denar vsakovrstna zdravila, to so vse njegove zasluge. Ker ima pa v svoji lekaruici na prodaj tudi „flaštrc" in enaka rauocclua sredstva, zbog tega tudi rad sam skrbi, da kaj speča. Iu baš to ga je menda napotilo, da je pred .3 leti nekega slovenskega volil ca s pivnim TvrčkoiriJ tako udaril po glavi, da ga je nevarno ranil. Se ve, da ga je ta „flaster" stal f>0 tbrintov, pa kaj to de, svojo nemško kulturo je vendar pokazal. Gosp. Kalligaritseh ima vrh tega, kakor vsak lekaruičar, poseben privilegij, on je namreč fabrikaut neke posebne ponočne rose, o kteri pa, ker je ravno privilegij, ne smemo več poročati. Tedaj lekarničar, fabrikant rose, za kratek čas tudi pobijalec z vrčkom. Kaj hočemo več? — Pokvarjeni nasprotniki rabeči tudi nedostojna sredstva za volitve, so neki v Kozijauskem okraji /.atrosili vest, da bi bili tudi narodnjaki ki imajo vpljiv med ljudmi (na pr. g. Tanšek) pismeno priporočali g. Janežiča za poslanca. Ce bi kdo pameti izgubil, da bi to verjeti mogel naj se tu očitno izreče, da je to kosmata laž! Pač pa se opešani kandidat dr. del' Cott pismeno zelo poganja za svojega privrženca — Janežiča. Narodnjaki so edini vsi za narodnega kandidata Kosa r j a. — Kakor so pri nas na Sloveuskem med nami izdajavci, kteri z nemško politiko delajo na to, da bi uaše dežele Nemčiji v žrelo pale, tako so'taki tudi na Češkem. Organ ustavovernih Nemcev ua Ceskcin žuga, da ako Avstrija prizna historično pravo češko, postavili se bodo tudi česki Nemci na zgodovinsko stališče ter zahtevali, da se Ccsko z Nemčijo zediui, ker je bilo nekdaj v neniŠKcm bundu (kakor naše dežele). „Narodni Listv" na to krepko odgovarjajo: „mi Cehi tacih izdajalcev v svoji domovini ne moremo trpeti in nikjer ne trpimo. Toliko moči še čutimo v seci, da jih bomo uničili", Storimo mi enako. — Hrvatski „Obzor" govori o prikaznih, ki jih med Nemci uzročuje volilna agitacija. „Narodi slovanski — piše — vrženi med izkustvo težke prošlosti iu med upanje oslohodjenju, čutijo potrebo in neizogibnost še velikega in nevarnega boja predno se dovijo do svoje slobode; Nemci pak videči, da se pripravlja resen naskok na poslednje trdnjave ujih nezasluženoga gospodarstva, pripravni so ua vratolomno igro, ktero v kratkih besedah povedana se glasi tako: ali hočemo Avstriji gospodovati ali pa Ncmčii služiti. Nagodbo s Cehi in S lovcu c i nazivi jejo Nemci svoje robstvo, dasi ni drugega nego konce njih nezasluženega gospodarstva. Med tem vse jedno, ali se ustavovercem posreči da potegnejo maso nemškega naroda za seboj, kar ni verjetno, narediti se utegne tolik kaos v Cislajtaniji, da bi mogel dati Bismarku najlepšo priliko intcrvcucijc, ako se uc najde njegovim nameram zapreke V protestu Rusije in Francoske. Intervencija pak od strani Pruske znači razširenje Nemške do Litave in Sotle pa do jadranskega menja. Potem tudi kraljevine na tej strani Sotle vise v zraku". Obzor torej tudi Hrvate opominja ..na posao/- — Dalmatinski narodnjaki v Zadru napravljajo eskomptno banko za Dalmacijo. — „Srbska in rumuujska gibanja" — pod tem naslovom piše „Hon", glasilo magjarske levice na ogerskem zboru, o pogibelji, ki proti Magjarom od vshoda, ker magjarska vlada ni nikjer v dotiki z narodnostmi. Vidno je, da Magjari spoznavajo, da jim vse zatiranje Slovanstva ne bode dobička donašalo, temne jih tira vedno bliže v pogubo — P o 1 j a k i vendar tudi začenjajo spoznavati, kje je zanje rešitev. Množe se med njimi glasovi, ki poudarjajo namestu poljsko, slo van s k o stališče, „Dzennik Poznauski" glasilo Poljakov, ki so pod prusko germanizujočo vlado, piše govoreč v novih razmerah v Avstriji. „Kur se nas tiče , imamo vse uzroke, v očigled take spremembe svoje popolno zaupanje izreči. Mi gojimo veselo uadejo, da se bode neodvisna slovanska zveza držav pod politično-geogratičueni slovniku znano avstrijsko firmo ustauovila. Mi izrazujemo ugodno prepričanje, da se ne bodo uaši bratje v Galiciji glede promembe v monarhiji dali i nobenim partikularističuim obzirom zadržavati, roko v roko delati složuo z drugimi slovanskimi brati." — Kakor povsod m c d S1 o v a n i raste tudi na Ruskem število prebivalcev od leta do leta. V moskovski guberniji na pr. je v letu 1*70 rodilo se 80.15!» ljudi, umrlo jih je pa 70,(327, torej narastaj za okroglo 10.0O0 ljudi. Dopisi. Iz H in«*. 19. avgusta. |Izv. dop.| Denes je imel naš novi občinski odbor svojo bog ga vedi ktero že sejo. Ni nam menda treba omeniti, ka so vcČjidol le prazno slamo mlatili, kar spri-čujejo že imena : paša Ogrinec, krimiualrihtar Deu, želodoljubi Wruss, botrček Jeršan, Ogrinčeve desne roke palec, itd. Odkritosrčno moramo že denes izreči, ka se nikakor ne skladamo z novim županom; kajti pri njem nasproti Ogrinčcvim in njegovega adjutanta Deva nakanam ne najdemo nikake eucr-žije, pri njem pogrešamo baš nekoliko tistega ne-ustrašljivega duha, tisto samostalno vedenje, ktero je pri Vencem koraku bivši župan g. Pcrenič napram vsem zvitim spletkarijam glasovitoga okrajnega paše in njegovih privržencev pokazal. Imeli so tedaj sejo zarad novega tajnika. Kakor že omenjeno, ima pri vsih sejah novega odbora paša Ogrinec glavno iu prvo besedo, on je kučegazda, župan čeravno naroden mu jo le privržen. Da se pri tacem početji ne more nič dobrega skovati, je gotovo, posebno ako „im hintergrundc" kakor hudič iz krugle s posebno napetimi očmi ta „špcl" opazuje eksnotar 1 lotom. Izprazncno mesto obč. tajnika bilo je že obljubljeno poštenemu domačinu iu vrlemu uarod-naku DavoHnU Pavločiču, zdaj tajniku v Cirknici, ki je slov. jezika popolnem zmožen in za ta posel Listek. B a h e n. (Po Krasiuskein poslovenil L. G. Podgoričan.) 'iMlju in konec.) Se je živel, ali revno mu je bilo srce, ko je poslednjo uro — kakor bi bilo zagrmelo, udarilo mu nad glavo. Odprl je oči — plamen po pepelnikih je pojemal. Živeuju in smrti gospod se je nagnil k njemu. „Gost moje veselice", — spregovoril je iu dejal: čas je, da mi prisožeš službo in odpoveš se staroslavnemu imeuu — iu vrgel čez mizo pest demautovih svetinj, rekoč: „Nosi to na moj spomin —Glasnik je stopil k mladeniču in iz črne knjige bral ^prisego njegovo odpovedi, mladenič pa je umirajoč izgovarjal besede, drugo za drugo, a ni slišal ui lastnega glasu. Glava mu je omabavala Milici v naročje, ustna so se mu Še gibala, oči pa je imel že obsteklelc — vendar je za glasnikom izgovarjal besede, da je izgovoril tudi poslednjo. Ko hitro pa je bil ugasnil, vntal je živenju in urnrti gospod iu kriknil: „Mojih služabnikov sjužuik! smrt — zadavati z rabeljnovo vrvjo to čaka , če kedaj skališ svojo prisego," — potlej pa se je nasmijal na vse grlo. Nesrečnež so jo dvignil in precej zagledal materin pepelnik — a namesti njenega nagrobka je nad grobom bilo že drugo ime. „Sramota" — bral je mladenič. ,.Sramota!" — vskrikuil je in ril s svojega mesta s poslednjimi močmi. „Sramota," — odgovorilo mu jih je tisoč iu tisoč za hrbtom, spredaj in z obeh strani. ..Sramota", jeknili so po gradu oboei od prcstolno sobane noter do rudniško zakladnice. Noktcri mej trumo so jeli kričati in klicati njegovo novo, ptuje Line; nekateri so skakali okrog njega in pripenjali mu križce. Nekateri so mu ukazovali, naj se jim uklanja, nekateri pa, naj tepta po ncdogorelem materinem pepelu. To mu je zopet kri nagnalo v srce iu planil je naprej, razril kanilec okrog sobe, pobegnil iz nobane, begoma pa iskal svojo Milico — stala je nekde dalje ua strani že oprta drugemu na ramo in pormehovala se jo. Kakor more, skriva se med podobami iu beži dalje, suče se po zakotjih, a jadva se je skril, že mora zopet bežati — na sto razpotji se grad cepi pred njim, pa nikoli ni- kjer ni nikakoršuega zatrepa; povsodi okrog je le sramota in groza, v njem samem pak prokletstvo! Vdaril je na sovražnika : dolgo časa je boril se, naposled pa so ga dobili pod pete in plesali so po njem in peli njegovih rodnih krajev cerkvene pesni. Ko je bil ustal, pridrvili so so drugi na-uj : klical jih je na sebe, čo prav ves pcuast že in krvav; vnovič je začel bežati in iskati, kdo bi pobegnil iz grada. In tepci se je in motal in bežal in padal je tako dolgo časa, do prvega jutranjega svita ; še le zdaj jo prisopihal z medovib Btopnio in zavalil s gradu na dvorišče. Tu sto ga zgrabili neki močni roki in odnesli daleč ua stopnice neke cerkve, ki se je videla v jutranjem mraci. Blizu jo bil že solnčni vshod, ali mladeniču ni napokuil nobeden več! Izpamctil se je iu v uemi obupnosti stal na stopnicah pred starejšim popotnikom, ki mu je dejal: „Znam, da o kakem drugem časi, ua kakem drugem kraji bi se bil pojunačil, sredi težke skušnje, ki je bila osoda odločila ti jo, pa nisi mogel pošteno vzdržati se. Vidna resuičnost je v tebi zmogla nevidno, sveto, vekovito pravico!" — ,.Vrni mi konja!" — vskrikuil je mladenič. vsekako sposoben. A paša Ogrinec, ki se slov. uradovanja bolj boji, uego hudič križa, bil je zoper to, in ker je on glavni faktor premodre šestorke, odločil je tudi, da se piše po nekega Šiksa ali kako se že zove ta moziček. Kaj in kako je s tem Človekom, ne vemo, slabo znamenje, ka ga Ogrinec priporoča, gotovo bi ga nc, ako bi za njegovo luavho ne bil. Že nekaj časa opazujemo, kako sodniški kaucelist Obermann in eksnotar Ilotcrn o Slovencih govorita, ako se sploh tako blebetanje neveduežcv govor imenovati more. Tema dvema gospodama nekako posebno dopada, Slovence psovati, jim zabavljati. Kaneelist Obermaun, rojen Hočevar, ima sicer spričevalo, ka zna slovenski; a on in tisti ljubljanski „t'oter". ki ga mu je dal, si znata že roko podati, ko se slov. jezik djansko v urade uvede, ter reči: kolega, poberiva kopita in idiva. Zna mož sicer nekaj besedi, toliko da mu je mogoče v pisarni zakričati nad kmetom, a ni pa tako daleč prišel, da bi tudi le „kranjsko Špraho" lomil. Umrlemu uepozabljivemu slovenskemu pesniku in narodnemu mučencu Miroslavu Vilharju skazal je tudi uaš „Sokolw zadnjo čast, deputacija štirih Sokolov spremila je ranjeega ua zadnjem potu iu mu položila lep venec s trobojuimi trakovi z utisnjenimi napisi: „Bodi mu zemljica lahka" in „Sokol v Planini", na trugo iu potem ua prerano gomilo, v znam nje, kako zelo ga čislal in čestil, kako hudo je zadela tudi njega pretužna vest, iu v kako dražem spominu mu ostane pokojni Miroslav. Iz Itoroškffttl. V.), avgusta. |Izv. dop.I (V o lile c m velikovskega okraja.) Zadnja volitev deželnih poslancev dra. Mertliča in Pufiera v VelikoVCU Vam je še gotovo v spominu. Kaj sta Vam ta gospoda in kaj so drugi Celovčani vse obljubili. Lepe iu sladke besede ste čuli. Pravili so, da hočejo kmetijstvu na noge pomagati, da hočejo za pravično razdelitev štiber govoriti, da se hočejo poganjati za pravičniši volilni red. Vendar ostalo je vse pri starem; štibre naraščajo, in mi .Slovenci, kterih nas je 117.000 v deželi, zainoremo k večetntl dva poslanca spraviti V deželni zbor, med tem ko jih imajo naši sosedje 86« Mala peščica v I deželni knjigi vpisanih velikih posestnikov voli K) poslancev. Ako se pa volilci v Velkoveu daste od celovških gospodov iu od dobrolskega notarja Mertliča, ki je ua dan volitve uas Slovence kine zeljne imenoval, premotiti, ne bomo imeli nobe nega poslanca, ki bi se za naše pravice potegoval Vi se tudi spominjate, da so celovški gospodje iu neki prevaljski rovarji kteri žele, da bi nas Brajsi dobili v pest in nam še to izpulili, kar so privandraui tujci pustili, tako daleč spozabili, df so Slovence črez prag potisnili ko so hotli svoje želje izreči. Ali imajo takšni ljudje še poštenja to sami presodite. Lepo pa nikakor ni, da le vedno proti veri, in proti duhovnikom hujskajo in poštenju, pravici in postavam podlago spodkopavajo. S tem le kažejo da znajo samo razdirati, pa nikdar kaj boljšega stvariti. Dobro prerajtajte, kolikor se porabi od onih denarjev, ki jih tudi mi plačamo, za nas — prav nič; še enega pisarja, ki bi z nami po »bonace znal marnjevati, iu kaueelijska pisma v našem jeziku pisati, nam ne privoščijo. Temu nasproti se iz dež. zaklada za celovško gledišče (teater) in za druge prijetnosti Cclovčanom precej denarja potrosi, ki bi imel deželi priti na korist. In vendar plača po lauskih sporočilih samo gruntnega davka velikovški okraj.......42 kapeljiski (»kraj.......7 .'>(»<> „ skupaj 107l>72 gold. Koliko se tora j i/, tega volilnega okraja de Solne doklade plačuje, vsak sam lahko zrajta. In In kaj smo Slovenci uživeli od teh denarjev? Mi nič, pa naša prejšnja poslanca sta imela prijetno življenje v Celovcu. Kdor na to kaj porajta, naj jih le zopet voli. Komur pa je za napredek v gospodarstvu, za mir in spravo med narodi, ta jih nc bo volil. Dobro premislite, ali bi ne bilo veliko bolje za nas, ko bi gospodarstvo ne prepuščali drugim, ampak da bi se deželne razmere tako uravnale, da Iti tudi mi Slovenci kakšno besedico smeli pregovoriti. To vsem deželanom koristi, ali znajo nemški ali nt Ker smo na meji iu slednji dan v dotiki z nemškimi sosedi, bo vsakdo priznal, da nam je treba učiti se tudi nemščine, ka^or Nemcem slovenščine. Pa ka kor se nemški ctroci iz početka podučejejo v last nem jkziku, ravno tako je treba, da se tudi uaši otroci izurijo v domačem jeziku. To tirja zdrava pamet. Pa tudi v viših šolah naj se našemu jeziku odmeri primeru prostor, da sn odpravi stara krivica vsled ktere nas takšni sodniki sodijo, ki nas ne raz umejo, nas ozdravljajo celniki, kterim naše rane naše bolečine še dopovedati ne moremo. Ker smo doslej vse to pohlevno pretrpeli, dali BO nam priimek „bindiše trotel." Popustite prejšne onemogle poslance, ki Vas in Vaše želje še /mirom ne poznajo, kterim so bile doslej usta zamašene, ko so se pokazale prilike z; Vaše pravice se poteguiti. Ne glejte na to, ali je duhoven, ali posvetu jak, gospod ali kmet, izvolite si možje, ki imajo bistre možgane, urno besedo in srce za Vas. — , Vaš rojak Iz %itffr4»l»U Id. avg. |Izv. dop.I Roki inagjarske nadvlade, pod ktero je nas Hrvate Uauch 8 pomočjo svojega ,.puranskega" sabori pred četirimi leti siloj sklueil iu pripognil, ta roka postaja od dne do dne slahejša. Mi, ktere je s prva tako nevsmileuo čvrsto zgrabila, čutinu denes njeno polno slabost. Če ne bi poznali magjarsko vladohlepnost tako, kakor jo žalibog poznavamo, bi rekli, da nas niagjarska pest prostovoljno spušča j temu pa ni tako, ona hi nas še kaj rada čvrsto v strahu držala, pa iz lastne sla hoče tega ue zmore več. Žile so se jej prenapele in prenategnile, in nasledek tega vidimo zdaj v njenej nemoči' Andraši, ki je bil še pred pol letom vsegamočni vladar v ('is iu Trans, je denes muha. ki samo še na prvi mraz čaka, ki ga bo večni nič nazaj vrgel. On in Deak sta denes dve politični osebi, ki imata samo še historično pomembo. Zagrinjalo za nju dva pada, občinstvo, to nehvaležno občinstvo, pa odstopljajočinia junakoma neče. da ploska! Začetki budne politične krize v Magjarorsagu so se prikazali. Predstoječe SabOrSke volitve bodo požoltelo listje inagjarske nadvlade z lahka otresle, in tje do spomladi bo Ogerska gotovo vsa drugačna kakor je deucs. Nemagjarske narode kriza ue bo nepripravljene našla. Solidarnost med njimi postaja od dne do dne bolj čvrsta. Njih ukupna korist leži v tem, da se prej ko mogoče inagjarskega jarma osvo-bode: dokler ta svoboda ne bo dosežena, se ui treba bati, da se bo njih solidarnost nasproti Magjarom razpršila. Najkrepkcjši stožir smo glede tega mi Hrvati. Vsi ostali nemagjarski narodi gledajo na nas, in sicer bolj z zaupanjem kakors s tra-hom. Od nas pričakujejo inicijativo, od nas nadejajo se največe pomoči. Slovaški narodnjak (turban je 1. 1860.ko je v streljani v Zagrebu Hrvate v imenu Slovakov nazdravil,rekel: „Mi Imamo Vas!" ter s temi besedami Izrekel vse tisto zaupanje in vse tisto pričakovanje, ki ga braća Slovaci do Hrvatov imajo. — Vsa naša politična prizadevanja zedi-njena BO denes v to eno, da velja pred vsem drugim zloglasno „nagodbo" razdjati in podreti. Kar je bil Kartago za Rim, to je nagodba za nas Hrvate: vezilo na nogah iu rokah. Iz nas svobodnih in jakih bodo drugi naši slovanski so bratje, kakor po grškem mitusu Antheus iz matere zemlje, svojo moralično moč dobivali. — Ali se uam bo vse to posrečilo? Sedanja politična situvacija v obeh polutkih habsburške monarhije je za naša prizadevanja ugodnejša kakor kdaj poprej. Naš sabor, — mi se tega nadejamo — se bo vedel okoristiti vseh tistih ugodnih okolnosti, ki mu jih deuešnja politična situvacija v tolikem izobilji podaja. Tudi preobrat na Vašej strani habsburške monarhije ima na razvitek naših zadev dobrodejeu upliv. Ilohemvart je ustavoverni, sicer pa pseudo-liberalni hidri že več glav posekal, mi zaupamo v njega, da bo to hidro popolnoma ukrotil. Pazno motrimo tudi mi Hrvati volilno gibanje pri vas štajarskih in koroških Slovencih. Vašo zmago smatrali bodetno za svojo zmago, vaš poraz za svojo nesrečo, sicer se pa nadejamo veselih telegramov iz Celovca in iz Maribora. j dejal: ] žrtvam ii čaka l dni bode sodbo in bi te prišteli k „vrni mi stepuo obleko iu moje staro orožje. in videl bodeš, kako se bodem osvetil krivici svojih bratov in lastnega zaničevanja." Iu prijel je pri-' jatclja za roko in obesil se mu na vrat, ki je jvstcklo gorel. Prijatelj pa mu je še žalostnejši ..Očitoga boja čas ui posijal Še. Skrivnim še mnogo minolo , in ko bi tudi ustajenje od smrti, lastni bratje zavrženemu! Od tam-le se, ali slišiš? vragovi že za teboj ženo! Oe te vjerno, vse svoje življenje bodeš suženj njih odurnosti, tovari njih zločinstva, igrača njih hudobije. Le eno. samo eno ototje te še čaka", — dejal jo in v roko vzel bodalo. Mladenič ga je razumel z divjo drzovitostjo je obleko pretrgal si ua prsih. Proderi!" — krikuil je, „da umijem kot sin matere, šestkrat umorjene — čast jej na vekov veko!" Jeknil jo popotnik iu železo zarinil v gole prsi. Nesrečneš je brezi kakovoga vskrika zgrudil se na tla o prvih žarcih vshajajočega sobica, o tisti uri, o kteri je prej ta dan poln moči in nade konja bil pognal z vzgorja navzdol v životne stepe. Ležal je, a njegovo umirajočo oko je zasvetilo se v uekdanji iskrosti. Tovareš je pokleknil pred-nj in vspel sklenjeni roei: ,,Oče nebeški! ti znaš, da sem ga nad vse druge ljubil na sveti. Dokler sem mogel, varoval sem ga peklenskih skušnjav, ko pa je bil zmotil se, prvo trenotjo njegovega greha sem njegovo dušo sovražniku iztrgal iz žrela iu poslal jo tebi! Oče nebeški! otmi ga, da bode otet na vekov veke, in naj ta kri po meni prelita, zedini se z morjem nedolžno krvi, ki vpije pred Tvojim prestolom, in ob enem osveti se skušnjavskim glavam." Po teh besedah som videl, kako so jo bil sam pod srcem ranil s železom iu na kamen, mrtvemu nad glavo, z rudečo ostrino zapisal: „lz prijateljske roke." V tem so je mogočen hrum zaslišal blizu, popotnik se je vklonil, pobegnil je iu mojim očem zginil v svetišče. * * Tako je minil tisti dan mojih prikazni. O mati domovina! Kader se izhudiš iz svojega spanja; kader zopet sedeš nad rodovito polje, sredi zelenih gajev od morja do morja, in kodar se o omladji spomniš ua dolgo, smrtno noč, na grozne miičcniške igro — no jokaj, mati moja, ne plakaj zaradi tistih, ki so v tvojem imeni poginili na narodnem ali pa zamorskem polji. Ali so orli ali volčje raztrgali njih telesa, srečni so vendar! Tudi ue jokaj zaradi tistih, ki so mej rablji pomrli po pustih podzemskih ječah. Če prav jim je lesena svetiluica bila edina zvezda; čeprav jim jo trda sovražna beseda bila poslednji blagoslov na sveti, vendar so srečni! Ali utrne naj se ti solza od žalosti, o, priigra naj ti v oko, mati moja, zaradi tistih, ki so jim z okano razum skalili tvoji sovražniki, kteri njih se niso mogli odtrgati od tebe! Oni, mati! oni so pretrpeli več, nego vsi drugi tvoji sinovi. Njih okanjene nade so jim, kakor nožči, probadali prsi, v obližji njih duha jo bilo tisoč iu tisoč bojev — neznanih in krvavejših, nego so bitve krvave, v kterih pred solnčnim obličjem brenkeče jeklo in grme topovi. Tvoja prikazen jim je bila senca; sovražnika leskečo oči so jih vodile ob ledenem breznu in zapeljevale v globel večne zime, a nad slohrno propastjo so žalovali po tebi in jokali! Naposled pa jim je srce vsahnilo od same žalosti, posušile so se jim roke, otrpnelc noge v nevidnih okovih — v verigah; postali so živi mrliči, sami sredi zaničljivega ljudstva, sami v lastnih domeh, samo-edini, na širnej zemlji! Mati moja! Ti njihovoj osodi, ti mukam muk tiho izreci besedo: pozaba. V Relovarskej žnpaniji delajo se priprave za fahorskc volitve, 20. t. m. bo popis volilccv, eust in knjez Bis mark sta v Ga-štajnu imela pogovor, ki jc skoro dve uri trajal. Kaj je rešitelj Avstrije tu zopet rešil, seveda sc ne zna. V volilni agitaciji naši ustavoverni Nemci sami sebe občudujejo, kako možati in hrabri so. — „Nemški duh se jc zbudil in mininisterstvo trepeče pred njim !u Na Dunaji menijo federalisti in katoliška stranka kandidirati za zuanega Suzelka. Liberalci po večjem postavljajo dozdanje poslance za kandidate. — Nemški „liberalni volilni odbor" v Gradcu je v „Tagesposti" razglasil poziv na „Stajcrce," v kterem se razklada, da jc prvi kulturni narod v nevarnosti, da je notranji mir v nevarnosti in enake laži. — Dalmatinska poslanca Klaič in Danilo sta pozvana na Dunaj, dogovorit z minister-stvoni pogoje sprave z Dalmacijo, ktera dežeJa je bila dozdaj med onimi zemljami, ki jih je monarhija najbolj zanemarjala. Vladna pruska „Spen. Ztg." piše, daje na Nemškem vsak izobraženec prepričan da padejo „neinško-avstrijske" kronovine k Nemčiji. Kedaj to jc še samo vprašanje času, gotovo pa v 20—30 letih! Rusini v Galiciji zahtevajo od P o 1 j a k o v glede sprave: da se jim iz deželne blagajne dovoli podpora za msinsko gledišče, da so na lvovskctn kanonov j Francoska po prejšnji organizaciji 456.740 mož, 64.995 konj in 984 kanonov; Turčija 253.2*9 mož, 34.835 konj in 732 kanonov; Angleška 470.779 mož in 336 kanonov; Belgija 145.000 mož, 7000 konj in 152 kanonov; Nizozemska 35.383 mož, 5200 konj in 10* kanonov; Švica 160.000 mož, 2700 konj, 27* kanonov; Donavski kneževini 106.000 mož, 15.(575 konj, 96 kanonov; Grška 125.000 mož, 1000 konj, 48 kanonov; Srbija 107.000 mož, 4000 konj, 194 kanonov; Spanj s k a 144.000 mož, 30.252 konj, 456 kanonov itd. Vse evropske države tedaj stavijo v boj 5,164.300 mož, 512.394 konj, 10.224 kanonov in blizo 800 gostostrelk. * (Izredna starost.) Koncem julija t. 1. je umrl v severni Ameriki v Kansas-City francosk K a mulec z imenom Jakob Fournois, star sto in štiriintrideset let, kteri jc nekemu francoskemu društvu, ktero je barantalo s kožami in kožuhi več nego petdeset let služil kot lovec in na-stavljavec pasti. V svojem življenji ni bil nikdar bolen. V soboto je čutil svoj konec in je rekel zjutraj svoji družini, da ne bode videl več solnca zahajati — in ravno pred solnčnim zahodom je zaspal. Fournois je bil priča smrti generala Wolf-a v bitvi pri Qnebcck-u dne 14. septembra 1759. Njegova najiskrenejša želja je bila, videti enkrat železniški vlak, in ko jc enkrat blizo Kansasa zagledal lokomotivo in cul čudni ropot mimo svoje hiše se je tresel po vsem životu. Rekel je, da je bogu hvaležen, ki mu je dal železnico doživeti, pozneje pa o tem ni hotel nič več govoriti. Za Tomšičev spominek. PreneBek . . 1483 gld. 50 kr. Od celjskega odbora nabranih 16 gid. 50 kr., darovali so: Gosp. Franjo Ksaver Hren, trgovski po- 1 . — » Ivan Plikar, trgovski pomočnik 1 „ — n Avgust VVeber, trgovski pomočnik 50 Kajmund Kožar, krčmar .... 1 „ — * Vekoslav Frass, trgovec .... — n Štefan Posevnik, „ .... 8 „ — » Peter Peenik, kaplan v Teharjih . 1 „ — ti Andrej Levak, trgovski pomočnik i „ — i> n J. Romosar „ „ 1 „ — n n J. Volk, \l Beda, trgovski potovalec i „ — r D 3 „ — » n Martin ltopas, izdelavee gl.isevirjev 1 . — n n Lina pl. Treuenstetn-ova v Beču . 1 . —-_ r» Skup . . 1500 gld. — kr. Listnica opravuištva. Gosp. L. R. t Škocijanu, Jc tako, kakor Vi pišete. — Gosp. A. F. pri sv. Štefanu: Vaša naročnina sega do prvega a ne do zadnjega oktobra. it: -~ Ž- rt rt 5 m m 1 I I ? * I i 2 » -.;=. • r: • "S- g V g g I I « M o C * i M I I ti n Št 3 v — p* - Pa Z « s - • >cc S :2- > 1 H rt — F iT — rt' i = "c L i. rt pjg it & O O '53 T S Št * C ~ s a x = m 5 1 c '.s ;t J§ "H. g « W ?T a SO qj c g „ Mi rt - £ f >N 0 ? * :|?2 5 izdatelj iu odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. S kaza iu drugi.