Poštnina plačana v gotovini. Izbaja štirinajstdnevno. Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine Last ik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15 (Lovro Pičman). Naročnina znaša: za celo leto .... 50'—Din za pol leta 15'— „ posamezna številka . . 1‘50 „ V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh! Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Leto III. Ljubljana, dne 2. marca 1 034. Štev. 5 Haj pričakujemo od našega obrtniškega pokreta Razvoj človeštva , se razvija z duševno silo miselnosti in osebnimi nagoni za nečem boljšim. V tem igra glavno vlogo razmerje gospodarske sposobnosti in omike narodov. Zelo odločilno vpliva tudi svoboda in blagostanje posameznega naroda. Razne vojne v preteklosti nas uče, da močnejši vedno vlada s silo nad premaganci. Smoter in uspehi takih gospodstev so ostali do danes le začasni. Čas, napredek in želja po osamosvojitvi posameznika, kot posameznih narodov spreminjajo moč in nadoblast enega nad drugim. Ena generacija človeštva ne pomeni več, kot en člen v neskončni verigi povezanosti narodov, ki smo prisiljeni od nadnaravne sile, da živimo skupno na tej zemeljski obli. Razum, delo in denar prerivajo in kosajo ter delajo razrede v narodih. Razne politične skupine si sku-šajo potom svojih programov in idej pridobiti moč in avtoriteto vsaj do meje pravičnosti, katero se pa dostikrat prekorači posebno tedaj, ako nasprotna skupina skuša prvo odriniti, oziroma prikrajšati. Taka trenja poznamo že v stari zgodovini in jih tudi današnji, tako imenovani moderni časi niso prav nič spremenili. Vsaka oblast mora, da ima značaj avtoritete in moči, ker brez tega bi zašli v zmedo in ponižanje iz katere zopet ni drugega izhoda, kot samo sila ponižanih in autoriteta skupnosti, to velja za vsakega posameznika, kot za vse skupaj in za vsako generacijo. Če pogledamo preteklost in upoštevamo garaj omenjeno, vidimo, kako tesno smo povezani z nadnaravno silo v eno celoto. Vendar je pa treba poudariti, da je vsak posameznik le toliko » skupnosti, kolikor za skupnost tudi napravi. Kdor je več, kot obrtnik napravil za skupnost v materijalnem oziru v dobi ročnega dela? Vse. kar ni izšlo iz stvarstva, je po večini napravil obrtnik. Samo poglejmo po mestih, vaseh, po cestah, na morju, kakšna velika dela so napravile obrtniške roke. Zato pa, ko je obrtnik v potu svojega obraza delal od zore do mraka, črpal spretnost svojih rok in razuma, radi njegovega dela in prezaposlenosti mu ni bila dana prilika, da opazuje, kako se poleg njega razvija meha- nizem. Razni stroji kako bruhajo z lahkoto na tisoče kosov na dan, kar pa njegove roke niso zmogle z vso njegovo spretnostjo, temveč le nekaj kosov dnevno. Prišel je čas, ko opravlja isti obrtnik samo še navadno delo posluževalca poleg stroja. Gotove obrti pa celo propadajo. Stroj je kupil kapital, obrtnik je postal njegov sluga. Treba nam je zato reforme in reorganizacije, celokupne solidarnosti ter discipline. Moč obrtniških rok in nacionalna, zdrava, ter čista njegova roka zasluži dobre strehe in zdrave zadostne hrane. Če pa hočemo to doseči, nam je treba svobode in zavednosti ter discipline, da iz-vojujemo, ozir. sc otresemo zmede in ponižanja, ki ga gotovi posamezniki prodajajo za kratke trenutke mehko tapeciranih stolčkov in mastnih delnic pretirano zaščitene tuje industrije. Gospodje, kateri na gornji način prpda ja jo svojo avtoriteto, katero so izvabili iz izmučenih obrtniških glav, so krvni bratje raznih „Staviskih", ki srkajo zadnje kaplje obrtne krvi in jo izkoriščajo z vso svojo brezmejno požrešnostjo in nesramnostjo. Mi hočemo obrtniški parlament za našo Slovenijo pod geslom samostojne obrtne zbornice, v kateri jie smejo imeti podkupljeni delničarji nikakc pravice pritiskati na kljuke, še manj pa. da bi vodili 30 tisoč obrtnikov Dravske banovine po potih ponižanja in narodnih krvosesov. Zahtevamo idejno zvezo vsega obrtništva Jugoslavije, tako kot jo imajo že vse druge gospodarske panoge in politične grupe. Ker se bomo le na ta način v armadi 200 tisoč obrtnikov naše Jugoslavije mogli otresti jarma ponižanih in razžaljenih. Z močnimi medsebojnimi vezmi obrtnega stanu in z idejno mislečo narodno miselnostjo bomo zasedli prostore pravičnih. Dosedanji razvoj človeštva, razvoj tehnike, razvijajoče se industrije ter razne iznajdbe so prisilile obrtništvo, da se prilagodi novemu času. 7mIo pričakujemo revizijo zastarelih razmer, katere bo izvršil tok časa potom nas, če ne pa tudi preko nas. Obrtništvo mora računati z razmerami, sicer ga prehiti čas. Za strmo in ravno streho Pod gorenjim naslovom je v dnevniku ,„Jutro" od dne 29. jan. t. 1. g. ing. Mus Herman v splošnem razložil svoje mnenje z ozirom na moderno naziranje ravne in strme strehe pri sodobnih zgradabh. Ker je pri izvedbi strešnih konstrukcij neposredno zelo prizadeta tesarska obrt, mi bode dovoljeno, da povem tudi jaz svoje mnenje v tozadevnem vsekakor važnem vprašanju, tudi v pogledu narodnega gospodarstva. Ako pogledamo namen, kateremu ima služiti streha, moramo brez dvoma priznati, da ima streha s svojim zaključkom na stavbi, zavarovati njo Pred dežjem, snegom, vetrom in pred spremembo temperature. Zavarovati ima streha končno tudi Pred ognjem od zunaj. Poleg goraj navedenih važ-hm funkcij pa ima še drug zelo praktičen namen. '• J- služi nam za razne shrambe in skladišča, ne Pziraje, da služi često dobro za podstrešne sobe. Ali pa služi odnosno vrši vse te svoje funkcije v Polni meri, kakor je goraj navedeno? Da. Za-Jhoremo reči z vso sigurnostjo. Ako so izpolnjeni Predpogoji, mora streha nuditi vse goraj navedene d°ore strani. ., . Pogoji pa so sledeči: Dobra, namenu odg< jajoča konstrukcija, ognjavaren materijal za k Primerna izolacija za spremembo temperature, J 00 jo svojemu namenu ustrezajoče oddelk im!!!rn°0 t^roh manjvrednih, vendar pa ne p zaY.rfetli*1 predmetov, bodisi pohištva, r: jev itd. pri hišnem gosipodarstvu. šPp „ er Pa le Podstrešje uporabljeno kot si - raznimi odpadki, pa ni kriva strma stre svojimi praktičnimi in cenenimi prostori, temveč lastnik, kateri tak nered dopušča, češ saj v podstrešje ne gre noben tujec gledati, samo, da je v predsobi in sobah lepo. Kakor povsod, bi moral biti tudi v podstrešju red in snaga. Le, ako bi bilo to smetišče, bi se moglo govoriti o nehigieni v podstrešju. Važno, pravijo nekateri arhitekti, je tudi to, da sc doseže „lepotni ideal", jasna, ravna črta z brezstrešno stavbo? Zdi se mi, da bi se dal tukaj pač lahko doseči kompromis, vendar se zna tukaj prej ali slej zgoditi, da kar je moda prinesla, bode tudi moda odnesla. Pripomnim pa, da so arhitekti vseh dob (ne izvzemši sedanje )in vseh kulturnih narodov, obliko strehe uporabljali, kot arhitektonski element, in dosegli so tudi svoje ideale pri teh projektih. Imenujem tukaj samo par velikih mest, kjer strehe posebno markantno v arhitekturi dominirajo, to so Dunaj, Praga, Moskva itd. Ako hočem, da bode streha vršila svoj glavni namen, moramo njeno strmino, ne oziraje se na silhueto, prilagoditi krajevno klimatičnim prilikam. Nemčija, kot alpska država, je imela vedno zelo strmo streho, ki je bila gotovo iz praktično koristnih vidikov krajevno prilagođena. Naši predniki so strmino od nemške precej znižali, vendar pa, ako se to opazuje, so se držali strogo pravila prilagoditve krajevno klimatičnim razmeram. Zelo mar-kantno je to pravilo povdarjeno v alpskem predelu naše ožje domovine: kjer je mnogo padavin so bile strehe strmejše, proti morju, kjer so padavine manjše in vetrovi jačji, so bile strehe položnejše. Tudi materijal za kritje je bil prilagođen gori omenjenim praktičnim činjenicam. Strehe delimo v splošnem z ozirom na zgradbo v tri razrede in sicer: za stanovanjske, javne in javne cerkvene, ter industrijske zgradbe. Za prva dva razreda se uporablja še danes mnogo strmo streho, ne da bi trpela arhitektonska oblika, pri tretjem razredu t. j. pri industrijskih zgradbah se uporablja iz praktično-tehničnih vidikov (velike proste razpetine) položne strehe, često lomljene tkzv. mansardne silhuete. Kjer je moderna tehnika s svojimi vsestranskimi pridobitvami tako v pogledu zboljšanja konstrukcij, kakor tudi v pogledu raznih konservirnih sredstev les mnogo zboljšala, zamore danes moderni arhitekt inženjer, odnosno projektant s pridom poseči tudi po strmejši strehi, katera se da v raznih formah uporabiti. Končno pa igra tukaj važno vlogo cena in izvor materijala. Imejmo tedaj pred očmi, da bodi izvor domač. Bolj domač, kakor naš les ni noben drug materijal ter ima danes tudi izredno nizko ceno- Franjo Ravnikar. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 21 kom. usnjenih suknjičev za mestno poklicno gasilstvo. Pravilno opremljene in kolekovane ponudbe je vložiti pri mestnem gospodarskem uradu do 13. marca 1934 opoldne, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije glede kakovosti usnja, kroja itd. — V Ljubljani, dne 24. februarja 1934. Knjigovodstvo in halbnlacija Ni malo naših tovarišev - mojstrov, ki so imeli veliko škodo, ker niso poznali kalkulacije. Zlasti v sedanjem času, ko se je tudi podeželski, kakor mestni obrtnik seznanil z vsemi mnogimi pravili in predpisi pri prevzemu večjih del, je nujno potrebno, da vsak dobro pozna kalkulacijo. Velika večina obrtnikov pa tega ne zna, ne vedo, da je nujno potrebno o vsaki stvari točen račun. Mojster mora imeti popolnoma točen pregled o svojem obratu. Poznati mora nove poti in možnosti za izboljšanje delovnih metod, skratka, strmeti mora za racionalizacijo. Seveda je racionalizacija pri obrtniških obratih zelo omejena. Toda gotovo bi s temeljitim razmotrivanjem vsak našel stvari, ki se dajo brez velikih stroškov izboljšati. Podlago in izvor takim razmotrivanjem pa tvori prav kalkulacija in z njo knjigovodstvo. Marsikak obrtnik bi si uredil knjigovodstvo, saj je bil pri tečaju, ali se je naučil voditi knjige po strokovni literaturi. Boji se pa vsak stroškov za nabavo knjig. V resnici ti stroški niso majhni. Če računamo, da se rabi za enostavno knjigovodstvo tri knjige, že predstavlja ta izdatek okrog 200 Din, in vsak pravi: „Za tako obrt, kot je moja, se pa res ne izplača toliko založiti! Oglejmo si podrobno, kako bi se temu izognili! Kot rečeno, rabimo pri enostavnem knjigodvodstvu tri knjige. Najvažnejša je glavna knjiga, ki v najenostavnejši obliki izgleda takole (primer (t.) Tiskovina je razdeljena v 5 oddelkov. V prva dva oddelka vpišete mesec in dan, v tretji oddelek vpišete poslovni dogodek s par besedami, n. pr. t par novih čevljev, za popravilo voza itd. Četrti oddelek ali prva denarna kolona služi za vpis Vašega dobroimetja. to se pravi, da vpišete, koliko dinarjev Vam Vaša stranka dolguje za izvršeno delo. V peti oddelek (druga denarna kolona) jm vpišete, ko- Račun Ivan Kapus, posestnik, Kranj. Koncem liko Vam je dolžnik plačal za izvršeno delo. Na vsakega letu se račun zaključi in izračuna sal- vrhu pole je pa vpisan lastnik računa, n. pr. do, kakor Vam kaže primer: Račun Ivan Kapus, posestnik, Kranj. L.1933 januar 7. za popravilo voza 82 — septem. 6. za 2 novi sekiri 40 — oktober 20. za 1 nov voziček 500 — 20. za na račun v gotovini 100 — novem. 2. za 200 kg krompirja 200 — decem. 12. za 1 novo lopato 20 — n 31. za saldo 342 — L. 1934 642 — 642 — januar 1. za saldo 342 — 1 Tako si napravite račune za vse Vaše odjemalce. Če imate na primer 120 večjih in manjših odjemalcev, si napišite na polo papirja vse odjemalce po abecednem redu, in to polo prilepite na prvo stran glavne knjige. To Vam služi potem, kot kazalo-indeks. Taka glavna knjiga, močno vezana in vsebujoča 100 listov, stane 80 Din. Lahko pa si pomagate na ta način, da kupite navadne, nečrtane pole pisarniškega pa- pirja, in jih zložite skupaj v platnice iz kartona. Potrebne črte potegnete sami. Druga bistveno važna knjiga je blagajniška. Najenostavnejše je, če je .razdeljena tako, kot glavna knjiga. Vpisuje se vanjo vse dohodke in izdatke v gotovini. Sledi primer, kako naj se to knjigo vodi in koncem meseca zaključi. Januar 1934 1. za gotovino 793 50 2 za plačilo E. Maček, Kranj 12 — 7. za plačilo davčni upravi, Kranj .... 315 — 22. za plačilo I. Stare, Škofja Loka . . 1105 25 22. za plačilo raznih izdatkov 6 — 29 za plačilo F. Vrabec, Kranj 600 — 31. za saldo (gotovina koncem meseca) . 989 75 1910 75 1910 75 Feb r u a r 1934 1. za gotovino. 989 75 Tretja knjiga je inventurna knjiga. Služi za Vam da točen pregled o Vašem premoženjskem sestavo inventure, kar se dela običajno vsakega stanju. Sestavi se takole: pol leta. Točno in vestno sestavljena inventura Inventura sestavljena dne 1. januarja 1934. I. AKTIVA. A. Nepremičnine: % 1. Hiša, enostan. z vrtom 900 m’, pare. št. 91 .... 70.000 — 2. Travnik 5200 m2 pare. št 317/1 10.400 — 3. Stavbna parceia 320 m2 pare. 702/2 B. Premičnine: 16 060 96.400 1. Gotovina 2. Zaloga blaga: 793 50 500 kg okroglega železa a 4'50 . . 2.250 — 30 kg orodnega jekla h. 1 — 210 — 9 575 razno (navesti je treba podrobno) 3. Zaloga izdelkov : 7.115 5 plugov k 400 — 2.000 — 1 voz . 950 — 88 kg sekir k 20 — 4. Stroji in orodje : 1.760 5.000 — 4.710 — 1 vrtalni stroj . 1 stružnica 6.S00 — 1 elektromotor 2 KS 2.700 — razno orodje (podrobno navesti) . 10.100 — 24.300 — 5. Dolžniki (podrobno navesti) . . . 6.205 — 6. Vrednostni papirji 320 9. Menica (rimesa) A. Vovk, Kranj 2.305 - 144.608 50 11. PASIVA. 1. U p n i k i: 13.521 Zanatska banka, pod ruž. Ljubljana — Peter Vojvoda, stavbenik, Ljubljana 11 000 — 1 24 531 - Rekapitulacija : 1\ Aktiva Din 144.608'50 Pasiva „ 25.521*— Cisto premoženje Din 120.087'50 Kranj, 1. januarja 1934. Podpis. Ko delate inventuro prvikrat, Vam da v resnici precej dela, ker morate pisati prav vse orodje, blago in stroje in jih tudi primerno in kolikor mogoče pravilno oceniti. Potem pa se delo zelo poenostavi. Vpisati morate nanovo samo stvari, ki ste jih med tem časom prodali. Vendar pa moramo paziti na to, da se cene in gospodarske razmere spreminjajo, če je bila Vaša hiša vredna 1. 1952. Din ZaotHr—, pa ste jo med tem popravili, se je njena vrednost povečala in morate to upoštevati. Inventura sestavljena dne 1. julija 1934. I. AKTIVA: A. Nepremičnine (glej invent. 96.400 1. jan. 1934) — B Premičnine: 1. Gotovina 2. Zaloga blaga: 1.211 — po inv. 1. jan. 1934 ... 9.575 — porabljeui materjal (nav. podr.) 3 Zaloga izdelkov: 1509 — 8.068 — 1 voz 950 4. Stroji in orodje: po inv. 1. jan 1934 24.300 ... 1 brzovrtalni stroj in transmis. 5.200 odpis radi padca cen 6°/o ■ (to ni amortizacija) 1.475 — 28.025 — Za sestavljanje inventur ni potrebno, da imate prav posebno knjigo, ampak si pomagate s polami, katere spravljate v mapo. bilanca, o kateri se dostikrat sliši in čita je postopek podoben sestavi inventure, toda za obrtnika, zlasti onega, ki dela z majhnim obratom, ni prikladna, ker zahteva dosti dela in veliko točnosti pri vodenju knjig. V večini priročnih knjig se priporoča, kot neobhodno potrebna prozvodna in blagovna knjiga. Vendar je pa ta potrebna le onim obrtnikom, ki imajo večjo zalogo in večji obrat, pa tudi več časa za vodenje knjig. Pri nekaterih obrtih pa se brez te knjige težko shaja. Taki obrti bi bili: ključavničarski, inštalaterski itd., torej predvsem oni, kjer dobimo dosti najrazličnejših predmetov. O tem pa se bomo podrobneje seznanili pozneje. Pri večini obrtov je zelo potreben tudi dnevnik. To je posebna knjiga, knjižica ali zvezek, kamor se vpisujejo vsi dogodki tekom dneva. Primer: Jan. 5. Ivan Zalokar, Lesce popravilo štedilnika Porabljeni materjal: 5 kg litega železa 30X30X3 7 kg pločevine 1 mm Mezda: 1 pomočnik 4 ure 1 vajenec 7 ur To vpiše pomočnik, ki je delo izvršil ali pa mojster sam. Navede samo porabljeni materijal in število ur. Zvečer pa potem mojster izračuna, koliko ga stanejo surovine, režijski stroški in drugo ter vpiše v glavno knjigo. Pri vseh obrtih to ni potrebno, zlasti pri manjših ne tako na primer, bo krojač izvršeno naročilo takoj vpisal v knjige, dočim kovač tega ne bo storil, ker bi tako preveč zamazal knjige. Različne velikosti in vrste delavnic zahtevajo razno knjigovodstvo. Navedeni primer je veljaven za manjše obrtnike. Na podlagi knjig je šele omogočena dobra kalkulacija, o čemer se bomo pomenili prihodnjič. Prvi poziv napredno mislečim obrtnikom! Ko smo o božičnih in novoletnih praznikih sedeli pri pečeh, smo dobili razno časopisje, iz katerega smo imeli najlepša priliko upogleda v ljudsko nezadovoljnost ob prehodu v Novo leto. ■jeli naš s torijknoitvlsj leniatexniatxcn.iatxnenen Za zopetne praznike Sv. Treh kraljev smo sprejeli naš strokovni list „Obrtnik'* ter iz istega zopet čitamo samo nezadovoljstvo iz vrst obrtništva, katero je treba začeti razmišljati in v novem letu položaj nezadovoljenega obrtnika vsestransko izboljšati. Posebno debelo sem si podčrtal članke tovarišev gg. Karola Vilarja iz Logatca in Ante Suntajsa iz Trbovelj, radi tega, ker sem iz njih sprevidel, da sta oba prava zagovornika Obrtno gospodarskega zadružništva, ter hočem z apelom na oba, ter vse napredno misleče obrtnike podati tukaj svoj poziv, na delo za tem koristmim ciljem. • se!ri s' Podčrtal članek g. Frana Igliča iz Ljubljane, kateremu se samo čudim, da v svoji vsebini o zadrugarstvu ničesar ne omenja, ko se položaj krojaške stroke tako krasno opisuje. Vendar pa pričakujem, da g. Iglič, kot tak stoji z nami v vrstar borcev za Obrtno gospodarsko zadružništvo, brez katerega posebno krojaška in čev-Ijaiska stroka nima nadalnjega obstoja. Na par mestih sem naletel v vsebini raznih člankov na konfekcijske industrijske tvrdke Bata in Tivar, kateri vedno bolj in bolj ogrožata eksi-steno^ oblačilne stroke, ter mnogo obrtnikov v strahu pred njimi trepeče, ker vidijo kako gredo naglo radi istih v propast. V dolžnost si smatram, da brez vsake izgube časa nastopimo zoper krvice, ki se nam godijo, pač pa hočemo preje nekoliko pogledati zakaj se je nam treba teh industrijskih konfekcij v resnici bati, in ali bi tudi mi ne bili zmožni tega, kar so nožni oni. Ker se z vprašanjem obrtno gospodarskega idrugarstva bavim že dalje časa, sem stopil v ik z uglednimi obrtniki iz Varaždina od katerih lam radi konfekcijske tovarne Tivar najboljše idatke. Zanimal sem se enako tudi za tvrdko ata in več drugih sličnih tvrdk, ter sem se pre-'ičal, da posameznih ni zmožen konkurenčno zo-:r take tvrdke nastopiti brez zadrugarstva. Tvrdki Tivar ni zadosti, da bi kot druge fir-e svoje surovine nabavljala na debelo in po nai-žiih cenah, pač pa si žtofe in druge potrebščine d sama izdela. Pri tem mi dovolite, da Vam nenim o razvitju zadrugarstva na Angleškem. Ko so v začetku osemnajstega stoletja na ngleškem dobili zakonito podlago in jim je dr-iva nudila vsestransko pomoč pri ustanovah ilošno gospodarskih zadrug, se je posebno kro-ška stroka jako močno zavzela, ter si ustano-la več’ takih nabavljalnih, produktivnih in kre-tnih zadrug, iz katerih so nastala danes največja tekstilna podjetja najboljših angleških stotov, ki so danes svetovno znani. Krojači, kateri so se tedaj združili ter skupno nabavljali njih surovine, so na ta način dobili najnižje cene, ker so kupovali v velikih količinah prav od producenta in brez vsakega trgovske izkoriščanja, ter so dobiček, katerega bi imel trgovec, imeli oni sami. Tako je njih zadrugarstvo narastlo, da so začeli sami izdelovati tudi blago (stote in pribor), kar je bilo posledica, da so postali poprej mali mojstri, po nekaj letih ugledni in največja krojaška podjetja, a danes njih potomci lastniki velikih angleških tektiluih tovarn. Mi pa dobivamo od njih najboljše kvalitete angleškega blaga, katero bi bilo poceni, če bi ne šlo skozi pet in tudi do deset trgovskih rok, katere iščejo dobička vse poprej, ko pride v roke krojaču, a od krojača bi se najrajši zahtevalo, da bi delal zastonj, sicer pride obleka predraga, in stranka kupi radi tega konfekcijo. Ni še minul mesec dni, ko se je zglasil v moji delavnici neki potujoč trgovec s štofi, ter bil strašno užaljen, ker ga je naznanil neki trgovec, ter so ga orožniki aretirali. Dotični se je orožnikom legitimiral z trgovsko legitimacijo izdano od ministrstva, na podlagi česar se ga je izpustilo, ter je legitimacijo pokazal tudi meni, ter bil nemalo hud na dotičnega trgovca, ki ga je naznanil in mi je povedal tudi ime. Delal sem ravno obleko iz Stota, kupljenega pri dotičnem trgovcu, ter sem na lepo diplomatski način izrabil to ugodno priliko. V svoji jezi mi je dotični potnik pokazal račune od kupljenega blaga, ter dokazal, kako z malim dobičkom da dela, in z kakim delajo oni, ki iste naznanjajo. Blago, katerega sem imel ravno v delu je stalo Din 90, mi je pokazal račun od jednake kvalitete in je plačal on po Din 38 ter ga je prodajal za Din 50 m ali za celo obleko Din 150. Blago je bilo kupljeno pri splošno znani tekstilni industriji v Jugoslaviji, ter je izjavil, da je kupljeno po njegovi uvidevnosti oboje pri isti tvrdki. Imel je tudi blago jednake kvalitete, kakor vidimo po največ izdelani konfekcijskih oblek po trgovskih izložbah, in je stalo njega Din 18, prodajal je pa po Din 25 ali Din 75 za celo obleko, a pribor Din 60 za celo obleko. Take konfekcijske obleke vidimo v izložbah po največ z cenami 300 do 320 Din, pri čemur pa moramo računati, da se delo niti od daleč ne sme prišteti ročnemu ali po meri od mojstra. Računajte sami in uvideli bodete, da potom nabavljalnega zadrugarstva se nam nudi prilika za nakup blaga namesto 90 Din okoli 45 Din jednake kvalitete, pribor namesto 100—120 Din okoli 60—70 Din in mali podeželski obrtnik je zmožen na trg postaviti obleko za 300 do 320 Din kakor vsa industrijska konkurenca. Dočim nam danes iste obleke pod Din 400—425 ni mogoče izdelati zato, ker je pri blagu poprej ko nam pride v roke zaslužil trgovec drugo razliko, kar bi v slučaju skupnega nakupovanja potom zadrug odpadlo v korist obrtnika. Dokler bodemo čakali, da nam nabavlja naše surovine trgovstvo potom več rok, ter se z tako trgovino okoriščuje trgovstvo na škodo malega obrtnika, ni govora o izboljšanju posebno obupnega stanja obrtnika iz oblačilne stroke, dočim ne gre tudi drugim strankam mnogo boljše. Napredni obrtnik mora videti svojo rešitev samo v pravem obrtnem zadrugarstvu, da iščemo možnost nakupovati vse potrebščine, kolikor mogoče ravnim potom in brez vseh ovinkov naravnost od producenta, ter tako spravimo naše izdelke našim strankam po cenah, kakor dela to konfekcijska konkurenca, kajti le na ta način nam je dana možnost obdržati svoje stranke, katere že danes kupujejo svoje stvari v trgovinah, zato ker je ceneje, vzlic temu, da je v resnici napram našim mnogo predrago. Vsa konfekcijska podjetja se zavedajo tega, da je nakup v večjh količinah njih sredstvo, da so napram nam konkurenčno zmožni, ker nakupujejo vsi in brez verige trgovstva naravnost od producenta po najnižjih cenah, mnogi si izdelujejo pa celo sami usnje, štofe, pribore in druge potrebščine, tako. da imajo blago v rokah še ceneje, to pa zato, ker so financijelno močni. Takim podjetjem dela kapital ter se iz samega dobička več braniti ne morejo vzlic najhujši krizi, dočim obrtni stan obupno propada. Ce iz naših vrst, malega človeka, zoper taka podjetja kot posameznik kdo nastopi, se pravi to podpisati svojo smrtno obsodbo, pač pa gre to edino združeno v pravem obrtno gospodarskem zadrugarstvu, ter sem se to pot odločil, da pozovem vse na delo, katerega začnimo takoj. Pri nas je delo za ustanovo zadružništva za oeli srez že v takem teku, da imamo v tem pogledu tudi izkušnje, ter hočemo radi tega vse svoje sile večkrat pomnožiti k uspehu. Radi tega prosim vse one, ki vidijo svojo rešitev edino potom skupnega nabavljanja blaga ravnim potom in tako ceneje, da se v našem listu zglasijo, posebno pa prosim vse predsednike podružnic D. J. O., da zastavijo vse svoje sile, da nemudoma skličejo v svojih krajih zborovanja v to svrho, in ustanovimo tako nabavljalno zadrugo za celo banovino, katera naj ima v vsakem več-lem kraju svoje podružnice, in velik del skrbi za nas nevzdržni obstoj imamo najlepše rešen. , te,i Priliki zbujam tudi vse naše načelnike obrtmh združenj, da se za člen 2. točka 9. pravil zaruzenja obrtnikov najbolje zavzamejo, ter nam o tej važni ustanovi pomagate, dokler naše delo ni ugodno dovršeno. Jednako prosim naše centralno vodstvo D. J. O. v Ljubljani, da se z največjo vnemo vržemo na to delo, ker od samega pisarenja se bomo vsi skoraj naveličali, ker nam vse to nič ne pomaga, vendar nam je pa potom takega društva kar je naše, to najlažje doseči. Ob tej priliki opozarjam vsi čitatelje, da imamo v oblačilni stroki obrtnike, ki po cele mesece nimajo niti jedne obleke in niti jeden par čevljev naročil, česar si gotovo mnogi izmed čitateljev ne bodo mogli pravilno tolmačiti, ker to tolmači le oni najlažje, ki to sam občuti. Naša dolžnost pa je, da delamo vsi za enega, ali eden za vse v naših velepomembnih organizacijah, saj nam drugače več ni pomoči. Da si drznem v tem članku pozivati na delo vse napredne tovariše, mi naj nihče ne zameri, pač pa pričakujem prihodnjo številko našega strokovnega lista „Obrtnik" z nebroj odgovori na moj članek, ter upam, da se nam javi nebroj borcev, ki se bodo javil1, da pomagajo pri tem delu, ter istočasno prinašam vzorec pravil za tako „Obrtno gospodarsko zadrugarstvo" katera hočemo vizeti v pretres tako, da bodo ustrezala zahtevam ms-lega človeka — obrtnika. Živeli naši borci,, katere poznamo prave za zaščititi interes našega stanu, ter pridite neustrašeno pomagati, brez razlike če še mogoče sami ne občutite biča, kateri tepe velikanske mase obrtništva danes, sicer pride tudi čas na vas. če v pravem času ne zgrabimo rešilno sredstvo „zadrugarstvo. Kac Josip, Dravograd. Op. ur.: Pravila so vsakomur na razpolago v uredništvu. Tovariši, prispevajte v tiskovni sklati lista »OBRTNIK«, ker se list izdržuje izključno samo z naročnino in prostovoljnimi prispevki. — Da poživimo podrobno delo, je uprava lista izdtjla lične bloke po 50 listov a 1 Din, po katerih pridno segajte in jih naročite direktno pri upravi. S prihodnjo številko pričnemo objavljati imena onih, ki bodo darovali za tiskovni sklad, če tudi manjše zneske. Prosimo tozadevnega odziva in naročila blokov, kajti če bomo vsi pobirali od dinarja do dinarja, bo uspeh siguren. Pomagajmo si sami, ker nam nihče drugi pomagal ne bo. Zborovanje združenja čevljarjev v Tržiču V nedeljo, dne 21. januarja sc je vršil občni zbor gorenjega združenja v Zadružnem domu. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Praprotnik, ki je pozdravil predvsem zastopnika O. O. g. Igliča in zastopnika akcijskega odbora za boj proti Bati g. Kristana, oba iz Ljubljane in ostalo članstvo. Predsednik je podal obširno poročilo ter ugotovil, da ima v Tržiču samo 10 čevljarjev delo, vsi drugi so brez posla ter je tudi položaj tržiških čevljarjev silno težak. Poročal je, da namerava Bata odpreti svojo trgovino in po-pravljainico tudi v Tržiču. Združenje je zaprosilo srezko načelstvo v Kranju, da Bati ne dovoli odpreti trgovine in popravljalnice v Tržiču, ko so že itak vsi čevljarji brez dela. Obljuba je dana. Tudi glede šušmarjev je odbor storil vse in prijavil vsakega* posameznika, rezultat je bil, da je več prijavljenih šušmarjev vzelo obrtni list in plačalo korporacijsko pristojbino, vendar pa še ni iztrebljeno. Predsedujoči se je spomnil tudi umrlih članov, katerih spomin so vsi navzoči počastili. Nato je podal še tajniško poročilo s pripombo, da vsled gmotnih razmer, vrši predsedniške in tajniške posle sam. Zapisnik je bil soglasno odobren. Blagajnik g. Kralj je podal blagajniško poročilo, ter mu je bila predlagana pohvala. Predsednik je prečita! proračun za 1. 1934. Članarina znaša Din 20’— in ne Din 40-— za člana, kakor je poročal g. Iglič. Nato je povzel besedo g. Iglič, ki je govoril o gospodarskem položaju in konkurenci tovarniških izdelkov. Bavil se jo z vprašanjem Bate in Tivarja. Dotaknil se je tudi davčnega vprašanja. Proti koncu pa je omenil; ne vem, ali nimate v vašem proračunu vnešenega prispevka za okrožni odbor, ki znaša Din I5‘— od člana, ali pa sem jaz preslišal. Nadalje je poročal o delovanju O. O. in pozval združenje, da plača svoj prispevek. Izjavil pa je g. Iglič, da bodo našli v O. O. najširšo zaščito in naklonjenost. Pozival je zborovalce, da imajo edino obrtniško glasilo „Obrtni Vestnik", ter da je njih dolžnost, da ga podpirajo in pridno čitajo. Predsednik je povedal g. Igliču, da Združenje nikakor ne more plačati prispevka O. ()., ker znaša' članarina za člana le 20'— Din, in bi potem združenju ostalo samo 3'— Din od člana. S tem združenje ne more kriti svojih stroškov, na kakšno povišanje članarine pa v sedanjem položaju ni niti misliti, ker še teh prispevkov članstvo ne bo plačalo. Saj je marljivi predsednik že itak prevzel tajniške posle, da je združenju skrčil stroške. Zato je prosil g. predsednik g. Igliča, da naj O. O. ta prispevek črta ali pa ga odgodi za boljše čase. Neki član je predlagal, da naj si O. O. išče prispevek pri Bati in pri ostalih državnih ustanovah, ki se bavijo s čevljarsko obrtjo. Nato je povzel besedo zastopnik Akc. odbora za boj proti Bati, čevljarski mojster gospod Kristan, ki je v svojem govoru temeljito raztolmačil propast domačih čevljarjev in čevljarske industrije ter je ugotovil, da se nahaja v Jugoslaviji preko 300.000 čevljarskih mojstrov, pomočnikov in njih svojcev, v skrajno obupnem položaju, predvsem radi inozemske konkurence Bata. Danes, ko smo jugoslovanski čevljarji že popolnoma propadli, pa se nam s strani zbornice očita, odnosno od strani nekega zborničnega zastopnika, da smo sami krivi temu obupnemu položaju, ker se nismo brigali takrat, ko je bil Bata pred beograjskimi vrati. Tovariši! ali se nismo borili skozi celo dobo osmih let, odkar Bata producira v Jugoslaviji. Borili smo že proti uvozu njenih izdelkov v Jugoslavijo, borili smo se proti izdaji dovoljenja Bati za graditev tovarne, baš takrat, ko smo se mi borili proti uvozu in graditvi Batine Tovarne, je on dobil dovoljenje, zgraditi tovarno in obratovati na jugoslovanskem ozemlju. V tem času, ko smo se jugoslovanski čevljarji najbolj borili proti njemu, je on dobil dovoljenje za odpiranje popravlja!nic, in s tem odjeda nam poštenim domačim čevljarjem zadnji že itak skromni košček kruha. Tovariši! Vsa jugoslovanska javnost je vedela, kakor tudi vse obrtne oblasti in vsi merodajni činitelji, kako se borimo proti inozemcu. Zakaj nas niso potem zaščitili? Zato energično zavračamo te očitke na vse one, ki so dolžni nas ščititi pred inozemcem, in ki so odgovorni danes za bedo in trpljenje, katero uživamo jugoslovanski čevljarji in naše družine, na lastni zemlji, po krivdi Batine konkurence. (Burno odobravanje.) Nato je g. Kristan zborovalcem pojasnil o pomenu začete akcije in dosedanjem delovanju tega odbora in pozival vse na složen nastop. Ker pa je g. Iglič malo preveč pohvalno pozdravljal obvezno obrtniško starostno zavarovanje ter pozival združenje k dolžnosti O. O. in priporočal edino eno obrtniško glasilo „Obrtni Vestnik", zato se je tudi naš tovariš dotaknil teh vprašanj, za kar prvotno ni imel namena. Izjavil je: Tovariši! Obvezno obrtniško starostno zavarovanje je danes težko vprašanje. Na eni strani pozdravljam to zavarovanje, ker bi tudi sam rad videl, da bi na starost, ko ne bom mogel več delati, dobil kakšno podporo, in vem, da si želite to tudi Vi. Na drugi strani pa tega obveznega zavarovanja ne odobravam, ker se uveljavlja v baš najbolj kritičnem stanju. Zaslužka nimamo niti za vsakdanjo preživljanje naših družin. Danes nas rubi davčna uprava. Okrožni odbori rubijo naše združbe za prispevke, združbe nas, potem nas bo pa še blagajna obrtniškega obveznega zavarovanja. Prav vsled teh razlogov ne morem odobravati obrtniškega obveznega zavarovanja. Najpreje naj se nam da eksistenca, potem šele obvezno obrtniško zavarovanje. (Splošno odobravanje.) Kar se pa tiče okrožnih odborov, jili ne odobravam, ker je to samo en aparat več, skozi katerega naj gredo naše stvari na višja merodajna mesta ter se tako stvar še bolj zavleče, obenem so pa tudi naša bremena večja, ker mora obrtništvo plačevati Okrožne odbore. Združbam naj se vrne prejšnja oblast, potem pa okrožnih odborov sploh ne potrebujemo. Ker pa je g. Iglič pozabil povedati, da izhaja še eno obrtniško glasilo, to je „Obrtnik", katerega izdaja poverjeništvo, in je glasilo stanovskega društva Jugoslovanskih obrtnikov, je tovariš Kristan priporočal, da naj čitajo oba lista, in bodo tako prišli do prepričanja, da je „Obrtnik" pravi stanovski list. Nato je g. Iglič odgovarjal na zadnja izvajanja g. Kristana, kar pa pri zborovalcih ni naletelo na odobravanje. G. predsednik je prosil oba zastopnika, da naj odnehata, in da se vrši občni zbor naprej ter dal v odobritev proračun, ki je bil soglasno sprejet. Govorila sta še vodja meščanske šole g. Lajovic in upravitelj Obrtno - nadaljevalne šole ter želela skupščini obilo uspeha, nakar je gospod predsednik zaključil občni zbor. Poročilo o skupščini Združenja obrtnikov v Krškem, ki se je vršila pred kratkim Po temeljnih poročilih članov uprave o delovanju Združenja v prvem poslovnem letu se je razvila živahna debata o vprašanju okrožnih odborov. Najpreje je k tej točki podal poročilo zastopnik Zbornice za TOI g. Rebek, ki je izvajal: Prejšnje zadruge so imele svojo višjo instanco — Zvezo obrtnih zadrug, — novi obrtni zakon pa ne predvideva takih zvez, pač pa namestu teh obvezne okrožne odbore. Ker še združbe niso urejene je smatrala zbornica za potrebno poslužiti se ministrske odredbe ter je postavila okrožne odbore, jim imenovala uprave ter določila delokrog. Združenja so dolžna pristopiti k okrožnim odborom ter plačevati doklade. Bizjak: Slišali smo poročilo o O. O., zato smatram za potrebno bolj podrobno poseči v to vprašanje, ki se tiče predvsem nas obrtnikov in združenj. O. Z. S 392. pravi: Združbe rokodelcev ustanove okrožne odbore itd., torej mi obrtniki bi imeli po zakonu pravico potom svojih združenj ustanoviti te odbore, nikjer pa zakon ne pravi, da jih moramo ustanoviti in nositi zanje bremena. Ce bi jih ustanavljali mi, bi jih ustanovili tudi bolj prikladno, da ne bi bilo takih stroškov, tako, da bi si ustanovili svoja združenja in jih postavili v Zasavju, v Krškem ali Brežicah, kar nam zakon dovoljuje. Uprava združenja se je zavedala tega položaja ter skušala najti izhod. Imeli smo 25. junija lansko leto o tem vprašanju širšo sejo, na katero smo povabili tudi tovariška združenja iz okolice ter smo po daljši debati sklenili protest radi neupoštevanja obrtnih združenj po zakonskem določilu ter ta protest odposlali zbornici in ministrstvu. Prosim predsednika, da da ta protest v debato ter potrditev skupščini. Rebek: To ni na dnevnem redu, ne spada sem. Bizjak: O. O. že tudi terja od nas prispevek za leto 1933 v znesku Din 4.815 eksekutivnim potom preko sre-skega načelstva v Krškem, ne da bi združenju predložil za to terjatev merodajen sklep po odobrenih pravilih O. O. Malovič (predsednik O. O.): Zavračam to trditev. Bizjak: O. Malovič predsednik O. O. naslanja svojo terjatev na ustanovno skupščino, g. Vodopivec, Vi ste bili na tej skupščini, kako se je sklenilo? G. Vodopivec (predsednik Združenja): Bil sem lansko leto na ust. skupščini v Novem mestu, g. Malovič je čital en dopis od zbornice in med tem omenil, da naj bi prispevek znašal Din 15 za člana Združenja. Navzoči 'delegati so vsi protestirali, sklepalo ali sklenilo se pa ni ničesar. Malovič: Ker se je nekaterim delegatom mudilo na vlak in avtobuse, niso bili do konca na skupščini, da bi slišali sklep. Vodopivec: Bil sem do zaključka, imel sem svoj voz in vem, da se ni sklenilo ničesar. Prah (predsednik združenja čevljarjev v Kostanjevici): Bil sem na tisti skupščini kakor g. Vodopivec do zaključka, pa vem, da se o prispevkih ni ničesar sklepalo, še manj pa sklenilo. Malovič (ogorčeno): Vas bom klical na sodišče zato. Rebek: Malovič ne razburjajte se! Prah: Lahko tožite, jaz vem,‘da je tako, kot sem povedal. Bizjak: Ko je Združenje prejelo terjatev, se je obrnilo za informacije na sosednja združenja o obveznosti tega plačila. Odgovori so bili kakor slišite tukaj. Nato je prejelo združenje okrožnico Kr. banske uprave v Ljubljani, ki pravi: Združenja so dolžna plačati doklade, ki jih je določila uprava. Ponovno smo se obrnili na tovariška združenja, ako jim je kaj znano o sklepu uprave. Odgovor je bil kakor prej. 'Pogledali smo v pravila O. O. čl. 21. im 22., ki točno določata, kaj spada pod upravo, zahtevali smo tudi pismeno od predsednika g. Maloviča prepis dotičnega sklepa uprave in nam je odgovoril, da ne ve, kaj hočemo. Vsled tega smatra uprava združenja tirjani znesek neobvezen in protizakonit. Vprašam g. Rebeka, podpredsednika Zbornice, kdo ima prav? Rebek: Jaz ne morem sedaj tukaj razsojati, kdo ima prav, ako smatra združenje, da se mu godi krivica, naj se pritoži na Zbornico. V debato je poseglo s protesti več članov. Zupančič je predlagal, da se za leto 1933. ne plača nič, ker ni obvezno. Za leto 1934. naj najprej pravilno sklene O. O. Arh: Ker se ne moremo rešiti tega vprašanja, predlagam, da plačamo Din 500, — Zupančič: Protestiram, imamo veliko revežev obrt-mkov, pa jim združenje ne more dati „kovača". Ako bi imeli O. O. v Krškem ali Brežicah, bi tudi ta prispevek ne bil tako visok. Prosim predsednika, da da moj predlog na glasovanje. Vodopivec: Dajem piedlog g. Zupančiča na glasovanje, kdor je za predlog, naj vzdigne roko. Absolutna večina proti le eden. Malovič: Protestiram, se bom pritožil na zbornico. Nato je predsednik prečrtal proračun, ki je bil sprejet brez ugovora, za kritje primanjkljaja se je vršila ostra debata proti uvedbi letnega članskega prispevka, ter je bil končno predlog za Din 15 za kritje primanjkljaja z malo glasovi sprejet, ker se je večina utrudila, ni glasovala ne za, ne proti. Volitev delegatov za skupščino Okrožnih odborov se na željo g. Rebeka ni dalo v debato. O moj-.sterskem zavarovanju in drugem prihodnjič. Poročevalec. Z Iga — resnici na ljubo „Slovenski Narod" z dne 19. febr. št. 40 prinaša pod „Obrtniki so zborovali", da so sklicali tamošnji obrtniki zborovanje za nedeljo 18. febr. ter da je bila udeležba okoli 60 poslušalcev, kar pa ne odgovarja resnici. Na Igu imamo že obstoječe Društvo jugoslovanskih obrtnikov, ki smo ga ustanovili lansko leto, a ker le par obrtnikom ni bilo všeč. je eden agilni izmed njih sklical to zborovanje, a to brez vednosti društva in njega odbora, „zaka) to, mi že vemo." Ker se je to vršilo ob 8. uri in prav ob isti uri in na istem mestu, kjer je bilo javljeno na javnem prostoru tudi vpisovanje umetnega gnojila za kmet. podružnico, njene člane na Igu, so si sklicatelji pridobili kakih 31) poslušalcev, a izmed njih le 12 obrtnikov in še od teh 8 iz že obstoječega društva, poleg nekaj trgovcev, a vsi drugi so bili kmetje. Govorniki iz Ljubljane niso nič povedali, kako se gnoji z umetnimi gnojili in kje boljše uspeva, na Igu ali v kakem drugem kraju naše banovine ter kako se poveže vsa slama, koruzna, pšenična in ajdova v en snop, tako nekako so hoteli povezati obrtnike in trgovce skupaj v eno društvo. Za umetna gnojila pa le še ne vedo kmetje kje in kedaj jih bodo dobili. Nekateri že namigujejo, da bo najbrže zaloga na Igu pri agilnem obrtniku ter da so morda vse naročilne liste nevedoma odnesli s seboj ljubljanski predavatelji. Ta agilni obrtnik naj bi se kot funkcijonar brigal raje za brizgalno in cevi. Ker pa je ta agilni obrtnik res zelo požrtvovalen za razbitje DJO, ga bomo predlagali v znak njegovega junaškega čina za razvoj obrtništva na Igu, da si ga posebno zapomnijo obrtniki. Polagamo Vam pa na srce, kmetje, ne slepite obrtnikov, enako ne obrtniki kmetov, kakor se je zgodilo prav na Igu, ker v teh resnih in težkih časih je boljše, da združujete, mesto da razdvajate že tako ubogo podeželsko ljudstvo, ki nima v več krajih že ne kruha in ne zaslužka. Obrtnik. Op. ur.: Na Igu so bili gg. Rebek, Urbas, Kra-peš, Iglič in še neki mladi gospod na predavanju. Govorili so o davkih in zaslugah za znižanje ter krivdah in se seveda spotikali to pot zopet nad beograjsko obrtno zbornico, dalje o prisilnem moj-sterskem zavarovanju, o ukrepih proti šušmarjem itd. Tako je tudi eden izmed govornikov omenil, da se naj obrtniki ne cepijo in naj bodo organizirani v enem društvu, zakar pa je prejel dober odgovor od tov. Jesiha, mesarskega mojstra, ki ga je opozoril, da čemu potem pridejo razdvajat oni na Ig obrtništvo in strnjene vrste. Dejal jim je, čemu razdirate in da se skozi vso dolgo dobo niso spomnili Iga, sedaj pa, ko je ustanovljeno DJO nas naenkrat vidite in obljubljate vse mogoče, samo da bi nas imeli razdvojene itd. 2e udeležba sama in pa udeleženci so dokaz, da obrtništvo na Igu ne bo dopustilo kakršnihkoli eskperimentov, ki naj bi bili v njih škodo. Oni pa, ki so tako za skupnost obrtništva, so to pot obratno dokazali, kar tudi obrtništvo na Igu ne bo pozabilo. Lične obrtniške znake naročite pri P.JO, Ljubljana, Borštnikov trg 1. Posamezen znak stane 10.— Din. Poročilo o občnem zboru Zveze obrtnih društev Dravske banovine. V torek, dne 26. februarja dopoldne se je vršil v Zbornici za T. O. I. v Ljubljani, odnosno je bil sklican občni zbor gorenje zveze, ki ima svoj sedež v Celju. Predsednik Golčer je pozdravil navzoče in otvoril občni zbor. Obenem je konstatira!, da isti ni bi! pravilno sklican, ker se ga je sklicalo brez njegove vednosti in brez kakšne seje — zadnja seja je bila ob priliki zadnjega občnega zbora — ter takoj nato zaključil občni zbor. Nato se je dvignil g. IrIič, kateri je hotel voditi občni zbor brez pooblastila naprej, nakar mu je predsednik, ki je medtem odhajal mirno, povedal, da on ni od nikogar pooblaščen. Pp odhodu predsednika so gospodje zborovali seveda naprej. Cez kake pičle pol ure pa se je vrnil gospod predsednik z asistenco. Nadsvetnik g. Pe-stevšek je vprašal, kdo temu zboru predseduje? G. Iglič se je oglasil — Jaz. Policijski organ ga je pozval v posebno sobo, da sta se pomenila ali je zato upravičen ali ne. Vrnivši se, je konstatira!, da ima pravico do vodstva občnega zbora edino predsednik, ali pa če isti koga pooblasti. Ker pa g. Golčer ni hotel nobenega pooblastiti, so ga za božjo voljo prosili, da naj radi blamaže vodi on naprej, pa jih je zavrnil, da je tega zapostavljanja dovolj in da se ne pusti imeti za lutko. Končno se je udal v toliko, da je lepše zgledalo, in je bil pripravljen občni zbor nadaljevati, vendar pod pogojem, da se točka 6. in 7. brišeta z dnevnega reda. (Volitev in prenos Zveze v Ljubljano.) Ker so nato vsi pristali, se je vršil občni zbor naprej ter se je sklenilo, da se skliče v teku enega meseca ponovni. — Pred pričami izpovedal g. Golčer. (Imena prič ima na razpolago naše uredništvo.) Napoved davka — Poziv Za vložitev davčnih prijav glede dohodka od pod-ietij, obratov in samostojnih poklicev za priredbo pridobnine, davka na poslovni promet, luksuznega in samskega davka za davčno leto 1934. Vsa podjetja, obrati (trgovsko industrijski in obrtni ter družbe z omejeno zavezo) odnosno vse osebe, ki se bavijo s samostalnim poklicem in vse osebe, ki so zavezane pridobnini in davku na poslovni promet, ki ga plačujejo pavšalno, morajo v času od 1. marca 1934 do vštetega 31. marca 1934 vložiti pri pristojni davčni upravi prijave o dohodku in poslovnem prometu, ki so ga dosegle od teh poslov in opravil v poslovnem letu 1933. Pripomni se, da podlegajo družbe z omejeno zavezo deloma pridobnini deloma pa družbenemu davku. Pridobnini so zavezane vse one družbe z omejeno zavezo, ki ne podlegajo družbenemu davku. Poslednjemu davku so namreč zavezane one družbe z omejeno zavezo, ki javno polagajo račune, kar je pa dano že tedaj, ako mora podjetnik pokazati poslovne račune izven kroga družabnikov tudi še organu, ki je pozvan, da ščiti javne koristi (n. pr. družbe, ki so stalno pod nadzorstvom države, družbe, ki morajo imeti nadzorstveni svet itd.). Prijavo za pridobnino je posebe vložiti za vsaki objekt (obrat) kakor tudi za vsako vrsto posla, n. pr. če ima trgovec centralo in filijalko, mora vložiti prijavo za trgovino z mešanim blagom in posebno prijavo za točenje pijač. Ce se krojač n. pr. hkrati bavi tudi s prodajo izgotovljenih oblek, mora vložiti prijavo za dohodek iz krojaškega obrta in posebej še za dohodek iz prodaje izgotovljenih oblek. Rudarska podjetja, ki so podvržena temu davku, morajo vložiti prijavo za vsaki rudnik posebej in za vsak samostojni pomožni rov. Prijavo morajo vložiti tudi one osebe, ki so po čl. 46 zakona o neposrednih davkih oproščene plačevanja tega davka (mala hišna obrt, obrati težkih invalidov itd.). Prijavo izpolni in vloži: 1. lastnik obrata ali podjetja odn. oseba, na katere račun se obrat vodi, 2. v primeru zakupa — zakupnik, 3. za nedoletne — njihovi roditelji ali varuhi, 4. za mase, njihovi zastopniki. Prijavo lahko vloži tudi druga oseba, če se izkaže s specielnim ali generalnim pooblastilom davčnega zavezanca. Prijava naj se izpolni v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu, kar najbolj jasno in detajlirano. Ker je predmet obdavčbe enoletni čisti dohodek, ki se je dosegel v preteklem poslovnem letu, se priporoča davčnim zavezancem, da ta dohodek za svojo lastno korist točno prijavijo, ker se samo na ta način izognejo kazenskim posledicam netočnega prijavljenja. Enoletnim dohodkom se smatra kosmati dohodek po odbitku izdatkov, ki so potrebni za vršitev podjetja, obrti ali poklica. Izdatki, ki niso v stvarni zvezi z obratom, marveč služijo za vzdrževanje davčnega zavezanca, njegove obitelji ali drugih oseb, se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka. V interesu davčnih zavezancev samih je, da prilože prijavi potrebne dokaze, posebno začetni in končni inventar, odn. račun bilance izgube i° dobička, korespondence in slično, če vodijo trgovske knjige, potem potrdila državnih in samoupfaV' nih oblasti, bank itd. s katerimi zamorejo verjetno dokazati točnost prijavljenih podatkov. Obrtniki naj se v prijavi izjavijo, da se hkrati bavijo s prodajo gotovega nabavljenega blaga, če obratujejo s stroji na pogon in koliko pomočnikov zaposlujejo v obratu. Podjetniki, ki delajo na akord, morajo tudi to navesti v prijavi. Prijava se mora oddati osebno ali po pošti oni občini ali davčni upravi na katere teritoriju se obrat nahaja. Kdor ne vloži prijave v roku, ki je določen s tem pozivom, to je v času od 1. marca 1934 do vštetega 31. marca 1934 plača kot kazen 3 % od osnovnega davka in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnem roku 8 dni pa 10 odstotkov od osnovnega davka. Ce se v davčni prijavi navedejo neresnične prijave z namenom, da bi se izognile davku ali ce se zataji objekt ali vir dohodka, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142 zakona o neposrednih davkih. Ce davčni zavezanec ne zna pi" sati ali ne zna prijave izpolniti, poda lahko davčno prijavo na zapisnik pri pristojni občini ali davčni upravi. Glede davka na poslovni promet je razlikovati: I. zavezance, ki so podvrženi občnemu 2/« davku na poslovni promet in II. zavezance, ki so podvrženi tarifnemu skupnemu davku na poslovni promet. Zavezanci, ki so podvrženi občnemu davku na poslovni promet so: 1. pavšalisti, to so oni zavezanci, ki obavljajo letni promet z blagom, ki ne podleže tarifnemu skupnemu davku na poslovni promet do 300.000 Din. Omenjeni zavezanci dolžni so vložiti prijavo 0 opravljenem prometu v pretečenem letu 1933 hkrati s prijavo za pridobnino do 31. marca 1934. Vsem tem določa davčno osnovo davčni odbor. 2. zavezanci po knjigi prometa (knjigaši), to je oni zavezanci, katerih promet — kakor pod točko 1 presega 300.000 Din. Omenjeni zavezanci dolžni so vložiti letno prijavo o skupnem prometu celega pretečenega leta 1933 najkasneje do konca marca 1934. Tudi tem določa davek davčni odbor na osnovi prijave. Zavezanci, ki so podvrženi skupnemu davku na poslovni promet so: 1. Pavšalisti, to je oni zavezanci, katerih letni promet ne presega 500.000 Din, pa prodajajo blago, ki je podvrženo tarifnemu skup n. davku na posl. promet. Omenjeni davčni zavezanci dolžni so vložiti prijavo o napravljenem prometu v pretečenem poslovnem letu 1933 hkrati s prijavo za pridobnino (31. marca 1934.). Davčno osnovo določi oziroma ugotavlja davčni odbor. Osnova, to je promet teh davčnih zavezancev se ugotavlja za vsako blago, ki ga prevedejo posebe. 2. Zavezanci po knjigi prometa in sicer: a) vsa podjetja, ki so zavezana javno polagati račune, b) vsa industrijska podjetja brez ozira, da-li so delniška ali ne in brez ozira na višino opravljenega prometa in c) vsa ostala podjetja, čijih promet je v pretečenem letu 1933 presegel 500.000 Din, če prodajajo blago, ki je podvrženo tarifnemu skupnemu davku na poslovni promet. Ti pod a)—c) navedeni davčni zavezanci dolžni so bili vložiti prijavo o celotnem prometu v pretečenem letu 1933 najkasneje do 30. januarja 1934. Tem ugotavlja davčno osnovo na podlagi prijave, pregleda knjig ali po svobodni oceni pristojna davčna uprava. Opozarja se one osebe, katerih letni skupni promet presega 500.000 Din, pa se nanaša ta promet deloma na predmete, ki so zavezani skupnemu davku deloma pa na predmete, ki so zavezani splošnemu davku na poslovni promet, da morajo v bodoče voditi le eno knjigo o izvršenem prometu na vse predmete obeh vrst davka na poslovni promet po odredbah, ki veljajo za skupni davek na poslovni promet (splošni in skupni). Dolžne so tudi plačati davek na poslovni promet po odredbah, ki veljajo za skupni davek na poslovni promet. V mesečnih in letnih prijavah pa morajo posebej označiti one predmete, ki so zavezani 2% splošnemu davku na poslovni promet. Splošnemu davku na poslovni promet zavezane osebe in sicer tako pavšalisti kakor knjigaši naj izkažejo v prijavi v eni vsoti celokupni promet (stolpec 5), ki je zavezan splošnemu davku in luksuznemu davku. V posebni rubriki (8) naj se pa vpiše delni promet, ki odpade od celokupne vsote na blago, zavezano luksuznemu davku. V rubriki (9) prijave naj se vpiše promet luksuznemu davku zavezanega blaga, za katerega je po spisku luksuznih predmetov (Sl. list 8, 1932, kos 68) sicer dolžan plačati ta davek trgovec, kateri promet pa je dokazano izvršen z drugimi trgovci. V stolpec 10 prijave unese se pa promet iz rubrike 8 po odbitku prometa vplačanega odnosno izkazanega v stolpcu 9. Promet, ki je zavezan 2% splošnemu davku na poslovni promet, izkaže naj se v prijavi spodaj Pod označko „vsota" in prišteje k prometu blaga, zavezanega skupnemu davku. Vložitelju prijave se potrdi prejem prijave. Končno se vse pridobnini zavezane moške osebe opozarjajo, da morajo po členu 6 zakona o davku na neoženjene moške osebe v svoj prijavi za pridobnino navesti njihovo rojstno leto, dali so oženjeni, neoženjeni, udovci brez otrok odnosno lojeni in če vzdržujejo ženo in zakonske otroke. Družabniki poedinih podjetij morajo izven tega v kolikor so zavezani davku na neoženjene moške osebe navesti s katerim deležem so vdeleženi na Podjetju. Novi obrazci davčnih prijav za pridobnino, na-oalje obrazci prijav za davek na poslovni promet (knjigaši in pavšalisti) se dobijo pri podpisani dav-cni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 0'1I. soba 12, za ceno 1 Din komad. Davčni zavezanci in občine (mestno načelstvo) Se še posebej opozarjajo, da se morajo vsi raz-Predelki nove davčne prijave točno in vestno izpolniti in sicer samo na prvi strani prijave. Vse rubrike na ostalih straneh prijave izpolni davčna uprava sama. . Pri davčni upravi za mesto v Ljubljani od se-oaj naprej niso več dolžni vložiti davčnih prijav oavčni zavezanci 3. skupine čl. 42 zakona o neposrednih davkih: fijakerji, auto-izvoščki (z enim ozom) postreščki, komisijonarji, čistilci čevljev, oiporterji novin itd. in agenti zavarovalnih družb, v • i ('x((av^n' zavezanci bodo odslej plačevali rin^nJ*s,u čl. 6 novega zakona o izpremembah in Polnitvah zakona o neposrednih davkih pridob- ninski davek v fiksnem iznosu iz čl. 59 zakona o neposrednih davkih. Industrijska, rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska in mednarodno transportna podjetja, katerih letni promet presega 500.000 Din se še posebej opozarjajo, da morajo hkrati z davčno prijavo predložiti bilanco z računom dobička, odnosno začetni in končni inventar — tako za po-poslovno leto 1933 kakor tudi za poslovno leto 1932. Poleg tega morajo prijavi priložiti podroben pregled posameznih postavk zgube in dobička, izvleček iz računa kapitala, prepis lastnega računa vsakega družabnika posebej in tudi njegovih rodbinskih članov, nadalje pojasnilo o izvršenih amortizacijah, izvleček računa produkcije in bančni izvleček iz računa valut, efektov in deviz. Vsi ostali davčni zavezanci, koji želijo, da se jih obdavči po trgovskih knjigah, morajo davčni prijavi priložiti iste priloge. Stojan Holobar. Naš poklic Čast, ocenjevanje in pomen stanu, ki opravlja svoj poklic v javnem življenju je vedno v zvezi z možnostjo, ki jo ima nositelj poklica. Kakor je človek s strokovnim znanjem kot poedi-nec na podlagi svojih pridob tev od soljudi spoštovan, občudovan ali pogosto tudi zavidan od poklicnih krogov, ravno isto pa je pri večji stanovski skupini, katera na podlagi skupnih interesov stremi za višjo strokovno izobrazbo, ki pa pride do veljave le v mojstrski dovršenosti. Pri tem odločajo v glavnem stanovska zavest in lastna volja dovršenosti, ozir. izpopolnitve strokovnega znanja. Ravno stanovski ponos, ozir. čast je sila, ki žene človeka, da se v svojem poklicu do popolnosti izobrazi. Stanovska čast se ne deli ali prodaja, temveč mora biti izvojevana z res vestnim in dobrim delom, kakor tudi, z vrednostjo osebe same po sebi. Pridobitev spoštovanja do kakega poklica je torej odvisno od poedinca samega, ozir. od stanovske gruče. To je dolžnost, od katere sicer mnogi slišijo, vendar je ne razumejo in tudi praktično nočejo ali ne morejo izpolniti, ker jim manjka potrebne energije, čas, denar itd. za nadaljno izpopolnitev v svojem poklicu. Ti vidijo v svoji, večkrat primitivni zaposlenosti samo še materijalni namen in pomen, ki pa ne prinaša zadoščenja, ozir. veselja do poklica. Kako torej zadevo povoljno rešiti? Odgovor je težak, pa tudi ne. Pri Zbornici v Ljubljani obstoja „Urad za pospeševanje obrti", ki naj bi prirejal tečaje za vse stroke. Pri teh tečajih bi se razpravljalo in poučevalo o praktičnem pomenu in namenu, kakor tudi predvajanju novih in najnovejših tehničnih pridobdev današnjega časa, ki pridejo v poštev za razne stroke obrti. Te tečaje bi morali voditi res strokovnjaki. Dalje bi bila naloga vsakega združenja, da si nabavi najnovejše knjige in revije, tičočih se obrti, iz katerih bi se člani, ki stremijo za izpopolnitvijo svojega znanja lahko pridobili marsikaj novega za podvig svoje obrti. Upajmo, da nas bo napredek industrije in moderne tehnike prisilil k stremljenju do popolnosti praktičnega kakor tudi teoretičnega znanja. Če si ne bomo izpopolnili tega, bo v kratkem času smrtna kosa, ki visi nad obrtjo zadala isti poslednji udarec. (Nadaljevanje prih.) Iz obrtniškega pokreta Zahvala. Vsem tovarišem in tovarišicam, sodelavcem, ki so delali in sodelovali in pomagali pri 1. obrtniški maškaradi podružnice DJO v Trbovljah, izrekamo najiskrenejšo zahvalo, da je tako dobro uspela, kar je edino njih zasluga in jim kličemo „Obrtniški pozdrav". — Podružnica DJO v Trbovljah. DJO podružnica Ljubijana-mesto. V četrtek, dne 1. marca se je vršil ustanovni občni zbor podružnice Ljubljana-mesto ob številni udeležbi ljubljanskih obrtnikov in zastopstvu drugih podružnic. Izvoljen je bil odbor na čelu s tov. Pičmanom in Košakom. Podrobneje v drugi številki. Št. Vid nad Ljubljano. Naša podružnica Društva Jugoslovanskih obrtnikov se je ustanovila koncem meseca novembra lanskega leta. Postala je zelo agilna. Danes šteje že skoraj 100 članov. Naši obrtniki so se začeli zavedati, da je v njih samih tista sila, ki jih bode edina dovedla do boljše bodočnosti. Sedanji težki časi so postali za obrtnike že nezmagljivi, nesrečni denarni zastoj je upropasti! veliko obrtnikov. Zato se naši obrtniki in obrtnice zavedajo, da je treba složnega dela in zato so se vsi tako oklenili društva, da se vsaj ob 12. uri reši, kar se še rešiti da pred propastjo. Davčne in socijalne dajatve so tako velike, da jih že malokateri zmore. Marsikateri mora poseči že po prihrankih prejšnjih let ali pa narediti nov dolg, da zadosti vsem dajatvam. Št. Vid nad Ljubljano je obrtni kraj z raznimi obrtmi. Naša podružnica Društva Jugoslovanskih obrtnikov je sklenila, da priredi za časa velikih počitnic v prostorih narodne šole veliko razstavo vseh obrtnih izdelkov svojih članov. Razstava bo, kakor je sedaj določeno od 14. julija do 20. avgusta t. 1. Št. Vid nad Ljubljano z okolico je najlepši kraj okoli Ljubljane, privablja radi tega tako velike množice Ljubljančanov na razvedrilo, posebno ker imamo ugodno tramvajsko zvezo z Ljubljano, pa tudi tujci si radi ogledajo te kraje in jih občudujejo. Obrtniki pa hočemo pokazati, da so poleg lepote kraja tudi razne obrti v Št. Vidu zelo razvite. Kdo ne pozna šentvidskih mizarjev, ki so znani po celi naši državi in tudi preko nje. Kdo se ne spominja krasnih mizarskih razstav, ki jih prirejajo naši mizarji leto za letom na Ljubljanskem velesejmu, in pravijo tako, da hočejo na domači razstavi še vse lepše in kar najmodernejše izdelke razstaviti in tako pokazati, da so kos vsaki tozadevni nalogi. Naše krojače pozna že skoraj vsak Ljubljančan, da so solidni in poceni. Sodarji v Tacnu in v Dravljah so izgotovili že na stotine sodov in kadi takih, ki jih drugje niso mogli. Pa tudi kovinarji so na prvem mestu, saj izdelujejo za mizarje stiskalnice za furnirati, različne spone itd. in razne kmetijske stroje. Tudi ženske obrti so na prvem mestu in koliko je še drugih obrti, katerih izvrstna in cenena dela se bode videlo na razstavi. Odbor podružnice bode s sodelovanjem vseh obrtnikov in obrtnic storil vse, da pokaže posetni-kom razstave napredek šentvidskih obrtnikov, kateri lahko konkurirajo z enakimi tujimi izdelki. Zato Vas dragi tovariši vabimo že sedaj, obiščite nas in oglejte si našo razstavo, delo naše resne volje iti za napredkom, za izboljšanje našega žalostnega stanja. Pridite od 14. julija do 20. avgusta v naši lepi Št. Vid in z veseljem in tovariško bodete sprejeti. Radeče pri Zidanem mostu. Občni zbor podr. DJO se vrši v nedeljo, dne 4. marca ob 8. uri v prostorih gostilne Franc Podlesnika. Na dnevnem redu so poročila funkoijonarjev i. dr. Vabljeno je vse članstvo, ki se naj zbora polnoštevilno udeleži. Prisostvoval bo tudi delegat osrednjega odbora in delegati bližnjih podružnic. Iz Maribora. V zadnjem „Obrtnem Vestniku" se gospodje skupneži pritožujejo nad tem, ker je imela podružnica DJO svojo prireditev prav tedaj, kakor Slov. o. d. v Mariboru. Najbrže so prespali v uredništvu „O. V.“ vest, ki so jo prinesli tudi dnevni časopisi, da je O. D. prestavilo svojo prireditev od dne 4. na dne 10. februarja. Kje je torej krivda, gospoda? Goitovo na Vaši strani in bi se imeli le mi pritožiti nad takim postopanjem, ker je bilo vsem znano, da bo prireditev DJO 10. februarja. Da končamo z vašimi besedami: „Pač nova lovorika za vaš ponos in tovarištvo, kakor tudi nacionalno zavednost." — Drugič upoštevajte! Prvi redni občni zbor DJO v Mariboru se vrši v nedeljo dne 18. marca t. 1. in se ga udeleže delegati osrednjega odbora ter bližnjih podružnic. Članstvo že sedaj opozarjamo, da se ga polnoštevilno udeleži. V Dravogradu se vrši prvi redni občni zbor podr. DJO v ponedeljek dne 19. marca t. 1. na praznik sv. Jožefa. Vič. Občni zbor podr. DJO se je vršil v četrtek 22. februarja t. 1. v šolski telovadnici. Ob udeležbi nad 50 članov in zastopstvu delegatov osrednjega odbora. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik tov. Josip Lojk, ki je podal tudi predsedniško poročilo. Tajniško poročilo je podal tov. Anton Mancini, ki je zelo pestro in dokazuje, da je podružnica agilno delovala. Članov šteje podružnica 94 rednih in 9 podpornih. Podružnica pa bo razširila svoje delovanje tudi na sosednje občine. Blagajniško poročilo, o katerem je poročala ga. Mimi Wohinz, je ugodno. Za nadzorni odbor je poročal tov. Nered ter podal odboru razrešnico, nakar se je določila članarina in bil izvoljen novi odbor s tov. Lojkom, kot predsednikom, v ostalem pa isti odbor z malimi izpremembami. Tov. Lojk se je zahvalil za zaupanje ter bodril vse članstvo k složnemu in pozitivnemu delu. Za tem pa je spregovoril še zastopnik osrednjega odbora tov. Košak par vzpodbujevalnih besedi ter podal smernice za bodoče delo, kakor tudi poročal o razvoju društva. Govor tov. Košaka je bil sprejet z burnim odobravanjem. Tov. Kunstler, tajnik osrednjega odbora pa je podal navodila za interno poslovanje podružnic, kar je istotako vzbudilo splošno odobravanje. Ker se ni nihče več javil k besedi je tov. Lojk zaključil občni zbor. Ustanovni občni zbor podružnice DJO Ljubljana—Šiška, se vrši v nedeljo dne 4. marca t. 1. ob pol 9. uri dopoldne v stari šoli nasproti mitnice na Celovški cesti. Na dnevnem redu so poročila pripravljalnega odbora, volitev odbora itd. Dostop imajo samo mojstri in mojstrice, ki redno izvršujejo obrt. Dolžnost vseh obrtnikov in obrtnic iz Šiške ter Bežigrada je, da se udeleže -ustanovnega občnega zbora te podružnice, pod katero bodo tudi pripadali. Stanovska zavest vsakega obrtnika in obrtnice je edino v tem, kako se zanima za svoje organizacije, zato naj nikdo ne zamudi tega občnega zbora. I. redni občni zbor podr. DJO v Trbovliah se vrši v nedeljo, dne 4. marca t. 1. ob 2. uri popoldne v gostilni Volker. Članstvo vljudno vabljeno, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Zbora se udeleži tudi zastopnik osrednjega odbora iz Ljubljane . Iz Dev. Marije v Polju. V nedeljo, dne 25. februarja t. 1. se je vršil v šoli prvi redni občni zbor podružnice DJO, ki se ga je udeležilo preko 50 članov, ter zastopniki osrednjega odbora DJO iz Ljubljane tov. More E., Šimenc I. ter IPercinlič Fr. Občni zbor je ob 8. uri otvoril in konstatiral sklepčnost predsednik tov. Tomšič ter pozdravil vse navzoče, nakar je odbor podal svoja poročila, ki so bila soglasno sprejeta in odobrena. Iz poročil posnemamo, da je odbor posvečal vsestransko pažnjo razvoju društva in pokretu DJO. Društvo ima po vsem svojem okolišu posebne delegate v posameznih krajih, ki imajo najtesnejše stike z odborom. Potreba na tem zboru je pokazala, da bo v najkrajšem času treba ustanoviti tudi podružnice v sosednjih krajih. Tudi v družabnem oziru je odbor storil svoje ter se je vršila pred kratkim dostojna obrtniška prireditev. Tudi stanje društvene blagajne je v materijalnem oziru še dokaj ugodno. Po poročilih funkcijonarjev sta spregovorila še zastopnika osrednjega odbora Šimenc I. in More E., ki sta podrobno obrazložila stanje društva, položaj obrtništva in naloge, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti, zakar sta žela od udeležencev aplavz. Ob 10. uri je predsednik, ki je bil ponovno izvoljen, kakor tudi ves odbor z zahvalo navzočim zaključil uspel občni zbor. Zbor DJO v Kranju. I. redni občni zbor podr. DJO v Kranju se je vršil v nedeljo 25. februarja t. 1. v prostorih hotela Jelen. Občnega zbora se je udeležilo nad pričakovanje veliko število obrtništva v čemer je dokaz, da se obrtništvo zanima za svoje organizacije (preko 120 navzočih). Občni zbor je ob 9.30 otvoril poslevodeči podpredsednik tov. Jurij Pollak, ki je s pozdravom na navzoče podal predsedniško poročilo in poročal, čemu vodi on zbor, kar je tudi utemeljil. Pozdravil je tudi posebej navzočega predsednika osrednjega odbora tov. Pičmana, zastopnika „Obrtnika" Mihelčiča, dalje predsednika podr. DJO v Medvodah tov. Jenka in tajnika Hribarja. Za tem poročilom, ki je bilo soglasno sprejeto, je stavil tov. Kern samostojen predlog za sprejem novih članov, ki pa je bil odstavljen na 10. točko. Tajniško poročilo je pregledno podal tov. Šink iz čegar je razvidno, da šteje društvo 89 rednih članov, (brez preko 50 članov, ki jih je nato občni zbor sprejel), da je imel odbor v teku obstoja podružnice več rednih, izredno sejo in sestanke za volitve v občinsko upravo, kjer pa je bilo obrtništvo razdvojeno in je samostojna lista propadla. Prav tako je bila korespondenca številna. Poročilo je bilo soglasno odobreno. Poročilo blagajnika je podal tov. Kristan, iz njega se razvidi, da je ugodno, saj je društvo priredilo tri prireditve, ki so v moralnem in pa gmotnem oziru dobro uspele, stanje blagajne je 1454.25 Din. Poleg tega pa je bilo izplačanih še posebej iz prireditev odboru za zgradbo obrtniškega doma v Kranju 2000 Din. Poročilo blagajnika je bilo odobreno, nakar je poročal za nadzorstvo tov. Nanut, da je blagajniško poslovanje v redu ter predlagal odboru razrešnico, ki je bila soglasno odobrena. Pred prehodom na točko volitve, se je vnela debata, v katero je poseglo več tovarišev. Ker se ni doseglo sporazuma za sestavo kompromisne liste, se je del tovarišev odstranil. Vendar pa je velika večina ostala, ter je bil za predsednika izvoljen soglasno tov. Pollak Jurij, mizarski mojster, kateri se je zahvalil za zaupanje na izvolitvi ter obljubil, da bo deloval v smislu pravil za obrtništvo. Za podpredsednika je bil nato soglasno izvoljen tov. Kristan. V odbor pa na predlog tov. Jegliča: Smolej, Pernuš, Bitenc L, Bohorič, Šink, Camernik, Šifrer, Serajnik Francka, Likozar. Namestniki: Zupančič, Kokalj, Oselji, Slabe. Nadzorstvo: Zupan, Trillar in Rogelj. Po izvolitvi odbora je pozdravil občni zbor predsednik Osr. odb. tov. Pioman, ki je dal odboru in članstvu potrebna navodila ter priporočal, da se osnuje pod okriljem podr. cenzurni odbor Zanatske banke. Slednji odbor, sestoječ iz 5 članov, je bil takoj izvoljen. Občni zbor so pozdravili še tov. Mihelčič, predsednik Jenko iz Medvod in tajnik Hribar, ki so vsi z vzpodbujevalnimi besedami navzoče tovariše bodrili k delu in slogi, v kateri je edino uspeh, ki si ga obrtništvo želi. Po pooblastilih odboru in sprejetju članarine je novoizvoljeni predsednik ob 12. zaključil uspeli občni zbor. Občni zbor DJO, podružnice v Celju se vrši v nedeljo dne 18. marca 1934. ob 8. uri zjutraj v spodnjih prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu so poročila funkcijonarjev, eventuelna sprememba pravil, volitev novega odbora, vo- litev delegatov za centralni odbor, razprave o okrožnih odborih, razna gospodarska vprašanja in slučajnosti. Ce ob določeni uri ne bo navzoča polovica članov, bo občni zbor sklepčen ob navzočnosti vsakega števila članov, članstvo je vabljeno, da se občnega zbora sigurno in ob določeni uri udeleži. Naš pokret v Rogaški Slatini. Kr. banska uprava je odobrila pravila za ustanovitev podružnice DJO Rogaška Slatina in okolica. V najkrajšem času se bo vršil občni zbor, o čemer bomo še poročali. Članstvo dosedanjega Obrtnega društva je korporativno z vsem pristopilo v novo podružnico. Že vnaprej želimo preizkušenim delavcem v Rogaški Slatini obilo uspeha za dobro obrtništva. Obrtniški ples v Celju. Dne 1. II. je priredila celjska podružnica DJO svoj običajni obrtniški ples v Narodnem domu. Udeležba občinstva na tem plesu je dokazala, da organizacija DJO od širšega sloja celjskega prebivalstva ni prezrta, saj je bila prireditev ena najbolj obiskanih v celi sezoni. Pa tudi z gmotnim, kakor moralnim uspehom je podružnica lahko ponosna. Illlllllll!llli'l!ll!ililj||||||||llllllllllllllllll!llllllfllll!llllllllllllllim Posebni vlak v Maribor bo vozil iz Ljubljane v nedeljo, dne 11. marca ob 6. uri zjutraj. Povratek v Ljubljano ob 22. uri zvečer. Cena vožnje v Maribor in nazaj znaša Din 50.— in sprejemajo se udeleženci iz vseh postaj od Ljubljane do Celja, kjer lahko vstopajo in ob povratku izstopajo. Prijave sprejema pisarna „Putnik" v Ljubljani in pisarna „Boj" v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8 do najkasneje dne 3. marca. — V Mariboru se bo vršil ta dan Invalidski kongres in zbor „Združenja Borcev Jugoslavije". Ta velika manifestacija bojevniške solidarnosti in jugoslovanske državne misli na naši severni meji bo združila gotovo vse, kar čuti za državo, tako, da bo posebni vlak iz Ljubljane v nekaj dneh razprodan! Prijavite se takoj, da bo udeležba čim večja in manifestacija popolna! Illtiililililllllllllllllllllllllllilllllllllll Časopisi in literatura „Zanatlija" z dne 25. februarja t. 1. štev. 8. (Beograd) priobčuje razne članke poučne za obrtništvo. Na primer: „Novo regulisanje kreditnih odnosa u zemlji i zanatstvo", „Elektroinstalateri i zakon o radnjama", „Zanatlijski pregled", „Privredni pregled", „Autarhija", „Zadrugarstvo", „Bespravan rad" ter razna obvestila in manjše čleinke „Obrtnički Vjesnik" z dne 24. februarja t. 1. štev. 9. (Zagreb) priobčuje zelo zanimive članke in vesti za obrtništvo: „Jesu li potrebne iznimne mjere za zaštitu zanatskog staleža", „Odmjeriva-nje prinosa Okružnog ureda za slučaj skraćenog radnog vremena", „Uredba o javnim radovima i naša gradjevna djelatnost", „Taksiranje ugovora o službi", „Zagrebački zanatl je i gradski socijalni prirez", „Rad sekcije brijača i frizera pri Udruženju zanatlija u Zagrebu". Zelo zanimiv članek je „Jan Bata" i „Sretan grad u Jugoslaviji", poleg teh člankov pa še obvestila Saveza in komor. Poravnajte naročnino za »Obrtnika« — poiščite položnico in nakažite takoj naročnino. Koledarček DJO še niste plačali, nakažite takoj 12.— Din; to zahteva od Vas obrtniška zavest. Razno Davek na oglase povišan. Z veljavnostjo od dne 20. t. m. pobira davčna uprava naslednje takse od objavljenih oglasov: mali oglasi do površine 20 k v. cm za vsako objavo 2 Din, do velikosti 50 kv. cm 5.— Din, do velikosti 100 kv. cm 20 Din, do velikosti 400 kv. cm 40 Din in za oblike nad 400 kv. cm površine 80 Din. Doslej se je pobirala oglasna taksa v zneskih 50 par, 1, 3 in 5 Din. Račune bomo kotkovali odslej s kolkom za 50 para, za znesek od 20—'100 Din pa s kolkom za 1 Din. Računi za zneske pod 20 Din so prosti takse. To velja že od 20. februarja naprej. Generalni tajnik zbornice za TOI g. Ivan Mohorič je postal glasom vesti, ki jo prinaša „Narodno blagostanje" št. 9., br. 6., član ravnateljstva d. d. domače tvornice predenja in tkanja pamuka, Duga Resa v Zagrebu. Torej ravnateljstva največje tekstilne tvornice v Jugoslaviji. — Brez komentarja. V Zagrebu ustanavljajo Zvezo obrtnih združenj. Savez hrvatskih obrtnika je prevzel akcijo, da ustanovi na področju zagrebške obrtniške zbornice Zvezo obrtniških združenj na podlagi obrtnega zakona, kot prostovoljno Zvezo. Pri tem, ko se je pri nas po nepotrebnem opustilo Zvezo obrtnih zadrug, ki je bila prostovoljna organizacija, se nam po drugi strani vsiljuje okrožne odbore obrtniških združenj, ki so draga in za sedanje razmere neprikladna reč. — Torej dobre stvari smo pri nas zavrgli, katere bodo s pridom drugje uporabili. Združenje sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da se vrše redne pomočniške preizkušnje tekom meseca aprila. — Nekolkovane prošnje je vložiti do konca meseca marca v tajništvu, Vegova ul. štev. 8. Priložiti je potrdilo o trajanju učenja, odhodno izpričevalo obrtno nadaljevalne šole ter potrdilo o vplačani oprostnini. Zahvala. Osrednji odbor društva jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani in prireditveni odsek se tem potom najiskreneje zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli do tako uspele prireditve plesa dne 4. II. v Kazini. Prav posebno pa smo dolžni zahvalo ljubljanskim tvrdkam Kollmann, Samec, Krisper, Skopek in Daj-Dam za darila, dalje vsem sodelujočim in ostalim, ki so kakorkoli pripomogli do moralnega in materijalnega uspeha prireditve. Enako se zahvaljujemo vsem udeležencem ter se priporočamo za naklonjenost poseta. Dobave in licitacije Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. marca t. 1. ponudbe glede dobave 140 krtač, 500 kg gline, raznih naprav za štedilnik, vodovodnih pip, stauferjevih mazalic, okvirjev za žage itd. Dobava drv in premoga. Dne 12. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani javna ustmena licitacija glede dobave 5560 m3 drv. Dobava smučarskih čevljev. Dne 15. marca t. 1. se bo vršila pri Upravi III. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu pismena ofertna licitacija glede dobave 3000 parov planinsko smučarskih čevljev. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. marca t. 1. ponudbe glede dobave 4 komadov usnjenih gonilnih jermen. Pri direkciji Državnih železnic v Sarajevu se bo vršila ofertna licitacija glede dobave 100.000 kg lesnega oglja. Tiskali J. Blasitika naši.. Univerzitetna tiskarna in lltoKrniiin. d. il. v Ljubljani. Odgovoren L. MikuS. Obrtniki! Vlagajte svoje prihranke v ZANATSKO BANKO, ker s tem pomagate onim obrtnikom, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu Vašega stanu. 'V vseh denarno - poslovnih zadevah se s zaupanjem obračajte na podružnico Zanatske banko Kraljevine Jugoslavije t Ljubljani.