98. Jtnflte. I (|MM i mM tt. iprti Ml mati. •■•■'■•• • Pk»*<* I m/m X 54 m/m za navadnc ln male oglase 40 Tla, za uradne fftzgUse 60 vin, za poslano ln reklame 1 K. - Pri naročfln nađ 10 objav popast VpraSanjem glede Inaeratov naj se priloži maraka za odgovor. OpravMtttro „Slov. Maroda** ta „Ifarodtea Tiskanu" BasHavs alftoa *L 5, »litUtae. — Taiafcm at. ta. B^^^s^^^^^^p^^^a^^a^aaw ^^s?^b^b?^f^^v ^^^^^^^^^p ^p ^^a^aa^a^^a^aiBiaaai a^a^p ^^^99 ^^ra^aa^BB) v ¥ J»ftSUVt|ll V lB»MB*IV*| cdoletno naprtj plačan . K 84*— celoletoo • ••••♦ K 95*— polletno .....,.„ 42*— poUetno.......„ 50*— 3 mesečno • •••••» 21*— 3 inescCuo « • • • • • ^ 26*-^ Novi naročniki na] posijelo v prvič natoftrino vredno MP" P° nakarald. Na samo plamena naročite brex poalatve denarje se ne nocemo oziratL Posamesna Itovilka volja 40 vinari«*. Kroj nesrečnega imena. Pariz. Pred meseci so odpotovali naži delegati tja- Vsakdo jim mora priznati, da delajo, kar je v človeških mo-čeh* Poznejša kritika bo morda dostavljala, da je premalo organizatorne sposobnosti v naši delegaciji, premalo ve-likopoteznega, premalo sodelovanja po-eameznih skupin- Tuđi je premalo de~ narja in premalo razumevanja za propagando z v&emi sredstvi, potrebnim! za ruj milje- Lahi n- pr- so pripeljali s eeboj v Pariz zaboje z denarjem za pariške žurnaliste, najbolj podkupljivo zalego na celem svetu, žanje in za mar-sikoga drugega so pripeljali tuđi cei ba-taljon lepih grešnic z naslovi in brez njih: >Vsako sredstvo je dobro, samo da pomaga-c Mi vsega tega nimamo- Tuđi v de-lovanju raznih skupin bi moglo biti marsikaj bolje- Vendar pa tu ne smemo iskati vzroka neuspeha. Vzroki tiče globlje- Sokrivi smo mi vsi že dolgo pred vojno in med njo* Nekaj uspehov, neoporečno zelo raznih, je naša delegacija dosegla-Brez dvoma je dosegla toliko, da smemo biti nanjo ponosni in da ji borno priredili lep sprejem in ohranili hva-ležen spomin* Vrniti se bo pa morala kmalu- Dne vi njenega delovanja v Parizu so Šteti- Kriza konference, ki se je vlekla veo mesecev, je izbruhnila* Lahi so se odpeljali* Wilsonu se zdi laska trma že neznosna, zato jim je izjavil: >Dobili ste fcistorične meje Italije, vsa velika razvođja, Trst in Istro, sedaj imate dovolj- Reko potrebujejo drugi. In Dal-macijo-c ŠeđaJ vemo pri čem da smo- Pol ti, po! jaz, pa bo obema mraz- Wileon se ni popolnoma udal IaŠkemu imperijalizmu pa rudi ni popolnoma zmagal. Zato ee ne bo držala londonska pogodba v celem obsegu, zato pa rudi izgubimo ozemlje do razvod ja- Mogoče priđe še kie do majhne korekture- Tretjina slovenske zemlje in vsa Istra pa bosta laska- Tako pravi Wilson- VČerajŠnja senzacija se je tuđi raz-blinila v nič- Ono dolgo sporočllo >Agence Havas< je delo dunajskega smoka. Mi smo že včeraj v uvodniku izrazili pomisleke proti temu poročilu« VeČ ali manj vseeno je. kaj poreko Lahi- Prej ali elej se bodo udali- Na prevrat v njihovi domovini ne smemo računati- Če priđe, nam bo dobrodošel, če ne priđe, ne bomo razočarani. Sedaj vemo, pri čem da smo- Pol ti, trdim delom solidno svojo kraljevino; đa uničimo Trst; da ohranimo izgubljeni a vendar ne izgubljeni del naroda-Notranja politika: Demokracija na ćeli crti- Zunanja x>olitika: Iščimo si prija- teljev, informirajmo svet, zaupajmo v svojo pravico in držimo svoj smodnik na suhem- Naša delegacija mora v kratkem oditi iz Pariza- Izgube našega ozemlja ne sme podpisati niti Pasić niti Trum-bić- Plaćajte svoje hotelske račune, pozdravite in hajd na kolodvor! 6. maja prične Narodno Predstavništvo zopet svoje delo. It. maja se se-stane v Ljubljani zbor zaupnikov stranke. Poslanci odhajajo s počitnic v Beograd s konkretnimi nalogami. Marsikaj smo se ž njimi po^ovorili v prazni-kih na shodih in sestankih. Ljudstvo za-hteva v mnosrih omotnih in prometnih vprašaniih takojšnje rešitve. Treba je vendar že enkrat urediti urađniške pre-jemke in definitivno zadovoljiti železni-Čarje. trgovski promet z inozemstvom, n. pr. izvoz našega vina. urediti promet in zlasti železni5ko ministrstvo, spraviti v mnogo hitreji tek agrarno reformo ter likvidirati zneske, ki so potrebni za naše vseučilišče. Stranka je pri vseh teh vprašanjih odlično udeležena. Od praktične rešitve teh vprašanj je odvisna zadovoljnost ljudstva. Program je treba izvrševati. Izvrševati ga ie rudi treba v utr-jevanju pravnih temeljev države. Narodno Predstavništvo mora dati zaćas-no sankcijo raznim naredbam. istočasiio pa dolociti varstvo državni uredirvi in sredstva i>roti raznim neodgovorahn hujskačem iz raznih taborov, proti hui-skačem, ki delnicio po raznih organiza-cijah in stanovih in ki so krivi, da so se dogodili in se dogajajo dogodki, ki sproti ruŠijo državne temelje, če bi ne ostali osamljeni in če bi krivcev ne za-dela roka pravice. Program je tuđi treba izvajati pri sebi, v lastni hiši. v stranki sami. Trđ-no smo se držali med preobratom, 5 ponosom lahko rrdimo* da smo danes najmočnejša organizirana stranka. To velja doma in v Narodnem Predstavništvu. Delati hočemo na to, da se bo vpliv te ljudske organizacije poznal doma in v Beogradu tako, kakor to za-hteva volfa lhidstva in zlasti kmeta. Pri nas ni izražen veliki kapitalizem. Interesi naSeca malega meščanstva nišo in ne smejo biti nasrjrotni interesu kmeta. V zastopstvu stranke se mora poznati, kje je večina pristašev. Krajevne organizacije imajo tn svojo besedo. Ek>ba vzgaja ljudi. Naše ljudstvo *uti jujrosiovansko in demokratično in hoče vićeti ur^nixon!e svojih načel. V njihovem izvrševaniu leži bodočnost nri^efra liu^stvn in na^e države. Podpisujte državno posolilo! ZagreDšfii župai Slovcacem. Zagrebški župan je izdal ta-le poziv : Brat je Slovenci! Dne 28. aprila t. 1. bo vozil vlak v domovino naše narodne mučenike in velikane Zrinjskega in Frankopana. Prosimo Vas bratsko, da sprejmete ta vlrk s slavljem in pijeteto — odprtega srca —, kakor sprejema brat brata! Ob progi it*; se vijejo naSe trobojnice kot velik znak, da smo se ujedinili za vedno v ideji svobode in narodnega jedinstva. Slava Zrinjskemu in Frankopanu, pn'im mučenikom velike, ujedinjene Jugoslavije. »Odbor za svečanu proslavo I prenos prenos kostiju Zrinfskog I Frankopana.« Dr. Stjepan SrkulL ___________predsjednik.___________ Anarhija v Celovcu. Na velikonodni četrtek udrla je Četa nemških vojakov, ki ni bila pijana, dopoldne ob kaki 11. uri v pisarno od-vetnika drja Mullerja in začela tam razgrajati- Nekateri vojaki metali so vse akte, knjige in druge premičnine skozi okna, dragi zopet so se spravili na slučajno navzočga dija Piraata, ka-terega eo pretepali- Poškodovali so tuđi staro mater drja Mtillerja, ki jih Je jokaje prosila, naj odnehajo Druga tol-pa je stala pod okni, trgala in raena-^ala akte in to vse pred ofimi vlade, policije in oficirjev. Tuđi v hiši, kjer Je komisarijat, napravili so veliko po-škodeb- Soldate« *t .je na to aretiral dva od teh vojakor* Ker pa so sahtera-li drugi vojakit da se aretirance takoj ispusti, moral Je Solđatonrat tej sa-htevi ugoditi* Vidi se, da niti Soldaten-rat ne more več vzdržati mira in reda* Sini! zriijstaia ii fmtmu Na dan 30. aprila vsacega leta ho-dili so hrv. akadetniki z Dunaja v Dun. Novo mesto počastit spomin svojih narodnih mučenikov; pridružili so se jim časih ta in oni iz Gradca, tuđi kateri Slovenec. Na dvorišču neke hiše, ki stoji na prostoru, kjer sta bila sojena heroja, obesil je zastopnik hrv. akadem. druStva Zvonimira venec ob vzkliku: »Slava Zrinjskenm i Frankopana U Pre-prost a pretresujoč spomin. V tlaku na trgu, kjer je krvnik izvršil svoje delo, vidi se kakor pravijo — še danes križ iz crnih kamnov. Polesr ob vnanji steni cerkve pa so Habsburžani napravili spomenik, vreden njih verotomnosti, ko so prelomili vitezoma dano obljubo proste pori. Napis se glasi: Quia caecus caecum duxit, ambo in hane foveam ceciderunt, — Discite mortales. ex času discite nostro observare fidem regibns atque Deo! (Ker je slepec slepca vodil, padla sta oba v to jamo. — Učite se. Ijudje božji, iz najinega slučaja, obraniti zvestobo kraljem in — Bogu!!) Nizkotna podlost, okrutnost, ma-ščevalnost, hkraru blasfemija se zrcali iz teh besed! Toda kolo usode se je okrenilo: rablji so padli v jamo, izgi-ntli so. Zrinjski in Frankopan pa sta vstala od mrtvih. Posvećeni ostanki njuni bodo odslej počivali v zemlji domaći. Večna slava njih plemenitemu imenu, slava njih junaškemu delu in spo-minu. ovenčanem z mučeniško krvio! Pri tej priliki se tuđi hvaležno spomi-njamo našega soboievnika Ivana Erazma Tatenbaha. Casten bodi i njegov spomin. / Dr. V • M. Slovenski uradnik je sposoben, v službi vesten in natančen. To mu je ćelo avstriiska vlada morala priznati. Sicer je sistematično odklanjala spre-jem novih slovenskih uradnikov, zapostavljala je posameznike; toda na zu-naj je varovala svoj dekorom, tako da-leč se ni nikdar izpozabila, da bi nared* benim potom slovenskim uradnikotn odrekla prejemke, ktere je dovolila nem-škim in drugim. S tem nas je oblago-darila Še le lastna država. Mfnistrska naredba objavljena v 78. številki »Uradnega Lista« dovoljuje državnim uslužbencem povišanje dra-glnjske doklade, a razločuje pri tem tri vrste: 1. Na rlrvatskem in v Slavoniji dobijo to povišanje od -. marca 1919, 2. v Bosni. Hercegovini, Bački« Baranji iĐ Banata od 1. aprila 1919, a 3. v Đtkaaci* in Sl*vew& o4 1. aaia 1919. ali Je gnahtti v Naknadu in Slovcnln pemele fnstopda vađttSa l»da vsled neznosne draginje? Meoda ne, ker je pri žeJezničarjih povišanje določeno ravno narobe: v Dalmaciji in Sloveniji od 1. marca 1919, v ostalih deželah pa od 1. maja 1919. Zakaj to? PaČ zato, ker so Selez-ničarji grozili s stavko. Ali mar vlada misli, da bi bfla stavka državnih nsluŽ-bencev brezpomembna? Naj se vstavi poslovanje na okrajnlh glavarstvih in na sodniji — o pošti niti ne govorim — pa bo se videlo, kakšne homatije bodo nastale! Stavka davčnih uradnikov bi občinstvu znabiti bila ćelo prijetna, toda gotovo ne tištim zgoraj, ki so danes gluhi za nradniške želje. Tuđi na sole se je naše ljudstvo Že navadilo in spoznalo njih potrebo, da jih ne mara pogrešatL To se vidi iz nevolje, ki vlada vsled tega, ker so po zadnjih pre-meščenjih nekteri kraji skoro brez uči-teljstva. Državni uslužbenci ne grozilo s stavko, ampak čakajo potrpežljivo, ker se zavedajo nevarnosti, v ktero bi prišla mlada država. Vlada pa se mora zavedati svoje dolžnosti napram njim. Politični voditelji morajo imeti toliko poguma, da proti davkoplačevalcem zastooajo interese državnih usluzben-cev. Čim ve5 kdo davka plača, tem več mu leži na tem, da ves državni ustroj /)osluje pravilno. Ce se je na shodu ae-legatov »Zveze kmetijskih podružnica v Ljutomeru iz računalo, da dninar a hrano priđe pri kmetu na 30 K dnevno. Će cestni pometači dobijo rudi toliko, če delavci na srbskih železnicah sluŽijo 40 K na dan. potem je pač jasno, da državni uslužbenec ne more živeti z 20(1 do 400 K na mesec Službeno razmerje in prejemki đr^ žavnih uslužbencev se morajo doloČitl sporazumno po dogovoru med vlado in organizacijo uslužbencev, ne pa, kakor je bilo dozdaj običajno, da vlada deli milosti uslužbencem. Socijalno pravilno razmerje med delodajalcem in delo* iemalcem mora obveljati tuđi pri dr-* žavnih uslnžbencih. Ali naj uradništvo i$Če postranske dohodke v bakšiSu? Potem nastanejo orijentalske razmere, kakor baje vla^ dajo nekje v deveti deželi. kjer urađ-t niki živijo v izobilju vkljub nizkim plačam. To bi moralo dovesti do po« loma ćele človeške družbe. Državni uslužbenci se ne bortia za svoj obstanek, ampak za obstoj dr^ žave in družbe sploh.______________ Klub „Bela Ljubljana*4. V listih se pojavljajo dan za dnemf članki o bodoči Ljubljani Tako smo 3-« tali o vprašanju, kje naj stoji vsenčilišk če. drogi so pisali o preuređitvi kokK dvora, tretii o delavskJh kolonijah. Skrb za bodočo Ljubljano nas liU, 4ai pišemo o vseh teh vpraSanjfiu Ljubljana raste od dne do dne. Ođ manj ko 50.000 pred vojno bo nje pro-1 bivalstvo narastio že na 80.000 in ka bi bHo dovolj stanovanj, kl se kmam pribUžali prvema 100.000 — prebivali cev. Daaes si pomasamo, kakor mAbbildung and Bescbrei-bung der sfidwestl- and ostl. Wenden, fllyrer und Slavene (1. 1801) razne narodne nose, med tem rudi nošo Kranjcev (Gorenjcev, Vipav-cev, Hočevarjev) in Ziliancev. Naj navedem tu na kratko le opis nose Cio- renjcev Moški so imeli Iase postrižene na kratko (*na lonec«. t j. na glavo so mu poveznili kmec in zaradi enakomer-nosti strigli ob robu lonca); b rade nišo nosilL Klobuk Je bil črn, ok^o štule je imel prišit širok črn trafc &gat konca sta visela zadej ««t krajevce. Srajca je bila brez vratnika. PO-zimi so nosili rdeč telovnik s kovi-nastimi majhnimi gumbi (poleti ga m-so nosili); čez kolena dolga rujava suknja je bila brez p^1^***1*?: njala se je z zaponkamO, posložena je bila z rdečim suknom. Hlače so bile kratke, mezlanaste; prepasali so sci modrim pašom. NosiU so bele vol-nene tržiške nogavice, škornjc m postom kožub, , * Ženska obleka (Bohrnjke) je bfla preprosta, snažna in zelo mikava. 2ene in dekleta so imele Iase spletene v dve kiti 2ene so ju ovijale zadej krog kovinastega glavnika, dekletom pa ste viseli, okrašeni z rdečimi trakovi, prosto po hrbtn. Dekleta so si nad čelom čez Iase privezale Še »ša-pelj«, t i. ozek, črn baržunast trak. Po nekaterih krajih je bil šapelj 4 do 5 prstov širok, zadai pa so bile nanj privezane bleščice. Čez šapejl nišo nosile zavljač. 2ene vse in tuđi nekatera dekleta so nosile platnene zavijače tako zavezane, da ni bik> videti las. Na za vi jačah, ld so jih nosila dekleta, so bile prišite v gube nabrane navadno idrjjske čipke, čez te pa je bik> prišito z zlatirni ali drugimi pisanimi vezeni-nami okrašeno čelo. ZavUače, ki so jih nosile žene, nišo bfle okrašene, ker so si Čez nje zavezale Še pečo. Krog vrata nišo imele ničesar. Na života so nosile dolgo platneno sra jeo brez rokavov, ki jo ie bflo ne-koliko videti izpod črnega vrnnegm krila. To srajeo, če je bila platnena, so imenovali »interfat«, če je bda vol-nena, pa »košolja«. Cez njo so si oblekle kratek srajčnik s širokimi rokavi in ozkfani zapestniki; krog vratu in zapestnikov je bil obsit s čipkanu, na prsih pa nabran v goste gube. Pod vratom se je zapel z gumbom, na prsio pa z okrašeno iglo - zaponko. Mo4rc k W kntdc čm, svilen, pa tuđi iz drugega blaga. Na vseh sivih in robovih je bil obrobljen s svi-lenimi (nimenimi) trakovi, spredaj je bil zađrgnjen z rožasto rdečim trakom. Krilo, ki se je držalo modrea, je iz črnega ali rujavega mezlana, in je bilo gosto nagubano. Spodaj ob robu je bil krilu našit trak iz enakega blaga ali pa iz modre svile. Predpasnik je bil črn in obrobljen z dva prsta širokim temnhn trakom. Pas je bil pol »palca« (1*5 do 2 cm) širok, usnjat ter okovan z mede-nimi, pa tuđi srebrnimi žebljički. Del pasa je visel do meč navzđol. na koncu pa je bil nanj pritrjen zaprt nožiček. Za časa Valvazorja so bOi ti pasovt podobni verižicam. (Glej Valvaaor, IV. knjiga, stran 279.) Nogavice so ic rđeče volne ht so spodaj nagnbane. Obiev. Skornji. ki so 0h npste Kranjce le no redko, so bffi poleti spredaj bek) predšitL Navadno so nosile šoine t majhnimi, ozkhni petami; spredaj so bili zadrgnjeni z rdeami trakovi Suknjo so si oblelde poehni. Boa je crna, ob robovih obrobUena s črnhni trakovi; podložena ie bila z rdečim ^blacotn. Poleti so nosile ženske belo piat-aneno obkko, ti je oljstoiala iz štiru\ delov: te spodnje srajce, kl je segala do meč, iz ošpetlja in belega pređpasnika, na glavi' pa so imele bdo pečo. I ' - - * ... V ' .» v- . . II.« Iz knjige Henrika Jarija nona: »Historisch - statistisch - to-pographisches OemSldc vom Herzogthnme Krain and dem-selben e in verleibten Istri-en. Ein Beitrag zur Volker- und LSn-derkunde« (Ljubljana, 1806, str. 32), po-snamemo: Uskokf so v 15. vekn priSH iz Srbije in Bosne na Kranjsko, imenujejo se VlahL Moška obleka: rdeča ali crna čepića; srajca kratka« spredaj od-prta; suknjič in hlače pošlte z vrvicamL Volnene nogavice; opanke. Lasje počesani na pečo ali na kratko postrižent Žene so nosile na glavi turbana podobno, zavito platneno ruto. Lase so imele spletene v dve kitu ki sta viseli spredal navzdol in sta bih* okrašeni s koraldami hi medenimi gumbi. Nakit na glavi hi vratu so tvorili razni novci, gmnbi i dr. Srajca je bila iz grobega platna is Je sasala čtc kolena ter je bila spredaj odprta. Krog vrata hi rokavov je bila vezena z zeieno, rdečo ali modro voimo. * Predpasnik je bil podoben vol-neni praprogi in Je bil okrašen z resl-em/L Krog pasa je bil privezan z vol* Obnte so bile v opanke. OKraaJcfcpBe: J »Kranjci so obdržali svojo narodno! nošo še izza prejšnjih stoletij. le lepša in krasnejša je od prejšnje. Ženske (Dotenjke) nosljo temno-* rojave rđeče podložene jopiče« Krilo je rujavo in je z modercem skupaj sešito tako, da se obleče oboja obenem. Kroj jopiča je tak, kakoršnega ie videti v kamen vklesanega v 200 lef starih nagrobnih spomenikjh. Nogavice so iz rdeče volne hl so navzdol potisnjene v gube. Čevljl so iz rujavega naravnegđ usnja, so zeleno obrobljeni in imajo tuđi gube. Na glavi nosijo bel prt, ki je pod vratom nalahno zavezan, vogaU pa vU se navzdot • Oorenjke se odlikojejo od vseK Slovenk po btiščeče belem snežnem pc-rilu, ki je vsepovsod položeno v drobne gube. Avba hi peča sta ob robeh rudi droboo nagobani (nosijo jih oženjene ženske). Tndl srajčnik je na prsih nag*« ban hi nagaban je tuđi predpasnik. Ćelo rdeće nogavice, ki nišo podve-zane, se gubijo ob čevljih. Najlepil okrasek đeviške Kranjice (Oorenjke) Je »šapel«. To je tri puste širok Cm bar-, žumst trak, ki si ga navežejo ob Četa čez Iase. (Dalje pfloodBjie.1 Stran 2. JSLOVENSK! NAROD" dne 26 aprila 1919. 98. Stev. re Ljubljane; po regulaciji Ljublianfce ho dobila Ljubljana krasno nabrežje. Skozi mesto se bo vil nekak benetski >Canal grande«, ob katerem se bo razbilo novo življenje: tuđi tu bo treba resiti mnogo problemov. Stavile se bođo nove zgradbe, n. pr. univerza, razna ravnateljstva, pošta itd. Okrog mesta bo rastla industrija: stavile se bodo de-Javske hiše itd. Vsc to so vprašanja, na katera je treba misliti že danes — ko naprel zidala. Tu bi se dalo resiti vprašanie našega sloga in ornamentike. Zdai je še čas, predno se začne vse križem staviti. Pozneie bi bilo lahko mnotro zamu-jenega. Ne zamudimo ničesar več — za-"mudili smo dovolj. Zato naj se popri-mejo te misli vsi, ki mislijo, da so po-klicani. Iz lete „Gesulfl" v Trsta. Mračno ;e v naši čelici, in to vedno, kadar so čez nebo razpeti oblaki. A ne samo mračno, tuđi zatohlo je in usmra-den zrak vpliva na novega arestanta tako, da se mu ob prvem izprehaianj'i (po dvorišču se izprehajamo vsak dan pol ure) kar vrti v glavi. Davi pa. ko nas je ječar vzbudil. bilo je vse bolj svetio. Skozi zamreženo okno smo videli sinje nebo. In sveza sa-pica se je spomnila tuđi naše celice in jo po tolikem času osvežila, razčistila. Ce si stopil na trikrat zamreženo okno, videl si, kako je sever razjasnil vso okolico. Morje je zadobilo temnornodro barvo; nad njim so letali galebi in se skrivali za visoke stavbe, ki leže med našo »jezuitskom lečo in tištim košče-kom moria, ki se ga vidi skozi okence. Hišice, ki so razpoložene po desnem obrežju, so v tem izčiščenem ozračju, kakor da bi jih danes ponoći pobe-lili. — Okrašene so z drevjem, obleče-nim v mlado zelenje in posute z bujnim cvetiem. Tam proti koncu tega obrežia se jasno vidi sivo kraško skalovie, ki spominja po svojem značaju in obliki na naš skalnari Kozjak (blizu Ilirske Bistrice). Pod njim je tik moria krasni J&i-ramar, obsvetljen od jutraniih žarkov solnca, ki bode pokukalo v našo kam-rico sele ob zatonu. In misel mi je v tem zbežala čez ti-sto skalovje in Miramar v mojo rodno vas in pogledala v m'adostna leta, ko sem prost vsega, pasel svojega strica krave in kobilo po kraških »ogradah«. Velikanska razlika med sedanjo in mla-dostno dobo, med obema zija neizmer-no čmo brezdno. Take krasote bi mor-da ne videl kot svoboden človek; mor-da jo vidim zato, ker je onkraj omrežja, ker hrepenim. da bi jo gledaj prost in ker ne poznam dneva. ko mi bode do-voljeno stopiti iz velikega železnega portala, brez verig na roki in brez vojaka z nasajenim bajonetom. Življenje je v jutrantih urah bol! res-no, posto; vsi smo nekam zamišljeni. Novinci (večina tihotapci premirne crte) nam pri povedu je jo, kako tvegaio življenje za zaslužek. kako Jim letajo krog ušes kroglje in kako se vdajato obmejnim stražam s polnimi nahrbt-nikL V opoldanskih urah zaškripljeio teško vrata in izpuste nas pol ure na dvorišne. Svezi zrak, ki se ga nasrkamo v tistem skromnem času, zlasti pa če je ljubo solnce pobarvalo naša lica z !ah-fco rndečico — nam vlije vse drugo življenje, kar se pokaže v čelici, ko za na-mi zopet zaškripljejo moČni zapahi; ži-vahnost veselost, mile narodne pesmi. razne nedolžne šaloigre. Vse to prehaja polagoma v razposajenost, slednjič z naraščajočo nočjo v vihravost. Preganjanje je 5e vedno na dnev-uem redu. Čisto nedolfcni mladeniči. a tuđi 701etni starci: — krivico branijo z ječarni Okrog tisoč nas je, V preisko-valnem zaporu so do en mesec, a tndi po dva do tri (kakor n. pr. ajdovska sedrnerica). Širijo se o naši mladi domovini razne crne vesti, n. pr.: da ruski sneg kopni in da vode že preplavljajo vaše 1 naše kraje; dalje da je sloga treh Velikih mož razbita. — Ne verjamemo! Ogromna večina je mnenja, da nas rešijo vode... Trezni in hladni skušajo ovirati, a podere vse poskuse tista većina. 0 umetniški vzgoji našega naroda- Misli in predloži k preosnori naSih iol-Pr- Snher* CĐalje.) Tako raste pomen risanja od prvih najskromnejsih svojih rezultatov do xnejet kjer se Uiia umetniakemu deln bolj in bolj. Tam ero« pmtmmttmm^ predatav, te pa c*toti&eM tata fal n» vaju estetiSk« —4b*- Ta estetttka sposolaMft J« veMk« važnosti potem sa razvoj šmmnšš Mtl> no«ti, pogebno pa že 4mmš» MMtie obrti- Na na* trs izvažajo taji narodi svoje mašinelne izdelke 1b naa iikort-ščajof ker kupujemo njihov »ionđc* — Naša domaća obrt pa, ki Je ft« pred kratkim raiveseljevala knpca • okus-nimi domačirai izdelki, propada in ae umika invaziji tujega blaga, ki ae ga naši sosedi radi iznebe sa naa dober uenar- — Zato še danes velja svarilo, ki ga je izreke! Diderot: >V induatri-j?.!nem tekmovalnem bojn narodov bo trajno vzpeval tišti narod najbolje, w kogar protrvodih sodi doma najvefj« število vzgojenih oči- Narod, ki svojega okusa ne razvija podlež© »ilnejše razvitem« okasv kakega sosednjega naroda in se mn đavčno zaveže*« Seveda pa ne zađosruje za vzgojo razumevanja vpotlabljajoče umetnosti samo risanje ali recimo modeliranje- — Treba je tuđi vaje v gledanju. Treba Je mnogo videti in to prav gledati. Da se ustreže tej zah*evi. uvedli so moderni pedagosri opazovanje, egledovanje, motrenje umetnin. Nemška literatura je v tem pogledu, kako je rojiti z motrenjem ometnin umetniški fut, izređno bogata- — Ođ-kar je hamburški ra\Tiat«lj muzeja Lich:warck gojil ta pouk o umetnosti in izdal svojo knjigo >TJbungen in der Betrachtunsr von Kunstwerken<, ee je množila vedno bolj- A kljub temu še peđaj v Nemcih nišo nazori jasni. £e tuđi se načelno nac:laša potreba tega cmazovanja- Zbudilo pa se ja to sp dužnosti dal izraza ttojl volji, da hoflo biti svoboden, da noto dalje priposBsr vati vezij, ki so ga driaio ▼ nenaravnih sponah, da hoće sam odlooavati o ovoji usodi- Spiieo tej mogotno Izraženi volji maloštevimiin zastopnikofli dotadanjega gospodstva nad nami ni kazalo dro-gega, kakor resignlrati- Ni se to ago-dilo zakonitim potom, niti se ne da tr-diti, da ae je izvršilo sporazumno, salo govorimo o revoluciji« Stavimo si vprašanje, kakšen položaj je nastal za nas, za Slovenijo, v ustavopravnem pogledu- Naša vrhovna oblast je bil tedaj v Narođnem veču t Zagrebu« Nanje je prešla vsa zakonodajna pravica, to se pravi, njegove naredbe naj so nadome-šča!« zakone, kl bi jih bila smela sklepati le kaka zakonodajna zbornica- To svojo pravico je Narodno veče glede ozemlja Slovenije preneslo na tedanjo Narodno vlado v Ljubljani Pravilno bi bilo, da je Narodna vlada razveljavila vse dosednnje avstrijske zakone in naredbe ter jib nadomestila z novimi, le te pa predložila plenumu Narodnega veća kot svojemu nadomestnemu parlamentu. Razveljavljerje vseh avetrijskih zako-nov in nare (lb ter nadomestitev z novim i je bilo — ne glede na vse drugo — fizično nemogoče. Plenum Narodnega veća se ni nikdar eešlo* PoverjeniŠtvo za pravosodje j« ▼ svoji prvi naredbi od SI- otkobra 1918 izreklo, da ostanejo vsi zakoni ter na* redbe v veljavi- Čisto umestno, ako smo hoteli vzdržati pravno kontinuiteto in ako nismo hoteli anarhije* Seveda je smatrati naredbo mutatis mutan-dis in v kolikor ne bodo teh sakonov io naredb premenile naredbe Narodne vla-''e ter njenih poverjeništev- Prav isto navelo je izrekla Narodna vlada dne 14 listopada 1918- v svojem od predsed-stva Nar. veća odobrenom statutu, kjer pravi v točki XVII., da vsi danes ve-Ijavni zakoni in vse danes veljavne n~,rf»cTSe. kolikor ne nasprotnjejo tem '!o!ox;Vm (se- prehodne uprave), osta-^ojo do preklica ali izpremembe v veljavi« Vse naredbe Narodne vlade, kot i evolucijske vlade, so tedaj pravove-Ijavne in obvezne za vse stanovalce Slovenije- Z znamenito adreso, sklonjeno dne 34- listopada in predano regentu Aleksandru dne 1- grudna 1918, je Narodno veće sporoćilo sklep. da izvršuj odsle| vladarsko oblast kralj odnosno regent; ustanavlja se načelo ustanovnostl in parlamentarne odgovornosti vlade; narodno predstavništvo doloci po modernih parlamentarnih naČelih odgovornost državne vlade napram narođnemu predstavništvu, ki naj ostane zbrano do konsrituante« Odgovor regentov ja prl-stal na v adresi izražene Želje- Novo državno vlado smo prejeli 30. grudna 1918, ko io imenovano mini-strstvo priseglo. Z regentovo naredbo od 20- prosinca je bila vzprejeto oatav« ka Narodne vlade ter sta bila imenovana predseđnik in pođpredsednik aeda-nji đeželsi vladi; poverjenikl bo bili imenovani stoprav 13- eusca- V svoji sloviti poslanici >Mojemu naro-đac pravi regent* da bo vlada delala v popolnem soglasju % narodnim predstavništvom in bo njemu odgovorna; narodno predstavništvo bo sa£asi>o, renđar polnomočni zakonodaj-n i činitelj- Za 1« susca je bil skli-can naš parlament in 16- susca |e sledila njega slovesna otvoritev. Veljavnost novih sakonov in naredb je z ožirom na ozemlje Slovenije preso jati na podlagi tu še obetoječih za-konov ra<^unajo*5 z dejstvom, da imamo svoje ministrstvo in svoj parlament v Beogradu ter da so prestali deželni zbori, ki jih, kolikor je to mogoce in sa likvidacijo dež. premoienja nujno potrebno, snplira deželna vlada v Ljubljani- Računati je x dobo od Imenovanja ministrstva, to je od 20 grudna pa do 1« susca» ko se je eestalo narodno predstavništvo na eni, ter z dobo, odkar po-eloje parlament, na drugi strani* Da so bili v dobi do 1- 6usca potreb-al vlftdni ukrepi in da eo bile na mesta sakone nadomestnjoče naredbe, Je eprl-6b na novo se ustrarjajoci drlavi ter sprioo nujni prilagodltvi novim razme-ram le naravno. Temeljem snanega f 14 dri. osnovnega zakona o dri- sa-stopstvn in pooblastitnoga lakona od U- julija 1917, si- 807, dri- zak- j# vladi dana to pravica. Vso tate naredbo so sm OMBlJe Slovenije pravoveljavne in obvezna, toda e teneljnim pogojenv da Jih Je predložiti v odobrenje sakono-dajni sbomicL 6m ee U sesUne- Ako Jih ne pređloie, eo postale neveljavne, prav take kakor če bi jfli pređloiene paiiamest larecno ra*veljavil. Ves drug poloia] je nastal e 1* eml-emn, 1» fe stopilo e ten dnesi v funkcijo narodno predstavništvo- Od tega> dne dalje vlada — bodi«! da Je to stini-strstvo, bodisi da Je deieln» vlada — mi upravtteaa do lajnoatoinii nejetcb ni nkasoV, ako eo to kake isvrUlne na* redbe k ie obstojećim zakonom in pra-voveljavnim naredbam, ali naredbe v amiefai navedeaega pooblastllneca sa-koma* Vam gakniitdajmi pravioa Je od tega dne dalje pretlm iikljnčno le nm narodno ptedetavniitvo; aamo ono srne izdajati tmkone, poleg njih eo naredbe, ki nm] nadomesćajo zakone neveljavne-Ta metanoprmvni poloiaj velja čisto gotovo sa Slovenijo, nifi manje za Hrvatsko, ie več pa za bivso kraljevino Srbijo, sodeč po njenih ee rigoroznejsih ustavnih določilih. Vašno je vse to vedeti, da moremo prav presoditi veljavnost po 20- grudnu 1918 izdanih naredb, tako onih ministrstva, kakor onih dež- vlade- Vse do 1-suiea 1919 izdane naredbo bi do odobrenja s strani narodnega predstavništva ostale v veljavi le s pogojem, da jih je ministrstvo bilo odstopilo v odobrenje narođnemu predstavništvu na njega prvem sestanku* Kakor hitro je to opustilo, so vse dotične naredbe izgubile svojo pravno reljavo. Prav tako pa bi vse po 1- sušcu v smislu po-oblastilnega zakona od 24- julija 1917 izdane naredbe mogle obdržati svojo pravno veljavo le, ako &o bile pravo-časno predložene narođnemu predstavništvu in le to njim ni ugovarjalo- Naredbe, izdane brez pooblastilnega zakona, pa so sploh nedopustne in neve-IjavnO' Praktični pomen dobe ta izva-janja epričo dejstvu, da srne upravno Bodišče korigirati izreke upravnih oblastev, ki temelje na nezakoniti podlagi ter da srne naš sodnik po čl. 7 drž-osnovnega zakona o sodnijski oblasti presojati veliavnost naredbe- Posledice temu so nedogleđne. morebitna, tndi materijelna škoda za državo narav-nost neizmerna* In žal imamo že več takih oporeč-aih naredb! V Službenih Novinah od 5- malega travna čitamo akaz ministrskega sveta od 25- svečana, da je sodbe izrekati >v Imenu njegovega veličanstva kralja«. Smo v monarhični državi fn, dasi še nl-mamo svoje ustave, smemo izreci, da je nedvomno, da bo ustava določala izrek sodbe v kraljevem imenu* Za to mi ne gre- Gre le za to, je 11 naredba formalno pravilna in vel javna* Zanikujem to-Pravica, izrekati sodbe v imenu kralja, je eminentno ustavna pravica, ki Jo v konstitucijonelnih državah more pode-Ijevati le zakonodajna zbornica v svojem osnovnem zakonu- Na ozemlje Slovenije do danes ni razširjena niti ustava kraljevine Srbije, niti nam nišo dali kake prehodne ustave. MinistrsVa naredba ne more suplirati zakona, tem manje, ker gre za drž- osnovni zakon, ki ga s kako sam Ino naredbo ni mogoče niti ojstanavljati, niti izpremlnjati-DolSnost' ministrstva je torej bila, da je svoj namen razložilo narođnemu predstavništvu ter le-to pozvalo, da sklene zakon v tem smislu- Pri tem se niti nočem apodtakniti nad đejstvom, da nimamo se redno voljene zakono-dajne abornice- Druga taka naredba je od 7. susca, ki Jo Je izdal ćelo samo prefSnji mini-ster sa prehrano, sklicuje se na po-oblaetilo ministrekega sveta od 27- sve-čana- Naredba se obrača proti vsem is-rodkom svobodne trgovine, stopa na prste tihotapcem, prekupčevalcem in navijaloem cen ter določa za prosto pke kazen do 20-000 K ter 6 meseoev zapo-ra- Naredba, ki je na sebi zdrava, nosi torej vee znake zakona- Toda naredba ni bila predložena — vsaj znano mi ni — narođnemu predstavništvu. Za naše ozemlje ni v pravni veljavi- Službeno Novine od 10- mal- travna nam zopet prezenti rajo naredbo ministrskega sveta od 25- svečana, ki določa, da se na podstavi čl. 53 srbeke ustave (sic!) vel javnosti poglavja IX* in X-srbskega kazenskega zakona raz&rirja na vse ozemlje kraljevine SHS- PušČami na strani kritiko, ki pravi, da ne gre novelirati kakega zakona s tem, da se poglavje drugega zakona iztrga iz njegove eelote ter ga kratkomala prenese v okvir zakona, kojega ves sistem je bistveno drngačen- Opusčam oči tek, da se na tak način kvari >lepota zakona<-Pozdravljati bi bilo naravnoet, da se naš kazenski zakon izpremeni in đo-polni s sedajnim razmeram primeniirai določbcuni n. pr- glede žaljenja veličanstva, glede zločinov proti državi in njenim napravanv Toda vse to je danes mogoce napraviti le zakonitim potom, posredovanjem narodnega predstavništva- Kaka ministrska naredba ne more obveljati, pri oemur je Se ne opraviču-je, ako ee sklicuje na sklep ministrstva od 35- svečana, torej pred sestankom parlamenta. Zakaj tuđi v tem slučaju bi naredba morala biti predložena narođnemu predstavnistvu- To so najeklatantnejH primeri za stanje, ki Je israženo v naslovu: ex-lex-Vlada — tuđi đeželna — naj bode pre-vldna e svojimi >naređbami< in naj skrbi, da prldobi sanje odobrenje narod- predstavništva- Odgovornost, ki si Jo nalaga, Je velika- Ta isvajanja ni-majo svoje oeti obrnjene proti nikomnr-S njlnri sem hotel le oposoriti merodaj-nm činitelje, da država ne zagasi ▼ škodo- Bdlmo nad integrlteto prava, šakaj s napacnim postopanjem nstvarjamo nevafen prejudlc in saao rečem, če se' sacne od zgorej roiitf pravne temelje, potem so duri na stežaj ođprte — anar-hlJL_______ Dr. J. Shvesel: Hirovna ftonfercncu Pariz, 10. aprUa. 1919. Naš vešćak - delegat v Parim gene ralrd konzul dr. J. Shvcgel mi poš&la to informacijo, ki bo dobro služila naši javnosti. Zato Io ob javljam. Dr. G. 2. Mirovno pogodbo smo pričakovali za božično darilo. Pravilo, da nam io prinese četudi zakasnelo, za velika-nočno plsanko. Iz posvetovalne dvorane »petorice«, te oajtajnejše mirovne konference v zgodovini, pri kateri ima-jo ostali zavezniki manj besede, kakor izključena in poražena Nemčlja, iz te dvorane torej prihajajo poročUa, da so sledeče komisije dokončale svoia poro-čila: Za zvezo narodov, za odgovornost za vojno, za deiavska vprašanja, za vodna pota, za meje med Nemčljo in Poljsko, med Nemčijo in Belgijo, Nemčijo in Gdansko, med Nemčijo in Nemško Avstrijo, za meje Grške in Čeho - Slovaške. Nišo pa še končale svojih del komisije za vojno odškod-nino, za meje Romunijc za meje Jugoslavije, Maroka in poljsko - ruske meje. Vsega skupaj manjka še 22 poro-Čil. Sedaj pravijo, da bodo končali do 25. aprila. Wilson ie že naročil svojo ladio iz Amerike, bodisi ker res misli, da bo mogel kmalu oditi, bodisi, ker hoče požuriti razprave. Dolso ne bo več mogel ostati v Parizu. Llovd Geor-ge prosi svoj publikunu naj pusti še 14 dni Časa odboru četvorice. Ali je to prevelika zahteva, pravi, za one, ki so prevzeli ogromno delo, da prenarede ves stari svet? Koncem aprila ali začetkom maja bodo nemški delegati po-vabljeni, naj prideio sem m naj pod-piSejo. Konferenca si ie stavila za n&iogo, da zgradi na pogorišču srednjeevrop-skih cesarstev nov sistem držav, ki bo držal in ki ga ne bo ogrožala niti prevelika krivica, niti prevelike vabltive koristi. To namero bi lahko uresnlčili s tem, da ustvari jo zvezo narodov ali pa teritorijalno ravnotežie po starem receptu. Izgleda, da so si mnogi del ali prevelike nade o zvezi narodov. Vsaka država razume to zvezo drueače. Amerika hoče zvezo tako. da bi njej pač bilo dovol?eno vmešavati se v evropske posle, toda brez đolžnosti, in da bi vt-hutega obstala Monroe - dotrina, ki prepoveduje vsako tuie vmešav&nie v ameriške zadeve. Švica noče takšne zveze. ki bi io eventuelno silila na ob-oroženo sodelovanje, katerega je bila doslej vsled svoje nevtralnosti opro-ščena. Toliko se že srne reci, da konč-no ni bilo sklenjeno to, kar je VVilson predlagal izpočetka, in da to tndi ne bo imelo moči da bi držalo narode na uzdi in res garantiralo bodoči mir* — Preostala še druga alternativa, nanv reč teritorijalno ravnotežje. Po tej poti pa Evropi sedaj ni mogoče. dokler ostane Rusija nepoznana količina, kakor je to nastala in cetala deloma po krivdi Antante. Francija to vidi, zato se trudi« da doseže moćna zavarovanja na nemški meji in da usivari močao Poljsko* ki bi v Gdanskem imela izhod na morje. Anglija in Amerika svoje-časnih idealnih Wilsonovih načel ne bi radi popolnoma žrtvovali« čeprav sta si za vsak slučaj pripravili in prikrojlu formulo: »Ce je treba ideale uporablja-ti v posameznih slučaj ih, jih ni mogoče ločiti o4 praktičnega realizma.« Tuđi se nočeia podati v nevarnost, da bi se Nemčija branila podpisati mir. Iz tega je nastalo kolabanje, ki je povzroČilo nevarnost od obeh strani. Francui ne bi radi pripustili aneksiji saarskega okrožja, še manj pa renskih provinc. Zato iščejo formulo, kako bi te pokrajine odločili od nemške republike, slično kakor NemSko Avstrijo. V nekem časopisu smo čitali t>red kratkbn. da označa sedanjost upor proti avtoriteti, tako monarhičnu kakor socijalno - demokratični. Ta nezadovoljnost je nastala vsled vojne, toda nič ni bolj po-spešilo duha upornosti in anarhije, tuđi v antantinih državah, kakor navidezna impotenca mirovne konference. Ljenin nima boljsih pomagačev, kakor pariških avtokratov. Nemci računajo z vsem tem. izrabUalo strah Antante pr^d boljševizmom in se istočasno poslužujejo tuđi vpliva mednarodne židovske fi-nance, da prisilijo konferenco k zmer-nostt Oni že sedaj računajo s tem, da se sedanji vlastodržci v Antanti ne bodo obdržali in da bo padel ž njimi ves politični sistem, mesto njih in nji-hovega sistema pa pridejo novi možje, ki bodo razpravliali na drugačnem temelju. Zato bodo poskušali odkloniti sedanje mirovne pogoje, če bodo pre-trdi. Al^acUo in Loreno bodo oaČ od-stopili, toda s tiho mislijo, da si io že kdaj pozneje zopet vzemo, ker ni bilo »plebiscita«. V avstrijskem. danskem in poljskem vorašanlu se bodo sklice-vali na 14 Wi!sonovih točk, ker so na temelju teh točk svoječasno ponudili premirje. in vsaki odškodnini. ki se jim ne bo zdela pravična, se bodo upirali in se pri tem sklicevaH na te točke. V rioUskem vprašanju Nemec ne more biti pravičen. Nemcf ve bodo nriznaH, da so Mazurl fcidi Po»i3to !ti Odanske-mu se bodo tem manj odrek!!. ker se f« Antante vklonfla fe v vprašanta iz-krcaniJi Hf» flert evfh čet. V za devi vol-nfh odsTc^d^in }e konferp«ra v teorill reSHa na5efo nnoolne nem'Hce ođeovor-nost! za vso 'Hcodo. v resnicl na izgleda, đa bo zeTo z«f^ala nrvotne zahte-ve. T o^đonsM »T*^onr>Tn1st« nravt, da bi NemčHa mn^u ni^^att na^^x 3 mtll-iarde funtov in še to se ntu zdl tejftb /i 98. Stev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 16. aprila 1919. Stran 3. moeoče. Sedaj pjavijo. da bo morala Nemčua plačati v lctih 1919. in 1920. eno milijardo funtov. O nadaljnji vsoti bi odločila po poteku tega leta medza-vezniSka komisija, ki bo upravljala ođ-skoanino. Mirovna pogodba bi v tem slučaju tuđi ne mogla povedati ničesar o razdelitvi odškodnine med zavezni-ke. Največja težava za olačilo leži v tem, ker je nemška marka izgubila svojo plačilno moČ. FinanČna komisija bi zato^ upravljala perijodična Dlačila in fzročila zaveznikom le or.e zneske, na katere ne bi valutne težave neugodno vphvale. Ostanek bi se naložil v nem-skih vrednostih, dokler bi se valuta ne izboljšala in bi se tako del nemSkih vplacanih mark sčasoma izročil zaveznikom v njihovi vrednosti. S takSnim ah podobnim sistemom mislijo Angleži lztismti iz Nemčije večje zneske, in ti sistemi pričakuiejo, da se Nemčija zo-pet dvigne in da jei zavezniki ne bodo pn tem dvteaniu delali težav. (Konec prihodnjič.) Bosanske Itranfic. Podajam kratek izvleček Riveto-vega članka v »Tempsu«. ki obravnava _na_ široko bosanske stranke: skoro toliko jih ie, kakor na Hrvatskem, a Se ostreje so zacrtane. »Srbska Zora« je glasilo vse-srbske struje, čije voditelj je odvet-nik Srškić. Da ni posebno močna, se razvidi iz dejstva, da so v prosincu bosanski Crkostavci sklenili stavkati proti tako pristranskemu listu. »J u g o s 1 a v i j ac je glasilo hrvatske narodne zveze, kateri načeluje bivši minister prvega jugoslovanskega kabineta Sunarić. Ta katoliška struja je za federalizem, a ne dela oporbe konstituciji Jugoslavije. Primerjati se da z napredno demokratsko stranko na Hr-vatskem. Sunarić je izjavil med drugim: »Za bosanske muslimane, kakor tuđi si-cer za hrvaško zemsko plemstvo, boj proti centralizmu ni samo politična in verska stvar. Priđe še agrarno vpra-šanje. Muslimanski age in begl so zemljiški posestniki. Njih svet imajo v najemu kmet je na podlagi srednje-veških, patrijalhalnih pogođeb. Srbi, ki ne poznajo doma veleposestva, so uvedli v jugoslovanske programe raz-delitev zemUe, in v tem naporu jih pod-pirajo demokratske stranke v pokraji-nah nekdanje Avstrije. Age bi prav radi privolili, se zdi, v odkup svojih po-sestev, ali se upirajo nacrtu zaplembe in razdelitve, ki ga podtikaio novi vladu Mohamedanci prerrtorejo dvoje no-vin, najmlajše so »Jednakost«, urednik jim je gosp. Svrzo, ki se je na zagreb-škem vsenčilišču navzel več slovan-skejsra duha, nego ga je dala nekaterim njegovim sovernikom alma mater v Pešti ali na Drmaju. Ko je naredil obisk pri vrhovnem dušnem pastiriu prerokovih duš (do 2 milijona v ćeli Jugoslaviji) — reis ul ulema Djemaluddin, je franeoskemu po-ročevalcu tožil o nekih nasilstvih — — omenia radikalne demokrate z glasilom »Slovenski J n g« in voditeljem Nježićem, odvetnikom iz Sarajeva. Pred vojno ie bila to le narodna skupina srbske mladeži v Bosni. Princip in Ću-brilović, ki sta izvršila napad na nadvojvodo Ferdinanda, sta spadala sem-kaj. Odslej ie združena s srbsko kme-čko frakcijo. Ta stranka se močno približuie mladoradikalcem v Srbiji; kot oni je zmerno centralistična. Loci se od njih v socijalnih vprašanjih, kjer se kaže bolj korenita v zahtevah po reformi nego Draskovićevi prijatelji. Namerava se pa vseeno strniti s to poslednja da stvori veliko jugoslovansko radikalno stranko. V svoj nacrt so vpisali radikalni de-mokrarje najprej poljedelsko vprašanle, o katerem smo imeli priliko govoriti. Zahtevajo, da se odpravi institucija kmetov (najemnikov). Po njihovem mora biti oratar lastnik grude, na kateri robota. Zahtevajo nadalje z neko ne-jasnostjo, ki je značilna za slovanske teorije, »postopno socijalizacijo pose-stev, da se po družbeni evoluciji zavre pohod nastajajočemu boljševištvu.« Glede državne oblike prepišem do-besedno strankin nacrt, kakor mi ie bil izročen. »Demokratsko - socijalna monarhija z dinastijo Karadžordževičev. Edina kraljeva — ali predsednikova (!) — pravica je predstavljati narod. Osre-dotočenje vrhovne oblasti, zakaj dokler bodo uradno obstojala tri imena (Srbi, Hrvati, Slovenci), ni možna lugoslovan-ska narodna zavest. Centralizacija pa naj se vendar ne vrši brez potrebne §i-rokodušnosti, da se ne žalijo pokrajinska in tkzv. narodna Custva in pred-sodki. Potemtakem je neobhodno potreba dati najširii self govern-meot (samoupravo) okrajem in okrož-jem. ki morajo — vsaj spočetka — ob-segati bivSe zgodovinske meie.« Radikalni demokrati zahtevajo lo-čitev cerkve in države. V zunanjem ddokrogu se izlavlja ta stranka za zve-zo z demokratskimi velesflami: rran-cijo, Angliio, vštevši Italijo. Končno se izraza za balkansko politiko, ki bo pn-vedla Bolgarijo v Jugoslavijo in ostale vlasti polotoka v balkansko Zaveza Nje program se pridružuje docela Wfl-sonovi predlogi o Družbi narodov in želi splošne razorožbe. Se neka[ druga stranica nflia med dvema smerema, liberalno m Sovini-stično, slovansko m Srbsko, to je narodna demokratska stranka, ki le ona preje bosanska m se preosnavUa v jugv slovansko frakcijo. Nje leader, dr. ^i-Ijević, ki zbira svoje oristaSe zveclne po Hercej?ovinU»je oodpisal po«iv Ingo-slovanske Lljre v 2enevt kateri vseli«-je imena častna za Jngoslaviio. uns«-ie široko oobo4nJaštvueiTEUSKI TOVARIŠ« priob-čuje članek g. Anđreja Sknlja o pre-osnovi naše ljudske sole v kmerijskem osini- Vsebina članka je strnjena v na-etopne resolncije: 1- 8ola mora biti urejena in oskrbovana enotno, in to ne potom posameznih občin, ampak potom države, ki nosi vse breme za vzdr-ževanje in zadanje šol. kakor nčil za solo in orroke- 2. Sola na kmetih mora odgovarjjati potrebam kmetiškega sta« nu; dati mu mora pođlago za njegovo etanovsko delovanje. t- j- prilagoditi se mora težnjom našega ljudstva in ma podati primernega pouka v kmetijstvu-3- Na vsaki soli je ustanoviti kmetij-sko - izobraževalno golo, v katero morajo vstopiti vsi uoenei obvezno, ko so s pridom dokončali občno narodno solo in si pridobili občo izobrazbo- Pouk naj se vrši skozi dest zimskih mesecer vsak dan. Poleti pa enkrat tedensko^ zlasti ob nedeljah sa razno ogledova* nje in izlete- i- Enako ns>j se osnuje nadaljnja izobrazevalna sola. ta dekli-ee. 5-V vsakem sodn«m okraju ali prl-mernem okolišu naj se ustanorl kme* Hjska šbla, ki bo posastnikom tiatega okoliša služila v zgled in dajaU potrebne nasvete in navodila- »EIJSC SHSk prari da tafcii pe» stopajo s nami bresobslroov ali Erropa mirno gleda in dopuMa laflca nadi-stva- Zakaj? Zato, ker velika ertopeka Javnost ne re, kaj delajo Lahi s naMm narodom, isroćenim njihori samorol}i-Ententeo časopisjo ne sse nrlnaiatt ničesar o lafldh naaUrtrih. TaoretUno ae lahko rasprvTrJa o laflte • frgoito- in nadlja, to se na sa*. V Parim la-iejo Lahi, da niti 30 oseb ni bilo deportiranih t Italijo iz jugoslovanskih kra-jev in da ni bil nikđo zaprt Nijedan narod v Evropi se ne nahaja v tako neugodnom položaju kakor nai, ker smo v direktnem sporu m Jednim insed zmagovalcev, kateremu so rezervirani privilegiji — nasilja in mistifikacije* >IDEA NAZ1ONALE« prinasa članek pod naslovom >Predsednik srbske skupsčine proti aneksiji Dalmacije Jugoslaviju, v katerem razlaga, da je >predsednik srbske skupščinec Pavlović imel v Beogradu v radikalnem klubu govor, v katerem se je izrekel proti aneksiji Dalmacije Jugoslaviji* Dodano je članku, da ta govor doslej ni bil obelodanjen in da v Jugoslaviji ni znan, ali znan pa je fantaziji laskih imperijaiistov- Tako nesramno lažejo laški listi in takim lažem verjamejo ne Ie v Italiji ampak menda tuđi v Parizu- >JOURNAL DES DEBATS« piše, da vse vesti, ki se glase nepovoljno za Srbe, dobiva izvanredno hitro, druge vesti, ki kažejo Jugoslavijo v pravi luči, pa prihajajo jako kaeno ali jih pa sploh ni- Tako je na primer dopisnik tega lista pred kratkim poslal med drugim brzojavno poročilo, da je bila ju-goslovanska vlada takoj izročila Italiji laske vjetnike, ki jih je otela Nemcem« Ali ker je ta vest ugodna glede Jugo-filavije, je list sploh ni dobil* Tako imamo Jugoslovani povsodi sovražnike, ki gredo Lanom na roke, nas pa hoče-jo naslikati za barbar je in uničiti« »JUGOSLAVIJA« navaja v pod-listku, kako so ova jal i gosp. dr» Tvana Laha- Ljubljanski policiji je bilo spo-ročeno tuđi, da je dr* Lah povodom otvoritve belokranjske železnice nosll prstan srbske >Narodne obrane< (pr-Rtan z mrtvaško glavo)- Priča za to je bil župnik Trškan v šmihelu pri No-vem mestu- Dr- Lah pravi, da menđa >Narodna obrana< takega prstana spk>h nima in da on ni nikoli nosil takega prstana- Vendar pa >se ie to opazilo< in Alojzij Mihelčič iz Metlike (znani pristaš dr« Šusteršica) je pod prisego izjavil, da se mu zdi. da je đr- Lah nosil tal: pr=tan. Lepo se razkriva podlost ovaduhov- »PRAVO LIDtf«, organ čeških so-cijalislov, je pisal te dnit da češki de-Iavci ne nameravajo slediti zgleđu svojih madžarskih tovarišev- Češko-slovaški narod je odkrit nasprotnik vsakega poskusa rdečega terorja kljub vsemu temu. da Je položaj proletarijata težak- Češki Železni&arjft eo za to, da nadaljujejo borbo za zboljJanie svojega položaja, ali ne zasledujejo ideju kl bi mogle imeti poslediee za državo* Treba đelati za sociialne reforme in tako pridejo do boljših življenskih raz-mer- Da se to doseže, je potrebno delo-vati v jedni smeri, in ta je: pobijanje boljševizma- »FRANKFURTER ZETTUNG« opozarja nemške delegate, da pod no-benim pogojem ne smejo podpisati klavzule, ki hoče odgovornost za vojno vreči na rame Nemčije- Jednostraneki pravorek ententnih sil ne bo pravorek zgodovinske istine- Službena poročila o od&rovornosti za vojno so samo orod-je aktuelne politike, ni kakor pa ne istine. Pretnja z nadaljievanjiem vojne ne more Nemčije ustrašiti- Državni minister je izjavil, da bo podpisal samo pra-vičen mir- »LA GIOVANE ITAUA« ee imenuje revija, ki je začela ishajatl na Reki Izdaja jo istoimenako društvo* Eaka je vsebina, kaže naslov« Lah! prav hite. da bi Reko kazali za kar najbolj laško mesto* »NARODNA POLITIKA« kUče >Liječimo analfabetizam!« Med Hrvati je analfabetov 46 odstotkov, kakor pravi list, vojna statistika pa pravi, da jih je 71 odstotkov- Vzemimo v roke statisti ko šolskih obvezancev in obiskoval-cev, pa dobimo kažipot, kje treba iska-ti leka analfabetski bolezni na Hrvatskem- Kdo vodi izkaze o otrokih. ki ne obiskojejo Sole? Kđo o onih otrocih, ki so pričeli pohajati solo pa so jo zapustili pred določenim Časom? Kdo se briga za to, da od 100 uoencev iz prvega razreda izvrši četrtf razred komaj 10 učencev? Odgovor: Nikdol Treba se pobrigati za reformo Solskega zakona in za izpolnjevanje šolske obvesnostL Pa korenlto! »SAMOimtAVA« Je prtob&la dne 15. t- m* uvodnik pod naslovom »Pit-šija - Pijemont - Srnija«, v katerem označuje vlogov ki so Jo igrale v proee-su narodnega ujedinjenja imenovane tri driave- Ko je oeenila zasluge Pru-sije sa ujedinjenje noaistu&a naroda in zasluge Pijemonta trn ujedinjene ttaU-Janskega naroda, povđarja »Samouprave med drugim: >NaM tealje i« neosvojenih ae* ■elj se nlao napram Srbiji ponašali s takinim saupanjem in e tako pietetov a kakrsno so ee nriđnilU Pijemonta »-oiljanel in Toekanei, vendar Jih pred slavitelji Srbije sara« lafa aiao od-bUMIIanmov da so naM ainlatri pa»4o-pali v tem osim selo modro in boQ kakor bratski • •• Ni iiiisii, da Jeteala ^r^Ojm m miwmw vvvmmja navesja v^sen veda sorasmenov kakor je na primer storil Pijemont aa Italijo ali Prusija za Nemčijo . • • Svršivši borbo e Turčijo Je sprejela, ne da bi si odpo&la, in to brez izzivanja, a tuđi brez straha, borbo s drugim oesarstvom, zopet sama s Crno goro, podprta zgolj z znatnim šte-vilom bratov, la so izkočifi iz vrst o in kr* vojske* Da-li se morejo z njenimi žrtvami v teku samih teh pet let primerjati vse žrtve Pijemonta ali Prusi-Je, ni treba niti vprašati. Pa vendar, ko se je postavila zahteva, da preneha njena samobitnost pred potrebo iegradbe nove države, skupne vsemu narodu, je bila ta Srbija takoj pripravljena, da izroti to samobitnost — zgodovini*« — Članek je napi-eal >Jedan koji zna< — minietrski predeednik Stojan Protić- Sarajevski »JUGOSLAVENSKI LIST- razpravlja o Veliki Hrvatski in Veliki Srbiji in izvaja: >Dosegli smo zajedniški cilj- Oba pravca sta se združila v jeden jedini večji — v misel ju-goslovensko- Izginili ste ti dve ideji, sedaj smo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev« Ustvarjena je ideja, za katero smo v srcu bili vsi, a smo mislili, da je pusta utopija- A sedaj, ko jo ima* mo uresničeno, naj se odrečemo ideje, ki je nas rodila? V morali in v politiki je zakon gravitacije absoluten, prav tako kakor zakon v prirodi. Vse reke se izlivajo v morje, tako so se tuđi vse tri ideje — hrvatska, srbska in slovenska zlile s svojimi posebnimi aspiraci-jami v jugoslovansko idejo»< Pariški list »LA VOLONTE DU PEUPLE« z dne 2a t- m. piše v članku > Deset milijonov dolarjevc z ozirom na politiko bivšega crnogorskoga kralja Nikite: >Prva se je lotila posla visoka zaščitnica čmogorskega Rdečega križa- Pobrala je iz blagajne vso gotovino, ki so jo plemeniti darovatelji name-nili za docela druge cilje, nato pa je prodala še ves materijal, ki ga je imelo društvo- To je vrglo preko 200-000 frankov- Toda tuđi odstavljeni kralj ni dremal- Pobral je vse, kar je mogel: državne zavarovalnine, gotovino, de-narne prispevke, obleko in vse drugo, kar je bilo namenjeno za> crnogorske siromake- Ali poglaviten njegov nacrt je bil posojilo, ki ga je nameraval na račun Crne gore najeti v Ameriki. Po-gajanja so se vršila že delj časa, sedaj je bilo treba to stvar pospesiti* Med tem je velika crnogorska narodna skupština ođstavila kralja. Toda mož ni bil v zađregi- Brzojavil je takoj >čmogor» skemu poslaniku« to je svojemu agentu v Ameriko, naj posojilo takoj zaključi in dvigne, predno ee bo izvedelo za njegovo đetronizacijo- Morda bi nm nacrt uspel, da se nm ni pravočasno prišlo na sled in zmesalo račune- Posojilo ni Mk> zaključeno- Crni gori se je prihranilo 10 milijonov dolarjev-c Pod naslovom >Novinari i prosve-♦a< piše beogradski »TRGOVINSKI GLASNIK«: > Javna govori Ini ca- Sole življenja je đomače časopisje- Njegov glas mora biti čist kot zvok eerkvene-ga zvona in biste? kot jezero- Vsaka beseda domačega časopisja naj bi bila dragooena kot suho zlato, vsak list naj bo listek iz knjige modroeti- V doma-čem časopisju naj najđe vsak romar na potu tega zemeljskega Življenja ne samo glas o minljivih in Često tuđi brez-pomembnih dogodkih človeške zavisti in zajedljivosti, marveč tuđi duševno hrano in pouk. da bi, okrepljen na srcu in dusi, s podvojeno vero in z za-upanjem nađaljeval trnovo pot, katere cilj je večno življenje* Zato bodo novf-narji vršili svojo vzviženo nalogo samo v slučaju, ako bođo svoj poklič smatrali kot svojo najsvetejso dolžnoet napram svojemu rodu in narodu; kot najbolj poklic&ni učitelji v Soli življenja morajo biti časnikarji značajni ljudie, tvrdi kot jeklo. čisti kot biser-Take novinarje bo narod ne samo rad poslusal, marveč jih bo tuđi visoko ee-nil in spočtoval- Samo taki novinar]! bodo ustvarili Iz domačega tiska ogledalo narodne đuSe* V »PRAVDI« je napisal minister Pavle Marinković članek o pome-nu političnega ujedinjenja demokratske stranke s samostalci, naprednjak! in nacijonafci. Svoj lepi članek zaključuje tako-le: >Sedaj je nam treba izvršiti Se zakonodajalno ujedinjenje, ki mora biti kronano z uetavo- Takrat bo nale ujedinjenje dovršeno in nafta Vstajenje popolnot« Pelitiin« v«sti. »Naprej« se je obregnil obrne zaradi čfamkov o sprefemu regenta Aleksandra. Jaz sem napisal one podatke na željo arhitekta, ki je predlagal te nacrte in sicer zato, ker Je bil mnenja, da Je sprekm stvar Javnosti in da naj torej Javnost o tem ođloča. To Je denokratizem, ne pa bizantinizem. Zato bi bilo mnestno, da bi bil >Napre|« povedal svoje pondsleke in ugovore Se se ma Ja zdelo to potrebno — ako pa ne, bi ml vslcđ pomanjkanja papirja lakko tnđi mene pri miru pustfl, kakor inuUiii Jaz nfecsL JPf< 1» L» ^ em» immmsja» niejo ■im: Dvakrat Je g. Tofcn ta razlagal ta pripo-ročal svo^m kompittomjcot Biier, da bi An 'Vtč dslaicev stroJPas tovarse mi rWKmmi ^ma^lO K »OC. OOflk Slovenflki JagJonr-nala< je odposlal svojemu listu V Pari i n&lednjo depešo: Ker je plebiscit, izvršen med prebivalstvom Zadra, mestu na flfriip^jngiri obali, izrasli željo velike većine preblvalstva, da prip*ade mesto in okolica kraljevini SHS, si prisan devajo italijanski časopisi, z >Agencijtf Stefanic na čehi, da emanjšajo vrednostl tega plebiscita- Italijanska žurnalistika, trdi med drugim, da so podpisi pred-sednika apelacijskoga sodnika Bene-* dettija, nadškofa PaliSiča in vladika Biaoevolija, ki so se izjavili v plebiscit tu v nado korist, potvorjeni- Te tri visoke osebe ix Zadra protestirajo proti tej trditvi in izjavljajo, da so njihovi podpisi avtentični in lastnorocni- Oni bo tuđi sestavili protest proti lažnjivim in tendencijoznim poročilom »Agencija Stefanic in italijanskih časopisov tef ta protest isro&li uredniitvn >Zadrake« ga Narodnoga lista« v ponatis. SPBBJBU V NAftO ARMADO- . Beograd, 25- aprila- Voaraj je izfief regentov ukaz, s katerim se na novti sprejme ▼ naso armado več častnikov bivše avstro - ogrske armade- Med uji*' mi so: 1 podpolkovnlk, 3 majorji, 15 kapetanov I* in 11 kapetanov II- ra** reda, U poročnikov in 16 pooporofloi« kov-PROSLAVA 1. MAJA V ZAORKBU. Zftgrat, dS- aprila. Glasilo socijalno demokratske stranke »Sloboda* prioln fioje nacrt sa letožnjo proslavo 1* maja* ▼ Zagreba* Proslava se bo izvršila ii-» redno slovesno, mnogo bolj, kakor ke< daj doslej- Podvali bodo vsi obrati bi vaa podjetja* Goatilne in kavane beie satrte, Đo^oUm ee bodo rrJUa +tm* i j Stran 4. .SLOVENSKI NAfttOD«, *» 2* apilft Itlt. 98 §tev. vanja posameznih strokovnih organf-wurii ob 10» uri pa na Vaeučiliškem trgu velika javna skup&&n& vsega sa* grebškega đelavstva- Po skupščini se razvija manifestacijski obhođ po me-stn- Popoldne in zvečer se vrše v gle-daližču- konserratoriju in drugih pri-mernih lokalih, ob lepem vremenu pa tud! na prostem, predstave, koncerti in druge slične prireditve, dostopne vsem delavcem. Pri nobeni priredit vi pa se ne bodo točile alkoholne pijace- MINISTRA DR. KRAMER TS DR- LU-KINIC ZOPET V BEOGRADU- Beograd, 25- aprila. Danee 6ta se ▼mila ▼ Beograd ministra dr« Kramer bi dr- Lukinič- »SAMOUPRAVA« IN NOVA USTA-VA- — SODBA O SEPARATISTIH. Beograd, 25- aprila- >Samouprava< priobčuje danes dolg uvodnik o vpra-sanju nove ustave, v katerem se z ozi-,rom na znani pariški proglas oštro izraza proti proporcijonalnemu volilne-mn sistemu* — V istem članku govori jtudi o Radičevi stranki in o Starčevi-.čancih glede njihovoga stališča v vpra-Janju avtonomne legislative- O Starce-▼ieancih piše med drugim: >Da bi si dali večjo važnost, so se poskušili pokriti z avtoriteto Jugoslovanskega odbora in zlasti z avtoriteto zunanjega ministra dr. Trumbiča- Nekdanje držanje dr* Trambiča o vpražanju legisla-tivne avtonomijje daje skupini okrog >Obzorac. >Hrvata« in >Novega Vremena« deloma prav njihovim trditvam« Dobro služi tej sknpini tuđi zloraba zasebnih pišem in depeš dr- Trumbiča. s katerimi je operiral zlasti dr. Lorko-vič- — To apostrofiranje dr- Trumbiča je posebno zanimivo, ker prihaja od strani, ki dr- Trumbiću že svojčas ni bila ravno prijazna- POPPISUJTE DRŽAVNO POSOJILO? Kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovence/. Sprejem pepela mučencev. Ljubljana, 25. aprila. Deželna vlali za Slfv venijo v Ljubljani odpoSije kot svojega za-stopnika k sprejemu vlaka z zemeljskimi cstanki Zrinjskega in Frankopana v Mariboru povorjenika dr. Karla Verstovška, ki bo ondi v imenu deželne vlade pozdravil došle goste in nato spremil vlak do Zagreba, kjer se bo kot vladni zastopnik udeleži! vseh slovesnosti. Mlnlster dr. KoroSec o prehrani. Iz razgovora, ki ga je imel minister za prehrano dr. Korošec z urednikom beogradske >Pravde«, posnemamo to-le: »Zadnje dni je prispel v Solun velik transport moke, obsegajoč 500 vaajonov. V nekaj dneh prispe tjakai še drugi transport Za Pirot in okolico se posije 100 vagonov moke iz Carigrada. Na Reko je došlo 1500 vagonov moke in 800 vagonov Žita. V Splitu so te dni izkrcali 380 vagonov moke. Dne 20. t. m. je prispel v Dubrovnik pamfV. kt le imel natovorienih 728 vagonov moVe. V Dubrovniku, Splitu in Kotom so že izkrcali 100 vagonov nrekajene slanine. Da se transport ten živil posrbi, je vlada kuoiia 4000 avtomobilov fn 5000 mezeg s kom-pletnimi vozovi v svrho. da se živila Čim najpreje spravijo iz prlstaniSč v notranjost države«. • Svetozar Čorovlć. Dne 17. aprila Je v Mostaru umri srhski romanopisec Svetn-zar CoroviĆ. Spada! le v skuoino srbskih literatov, rojenih v Mostaru, ki so temu mesteca v novefšl srbski literaturi dali dobro ime. (Aleksa Šantić, Jovan Dučić, Mi-trinović in Svetozarov brat Vladimir.) Ro-fcn je bil 1. 1875. V začetku voine je bil avstrijski talec, pote mnad 2 leti interniran v Aradu in Žegara pri Bihaću — od tega tuberkuloza. S Planine na Notranjskem smo dobili vest, da je zaprosil knez \V i n d i s c h-'graetz italijansko vlado, da bi mu po-delila italijansko državljanstvo. Da bi si pridobili naklonjenost Italiianskfti oblasti. se člani VVindischeratzove obitelji na vse načine laskajo Italijanom, kneeim'e oa se dosledno oblačijo v kroj v Italijanskih državnih barvab To stremljenje Windisch-graetzove rodbine Je povsem umliivo: ho-čeio paČ na ta način preprečitf, da bi bilo njihovo veleposestvo zaolenjeno, kar iim kot sorodnikom habsburške hiše srrozl v Jugoslaviji. Toda s sprejemom v Italiiansko državljansko zvezo stvar ni oprav-Ifena. Ako ostane veleposestvo r»od rtaSo kraljevino !n s tem ie z gotovostlo računati, potem Windischgraetzom fudi ital?-jansko državlianstvo ne bo dosti nr^raealo V Lnčah v Savlnlsfclh Alpah se ie dne 16. t m. podrl okrajni most oreko Savine v trenotku, ko J« čez most nelial Do«est*itt Ermenc z Ljubnet^a voz desk. Voz s konif fn voznfkom ie oadel v vodo, vendar pa nišo bili or! tem ooSVodovani niti koni« nfti voznfk. Pričaknvati )e, da bo dal okrafni za«top čfm nain^efe nsmravit! nov primeren most M bo boli od d'^aviiVrb •^d IH do 12. Ćnnn^d.r'e. O^+n1! ??.* »^ StTTi rezerviran za n^trarje T>n«lf>vaf^. D«??AVNO POSOTP O NOSI 4"*! SLOVENSKA SOKOLSKA ZVEZA se udeleži po odpo-slanstvo slavnosrnega prenosa ostankov narodnih mučenfkov in prvoboriteljev za narodno svobodo iugoslovansko Petra Zrinjskega in Frana Krsta Frankopana dne 30. aprila v Zagrebu Odhod 30 zjutraj s posebnim vlakom. Čas se dotoci. Glej jutr. Časopise! Vožnja za polovično ceno. Udeležba naj bo gastnaf ^ Na zdar! Kdor gre dne 30. zjutraj s posebnim vlakom (polovične cene) v Zagreb na sprejemno svečanost ob povratku kosti mučenikov Zrinske^a In Frankopana v osvobofeno domovino — na! se o«lasf pri %. prof. dr. HešIČu. Vsa društva na! odpoi-Ijejo svoje zastopnfke?__________________ Pređsedstvena se!a Slovenske Sokolske Zveze se vrši v nedeljo ob pol 9. do-Doldne Istotam Enketa za telcsao rztojo mladine se vrši v nedeljo, dne 27. aprila ob 9. dopol-dne v Zvezni sobi v Narodnem domu. Po-zlvljamo vse vabfTene korporacije, da se po zastopnifdh udcle*e. Predsedstvo SIot. SofcoL Zvtra. V ponedel)ek. dne 28. aprila ob pol 7. zvečer v jahalnici na Bleiweisovi cesti vala. obvezna, za vse člane jezdnega ođseka. — Odhor IzobražeTalnt od«efc »Sokola t.« zno-va vabi na predavanje, ki se vrši ▼ sobo-to, dne 26. aprila ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnesa doma. Predava br. .Tanko fCovaČ'č o telovadbi v soVolstvn. Vstomifne ni, sprefemaio pa s© hvale^no mostovollni T5rist»evki — Sokol* ter priiatef'i sokolstva, 'če\e7\te se teea predavanja oolnoštevilao! Na zdar! - Odsekov odbor. Sokol I. In Sokol 11. naznanlata sro-Temu članstvu, da se ođ«le*lta neđefHkeca ne* i zle ta mošfanskefa Sokoli cex VevCe. Ta1ot? in Sma^^no. korporativno v krofn. Zblrall^če ured Mestnlm domom, odnod točno ob %2. pooofdfte. — Brafle, nđeleflte s© izleta oomoStevilno. PHfitelH Sokofetr« dobrodošli? Z» ta dan ntznsnfena drnSHe-na izleta na Skofelfco sta prelofena mi pozne'e Sokol Mosto off LtaMto*!* 9rilf6i Sestre* JntH i»«5itonftT»f> prviS pn voffil, svobodnt v osvnhnteni d^^ovfirt. lW«l*ftte ^e v$l. W Imat^ Vrni^. r kolski slet 1 narodno slavlje ■ Čakovcu. Primiče se 4. svibnja dan sokolsko« I aa-rodnot slavlja o komu smo obaviestiU nato javnost Sa svib strana stižu nam vijesti o dolasku Sokolova. Braća Slovenci I SrW dolaze u velikom Kroju, a pouzdano očekujemo izaslanstvo braće Ceha, tih Sokolskih prvaka na čitavom svijetu. Na spravama nastupaju Sokolovi, a u prostim vježbama I Sokoliće I pođmladak u velikom broju. Dolaze nam I Sokolovi konjanici. Sokolska Fanfara te vojnička glazba Iz Zagreba. I nekoja pjevačka društva dolaze, da hrvatskom 1 slavenskom pjesmom uzveličaju ovu siavu To će biti velika naroefna slava n oslobodjenom Medjimurfu, a ujedno prvo slavlje prvo«:« »lugoslavenskog Sokola« u slobodnoj, ujedinjenoj Jugoslaviji. Posredovanjem »Sokolsko« saveza« u Zagrebu I »Sokolske zveze« n Ljubljani, nastojat će se, da Sokolov* i ostali gosti dobiju ooseb-ne vlakove, te da pomogtićnostl o isto j doba t. ). 4. mala a iutro dodUi oni jj Hr-, vatske i oni iz Slovenije zajedno. Naša će briga biti, da ovoj slavi čim više ovdaSnJe? • medflmui-sko* naroda dodie, da ovai narod j vidi mladost svoitn uzdanicu svofu. da za-'. voli ljleou Soko!*Vu odoru, da se divi I ; raduie uzorno! disciplini, te izvedbi svih ; vježbi OVo dočeka, nastanbe, orehrane 1 svecia ostaloea voda brfera nnjedlnl odbor!. Zdravo! — Starosta: Dr. B. Kovačlć; ' tainik: P. Ktnetić. Da ne bo nesporazumljen]* >Slov. Narod* je priobčll pod naslovom >Pameten na*vet< v žt- 96. Iz peresa nekega >nrađnika, kl se je nedavno tega preselil iz Avstrije ▼ do-movino«, članek, v katerem skuša ta uradnik na zofistični način diskreditirati pri vladi slovenske drž. nast&v-ljenoe- Nerazumljivi so ma ti Ijadje, ki ne hodijo na trg, kjer je >naravnoat v Izobilju kruha, moke, mesa, slanine, masti, sira jaje, klobas, eploh veega, kar srce poželi in vse to proti razmeroma naravnost zmernim (,!) cenam-< V imenu vseh strokovuih organi-zacij slovenskih drž- nastavljenoev lz* javlja podpisana z\reza ne toliko v informacijo dopisnika, ki ma očividno ni več pomagati, kot v pojasnilo široki javnosti — sleđeče: 1- Izobilja živil, ki ae pojavljajo zadnje tedne na trgu, ni niti jeden slovenski drž- nastavljenee, ki ima oči, da vidi, negiraj. Nasprotno pa ćuti vsakdo na Iastni koži, da je treba za nakup teh živil denarja, denarja in zo-pet denarja- 2. Prejemki vsakega drž- nastavljena od 6. Čin- razreda navzdol, ki morđa ni verižnik ali sicer nma dovelj privatnih sredetev, v đoseđanji izneri ni' akor ne morejo paralelizovati dra-ffinje vseh življenjskih potrebsčin- Zato vlada v slehernem domu teh drž* na-6tavljencev vkljub preobloženim stoj-nicam na trgu pomanjkanje in obup in sicer iz enostavnega vzroka, ker si niti najpotrebnej&ih živil ne morejo nabaviti- 3- Zoper vsak najmanjši poekus — pa naj prihaja od katerekoli strani — zanašati na tako zvit način, da ee vzđr-žujemo krepkejšega izraza, med slovenske državne nastavljenee že več nezadovoljnosti in Jih diskreditirati, podnisana organizacija ogorčeno protestira- V Linbljan!, 25. aprila 191£ Za >DrnStvo drž. nastavljencev kraljevine SHS ▼ Slovenijio Maks LiHeg 1- r-, t- & predsednik-Joža Bek$ 1. r„ t- 6- I- tajnik. Op- ur- Razume se, da je uredništvo, čegar stališče napram državnemu nradništvu je zvlgeno nad vsaklm dvo-mom, sprejelo kritizirani članek, ker Je res napisan od uradnika in ker nima članek namena grajati upravioene za-hteve stanu, ampak Parno primerja đra-glnjo fn oskrbo pri nas z ono ▼ NemSki Avstrijl- Ree pa Je, da je Članek bil napisan nekoliko površno in za to nerođ-no, četudi na ▼ zlem namenu- Ta nerod-nost je povzročila, da Je odbor cenj->DruŠtva drž. nastavljencev< razunicl dopis drugače, kakor je bil mišljen. Da ne bo neeporazumljenj, izjavljamo ponovno, da popolnoma odobravamo «a-bteve dri- nastavijencev in se i njlmi identificiramo, kakor smo to storill Še od vsega začetka- Onim pa, kl zabavlfa-jo nad rasmerami pri nas, vedoč ali ne, da so stokrat bolje, neffo v izglađovani Nem. Avetriji, ali na Ogrskeni, Fran-dji ali Italiji, veljajo btteđe, >naj gredo sa mesec dni rja, da vidljo, ▼ kaki-nem raju (primeromaf) Mvimo mi ▼ Jugoslaviji^ Ta prtmera naj govori proti viotmhn hujskacem fn lehkoml-Mljnrm %rblJaTcem. ki «e najdejo ▼ vseh slojih, nikakor se pa ne »ore nanalatl a« «pr«Tiieiio borbo kateregakoll sta-mu nainuij pm oneva, ki Je med vojno 1 a do dane« trpel najved- Državno posojilo i nosi 41i! Dnevne vesti. PODPISUJTE DRŽAVNO POSOJILO! rcavkoevaa. Meetal obCimJd svet beogradski |e Imel 21. i m. sejo, na katert se je ; aUenllo. da se beogradska občina odeležl svečanosti v Zagreba povodom prenoša kotU Zrinjikeia lp Prankopana ▼ domovino. Da se teh svečanosti ndeieži tuđi LfrtblJatia, se razorne samo ob sebi. CvetlfčnJ dan v korist slov. visoko-lolcem se vrsi danes v soboto popolđne in v dedeljo dopoldne Sodelovale bodo gospe In gospodične pod vodstvom ge. dr. TtvČarjeve tu dr. Brejčcvc. Preoričani smo, da se . bodo naSi SQmcš£ani radi od-zvali želiam Ijubkih prodajalk in tako pomagali naraSčalu naše narodne inteligence, da nadaljuje svole studije. Dohodek cvet-llčnega dne ie namenjen predvsem za vzdrževanle za&rebške akademlSne menze. Da pa ustreme tuđi želji po zabavi priredi dijaški vesellčnl odsek povodom cvetlfčnega dne v neđello zvečer v gornjih prostotih Nar. đ^ma ples, združen s prosto zabavo. Začeiek ob osmi uri zvečer. Vstopnina za osebo 10 K. Pojasnilo. Dne 23 t m. smo poročali, da Je na Veliki ponedeljek nekdo mestni magistrat mistificirala čel da so potegnili iz Grubarievega prekopa nekega utopljen-ca, po katerega sta ^U potem dva delavca k prekopu tia Karlov^ko predmestje z mrt-vaSkim vozom. Tam pa nišo vedeli o tem niti policija niti občinstvo. Utopljenca so takrat res potegnili iz vode, toda ne na Prulah, ampak blizu izliva kanala v Uub-Dantco v Mostah. česar seveda ni mogla veđetl policija na Dolenjski cesti in je smeđa postala vsleđ nesporazuma pri telefonu. Pri utopljencu so našli delavsko knjižica glasečo se na ime Juro Golec, 61 let star, doma iz Male Bukovice na Hr-vatskem. Pri sebf ie Imel ttidi precej đe-narfa. Kako le nesrefnež za^el v vođo. ni znano. Pokopal ga je Mestni pogrebni zavod. Sedem Undl smrti reseno. Na VeTTko neđello Je bila Dravinska dolina (Poljčane-Makole) vsled večdnevnega deževanja do-cela poplavljena. Ceste In mostovi so bili pod vodo In bila ie ljudetn pot v cerkev preprečena. Posestnlk Taciga pri Makolah zapre že voz tn dva konja, da p repe! Je do-mače fn sosede v cerkev. Po pod vodo ležeći cesti do mosta dospevšl ustavilo valovi konje in začenia voz, na katerem |e bilo osem oseb, navzdol v jez in že ni bilo misliti več na re?ltev. Na bregu stojeća rnnožica si ni upala priskočiti, ker vsak si je moral lastne smrti račnnati. Na obupen krik na vozu se nahaiajočih prfspeta gosp. Bogfna, občlnski predstojnik in trgovec Ozebek fz Makol z vrvml in ne mlsleč na oretečo nevarnost se splazita uo mo*tnem držalo, vržeta na vozu se nahaiaiočim vrvi v roke, nakar se vsi na vrvi primeio in voz privežejo in tako že na samo trenutke jim ^teto žlvllente rešijo. Vrlim možem vsa Čast in priznanje ličefo dopl*n*ka. Ker se me smatra za dopisnico vesti fz Ptuja, Izišli v »Slov. Narodu«, prosin uredništvo, da potrdi. da z omenjenimf vestmi nisem v nfkaki zvezi, ter da uredništvo ođ prevrata, to je skoro Šest mesecev. ni dobilo od mene nobenega dopisa. Veseli me pa, da so v Prnju ljudie, ki so glede demokracije istih nazorov ko jaz. — Ptuj Vičava, dne 23. aprila 1919. — Valentina K a u Ir I e r. — (Potrjujemo in prosimo Se več sličnih dopisov, ako so upravičeni! Op trred) Stetle časa. Vsled odredbe ministrstva za železnice št. 1834 z dne 10. aprila 1919, zaCno s 1. majnlkom 1919 železnice v kra-Ijestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev šteti dnevni čas ođ 0—24. RazpU. Južna železnica razpisuje s 1. junijem 1919 službo železniškega zdrav-nilca v Poljčanah. Kompetenti, ki morajo biti doktor)! vsega rđravilstva In flzično sposobni za službovanje, na) v prošnjah navedejo, ako lmajo že kako stalno mesto ter podajo izjavo, da bi v bođoče poleg že-lezniške službe sprejeli kako drugo stalno mesto le s privoljenjem južne železnice; priložiti ie treba krstni list, domovinski list, curriculum vttae s spiičevali o Studi-jab in dosedanjem službovanju. Nasloviti se morajo prošnje na administrativno ravnateljstvo na Dunajn ter oddati. oziroma poslati do 5. mala 1919 personalnemu ođ-delku obratnega nadzorništva Južne železnice v Ljubljani (Vojaška ulica). Sanitetni okoliš železniškega zđravnlka v Pollčanah obsega progo od čuvalnice št 4(52 do ču-vajnice Št 479. Letna plača znaša 636 kron. Obratno nadzomištvo v Ljubljani daje vsa nađaljna pojasnila. Urađoi list Izšla Je 80. §te\1Ika od 24, aprila z običajno vsebino, dsdmo! Uslužbenci flnančne straže, ki so svoječasno službovali pod zloglasnim nidkomisarjem - stotnikom Breberino, nađkomlsarjem Ramrothom in koml-sariem Tschretnlgom, se nujno po-zivljaio, da vpošijejo o ravnanju Imenovanih s podrejeno finančno stražo vse podatke društvu finan^ne straže na Slovenskem v. Ljubljani. Vodnikov trk št 5. Ker se gori Imenovani Se vedno nanafajo ▼ raztlčnih državnih ln vojaškfh sitfžbah kraljevine SHS, )e naloga društva, da te trfnoge na pravem mesta ožigosa. Pri carfnsfceoi arađa v Maribora so Imenovani: za upravitelja đosedanjl nad-zomfle §plra Snbotlć, za revfzorje Martin Po renta, Anton Cingerle in Josip Jiklič, H so bfH preje nastavljeni ori caiinskem oradu v Trstu, za carinaria TI. razreda pa Dragomrr Cvrkovlć Iz Dfevđlettla. POMvni vfa* trn sefHev facosfovan-ftUh rodMai H ćelmtfovaike retnibfffce v .fairoalJivHo. Preselltev bo nr?antz!raTo hi-cosfovansVo poslanlštvo v Praei. če se sa to prflavf zađostno števfTo rodbln, fi se nameravafo vrnfti ▼ JugoslavlTo. Intere-seirti, kl bi hoteli đofeftf t to oriffko nazal tvnfo prtffaco tn poMštvo, fcatero so on-stlTl ob prevrata v reoubiHrl, na! orlglas« svofe tozadevne feffe neposredno pri fii^f»ifa fftT9tM*T. 7a fwv»?f*•«!«!*>, **1 fvf #f««f H lw«1o. t ne f»ofr»»wit»l^ ^^. a+1 ««~f«9-*u Hi H*«""*1**« tnvaTfđom v Obr*f»» » *• t» v t »"Mhul. »t|f mf^^O ltm^ltrffi ^?n^v, M SO y>p4'»t *f^ «• ff*» r«iH»t#fc»f fn o*wie r»r»*^v Itr MeflB li ttlrali fm potem gbnno gradivo liročffl osebl, kl bi prevzela konC-00 oredltev vsega materijala. — To mise!« U nam te došla od ugledne damske strani, odobrujemo In želimo, da bi te predlog vaeairansko nvaževal. Stotu* Ali. Svctek. Odvetnik g. dr. Prlan Franc le nara poslal kot zastopnik stotnika Svetka, skllcevaje se na I 19. tts. zakona« z ozirom na notico, priobfieng s našem listu pod igornllm naslovom, po> pravek, Id bi ga lahko vrgli v koš, ker citirani paragraf že več mesecev oi več t veljavi v naši državi, kar očividno ni znano g. ođvetniku — ne oziraje se na to, da popravek tuđi ni sestavljen v predpi-sani oblik!. Ker pa čutimo človeško, nava-jama tu vsebino nam poslanega popravka. Evo ie: »Ni res. da bi bil dal stotnlk Al-fonz Svetek leta 1914. pomori« od naših Hudi v Bosni kliub temu. da ilh le krvavo volno sodišče bilo oprostilo, in da le bil dne 23. aprila t m aretiran, res pa le, da je vložil radi članka »V imenu pravice!« pri dež. sođniji 24. t m. predlog za uveđ-bo sodne preiskavp zoper pisca g- Rasta Pustoslemška in da je poprosil pri aoro-bativni komisiji, da se uvede radi tega napada zoper njega prelskava«. — Pripo-miniamo, da nas prav veseli, da nam bo dana prilika nastonfti pred sodiščem dokaz resnice. Naj nihče ne misli, da se bojimo odgovornosti, saj je bil članek napisan z namenom. da so t»isca pozove na odgovornost. Pa še nekai! Očuvalo se je tuđi ono, kar bi se imelo IzgubitL — Končno Se: Ali Svetek res $e n! pod ključem? Prosimo tako* uradneza pojasnila! DRŽAVNO POSOJILO NOSI 4#! Dražba. Na ponedeljek, dne 28. aprila ob 11. dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Radovliici razpisana družba občinskega lova Patečc se preklicuje. Dve plsml, jedno na Alberta Zafca, drugo na vojnika Vinka Oblaka, se nana-jata v naSem uredništvu. Plsml Je poslal Sgt Maj. Frank C. LOnka, Army Artillerv Schoo! A. P. O. 704, American C. f\ France. Potatores. Narodna vlada v Ljubljani !e izdala strogo naredbo scleđe omele-vanja pijančevanja, ne omejtiie pa obCIn-skih dovoljenj gostilnam radi točenja alkoholnih pijač po polidjsM uri ln đovoljenl za plesne zabave. Kolikor časa bođo go-stilničarji poljubno dobivali dovoljenf za točenje pijace po policijski uri oziroma za plesne zabave, ne bo imel bol PTOti pijančevanju pravega uspeha- 15 nemških tr^o\-in na. Mestnen trffti v Ljubljani! Pisejo nam: L© Stejte jih, od Škofije do Trance. na tem prav-zaprav malem prostoru ali na tej jeđnt glavnih prometnih žil v mostu se naha-ja 15 nomških trgovin, ki vse izborno nspevajo- Tako so si znali Nemci ▼ LJnbljani pod avstriiskim režimom in ob slovenski popustljivosti vstvarjati dobro eksistenco 6 trgovino- Pa radi ge po nekaterih drugih ulicah nas Je strah pred nemškimi imeni- Treba bo velike metle in korenitega očišćenja po Ljubljani! PmneiaBJe pred trgovinami ejutraj tako-le od pol 8- do 8- je nekaj grozue-ga- Pred trgovinami tuintam pometajo, drugodi pa Iz trgovine prileti gospodična s cunjo polno prahu in nesn&ge pa jo prav brezbrižno strese paaantu pod noe- V tistem času gredo otroci ▼ solo, odraščeni v urade in po drugih poslih-Nic čudnega, če se naješ prahu za eno jetiko- Mestni fizikat izkazuje vsako leto, kako jetika prevladuje med bole«-nimi v mestu- Merodajne činitell© prosimo, d& ukrenejo takoj vse potrebno, da preneha pometani© pred trgovinami in otresanje cunj na ulico v času naj-večjega zjutranjega prometa* Tako či-Ščenje naj se opravi mnogo poprej! Popravek. V zadnll sobotnl Stevilfci smo pisali, da Je en suplent moral pustiti službo, ker z mesečno plačo 286 K ni mo-gel shajati Dotični prosi popravka, da kot suplent ni imel 286 K, ampak samo 227 K 66 v mesečno. torei sedem in pol krone dnevno. Da s tem ni mogel žive«, razumno, Ce bi se zapisal med brezposelne, bi dobival pet kron dnevne podpore, če bi $el v ljublj. domobransko vojainico kot brivski pomočnik, bi Imel 21 dnevnih kron In ćelo hrano, ker je bil pa tako idealen. da le hotel postati učiteli svojemu naroda te fte! študirat filozofijo, je plačan tako, da bi moral glađu poginiti. Pač žalostne raz-mere! Kdaj se bodo vendar višjim pri po-verloništvu za pouk odprle oči? ... V obrambo. V št 96 »Slov. Naroda« me je imenovat gospod Simon Loflc Rožna dolina, navljalca cen. V pojasnilo ods:o-varjam: Ker Je bilo pred praznik! veliko povpraievanje po kvasu, sem fra preskrbel svoHm odjemalcem in plačal sam po 25 K zavitek. za kar so dokazi veđno na razpo-tazo. Zelo bi bil hvaležen g. Lojku. ako bi sporočil, da se dobi kvas pri Delavskem konsumnem društvu po 16 K, s cimer bi bilo ustreženo mojim odjemalcem in meni. Vsled tega, da sem fskal pri zavttku 3 K (lOVe) đobička, sem navljalcc cen, za kar me đoseđa] še nfhče ni Imenoval ln tuđi g. Loik popolnoma neopravičeno. Alojz!! Marn, trgovce, Olince. V Ptnla je umrla gospa Katarina Unar, mati gospe Marije PoKačnlkove, sod. nadoflcijala soproge v LjubljanL Blag li spomin! Umrla sta v Ljubljani g. Mihael Zega, nadučiteli v LjubUani v p. in veleoosestnfk in g. Franc Feimantln, čevllarski mojster. V Trbovliah Je umri g. Oustav VodnSeV mU učitelj in oosestnik. Pri-zađetlm rodbtnam na*e sožalje! Pravda o fcozičkovt pordfl. NadiUe-vanj« In kome G. hotellr KamenSek se brani, trdeč, »đa Je mol doHor lagat«. Osmero pric. med nliml tnđi en go«t»ođ z Dohente same. Je s!1*a1o fn viđalo sledeče: frre^no *m(* n a r o Č III 4 oorciie ocvrte-?a Vo7i*?Vq. 2 mvciH Vromntr^ve solate ♦er 2 n-^reHi k^^notsi- DohlT! pa snio Irt-ftr^frfeve «Ma*e fn k«?«^r>ta oo đve norcMf — fr V*men*AV rrdl. đa te dal 4 T>Arr"» 1rr*i»*1r1mv* •'»Ijlte: V'« St« r*»lrl ^^♦ntf ^-r»W 7 ©orrHf4*? — ocvr*«%**-r\ ie oH «r"tf»!««"«*mi v n.H«rtnft!n na tm^*i^ . .-^•„■v.n-.^-Ja^Tfc^jij^jas-iL-^ felj&£ ,;.■'Ja. . C^^ž^M^^fea^^Mž,; 99. Itev. .SLOVENSKI MAKO0" *ac 2$. april* 1919. Stran 5« navedene količine Jedll? Zalcal se m Ka-mensak v računu ni drtal terecno aaVoce-cih mnozm? Zato. da je Uhko po STOiem okusu račun priJcrojU bi zaokrožll! Poznam to metodo iz IL dunajskega okraja. ki Jo g. Kamenšck izrecao priznava v stavka © bogataših ali doktorjih, »ki se hočejo. na Škodo ubogega gostilničarja nasititj na svojih Lzletih z luksurioznimi jedili«. V tem stavku t i č i jedro pravih pijavk, ki mislijo, da morajo »bogataš? al! doktor}!« v enem hipa udovoljiti njihovo brezdanjo lakomnost Da so tak« pijavke smrt za kopališče Dobe r n a, edino ta misel mi je dala povod za mojo ootico. O moji trditvi se bo gotovo v kratkem prepričalo tuđi poverjeni-štvo im javna dela, ki pripravlja otvoritev kopališča, prvič v svobodni Jugoslaviji* __ Glede cen primerjam še enkrat prvi hotel v Ljubljani: 1 porcija kozllčka (3 kosčki) \2 K, 1 porcija krompirjeve solate 1.40 K. 1 porcija kompota 3.— K. skupaj 16.40 K. Ista količina je stala pri g. KamejiSku na Dobcrni: 3 koščki kozlička 30 K. 1 porcija krompirja 6 K, I porcija kompota 6 K. skupaj 42 K. Razlika med Ljubljano 16.40 kron in Doberno 42 K je tako jasna, da je s. Kamenšek z očitki laganja ne ovrže! Tuđi če morda trdi, da si Stejejo orvi ljubljanski hoteli v čast »takšne goste* (nam-reč »bogataše ali doktorje«) nasicati na svojo *kodo iz gole neumnosti, samo da se morejo ponašati, češ, ta ali oni je ori nas jedej. G. Kamenšek pravi, da mu taki go-stilničarji ne imponirajo. Čisto verjetno! Na drugi strajii pa je sigurno, da meni in -- lahko trdim ćeli Ljubljani — imDonira ?:. Kamenšek s svoio brezdanio lakomnost-?o v navijanju cenf — Zdaj pa dobi be-.sedo državno pravdništvo v Celfu, ki ima nalocro poskrbeti. da naših kopaliSč že v nrvf sezoni ne zadube različni KamenSKi Dr. Mirko Cernič, Ljubljana, ulica Stare pravde 3/T. — (S tem je konec te in sličnih nravd, ker bi sicer moralo uredništvo fzđatati še pnsebno prtfo^o za ^?T?5en»e«, Trt postaja, kakor je potrebno, vendar vea-«ffi f.e kalamfteta. Za te stvar! so po dru-zod ali sodišča ali pa lokalni odnosno mam^H ffctf Op. ur.) Centralna uprava za trgovački pro-net 9% inostranstvom, podružnica v LjnMjani pozivlia vse trpravirene tr-fovce z snhitni jeđilnimi pohami. ki na« raeravajo iste izvarati v Nemško Av-strfjo, da v!o5e naikasneje do dne 5-maja pri zgroraj imenovani podrnžnici prošnje rt*, dovolttev izvoza- Pro$njam Tinj se prilože takoj tuđi vozni l!?ti- Na T>o navedenem datumu đo5!e prošnje bi ^e n** moglo vef opirati- STepar z zlr*fimi verižicami. Občin-ptvn v svarilo: Nikolaj GauS, rodom iz Dobinj otok Krk. 27 let *tar? prodaja prav 1pt>o izderane pozlaćene verižice ?r, žepne ure kot pristno zlate po go-p*!'t!^ *n «a ti* ta nf»7!n že tottogto oseb csl^snl. P^'irMa ga ie radi tejera že v^-^t ?rrtovala, pa to ga še ni po-Wi*r^o. tako da je bi! đanes rad! takih = :PT>ari.i 7onet i oročen državnemu pravđ-si^-a v Ljubljani- POrPTSTTfTE DPŽAVNO POSO.TILO! Kino Tđeal. Ker na lepakih nazna-f»^ni spored ni še dospel, predvaja se od 63~!t>M sobnte do ponedeljka ve!ezanimiva Dc*dejan?ska drama: »Kletev lepote-« s prosulo filmsko divo Marijo Carm! v glavni vlogi. Pflleg tega še kratkočasna erodejanka. Spored ni za mladino. L'ramensko ooroSIo. Vlšisa Had norjea SO«^ Srrtij! zrtćrt tlak 7M ss. I A »ea£ I: ^rovi Nebo Taaja< lwmm čž 25 b. pop. 728 8 I 12-2 si. ]%z. jveč. obi. . i 9. zv. 30 5 69 brezvet.f 26 i 7, zj. 7318 1 2-5 . ' megTa Padavina v 24 urah 00 mm — Srednja včeraišnt temperatura 6 8°, normalna 11 3°. — Vremenska napoved za jutri: Lećo severno vreme. Kultura. ~~ H koncerta MinJe Tomilitrfte. O ruski umetnici Minji TomSlnski pišejo zagrebške Novostic, da Je mlada ruska soslačica ?mela v Zagrebu velik tzvanreden nspeh. Občiastvo jo je burno klicalo in neprestano zahtevalo, da dodaje novih točk. rAgramer Tagblatt« piše o njei med drugim: Tomšinska ima temperament kot vulkan pred izbranom, robustno moč, W se včasih tuđi na stroSke lepote IzŽivh moHco energilo. ki pri ženskem spola ni vsakdan-ja. Zdi se, da skladbo z vso grozo In yro-čino prekipevajočeza temperamenta doziv-Tja. V niej tiči neka pramoC veliVega ms-kega naroda. Tuđi je njeno tolmačeole koncertnih skladb najvefikrat od običaineca tnlmačenja različno, originalno karakteri-stlčen je njen originalni ritmični čut ki se na elementarni način Izraza. PosluSalce potegne sebof z elementarno sflo. O narod* »offl ▼ HrtUjns« ©fcolld In na Goreniskem predava v ponedelJek *>b 8. zve^er v Mestnem doma ravnatelj ir'izeja, gosp. dr. Josio Mantuani. Vstop-nina 1 K. DiJaJd in dijakinje proste. REFORMA SREDNJE 9OUE- Pod tem naslovom ic irSci v 91 it »Slov. Nar.« čianek, ki «a je obelodanil neki — mož rad govori z indefimti — prav slabo informiran pisec. Ker sem bU tuđi jaz član ankete ta unam povrb še srečo, da sem klastcen iiloloK, čutim se opravičenega. ne fla 01 bil v to oficijelno avtorizinuu na orez-imenikova izvajanja reagirati. Tista »nekac anketa* kl 4c zf°**' vala »nekie« za »nekfeni« ^umU ▼ Mab-Hani. je bila skiicana od poverjeništva za uk in bogočastje v LjubljanL Zboro-vala je Drvič v oalači na Bldw€is&vl cesti, drujro in tretio sejo je imela v posvetovalnici L drž. gimn. Ni se torel sešla niti nepoklicana niti tihotapskl da bi se Dostavila proti interesom domovine. Anketa pa tuđi ni bil nikak sfaođ v pretežni večinl kUs, filoiogov. kl bi M I bffi zarotili da se ae srne nič izpreme- K anketi so bili Dovabljeni m soseod-zvali poleg učiteUev vse* strok zastopntki juristov. tehnikov in zdrtv-**°£ ****> Je torej. da filolofl nišo mogH nlkogar majortziraU. Pd obsJrni debati je zbor sklcnil izvoliti odsek, ki W naj sestavil učni nacrt za enotno ?l£J? srednjo lolo. Poleg neka-terih drugih ndeležnikov tuđi jaz nl-sem soglašal s sklepom. kej sem vna-prej videl njega neizvedljivost Mnen-Ja sem namreč, da ie naie obnebje nekoliko različno od dunajskega in da za rastlinco, ki bo tam mos:oče dobro uspevala, pri nas ni življenskih po-! gojev. j Odsele* v katerem sem samo jaz • zastopal klasične filologe in sem tvoril Ie v$ ^dseka, je po temeljitom premiš-Ucvanju prišel do soglasnega zakliuč-ka, da je njegova naloga neizvršljiva. Stevilo obligatnih učnih ur bi doseglo namreč visino, ki bi ne bila v skladu s telesnim razvojem mlađega učenca. Zaradi tega je anketa naročila v druži seji odseku, naj izdela učni nacrt vsaj za humanistično in realno smer. Po majhnem kompromisu med poedinimi predmeti se je odseku posrećilo, se staviti skupen tip za prvi in druei razred srednjih šoL To je smatrati za velik uspeh, če pomislimo, da je s tem termin za odločitev oodaljšan za 2 leti, kar vsekakor zadostujc. Z dovršenim dvanajstim letom je že možno izreci zanesljivo sodbo o učenčevih zmožno-stih. Od tretiega razreda naprej so trite tipi: huinanistična in realna gimnazija ter realka z 8 razredi in latin-Ščino s pravico za vstoo na vse visoke sole, če vlada predio? ootrdi. Sicer ostane realka 7 razredna brez iatinšči-ne. Ta elaborat je bil na tretil plenarni seji sprejet in s tem anketina naloga končana. Če sprejme vlada popisano preustroj itev, bo treba Še učni nacrt za posamezne predmete revidirati in v slučaju potrebe prilagoditi duhu časa. Da se je anketa zavze!a za to. da se vrhu tecra osmi i e kolikor moiroče veliko meščanskih in zlasti strokovnih 5ol, je obsebi umevno. Po mojem mnenju je bila anketa osnovana na dosti široki podlairi. Kajti udeležniki so bili v svoji zasebni bitnosti po većini rodbinski očetie, vsled česar nišo zastopali Ie svoieea pokliča, ampak tuđi staljšče roditeljev in — mladine, ka'ti nien nazor ie staršem pač znan. Ce pa člankar misli, da bi bilo treba nekake^a tabora staršev in mladine, bi rezu-t^t do moiem skrom-nem mneniu ne bi! dnifcačetu Sedaj je dana vsakomur t>rilika posvetiti se učenju, ki njegovim zmcžnoctim naj-bolj ođgovarja. In to je slavno. Gršči-ne se bo učil, kdor se bo hotel. S tem je izgubi! boi Droti srrSČirj svojo upravičenost. Če se bo pokazalo, da humanistična girru:az!ja nima več Življenske s!!e v sebi, bo umrla mirne naravne smrti. Zato pa moriti nikar institucije, ki je člove?kemu rodu nudila v svojem jedru skozi stoletja priliko b!a?iti z blagoslovom klasičnega hele-nizma krutost vsakdanfosti. Prepričan sem pa. da bo pri nas humanistična gimnazija, ki bo, če se ne izvrši kako nasilje, zastopana v Sloveniji po treh zavodih. še dolfco Živela, Bre? ozira na to, da bodo tuđi v bodoče nr:ori- ki so s?mi Studirali na jrimnazijah. dali iz-obrazovati svoj zarod v enakih zavo*-dih, bodo ime!i humanističrri zavodi TTiocen naraščaj s kmetov, dokler se ne ćpremene vzpre>emni pogoii za bos: -slovi e. Nadalje nam nalaga dolžnost ohra-niti humanistično gimnazijo dejstvo, da imaio take zavode tuđi narodi, na ka-terih kulturo smo pri svojem izpopol-njenju navezani, da ne govorim o tem, da ?« treba obđržati nepokvarjeno kon-tinuiteto tuđi s preteklostio. Ni tukaj mesto. da bi nastopil kot navdušen apologet grškega klasicizma. Uvidevajoč tok časa in ootrebe nove-ga življenja, sem že pred več leti prvi javno predlagal in toplo priooročal gimnazijo brez grščine. Vendar smelo trdim, da marsikateri njen nasprotnik brez darov. ki mu jih je delila « nevid-no roko, ne bi bU dosegel tište uglaje-nosti duha, Iđ !o se_daj pripisuje drugim činiteljem. 2a!! se Živimo v posledicah, ki jih je povzroCila kruta praktičnost in po-2re$na modemost Bi ti bilo mosroče, da bi bili ljudje Ie s trohico idealizma učinili toliko zločinov? Brat je kopal nedolinemu bratu grob, da bi zaseđel njegovo mesto ali da bi se iznebil ne-varnega konkurenta. Brezvestneži so kupičiH ogromne zaklade Pluta, med tem ko ie moralo toliko nedoižnih žr-tev vsled pomanjkania v prerani trrob ali v nevarno obotonje. »Kje bratoUub-ja si videl oltarje?!« Bog Mamon je bil in ie še na povrSjo, njegovi brezsrčni čestitci pod Merkurjevo zaSčito ugan-jajo peklenske orrije okoli ogromnih kuoofv mioliivega bocastva iu Škodo milijonov in nezasraleno ponbo sto-tisočev.JTo je moreofe en masse, za katero žal! ni kaznL Zločinci so brez srca in vesti, zato se ne Čudimo, da še z veselim ponosom ofrvajo sad svojih brezsrCnostt. Tukal pmC Jasno vidimo, kam vodfio flvUensfcl ortncipl brez za-dostne primesi jdealtztna. St živa! unlčuie okrog sebe te toVko. kolikot fl veleva-boi za obstanek. žrvtteiisH nagon. Pri teh deistvih oač wM\ vsak, da moramo ovellaviti đrv* način življenja, če ie hoćemo poptemenrtL In baS v grščini najdemo nelzcrpen vir večno lepOi Idealov zratrnosti, požrtrovahio-1 sti, pravičnort ta (tmauilMir Bo-1 bc«t * Ce pa neoriientirani pisec misii da se grsid Uasiki bero brez Škode v pre-vođih, mu moram očitati, da ali nima pravega pojma o razmerju med orid-nalom in prevodorm ali je pa bil tako alab grk. da ie bral tuđi v gimnaziji klasike Ie v prevodu. Kakor ni saraje-na cvetka nikoli v vsem enaka naravni tako zaostaja prevod. zlasti še starih vellkanov. zmerai za dobrim izvinri-kom. KoFiko krasot najde§ v izvlrniku, ki jih moreš Ie Čuti ti. ker ti nedostaje v materinščini istovetnfli pojmov za točno izražanje. Kdor ni nikoli gjedai iz neposredne blizine na skrbno obde-lani vrt grških pesrrikov, ta ne bo imel nikoli čistesa pohna o krasoti mojstr-skih Droizvodov tragričnega koturna. Člankar nadalje zabavlja na profe-sorie. da se premalo izobrazujeio in da, kratko rečeno, lenobo pa sejo. Na to Ie toliko: Če se bo lotila vseh Uudi usta ir:r,«Lina T-Taktičnost, ki ima toliko gibčnih zagovonrikov, potera ne bodete imd iza svoio deco sploh nobesih učiteljev, tndi taidb ne, Id bi zanemarjaU samoizobrazbo. Odkod pa naj vzame profesor denar za drage knjige?! Mo-toče od svoje mastne plače?! Sicer sem - pa prepričan«' da se izobrazuje vsak po svojih močeh in nazorih. Da se Homer ni ves preveden« zato je tehtnih vzrokov več. Eden zadnjih srotovo ni ta, da se profesorji za svoje delo sijajno plačujejo. Dober znanee moj na pr. je dobil za delo. ki ga je Izvrši! v 5000 urah, celih 500 kroiL Vsak si lahko izračuna sam. koliko je zasluži! na uro. Ker ni ime! dopusta, je piša! ponoči pri petroleiu. In stroške za to gorivo mu je pokril honorar. In Še Crnilo in papir povrh. Dr. Jos. Plppenbacher. PODPISUJTE DR2AVNO POSO.11LO. DR2AVN0 POSOJELO NOSI \%\ 41 © cviskem tajnem dojcovoru. ki obsega bajo 8 točk. Franeosko časopisje prina-ša alarrnante vesti z Dunaja, da raste boljševička struja. Avstriisko vpraša-nje je rečeno. »Petit Journal« in drugi iruneoski listi prinašajo raz^e čenče o nernškem prestolonaslednikn. ki se Ie ba:e hotel ustreliti, itd. O jadranskem verašanju piše »Matin«: »Laški dele-erati ne 2ahtevaio nič druzesra, kn kor snmo minirnafni program in se odreka-jo ćelo važnim zahtevam ?:IetTe Dal-rraci.ie. ^aino jrlede Rekc nocejo disku-^:?e. List obzaluje, da se rušijo temelji frrn?osko-hške zveze in trdi da Srbija •a Pr.'rraciio ni interesirana. ker se je n;?n ter'forii it?k več kot podvojili Tuđi »Fieraro* in dru^i franooski listi pišc-jo podobno. Gauvain nadaljuje nam pri-iazno kanpanio. »Times« zshtevafo. naj se uresniči Wilsonova formula, če tuđi bi toliko Lahi kakor Jucrosiovani ne bili zadovoljni. >Morni£p.« objavlja Trum-h-ićev intervju proti londonski pogrodbi. Laški iisti besno naradajo vsako rnl-sel na kompromis, vca^ar pa na ukaz priznuvajo možnost popuštanja v dal-mntinslccm vprašanfu. PRED PRELOMOM Lucero, 24. aprila rvrečer. Včeraj je Barzilai obiskal Clemenceau - a in Lloyd Georjcra in poskašal nafti izhod iz težav. To pa ni bilo niofcoče. ker so Lahi odklantali v vpraSaniu Rckc vsako koncesijo in so zlasti izjavili, da se niti ćeli Dalmaciji nocejo odreci. Wilson je bil silno razjarjen in je skleni!,. da tndi v prašanju Rekc ne popusti. Tekom popoldneva, je došlo do izbrnha krize. \Vilson se je odločit, da cbjavi svojo znano noto. s katero utemeljuje svoje nasprotovanje proti pretiran'm laškim zahtevam. V zadnjih dnevih že ni hotel direktnih pogajanj z Lahi. Pariz ie že ves dan napeto pričakova! do^odka. Vest o njem se ie zvečer bliskpvito raz-^>ri?^ in vzbudila veliko vzncmirjenje. Pos'edice so nedojđedne. ker so za-vezniki združeni tuđi s prvo londonsko no.erodbo od septembra 1914. po kateri mornio vsi skupno podnisati mir z Nem-Ci»o. Nek^i časa so sploSno pričakovali da se Lahi vendar ne bodo odpeljali. Velik utis te pa napravila Wi1sonova odločnost Pole? njega je mnogo vpli-val Stccd. glavni urednik »Timesa«. ki je ves čas skupno z Gauvainom vodi] nam or^azno- borbf>, da dobimo vsai Reko in Dalmacijo. V Rimu so se priredile cfGrronstracHe. D* Annunzio dobiva brzojavke. Današnji jntranji listi ie nišo imeli vesti o odhodti Lahov. V Londonu motrilo razvoj dogodkov z na-petosfjo. Poleg »Timesa« pišejo za nas »Dailv Newsc, ki se pa boje. da priđe v If^Hji cio kaos?, ker se bodo nolastili vlade ekstremisti In bodo proti njim - bolj§eviki. Sitnacila ie v l3,:-ri«n napeta ttv*? radi 5TO7.e^^«ra aine-riško - japonskega spora. Vprasanie ic. ?h* bo napredovala ameriško-angle-k§o-franooska zveza. — Veliki knez Nikolaj. bivši generalisimus Rusov. je včerrf rl-^sncl v Genuo. uspeh wn>soyovB note pri LAHTH, G©n«ve, 25. aprila o$ 1016» Wlfeo-nova proklamacija se obraća ne samo u« javno mnonj« Amerike ia Evrope, uipak Je eelo poskus Treči laiko Tlađo fn pripomoći zmernim gioliffljancmn in reformist^atm so^aU^on 4o vpliva-Ob popolnoma blasni nepopustljivosti Itahdvje pa Imela WiUonoT* nota rar-no aasprotni v|>11t 218 piaatelJeT In §Sd poslanceT i* broejavilo Orlando, naj m ne uda- Wilson i« v«i dnl- odklaoja ▼Mko fKHrt^dovani« * Lahi, ki mNH nedostopni za vsako koncesijo, ao jpa pri tem vedrto tf obentalt v sf etr^loft«" ao pošteni, pravični in popustljivi- Se sadnji dan f* Učka delegacija oradno sije, je pa Lštočasno odklanjala vsako diskusijo o Reki. Cc!o o franeosko- an-gleškem projektu (Reka-iSnšak), se ni^ »to hoteli niti razgovarjati- Laško časo-pisje besni- >Tribunac, ^Corriere d'Ita-lia<% >Epooac, ^Giornale d' Italiac, >Pupolo^t ^Persevcran^ac, izkratka ves zbor očita zaveznil:om crno nehvalpž-m>M in trdi. da bi brez Lahov ne bilo znuge. da je Italija resila Francijo in da stoje vse stranke za vlado- — Svilarske privatne informacije pa sllkajo položaj drngače- Pri sedanjem parla-meutu je Orlando sicer rešil svojo pozicijo z nepopustljivostjo, toda nezado-voljneži v Italiji pridobivajo med ljudstvom in radikalne stranke se priprav-liajo na oster nastop- Sedaaja vlada pa skuša najti zveze z Nemćijo* Orlando je poznr> zvečer poslal spomenico laskemu carodo. v kateri razburja laški šovini-zena. — Wil=onovo držanje je tembolj priznanja vredno, ker so Lahi do zadnjega hipa en groš trošili po celem svetu napačne vesti o nas, o svetovnera položaju in slično« Wilson izrečno priznava, da londonska pogodba ne odgo-varja več sedaujemu položaju, da smo rr>i Antanti prijazni mesto dosedanj: Av-striji, da zaelužimo varstva in da spa-flajo narodnosim otoki k saledjn- Le o vprašanju Trsta in Gorice se Wiison SP771 ne drži svojih načel* — Danee v Parizu še upajo na mirno rešitev krize in mislijo, da Lahi ne bodo odšli. zlasti ker sta se včeraj predpoldne Lloyđ Geor^e in Orlando zopet posvetovala in se je včeraj zvečer posvetovala rudi ?e četvorica o jadranskem vprašanju- V Italiji je mobilizirana ulica, listi groze, delegati hočejo odpotovati. vendar je splošno mnenje, da se bodo Lahi vendar Ie ndali- LART ODPOTOVAIX Lncern. 25- aprila ob 2*40- Orlando se je vceraj posvetoval z ministrskimi predsedniki velesil- Nato je v sprem-stvu Barzilaia in generala Điaza 9 posebnim vlakom ob pol 9* zvečer odpoto. val v Rim. Orlando bo takoj sklical par-Jament in mu. stavil svoja vprašanja-Np.jbrže ee bodo v Rimu dali prisiliti-Vilsonu eekundirajo socialisti- Izklju-čeno je, da bi se Wilson umatani. Lahi morajo računati s popolno iz gubo Keke- LIRA PADA- Lucern, 25- aprila- Vsled "đogodkov v Parizu in nepovoljnih privatnih vesti se je kurza za lire na švicarskih bor-zah polastila panika. Kurz rapidno pada* DRŽAVNO POSO.TILO NOSI 4»! ĆASOPIfTSl GLASOVI PO ODHODU LAHOV- — ZVEZE- Cfeneve, 26- aprila- Izgleda, da so zadnji đogodki silno omajali franeosko-Iaško kooperacijo. >Timesc popolnoma odobravaj© Wilsonovo stališče, češ od 1915 naprej ee je položaj bistveno spre-menil- Apelirajo na zdravi razum la-škega ljudstva naeproti kratkovidni diplomaciji- >Manchester Guardian« proslavlja Wilsona kot čuvarja člove-štva- Samo >DaiIy Chronidec, ki ima tesne zveze z Lahi, ga napada« Pariško casopteje prinaia selo previdne komen-tarje in so nasploSno ne pridružuje no-l>eni stranki. Tuđi hiti s konstatacijo, da Lahi nlso odšli in corpore, ampak samo Orlando 8 spremljevalci, dočim je Sonnino s ostankom delegacije še ostal v Pariza- — Nafvečje važnosti eo zakulisni diplomatski dogodki- Sedaj postaja čisto Jasno, da so Lahi ie dolgo Časa za v«ak slučaj in zalirbtom Fran-cozov v svezah i Nemci- V Nemčiji je več laških publidetov, ki vzđržnjejo i nemško vlado na njeno isrečno vabilo najtesnejo «vemo» Nemaka propaganda Je tndi takoj iidala parolo, * da Je tteba Lahe pođpirari 1b vse nacionaligtiteo iiomiko čaaopitj« to že dela* Tuđi m opeia^ da iičejo Lahi »ver m Japonoi, ki so >slttča)no< baft sadaj poslali 4el brodovja ▼ laate voda na obUk. Vidijo trn tore] konturo dveh bo4ocih akupia-Eno bi tvoHU Aaerika, Anglija, Fran* čija, Belgija, Jugoslavija, Poljska, Humanija ia Orika» aa dragi strani pa Japonci, Lahi ia aa tibem Nomd- MUUVVO MMMIUI N0CI 4SU Državno posojilo nosi 41»! M OraJheM «nD ta priredbi.] Trgovsko bolsiško ia podpraa? dmStvo v Ljnbljajai naznanja avoite. Članom, da se nahaja društvena plaaraai od danes naprej Gradišće St- 17, I, nad> stropje* Društvo Hnančne straža n Staoafla v Unbljani ima svojo redno odborovo sejo dne 4 .maja tlob9. dopoldne v Uabllaai, Vodnikov trc St 5. Oc odborafld te vmbijo. da se te odborove seje zanesliivo udeleie. Ker se bo na te] odborovi seji poročalo • uspehu delegacije v Beogradu, se vabilo tuđi člani tega druStva. Vabilo. Radovljiške narodne žene i« dekleta prirede dne 27. aprila 1919 ob 3. uri popoldne veselico v sostttof »Triglav« v Lescah. Cisti dohodek Je namenleB Sokolu v Radovljicl. Vzpored raznovrsttn. K obilni udeležbi vabi odbor. Za obrambni sklad za neođrešeMl brate in sinove v zasedenem ozemlja ta nabralt v scostilni v Rokodetokem doma tr-žaški srražnilvi 230 kron. Darovali so gj^ Kobau 20 K. Kren. MarkeSiČ, BožiC Batini stuta. Mladovao, Prele, Mare JušelJ. Me-! sarič, Lucin, Danev, BradaČ, Cekuta. Pavle* tlč po 10 kron; Samec Lestan, Prodam,-Badalič, Mavrovič po 5 kron; Đensa, Mle-^ kuš, Batič, Persič, Cingerle, Marvin po 4, krone; TomaC Gruden, Obersnei po 3 Ks, Jurjevič 2 K in fostilničar PavUa 10 krom* Aprovfsaciia. t Prodaja moke za kruh za 11. te 12.' teden. Od ponedeljka naprej se dobi vM vsak prvi odrezek C karte po pol kg belt. moke za kruh. Kilogram stane 4 K 66 vtau Moka se prodala v onih trgovinah.ki so bili objavljene v listih. Spremembe so Ie slft-deče:V V. okraja se dobi moka na C iskaznice St. 24, 25 in 26 pri Krivca, DimaS-* ska cesta (ne Kham): ▼ VI. ofcraj« se dobi moka na C izkaznice št 27, 28 ia 29 pri Česnovarfu, Kolodvorska ollca (ne pri Le* satu, SlomSkova ulica). — FeaJ ta proda-falci kruha smeio ođvzetl strankam Ie A1 izkaznice. — Prodajalci moke za kalio tau pecivo smejo prodavati moko Ie na B t»-kaznice. — Prodafalel nohe sa krah pa smelo prodajati moko Ie na odreske C iskaznice, kakor se bode objavilo v listfl^. Kdor b\ pri prodaji delal nered, ali lemat druge vrste Izkaznice kakor tište, na ka-* tere sme oddajati nakazano nm blaocv s* mu bode prodaja kniha ali moke odvzela^, ___M Poizvedbe. Zaletola se ie kokoš na Marije Ter©4 žile cesti Št. 8 k čevljaiju Dolenco. Dobi se tam. 4333 Pilot Ernest Tnrko, kateri )e letal včeraj zjntraj ob 10. nad Uubljano, ie Im Kubtl pri letan'iu letalno havbo, čepića Kob ima ista zanj veliko pomena, namreč draaj spomin, je pošten nalđltell naproSen, aas isto odda ali posije proti nagradi. — PIm ninska cesta št. 276, vila Knpfer. 4531J Lorskl pes prepeU£ar se ie zatekelj Znamka 145; odda naj se proti najmdt Pock. Opekarska cesta 26. 4521 IzgnbH se ie mlad beJ psičelč t Črnimi lisami na slavi na Brejm. Sflil na ims! »Muti«. Kdor ga. je naSel na] sa odda protfi nagradi na Breffn 5t. 20, v sostllni. 4502 Marica MUIČ. Novi Vođmat Si 177# Ljubljana, IŠče svojega brata Justota MflUL Primorca. Sluffl Je pri 97. peSpofka, 5 stot« rojen leta 1897. Nazadnle se H sahaisl ^ Romuniji. Kdor bi o njem loj vedet se vljudno prosi vsakeca, nai nd motani proti povrnitvi stroSkov na gori navedeai naslov^ Izdajateli in odgovorni aredaili: Valentin Kopitar. Lastntaa in tisk »Narodne tiskara*«.. Kot prijateU v budlk ćsmrfk is v Iuh dih urah bolečin izkazuje se vedflo Feller«« jev zanesljivi, bolečine odpravljajoci >EUsW fluid«. Veliko število zdravnikov ga pripo-roča; čez 100.000 zahvalnih pišem ga hvali kot zanesljivo domaće sredstvo. Kar vsl hvalijo, ki rabilo, bo rudi vam dobro storflo* 6 dvojnatih ali 2 specialni stekleclci poflW* za 19 kron lekamar Evgen V. I'eller, StB-( bića, Dsa trg št 238 (Hrvatsko). V nobeaf hiši naj bi ne manjkalo, kajti v msogošte«! vilnih slačajih )e korist no, ako se imaf >Elsa - fluide, to dobro domac# sredstvo pri roki- Fellerjeve odvajalne rabarbara? »Elsa - kroRlice«. 6 škatljic za 9 K 50 vtai' Omot i poštarina se doduše računaju as* sebno, ari najjeftinije, Sto se više dakle psi Jedanputa naruči, tim se vito priiteđL (SS Acratotaemttoo alečOMs Kntkašd TopBoe (Hrvatska), viastničtvo JvfOSlaveaV skog kupalištnos d. d. a Zagrebn, — P. n^ gostima i posjetnicima daje se ovime nllodM no na znanje, daće se kod ovogodUaje se> zone pod novom upravom a svakom no-j gledu koli u termalnim i blatnim kupkanur toli u restauracijama potpuno udovoUUt svakoj želji i zahtjevima. Kupke se otvaraju dce 1. svibnja. Sveukupne kupališta* prostorije renovirane sn i uredjene taka^ da će svaki bolestnlk naći najbolji komfor^ Nova kupallštira nprava nvestf će počaat od 1. svibnja o. g. opet predratat *tcb»SŠ autoomnibusima sa postajaioa Zabok 1 Ro-, gatac te angažirati stalnu kupalištnu gjaz^ bu. — P. n. gostovl iz inozemstva primaj« se kao i dosele, samo Ie potrebno« da svof dolazak pravodobno nafave te da se pnH pisanim patnim iskadma «e liječničko« SvJedočbom provide. PofcltSe fnformacSe dale i prospekte razaSHje besplatno kona* Hitna uprava. 4472 S£ 41. Š ' Podpisuite dižav. posojilo! Stran 6/ „JLOVENSR NAROD* Ćm M. aprili 1919» 98* iter» «4« aaavo4.\ . Pofift le: Jera-H wn lio IX 4445 «••- nm upr, SU Nmr, 4395 hr Inife ttftih kni (16Vl fn 16>/4 fl ItPI lUlll IHJ visokih se proda U Zmmi Sa. Slika 9L 4540 fimJffii k otrokor nem$ka, It MNIllIf mogoče o oSka vrtnarica z daliio prakso se šče za blizino Zagreba. Francoščina in klavir se 2eli i ni pogo|. Ponudbe z zabtevo plače, kliko In prepisl spriCcval na gospo ttse Weraer. Sisak. 4495 ^^Kg prodaja SCfBt tM».' IJaMja-V***" alka 12. 4364 itHMBfgt tTlliBllii aLt»ao ■PIbiHUH m|»mm*b v UaAalosio ■■aiM v$e vrite telesnine na veliko. MH|U Ponudbe tu tvrđko Vtadhalr Sisar, Sisak (lrva*t). 4541 Kimu mntn ma W prodala v veČjtSi in manjsih mno&inah po nlzki ccnJ proti takojinjemu od temu. Ntstov pove L Japtitniikl ia taferaučal savtd »esejjaa ft lazaac Fraačm aasretje i. 4480 Foooltlnlc« T Trbovlfah narnanfa vsem zadružnim acstram prežalostno vest, da je preminul po dolgi zahrbtnl bolesni njtn nenadomestljivi sotrudnik in član načelstva gospod Gustav Vodušek ml. ■eltoll v Trbovl|afe. Bfl Je vesten, marljiv !n vnet delavec na polja za dru ž-niitva, katero ga bode obdržalo v blagem in trajnem spominu. 4560 Mačalrtft. Prastovolfno nasilno društvo v Trbovlfah javlja žalostno vest, da je njega zaslužili, zvesli član in tajnik gospod Gustav Vodušek ml. danes po dolgotrajni, mučni bolezni preminul. Pogreb se vrši v nedeljo, 27. t m. ob 4. popoldne. Trbovlje, 25. aprila 1919. 4533 VaSoIalitv*. aawKB^đ —^^mbAmI m^aJ ■ i i^M«ai_ Potrt! neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorođnfkom, prijateljem in znancem pretresajočo vest, da ie na5 iskreno-Ijubtjeni, nepozabni soprog, oče, brat, zet, svak in stile gospod Mihael Zega aotaatUli v ». in volaposostzdk ls lamala aa aorttkoaa danes dne 25. aprila nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrti v nedetjo.dne 87 t m. ob 3. uri popo'udne iz hiSe žalosti TržiSkl cesta St. 19. na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v blag spomin. V LJUBLJANI, dne 25. aprila 1919. Mmm Soaa, soproga. — laall, Tojko, Barko, sinovi. — Bola Ia Marica, hčert Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijatelfem m tinn^m toino vest, da je naš aadvse ljubljeni, dobri sopcog, oč*, sm, brat, stric in svak, gospod Gustav Vodušek ml. učitelj in posestnik danes ob 2. uri zjutrtj po dolgi, mučni bolesni, previđan a srsttad zakramenti za nmirajoče, v 34. letu svoje dobe, mirno praštani: Pogreb predragega tajnika se vriH v aedeljo, dne 27. t hl ob 4. uri popolđne iz Uie žalosti na tukapaje obč. pokopaUKe. V Trbovijab, dne 25. aprila 1919. 4532 fhMB MA nm haM MM !*» *•* ***** ** •**■ b^b^h^Ho^h^H a JaW^^k,^^^AlB^^^ ^.**^-1— bm*^& BjpBJBjBjBJBjBjB^ £ RlpMNSIV ■ PWWSS **|Bl SBB^^ ^^ aTa^HM^V^ o^f^o^* 4V7 3 ^BafeinJ bmbjII akotal novi, se radi flBpafl aeKtve pniaaU, prala at: Ss+eaaU irg IX lav. 4551 ojlagn hič a popolito opremo ia UIUI vile ali ftattčine at pftia. smene ponodbe pod JacVoHT* a« upe I Nar._______________________4557 ^m* nov aS pa star §e dobrohra-K njea telefonski anarat Po* jdbeinavedboceiiepod .» i./4ttla i upr. Slov. Natoda. 4526 IH 111 ■ fji bniffj "M'o trgovino ICIURI II Uli] bodisi v mesni i na deželi. Pismene oonudh* na prav. Slov. Nar. pod .Trgtwlaa/4S2S*. if^l ffrnl najbolies sestdva. sasma \mi wWU nov ili malo rabiien ž-mo kuditi. PonudP tvrtci Scbvarezi rag, Zagre*. PreradtvKeva I. 3347 Alfi *^e mesto. rada bi šla v kak-Bulll Sen bol) crometen kral. da bi ihko njen mož izvrfteva' brivako obrt. onadbe pod nSt§*4 posta« Ittece Tr-iflje. 4535 u tnunti moft ^irr lestu. grern pa tudf na deželo. Natopim tako) ali Doznete. Na«lov pove pr. SI. Nar. pod „Fottes#st 455T* Itfa bin v originalnih za boj ih a ICU ifjla 1440 komadov proda po 0 vinar je* l komad pii osebnem revzemaniuali pUfilo naprej Ea. Saa-iic. tofttec St. Štajerska. 3411 mmtakol Hpniai! yf^ spalna soba 1 koncerrnl klavir >treichei) itd. Mestef trg 18. L aaistr. 4535 r?na nta¥takint Z*°ST X nho^njem delu mesta. Souporaba ku-inje izkliučena. Ponudbe rod MMlnu traaka459t* na npr. Slov. Nar. 4539 efljanti ii knlafti rtmii ?SS e dob) sukanec. Črn *n bH na debelo itia Petelac LJitlttta, Sf. Petra ntslt 4371 fratrf za moSko ali žensko veliko II0; A delo iSČe v bol-St trgovitif dela. •aitaie v ve?jem mestu« Ponudbe na acates Vbjtk, Saurje p. JeHai 4«. Sta-nsko. 4529 if taillttff zdravega kon}skeca se- II IflgllOI na in slame v preSanem tanin ima oddatf od Štajerskih postaj. laiofeno v vajjon- Vetetrgovina Fraac ISET Vriiuk« pri CeUi. 44M [iramtotiiia, ^X*r^ kega in nemSkega jezika ter knjigovodstva, se spreme. Ponndbe na lettrarat v SktW LtU- 4521 tare olnkliae pifltinh rttft. iMBfalt) po najviSji ceni ali iste za tove zamenja do konca mainika. — 'TonHika zaftfa frtmtfAatv A. ttiBCrftr, iobljaia, Stdna alica 5. 4432 (nijn nrekn let, \?^X » okrog«! ali rezan. Cene za les nalo-Een v vagon se naj naznanijo na V. 5CAGNtlll, parna žaga za dri. ko->dvorom( Ljubljana. 3048 Itfakiltalta w ^ pogomoma tsvef-UlOVCpitMl, bana, in le 2e poslovala f odvetniSkl ali notarski risarnl, a# iprsfaat) v ljubljansko pisarno. Plafa in vstoD po doRovoni. Ponudbe pod ,$■ na upr. SI. Nar. 4500 rprin h Rtai motra ^^T, piomet^i fari bfizu železnice, w WŠŠm f Mat—a. Ceni ponudbe se prosljo pod .V atjeai 4417" na opr Slov. Nar. 4497 IImmmL obstojefe iz treh sob llfHlOljC, s pritiklinaml, v sredini mesta, se zamenja takoj za raanjSe stanovanje z 1 ali 2 sobama. Pismene ponudbe na apravniitvo Slovea-tkega Nar, pod .Mijaat ttatfttje/mt* KUHARICU traff od ah Alez ttttenMeaer, grsUlar Osijek, Maji gra«: mjesečna plaća 80 K hrana, oskrba In stan u narav. 4505 ftartn BanAaf Trgovec s premo-UUIli Umi! ženjem, 30 let star. idealen, zdrav, dobrosrCen Clovek, lc* pega zna Čaja, želi se prizeniti k simpatični gospodični ali vdovf, dobri gospodinji, v primeml starosti, katera ima nekaj premofenja. Ponodbe a sliko, katera s« vrne, pod .NajsJsaa vs-tetje 4ftlt* na upr. SI. Nar._______4510 ajsfpfl ijaaja,_______ 4SŽ Maiaal ••> tapa. Ponodbe pod UM mSM1" bi Aaaaćat akta. L aWariK. IJbbObbs, 3043 y|af|w UM « 3 krofUml In 4 CTBI1I ,B^H[ ktjl, atoraj nov, Ia laaaPMHl. aHrifteft Ttgtflttfofa alica *9. itJŠ.__________________4387 laaMtasaA ■ fWfB laU Isopl večjo e bakrene Uce 3—5 milimetrov de-►ele._______________________________4520 Pntafta prisna In poStena, liče slu-lIHlIli, fbe, najraje v Ljublianl. — Usmene ponudbe pod .PrUlatst/4311* ia uprtvniltvo Slov. Naroda. 4519 ■19 ■iHmu tafta la kunlnl« >a HM KMIIH MH dve osebi se $če. Ponudbe na .r. V It 124/4511-ia uprav. Slov. Naroda. 4516 Iflii fi v G >sposki ulici St 4. levo 'lili II pritličje, 4 postelje, omara etika in ena majbna en gašperček in \e druge stvari vse ceno. 4545 ratBlaa klhnira katera je £e več let •PlUll lUilUL vodila večje gospo-jlnjstvo v Ljubljani* ieli primerne ilužbe. Naslov pove upr. Slov. Nar. 4494 hiha mliln * 3 letno Prak5° pfi IcRBI nillli veCjem zavodu, išče mesta radi selitve zavoda, kjer je bila nastavljena Ponudbe na . I fniiinnar 1S£e s l- m*iem 2a stalno Ltyi]lllU sobo / sredini mesta, s posebnim vhodom in eleletrično ra^svet-iiavo. Ponudbe foi .Tettita/4465' na upr. SI. Nar. 4465 MM hlnar potten, ki bi pol eg dela Bnjal aUpCli tuđi pomagal oskrbo-vati na večjem posestvu., mm ta«o| tpraiaaa« Ponudbe pod .HIafec/4451" na upr. St Nar. 4451 faiBaa1?B3 veiča popotnoma stoven-BUpilllBa\ Sčine in nemfčine. stro-jepisia ter stenografiie, želi službe v Ljubi ani ali Celju. A. •• Javtraik tt-Itaa lefete. 4530 lllMMHIllHl 710X» kakor tuđi MIBPKtBiUlC druge dimenzije kupi Ivaa slika, tavana parketor. LjaMjaaa. Hetelktta allu 4. Istotam se kupi tuđi nočnejil osebai tvto. 4482 MfMŽP bel, močan, 90X126~ain fBfu, velik se ceno proda. — Istotam se proda tuđi Casoplsni papir Ponudbe na tiskovno zadrago v Liab tjant, Sodna ui. 6. 4506 ĐiMIlll v ***** modernih stoglh ori-riHilll poroČa po zmemi ceni Frai Škafar. LjaUJaaa. titisU c 1C StavitM ia tttfitvtaa strtjat arizaiilfa, Kupujen tuđi Im vsake vrste. 1072 Tnm8IHiimtitot«fti net do 6 milimetrov debelo, istotakc 5000 m 3 milimetre debele. Ponudbe na BvBVBVS S tBrSajf BBaBrBNB|| aTPa)* flUfMmi 4^52 MjapaJji Ia večja množina tablienil DipilMI jC In novih steklenlc za vi uo od * 4—1 I vsebine, Sampanjec ti pivo. Istotam se proda črn bančn plačilni kamen z mizo vred 78X82 cn povrSlae. iaflj neia, FraaOiktasU aLI 4542 ImHm Mataftaf &*• *****> Meli- miUM PHBH! gentni gospid 2e lita znania z istotakima sospodoma ^ svrho poznej$e Senitve. Le resne ponudbe pod „■mkalitaa Ia AsNrikaaka 4«5- na opr. St Nar. 45& fiHMi mttift rLiSTS^ gsi pod wilaiaaafaa/4858M na uprav ov. Naroda. 4S5) fanlinBI Pomočnlkl, dobe dobro traj Ufqiljll no delo, tuđi na dom. Do ber zaslužek. Sprejme se tuđi vajen ka; brano dobi v hiSi VpraSa naj si v trgovini s čtvljl L Scfewdtier, Pre •STMTt at 4«. 45» mom — tUdu v blifini jezera kjer m IH ■ m, je Isvrievala trgovin ska obrt, trdno atdana, z leplm vrtom se zaradi drulmskih razmer sa 8S.00( kron srni** Pismene ponudbe pcn .BIetf/1111* na aprav. Slov. Narod- ■Uli UHU PUMI! jetne suna njosti, značajen, feli znanja v svrh< zenftve z gospodično do 24 let a pri mernim premoienitm In gospodlnjsk< izobrazbo, Ctnj. dopisi s sliko do 10 maja pod „Leps ItvUeajt" sa JtataCn eksaeaidj« 11 ■atdK. ljat|]aaa. Taj nost Častna zadeva. 459 Tofnfm srcem naznanjamo vsem sorođnikom,, ntneg in prijateljem pretnSno vest, da ja naJtokrenol)ubljeni, dobri soprog ozir. oče, stari oče, in stric, goapod Francjermantin daacs aapoiHni po Maj nmčni potoni, vaBnal pnvMe« a sr. aakinniaiiH mimo v Csaptdn aaspaL Pogreb ■ranfrtnagi a#ko*nika at vrti v piattUljBk M. apribi ©TST ari popdŽMHz Mtc žalosti tfv. Pttra nasip ftalaN^^ ■■ialnla« —^ a^----a^ ft^P^l^ W VJUttC CaMllTVAB^. BBBj^B^flBK ^EbV^BSbNU^bB ^b^B Sv^B^altv bpV^bW ^r w^B«a» %wai%nHBi W MMim, *» 7L apriU 19lm. ' DmIUmI* B^HnBMUajBBi Isi fiaitflflBV S^ sobe ta Upe kupnje po aajvtf jtti mm cenah tvrdka rraac DtJtac KraaJ. ________________2703 M|M sm trgovino ali kaj IHIIJ podobnega se v are-Uni mesta po dogovoru odda Naslov )ove upe. Sloveaskega Naroda. 4528 M prvih mlinov, samo na vagone, a«all Aftataral it kasrisljtatltJ tetu niia Mayer, Zagret. Oatitllčeu dka 8. 4468 latav »»leti v lističih zajamčeno t\-ifBl sti 130 UstiCev v Skatlji po K SO*— aspoalMa Fidt aUrer, Zagret, Onđali-eta alka 5. 4467 mu, ntiqa mnia f:1^"* /saki množini. Cena no dogovoru. Urtlt Tcreiljc cesta I). tt H I. udstr. Lfatljata. 4547 PifMk ffifi dvt meblovani sobi s U01I1I DLs kuhinjo alt vsaj z deino uporabo kuhinje za takoj. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod .T. I./44f2'. 4492 gospodtnje h kaki boljSi samski osebi. Pismene ponudbe pod .Kabarlca/ IS24« na uprav. Slov. Nar. 4524 IMai kijAnKarAqa iraflja to proda. Oeleda se v nedelio dop. od 10—12 v SloalktvJ aBd 13, u dft-ri*& lett. 4512 flanike čiiti ii Mi U'Arr,' kemično čiSčenje Joslo Betch, Ll«b-ljaaa, Petlftttkl maslp at. 4V Po-irndbslea ieleabvfova «Ilam 4. _______________402^1_______________ tfrtiift mnmr in kopaliSka služki-Sllljlll, Duff nia (maserka) se spreimeio za letoSnjo sezono v ter-matnem kopaliSČu TopHce pri Novem mestu. Ponudbe s prepfsi sprlčeval. katera se ne vrnejo. na ravnateljstvo. 4531 Ripii ni .dr« alniilenili mtn-ili Mct aitnillliT iDMio pbet- ■stiha vsake vrste za koksa, motor ie HilUI in avtomobile. — norlaaeio. SeleaBaigtva alica i. 4273 Miatibllt **" T**" '"^"t^"*^* KtplUljl vdova z enlm velikim otrokom in pobJStvom, h kakemu stare jsemu gospodu, če je tuđi bolan. Razume fino kuhati, izvedena je pa tuđi pri vrtnariji in polju. Ponudbe pod .Otstt41aja/4513* na upr. Si. Naroda. ___________4513 _____________ Baterile in vnialmke vsek vrst zopet v zalogi pri ttnoc Vod, LjuMJinio, Sodn* ulitMi 7. Hišo v Gradcu trinadstropno, novo, Se davka prosto, dobro se obrestujočo, v kateri stanu ie 24 strank, ponujam v zameno za hiSo v Mariboru, Celju ali Ljubljani ali za kako večje gozdno posestvp ali industrijsko podjetle na Slov. stajerskam. Ponudbe pod Vladimir M. 2lionka vL 8« LJttljaaa. 4238 n^lTjon" ■unrntijl nlnViit »lit M %4*m po rmemih cenab. Nfc tt M itfti nia ftiffifJi oA Al. Korsika t Ljubljani, llehrelstva cesta ali Vrtača ster. 1. Unaao tovoU«*** i« 10 tot •■-aloltea salstertlaa Ifaklltatka |KT!illi^itaiTaJ!lbomt1l3 G. Flux Otataska tflea 4, L laastropjt levt. Priporoča inteligentno osobje vsake vrste. Strokovna In kolikor raogoča hitra postreZba. IM* ratno* več dobrih kuharic z* Ljubijano. Zagreb, Slavonija, Sabatka (Srbija) Trst, Gradec Koro&ko Itd; 4-5 sobaric tuđi k neki dami v Zagreb več deklet m^ vse, 2 gospodični k otrokom. staga k nekemn grofu v Radgono, kasirko za fino kavarno itd hotelsko prvo kuharico v neki hote! prvega razreda zm saisono itd. Pripo-roča se natakarice vsake vrste dob« računke, samostojne z dobrimi spriče« vali, zdravega. poitenega • hlapca I konjim z dobrim ptlporočilom od go-J spodarja 15. let v službi. ¥ kralferai tatttoi T St 56. Lase- strižnik Komad 28*— In 34*65 K. takft^att« valtki otaik 1 vee ntfo I00# all- kazalBrespUoao. 349 E. faaa, BUrttor it, 74, Inki kinu za 2rmlje (mali mllni za zđrob) izvr- stnega izdeika se prodajo. Cena po dogovoru. 1SM Jiffl Haatea, Ripte, Stajenta. == ■odani* slMMka ■» p I a & 6 e kosiume, kt>lla9 2652 fflf 11*11* in drueo damsko konfek-111 lOl L cijo. Dtroako oblaka za Hl Ilir dečkeindfcklice.Eofttho-IILULL vte#, športne in modne predmete prlporofta po anaiopnl oonl BLErlitofič-Bucar Ljttljaaa, Stari trg i. Lastaa kila« Ponndlm postarao poste]« tugnb allvovkO 35^ 40*/, 50 0/a Cena liter K 22— 26-— 32 — ruai In droloertco isti °/t ista cena kot pri slivovki, konlatti 40 % liter K 26**, UkorUs pellakoftc vilajerae, vaaltjla liter K 32*- ia ža|o so poIHejo tual vtord. Naročita sprejema Stanko Pećovnlk, Crti«, tMwo*mm TI. Vabilo na rttiiiKidH Posoiilnice v Celju r* z. z n- z. W se vrffl v rntrn+m. 7. zaala Itlt o« S. vri pop. v aaiml dvorani Fot. v Colli SPO RED: 1. Poročuo načelstva o letnem računa 2. Poročilo nadiorstva. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Sprememba pravi). 5. Razni predlogi. K obilni udeleJtol vabi . ______ aTaJototvo Vabilo nU ikii doi ObajM posoJUiice i DtiiIb. kattri se bode vri i I v torek, dne 0. maja 1919 ob 11 ori predpoidne v prostorih Okrajn< posojflnlce v Ormoza, MIVU WMBi 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva o letnem računu 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepaaje o porabi čist dobička. 5. Nadomestna volitev načelstva ii nadzorstva. FiIbonako i Ako bi ob zgoraj do ločeni uri ne priSlo zadostno Stevik za^rufnikov, da bi bil občni zbo skltpčen, se vrši ob 3. pop. isti dar v istih prostorih in po istem dnevnen redu v smislu § 32 pravil drug občn zbor, ki je sklepčen pri vsakem Ste vilu navzočih članov. Fran Pečaver o. strm. in poa. Spela Pečaver roj. Smuk «-4Bss^»| poročcna. |oB^sa»«« Ćermoinjice (Toplice), v aprilu 1919. Božidar Gregorič Gretl Gregorič roj. Wechsler poročcna Zowreb 2L aprila 1919 Dunaj i c 98. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 86. april« 1919. Stran 7. Žluo opno, zidno In stresno opebo (vst v eeHli Taf*tn>, flai mšmmnm Mm »•Plik ■■■ 1 ■bF" Dr. ALOJZU KOBAL -fJi !• ttftril svt)|o plMnM w UsMbbI, MmHmn riki S, | aa^a« akata« t Mrdaikta gata ir. Frascta lUvakasu = I Tvrdka_________ J. Goljevšček &1bM|bbb, afelođrorska Biloa M./I. jMtradf li lfttne tovarne v Trebnjem krasiows đssclcs (parkete) na drobno in idebelo. Pri naročilu večje množine, v celih žel. vozovih, ugođnejše cene. 4382 G. F. Jurasekl ▼gUstvaltc UaTlrfeT ta trmrM i glaebilt ! Ijlljlli. W0lf0ffi Hl 112. Prva lu^oslovanika ipvctjalra tvrtJtta sa v0lai«w»i»J« hi popravila glasali« Što je „Salvator" vinovica? Ve postoji sredstvo koje bi u bezbrojnim slučajevima tako brzo i uspješno djelovalo kao »SALVATOR« vinovica Boli reumatizma, kostiju, sglobova, išijasa, neuralRije itd ublažuje. Boli će dapače posve iz čeznu ti u najkraćem roku budete li bolna mjesta redovito natirali sa »Salvator vinovi-com«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez-svjestJd, zubobolji, vratobclji Itd. neka oomieSa »Salvator vlnovlcu« sa svježom vodom i obloži bolno mjesto. Izčezmitl će boli vrlo brzo. Nakon napornog hoda ili rada, batarite mišice, osvježit će Vam tielo. »Salvatoi vinovica« jest vanredno koristno djelu jace sredstvo za irpiranje ustiju jer osvježuje i razkužuje usta i grlo. 1664 5. Hittetbach, »Salvator" ijetarna i dagnja Zagreb, Jelafićev trg 2 IVAN JAX in sin Dunajska cesta štev. I5t Ljubljana. Si^alsii strofi —— — in rtroii za pletenje. — Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev Iz tovarne v Linča. — Ustanovljena leta 1867. a/GS~ V«mb|* postaj« fcraplatao. *■)■ Plsnlnl strojl JMler' Kolesa '?,°.r Ceniki zastonj in franko. Durkopp, Styria, Waffenrad Gonilni jermeni Pasovt za đi/isaia. - Transportni trakovi impregirano, iz čistih platnenih niti. Podietle za indstr. potrebitine KATTHCR I CO., Gradec (Graz) Z3. Dobavljamo wse tehnične predmete. Izvoznice preskrbimo mi. I f LF )NZ BREZNIK I učii Ij Glasbene Matice* in edini I zap: sež :ii izvedenec dež. sodišča. ^ I njnfla ia BfeMbvi mita ii izu-I ninHifca Uariiln. nininf ii miniiijn. i I (Flnfer.B«satorfer,HitMU.StelzliU!eriM.)| Velikanska zaloga vsch glas-:: bil, muzikalij in stran :: LJUBLJANA, Kongresni trg. St 15. (Haspff>otl numk« c«rfcv«>- Popravila %n U8%mšm*mmtm strofcovnjaifco In c#wo. f1^ Srbrtn, hraste, Bale ^T% ^H oostfMM prav nig|n 4r. Rssc1i*b lwlf. postav. fMiviM ^■BABA* ^H ■ li». Mrik Popnlurtii fem Mi !■ m mat*. ^Mtasai ■ ■ IobM K ^-, vthto K 5-. ^oicIM » lodMao K U--. ■ L^H l^B^BMi ^^ ■ Blb^i^^B Bb^B^B^B^-^B^B^B^B^B^Bl Šb^B^bM ^^^^ B^bH^B^bV •■BBBBB* ^^| ^^^^| BBB^^HBBBJ BBBJB> VBB> ■ V^PB^BBM flj BVVV^H^HH^^Vb^^^B^^BPB^BAB^ B^BB^BB^BI^flj BBBSBBBV ^BPB^BIBBBBB^P BBBSJBJBJ^p ^^^^^B ■ Zalogi » LJBBij—o te okoHco: UJMgB ,pH *bH» Ibbbbj", ■ I ^_ bJbbbIbbb* ■bPbJbI Ipiv______ BK* H ! SUETLA ! latorlf« Igralo«, »UhtrBlBBiMUal proflOBOll, (Izdelek svetovne slovanake tvornice). Oenenlna repneneUnca 2« ea gfM v kraljestvu SHS JANKO POOACAR, ZAGREB, 1882 !ačasno lJvMjMa, Ilirska mUom At. M/l. Prostovoljna dražba. V Cekinovem gradu v Sp, Šiški, CelovSka cesta St. 70. pro-jajalo se bo dne 2 in 3 maja od 9—12 dopoludne in 3—6 pop. razno pohištvo, 1 soba za gospoda, 2 salonski garnituri, nove in stare slike, okvirji, različne antikvitete, 1 „Alfa-separator" 2 kolesi in drugo. ■ Žvepleno kopallite______ i,Lj.\ I 1 fatanBla ki »ritu »sstah ttMmh bno|w. BJ ■ Nov zdravlliščni hotel (svratiste). - Đeklr. mnHillfL ■ H Staroznaao, r«đi«aktlnio idriT|U«e z ž*e»lom (Sctawefcl-Tkei a«) -j- 59> C ^M m j?«To,i protinu, revmatizmu, iSiasu i. t. d. ■ ■I 14ravi|«afs s pitao vs4o irt ooitMiM vvrstm, fjrl«, prsta, ^1 BI i*rtht tolođe« in tr9wmmt\M bolvsatlt. Elektr. nmži, btetae, ^H H •StjikoTO Ušle ia MtaCie kopell. - Oiprf četo leto. — Krasa« •ktlica. H ^| aWđ •»reau. Novi hoteli. Frotaekte fratis. Ziravfl. zdravalk Dr. J. Uckert ^H Javna dražba toplokrvnih plemonsklb kobll iz kobilarne v Račjem bo dne 28. aprila 11. ob 10. uri dopoldne v žrebčarni na Selu pri Ljubljani. Dražbe se smejo udeležiti le priznam rejd iz okr. glavarstev Krško, Novo rnesto in Črnometj. Izkazati se morajo s potrdilom županstva. Oddelek za kmetllstvo deželne vlade v Ljubliani, dne 25. aprila 1919. Načelnik: Prelat Ealaa 1. r. Velika izbora slamnikof # ^ po najniijih cenah. *£* % W ^^ Vzalogi najfinejSi modeli ___________hi yedno noti žalni Klobukl || SBJ" PHporol« «• tvrtka • "SJS. ! Josip Petelinc UttbOm Sv. Pttri nasip ft. 7. I ^BB^B^^^^^^^BBkB^k^Bsaai ^B<^aiB^aa^BB^Bt ^BB^at^aiBaaaiB^BBi aSBBBaa^kBHBVBaT IflB VBsttBBl SBH^BBB^BftflBB^BBBSBBffts) asaflBBavaflBV UlllO, fsiivovko, rumTtd. ^~" nudim po najniljih cenah. mmmmm . KUPUJEM suhe gobe, dobre vreče In želod. M. igA.B^T^ KKANJ. STANOVANJE fi B nagrade dobi, kdor preskrbi družini treh oseb stanovanje z I H dvema ali tremi sobatni. Ako hoče dobi lahko namesto I H denarja tuđi drugo blago, modno, premog, drva. Ponudbe I ■ na WaiiA Raba«, Sp#dii!A ftlika, Poljska bL it 268. I Št 6775 4515 I Razglas. I Leseni most čez Mali Graben na koncu Opekarske ceste pri I mitnici je v nevarnem stanju in potreben obsežnega popravila. Vsled tega bode most od 25. aprila 1919 nadalje za dobo popravljanja za vsak promet popolnoma zaprt, na kar se občin- stvo opozarja. Mestni magistrat ljubljanski. I dne 25. aprila 1919. ________________________________________________________________________■ Hl I Slavonija I stanka h&ne ieHeznlca. | Ogadio lietoialiite. Mineralno i blatno kupalište. RađiMkttrat ttfU iirori. Majstsesilfe B- ječeaje: reanatina, ischtasa. posljedica •d rattlD ©Ujeda, ieatkik btleatl, alab«- krrsasti I opće aUboć«. 3707 Dobra opskrba! - etovin sezona od sribsji *o ruj«. ifig. Dr. Miroslav Kasa! oblastveno poverjeni stavbnl Inlaalis Spcdiaiio m. mm za ketome. mtomto li niie zmftt w Ljubljani, Hiliarjeva ulica it, 7. fsF* livriuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovaraiška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prefzema v stratimo iznfitn ra mm itaiken iiftiirrt« Mi. Tahaltaa amrala. Mstoastvo strank v t»hntiklh zađevak. Z- Promet z Nemško Avstrijo. ^ TncMTti j nraflnB io bnz ijeia, mblitei imat iimSa ii iznzrite, akitiiM U nsoslov. transporte lastna ođprauilnlca v Upnici (Iniol) Adolf Blum ft Popper Internacionalna Spediterja Dunaj (Wien) II., Taborstrasse 22. Lastae biSc v Amresri, Uštek (Češko), Berlinu, Bremena, Budapešti, Reki, Ham-borgo, Londonu, New Yorku, Paso«, Praši, Skalmierzycah, Detinu na Labi, Varšavi. Za vse hiie nasloi za pisma »Adolf Blnm & Popper". .Brzojavke: BlsmoH. Bnojatke; Btamott^ Ljubljanska kreditna banka v Ljubl|am Priiav« na 47» posolilo na državna bone kraliestva SHS. 1*tla3^rt ijsljada htflia■SlfSJTii i« paMTSfflTŽiSn, ttlii ■ Mm6w. *mHW>