Leto V., štev. 222 Cena 2 Din Izhaja ob * zjutraj. I 1 1,1 1..........* Stane mesečno 20'— Din a inozemstvo 30— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon žt. 72. *> •- •• -J • _ £p •Av; • V ■ ■T H> ' y Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvos Ljubljana, Prešerno** ul. št. 54. Telef. it 38. Podružnici« Maribor, Barvarska td. I Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov* zavodu Ster. 11.842 Ljubljana, 19. septembra. O korupciji se zadnje leto mnogo govori in piše. Vse stranke jo obsojajo in se branijo priznati, da bi ji količkaj (lajale potuho. Nastopila je celo vlada, ki razglaša kot svojo prvo nalogo pobijati korupcijo. S tem je postala ta akcija čisto politična in strankarska ter je izgubila velik del svoj-; moralne sile. Ako bi ne bilo stranka r--kih zlorab antikompcijskega gesla, ves narod bi radostno ploskal vsakemu resničnemu odločnemu nastopu proti črvu, ki po vojni razjeda mozeg vseli držav. Nacijonalni blok je predloži narodni skupščini dober zakon za pobijanje korupcije. Ta načrt vsebuje vse, kar treba v to svrho in kar se doseči da, kajti kakor se draginje z zakoni zoper draginjo ne more izkoreniniti, tako z zakonum o korupciji ta bolezen še ne bo izlečena. A vlada ie skupščino od-godila, da predloži svoj načrt- in ne izgubi --prednosti*. Vlada je silno ljubosumna, da bi poleg nje še kdo drugi hotel nastopati proti korupciji. Korupcija je postala takorekoč njeno najmi-lejše dete. Neprestano o njej govori — ne stori pa nič. Po dveh mesecih besedičenja še niti vladni načrt ni objavljen! Kar je v tem oziru prišlo najprej na svetlo, so pravni strokovnjaki takoj raztrgali in osmešili kot nezrelo delo, ki je le pesek v oči. Vsekako bo novi načrt boljši in bodi katerakoli vlada na krmilu, zakon za pobijanje korupcije se bo moral napraviti. Medtem je vlada gosp. Davidoviča stikala po aktih, da najde kaj gradiva zoper bivše ministre - radikale. Mora se prizDati, da je javnost z zanimanjem sledila temu delu. A izid ni nič kaj zadovoljiv, kajti kar je v tem dozdaj prišlo na dan to je v stanu precej omajati zaupanje v one, ki iščejo, a niso našli. Nesimpatično je, da se tozadevne gonje najbolj udeležujejo ljudje, ki sami niso nič boljši. Nesimpatično je, da se spravljajo v javnost stvari, ki so na prvi pogled vsaj pretirane. Vladni listi n. pr. trde, da je pri neki tovarni vagonov bilo uporabljenih 400 milijonov dinarjev provizij, uradno pa se je takoj ugotovilo, da je dotičaia tvorniea na dražbi' dobila popravil za vsega skupaj le 50 milijonov dinarjev. Ministrstvo saobračaja ima sploh smolo z aferami in je med drugim obtožilo enega prejšnjih ministrov saobračaja, ker prodaje kart za železnice ni dal kakemu privatniku, ampak Zvezi tujsko prometnih organizacij, ki s teau dohodkom vzdržuje propagando v korist tujskemu prometu t. j. najbolj Sloveniji in frekvenci na naših železnicah. Vsa stvar se vodi tako partizanski in neprevidno, da se že splošno govori, da bodo pravi krivci v občc-m pretiravanju izginili in se poskrili. Ze smo culi tudi trditev: pretirava se, da se ne bi nič našlo . . . Nacijonalni blok dobro ve, da gre pri sedanji gonji le za partizanske cilje. Navzlic temu je radi potrebnega pomirjenja javnosti, sklenil pristati na vsako zahtevo preiskave parlamentarnim potoni. Stvar se naj razčisti do kraja, da bo enkrat mir. Ako je kdo kriv, naj ga zadenejo posledice, ako ni, naj zadenejo posledice onega, ki je po krivem dolžil. Lahkomiselno obdolže-vanje se bo najbolj izpodbilo s tem, da se obdolžitelju c!a priliko podnesti svoje dokaze. Vlada je z dosedanjim svojim nastopom žal izgubila moralno kvalifikacijo, da vodi antikorupcijsko akcijo. Kajti vse to. kar je prej drugim očitala, dela zdaj sama, Partizanstvo, Id ga je prej očitala- radikalom, je prvo njeno pravilo, po katerem se odpuščajo uradniki in na njih mesta postavljajo nekvalificirani partizani. Pridobljene pravice se s potezo peresa črtajo, kraljevi «ukazi» se ne izvršujejo. Nedolžni članki se za-plenjujejo. Vsak dan je po več mrtvih v spopadih med separatisti in nacijonalisti. Ni miru ni reda in pa tudi zakonitost se je sramežljivo skrila. Dva meseca klerikalne vlade sta dokazala, rla je ves krik in vik proti »terorju in konipci,ji» bila samo priprava na lastni teror in na korupcijo v klerikalni režiji. MEDNARODNI DIJAŠKI KONGRES. Varšava, 19. septembra, s. Mednarodni dijaški kongres je soglasno sklenil sprejeti kot člane Estonsko, Latiško, Madžarsko, Bolgarijo in Turčijo. Pri glasovanju glede Madžarske so se zastopniki Češkoslovaške vzdržali glasovanja dočim ie pri glasovanju o Rusiji glasovala ju-soslover.ska delegacija proti sprejemu. „Vstop Radičevcev v vlado oi lahka stvar" Tako pravi minister Pečic. — Vlada še nima odgovora od Radiča in ne ve, kakšno stališče zavzame krona. — Jova novič in Pašič. Beograd, 19. septembra, p. Vlada je napovedala, da se danes opoldne vrne minister Petrovič, ki je sinoči odpotoval v Bel e, da poroča kralju o razgovorih z radičevci in da se bo nato sestal ministrski svet, ki bo deiinitivno odobril »sporazum).. Tudi je za danes pričakovala de-finitivnega odgovora HRSS na propozi-cije, ki jih je morala staviti radičevcem glede njihovega vstopa v vlado. Toda g. Petrovič se ni vrnil, iz Zagreba pa tudi ni bilo nobenega odgovora. Vsled tega je situacija ostala danes na mrtvi točki. Po vesteh iz Zagreba se že dva dni vršijo pri Radiču konference, kako naj odgovori HRSS g. Davidoviču. Včeraj se je ves dan mudil v Zagrebu minister Belimen, ki je na vse pretege pritiskal, da bi pridobil Radiča za ugoden odgovor. Z vladine strani se sedaj Radiču naravnost grozi, da bo slabo zanj, ako se ne uda. Današnja «Pravda» dokazuje, da sme Radiču biti republikanstvo in federacija samo taktika ne pa cilj. Ako bi pa ne akceptiral te politike, pravi »Pravda*, potem bi Srbe zadela težka in dolžnosti polna naloga, da v imenu državnega jedinstva povedejo borbo proti vsem plemenskim frontam! Iz dobro informiranih krogov je Vaš dopisnik dobil danes sledečo informacijo: Kralj -se nahaja na Belju ter čaka, da bodo končani razgovori, ki se sedaj vodijo med Beogradom in Zagrebom. Pri teh pogajanjih so nastale velike težkoče. Radičevci so vzeli vstop v vlado zelo enostavno in lahko. Tolmačili so, da bi bili njihovi ministri le nekaki delegati HRSS v kabinetu. To mišljenje pa se na merodajnem mestu ne akceptira. Radičevci morajo prevzeti polno odgovornost za svoje delo, ne le ono po zakonu in po parlamentarnem pravu, temveč predvsem tudi politično. To se pravi, da se morajo odreči republikanstvu in se prilagoditi obstoječemu ustavnemu stanju. Se le kadar bo Radič odgovoril na vprašanja, ki so s tem v zvezi, je pričakovati defini-tivnih odločitev. Zagreb, 19. septembra, r. Radičev »Hrvat;, objavlja danes intervju z ministrom Pečičem, ki je vzbudil v radičev-skih krogih mučno senzacijo. Minister Pečič uvodoma izjavlja, da ni povoda za vznemirjenje. Vprašanje vstopa HRSS v vlado ni lahek posel, ker je treba o sporazumu diskutirati in se pogajati dalj časa, da bi mogel biti ta sporazum čim po-voljnejši. Javnost in časopisje morajo biti v tem pogledu strpljivejši. G. Pečič upa, da bo uspeh prav kmalu zasiguran, vendar pa se to ne bo zgodilo pred 20. oktobrom. Vlada sedaj pričakuje važne odgovore HRSS iz Zagreba, ki se morajo formulirati na sejah Radičeve stranke. Minister se nadeja, da se bo situacija po kraljevem povratku iz Belja normalno razvijala. V popolnem nasprotju s to inform?cijo pa javlja »Hrvat*, da je ministe; Petrovič včeraj odnese! v Belje ukaze o imenovanju radičevskih ministrov kralju v podpis. Strahovi in senzacije Režimski listi znova napovedujejo „puč" za strmoglavljenje vlade na 1. oktober. SAMOST. DEMOKRATI O POLOŽAJU. Beograd, 19. septembra, r. Današnje režimske «Novosti» znova pogrevajo bajko, da se radikali in samostojni demokrati v zvezi z vojaškimi krogi pripravljajo, da bi sedanjo vlado nasilno odstranili. »Novosti* vedo celo za termin te napovedane revolucije, ki naj bi izbruhnila na Krstov dan t. j. 1. oktobra. Iz režimskih krogov še širijo vedno znova govorice, da se pletejo zarote proti Davidoviču in KorošcuO) in kar je podobnih senzacij, ki imajo vse en in isti namen, odvrniti pozornost od mučne politične situacije. Becgrad, 19. septembra, p. Z ozirom na pisanje vladnih listov, da se je Pašič prilagodil stališču Ljube Jovanoviča, je vaš dopisnik pooblaščen izjaviti, da to ni res. Nasprotno se sodi, da se Ljuba Jovanovič popolnoma strinja s Pašičem. Danes se doznava, da Jovanovič ne namerava več ostati predsednik narodne skupščine. Ta vest se tudi v uradnih krogih ne dementira. Govori se, da bi bil njegov naslednik g. Pečič. Beograd, 19. septembra, p. Sinoči je bila plenarna seja centralnega odbora samostojne demokratske stranke za mesto Beograd. Po referatu Svetozarja Pribičeviča je bila soglasno sprejeta nastopna resolucija: Nevzdržno stanje ob južni meji Kačaški vpad v Djakovico. — Posvetovanja vlade. — Arnavtski talci. Beograd, 19 septembra, p, Medtem ko vojaško upravo. To je očividno zadnja je vlada izdelavala in objavljala komuni- modrost današnjega režima, ke, v katerem se hvali, kako ji je uspelo V notranjem ministrstvu se je vršila vzpostaviti ob južnih granicah popolno konferenca o ukrepih, s katerimi se naj varnost, so kačaki (kakor javljamo na drugem mestu, op. ur.) vdrli v mesto Djakovico ter odpeljali tamkajšnjega srezkega poglavarja, za katerega sedaj zahtevajo 350.000 Din odkupnine, sicer da ga ubijejo. V Beogradu vlada ogromno ogorčenje in splošno se kar najostrejše kritizira postopanje Vlade, pod katero prihaja do incidentov, ki so naravnost gorostas-ni Ogorčenje se zlasti obrača proti notranjemu ministru, pod katerega upravo se prilike v južni Srbiji slabšajo od dne do dne. O mučnem dogodku je danes razpravljal tudi ministrski svet, v katerem vedno bolj prevladuje mnenje, da bo treba eksponirane obmejne kraje postaviti pod zasigura javna varnost v južni SrbijL Nocoj so odpotovali v Skoplje drž. podtajnik Cemovič, general Matic in šef javne varnosti v ministrstvu notr. poslov Zika La-zie. da na licu mesta ukrenejo najnujnejše. Žena zajetega srezkega poglavarja je poslala vladi in poslancem obupen telegram: crešite mojega moža Drž. podtajnik Cemovič je izjavil, da bo vlada skušala srezkega poglavarja osvoboditi, ne da bi bila primorana plačati poniževalno odkupnino. V to svrho bodo oblasti aretirale deset najuglednejših Arnavtov ob meji ter jih držale kot talce, dokler kačaki ne izpustijo našega uradnika. Seja ministrskega sveta Beograd, 19. septembra, p. Nocoj je bila od 18. do 21. seja ministrskega sveta, na kateri se je naprej prečitalo in disku-tiralo besedilo zakona o pobijanju korupcije. Predlagale so se gotove izpremembe o pristojnosti komisij, posebno apela-cijskih in kasacijskih sodnikov ter bo zakon dobil še nekatere korekture, nakar bo predložen narodni skupščini. Nato je vlada odobrila projekt uredbe o dra-ginjskih dokladah umirovljencem. Ministrski predsednik Davidovič je prečital brzojavke, ki so došle iz Južne Srbije glede spopadov s kačaki. Predložen je bil projekt zakona o invalidih, razprava pa se je odgodila za sejo v ponedeljek. Rav-notako vprašanje o položaju ministrov na razuoložeuiu. Ministru pravde ae je odo- brilo, da sme poslati 60 sodnijskih pripravnikov v inozemstvo. Ministru za poljedelstvo je bila odobrena razdelitev do-hička razredne loterije. Ostali del seje I je bil posvečen politični situaciji, ni pa prišlo do nobene odločitve, ker se minister za notranje stvari Petrovič še vedno nahaja na Belju. kjer poroča kralju. Tudi se pričakuje še poročilo iz Zagreba o odgovoru radičevcev za vstop v vlado. VPRAŠANJE KONKORDATA. Beograd, 19. septembra, p. Marinkovič in Davidovič sta danes konferirala s poslanikom Smodlako, z zagrebškim škofom dr. Bauerjem ter škofom v Djakovici dr. Aksamovičem o konkordatu z Vatikanom. Nato sta oba škofa imela konferenco z dr. Korošcem in dr. Spahom. Sklicanje svetovne razorožitvene Sklepi komisij in podkomisij Zveze narodov. - Razorožit-vena konferenca se sestane v prvi polovici 1925. 1. Ženeva, 10. septembra, s. Danes zve-! orožitve v Nemčid, Avstriji, Madžarski čer je v podkomisiji tretje komisije pod ' in Bolgariji. predsedstvom dr. Beneša padla odločitev ; Ženeva, 19. septembra, j. Redakcijski glede vpoklica svetovne razorožitvene ! odbor o obligatornem razsodišču je raz-konference. Po tem sklepu naj se raz- ! pravljal do danes popoldne in se je ze-orožitvena konferenca skliče najkasneje dinil končno na resolucijo Angleža Hur- do 15. junija 1025., potem ko bodo protokoli, ki .jih bo izdalo peto zasedanje Zveze narodov o obligatorntin sodstvu in sankcijah, ratificirani. Ta ratifikacija naj bi se izvršila do 15. maja 1925. Del članov podkomisije je želel, da se ratifikacija teh protokolov izvrši šele po raz-orožitveni konferenci in da stopijo protokoli o sankcijah in sodstvu šele z odločitvami razorožitvene konference v veljavo. Končno je prišlo do sporazuma, da se program petega zasedanja Zveze narodov najprej ratificira, vendar pa stopi v veljavo šele tedaj, ko bodo sklepi ra-:o •oži;vene konference predloženi. Stalna posvetovalna komisija Zveze narodov za vojaška, mornariška in aeronavtična vprašanja je končala svoja dela in je na prošnjo sveta Zveze narodov | ta čimprej predloži narodnemu svetu, izdelala popoln osnutek o organizaciji,' Poleg tega se je razpravljalo tudi o onih ' "' ženev- ta, ki predvideva tridelno postopanje: Posredovanje, poročilo mednarodnega razsodišča in razsodbo. Postopanje se bo uvedlo vedno avtomatično. Ker se osnutek Hurta zelo ujema s francoskim stališčem, so v krogih Zveze narodov sprejeli vest o tem osnutku z velikim zadovoljstvom. POSVETOVANJA AVSTRIJSKE VLA-DE O ŽENEVSKIH SKLEPIH. Dunaj, 19. septembra, j. Po povratktt zveznega kancelarja dr. Seipla iz Ženeve se je danes sestal ministrski svet, na katerem sta dr. Seipel in zunanji minister dr. Griinberger poročala o izidih ženevskih posvetovanj. Sklenjeno je bilo, da se pospeši sestava novega budžeta in ss ki naj se predloži svetu Zveze narodov z ozirom na preiskovalno pravico, ki jo predvideva mirovna pogodba glede raz- reformah, ki značijo po novem skem paktu spremembo ustave. Draginj ske doklade za „stare*' upokojence Beograd, 19. septembra, p. Na nocojšnji seji ministrskega sveta, je dobil finančni minister pooblastilo, da predloži finančnemu odboru, ki se sestane v pondeljek 22. t. m., uredbo o draginjskih dokladah za upokojence. Namen uredbe je, da se zenačijo dohodki upokojencev po starem in novem uradniškem zakonu. Upokojenci po starem zakonu se delijo na one, ki imajo polno število službenih let in na one, ki jih nimajo. Upokojenci, ki so upokojeni po starem zakonu in imajo do 20 službenih let dobijo draginj-ske doklade od 700 do 1200 Din. Upokojenci, ki imajo nad 20 službenih let dobijo 900 do 1800 Din, upokojenci s polno pokojnino pa 1100 do 2200 Din. Vpoko-jeni pokrajinski namestniki, predsedniki kasacijskega in apelacijskega sodišča, armijski generali, bani, predsedniki in člani državnega sveta in glavne kontrole, pooblaščeni ministri v inozemstvu in urad niki iste kategorije, ki imajo 20 let službe dobijo 3000 Din, upokojeni ministri, ki imajo pravo na pokojnino, dobijo brez obzira na to, koliko let so služili 3000 Din. Upokojenci po novem zakonu dobijo pokojnino v duhu uradniškega zakona. Ta uredba naj velja od 1. septembra. Nemčij a in Zveza narodov Berlin, 19. septembra, j. Na prihodnji seji državnega kabineta se bo razpravljalo o vprašanju note o vojni krivdi. Dalje se bo posvetoval ministrski svet o vstopu Nemčije v Zvezo narodov ter stopil zato v stik s tozadevnimi inozemskimi fak-toji, pri čemer pa se bo bolj upoštevala formalna kot materiialna stran vstopa. Na sledeči seji bo ministrski svet proučil vprašanje nastopa nemških nacijonalcev proti sedanji vladi. London, 19. septembra, s. »Dailv Te-kgraph* poroča, da se lahko pričakuje prošnja Nemčije za sprejem v Ligo narodov na dan 23. septembra. Diplomati zavezniških držav v Berlinu razpolagajo že z zanesljivimi dokumenti, iz katerih natančno izhaja dejstvo, da bo Nemčija prosila za sprejem samo pod dvema pogojema: zahtevala bo popolno politično enakopravnost ter zagotovitev stalnega me"t& v svetu Lige narodov. Sprem niba v francoski diplomaciji Pariz, 19. septembra, j. Hemot pripravlja kljub preobremenitvi z notranjepolitičnimi problemi, kakor dravinjskim, uradniškim, budžetskim in. alza-ško-lotrinškim vprašanjem, tudi napovedano spremembo v francoskem di plomatskem zboru. Danes je kor.feri-ral s francoskim poslanikom v Wa-.shingtonu Jusserandom, ki bo moral tudi odstopiti. Radikalni pariški »Soi-re* doznava. da bo Herriot vrrvnv" ■ mesta fra.nccs-ke.ga poslanika pri Vatikanu. čigar rkinjenje zahteva vre" del vladne večine z ozirom na volilni program, tako rešil, da bo poveril po-sebneCT. pcslaniškeca svetnika pri kvi-rinalskem poslaništvu proviesorično z opravljanjem poslov vatikanskega poslaništva. Italijansko-švicarska pogodba Bem, 19. septembra, s. Iz 20 členotf obstoječa švicarsko-italijanska pogodba glede splošnega razsodišča vsebuje vec kot vse dosedaj sklenjene slične pogodbe. Pogodba predvideva, da se predložijo brez izjeme vsa sporna vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti diplomatičnim potom, obligatorno posebni instanci in potem, č« bi ta ne mogla o njih odločiti, mednarodnemu razsodišču v Haagu. Za postopa-nje glede sporazuma bo postavljena stak na petčlanska komisija. Rim, 19. septembra, j. Razsodiščna pogodba med Italijo in Švico, ki bo jutri podpisana, je sklenjena za dobo 10 let Madžarska in Rusija Budimpešta. 19. setembra, s. Predstoje-čo obnovitev diplomatičnih odnošajev med Rusijo in Madžarsko so budimpeštansld gospodarski krogi pozdravili z velikim zadovoljstvom. Samo listi radikalnih Madžarov (na čelu jim ) poročajo, da pride radi vzpostavitve rednih razmer med obema državama do burnih scen v parlamentu. Opozicijsko časopisje namreč smatra, da gospodarske koristi, katere bo imela Madžarska od pogodbe z Rusijo, nikakor ne more odtehtati politične škode, ki bo sledila temu sporazumu. Zlasti dolže vlado, da je dala povod zato, da bo rusko poslaništvo v Budimpešti pričelo % dobro organizirano komunistično propagando. DRUGI OBROK BLEEROVEGA POSOJILA. Beograd, 19. septembra, p. Kakor doznava vaš dopisnik, se je med našo vlado in med Bleerovo grupo dosegel sporazum za izplačilo drugega obroka v znesku 10 milijonov dolarjev, od katerega bi se 3 milijone dinarjev izplačalo v bonih. ODSTAVITEV POSLANIKA S V. OD L AKE? Beograd, 19. septembra, r. Zatrjuje se, da zahteva dr. Korošec odstavitev našega poslanika v Vatikanu drja Smod-lake, češ da ni dovolj dober katoličan, da bi mogel zastopati državo pri »sv. Očetu*... TJ-^S -j 19. septembra: CURIH: Beograd 7.375, New-York 529.75, London 23.62, Pariz 28.05, Milan 23.20, Praga 15.875. Budimpešta 0.0069. Bukarešta' 2.75, Sofija 3.87, Dunaj 0.0074625. I DUNAJ: Devize: Beograd 978 do 982, London 316.300 do 317.300, Milan 3112 do 3124. New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3737 do 3773, Praga 2130 do 2140, Cu-I rih 13405 do 13.45S; valnte: dinarji 975 ! do 981. Ura 3090 do 3110; eiekfi (v tiso- I čih aR): Trgobanka 28, Hrv. eskomptna 106, Jugobanka 98, Trbovlje 437, Jesenice 750. Juli-Sfid 424. Bankverein 115, PRAGA: Beograd 46.85, Dunaj 4.7025, Rim 149, New-York 33.95. BERLIN: Beograd 5.86, Milan 18.35. ' Praga 12.57, New-York 4.19. LONDON: Beograd 325, New-York ! 4-!5.fiŠ. Dunaj 317.000, Praga 148.75, Rim ! i01.875. | VEVrVORK: Beograd 138.75, Rim i 433.75, Dunaj 0.14125. Budimešta 0.1325. Nemce c do teh dveh spoznamo, zakaj jim pravzaprav gre. -Prog 7. vsako kulturo, če ni hkrati no- siteljica nemškega duha in nemške pre-potenceL Enako pa moramo storiti tudi mi in reči: Pozdravljena kultura, pozdravljena tisočkrat, rko nam prinašaš tudi nacionalno misel in krepiš našo na-'jcnalno zavest. In tako bo nedelja tudi dan kulturnega dvoboja. Prepričani smo, da bo zmaga naša; zmaga pa mora bili tudi čast- Pred odločilno bitko v Mariboru (Jutri, v nedeljo se vrše v Mariboru občinske volitve, katere proglašajo Nemci in nemškutarji za narodni plebescit -- Zato je sveta dolžnost vseh Slovencev, da se volitev do zadnjega moža udeleže in rešijo narodno čast Maribora. OK. PAVEL STRMŠEK: Nemcev do teh dveh naših institucij Za naš Maribor i Pri prihodnjih volitvah v občinski odbor mesta Maribora ne gre toliko zu gospodarska vprašanja kakor pa za naše kulturne zadeve. Res je, kultura je mednarodna, kajti vsak narod mora prinesti svoj kamenček k skupni zgradbi Vendar pa imamo poleg vseobče kulture še nacionalno kulturo, ki je odsev moči in dela posameznega naroda. S tem, da so ovirali razvoj naše nacionalne kulture, so hoteli v prejšnjih letih zatreti našo narodnost. Ravno' isti ljudje nastopajo sedaj zopet proti okrepitvi naše nacionalne kulture. Zadeti hočejo našo nacionalno moč in s tem oslabiti državno misel ob neruski meji naše države. Značilen Za. nemško agitacijo je očitek, da je mestna občina preveč žrtvovala za gledališče. Nemcem seveda ne gre za tisto vsoto, ki jo je vo-tiral za gledališče občinski »vet; boli jih le, da je mestna občina sploh podprla t,o našo najimenitnejšo institucijo, da je ■ni pustila usahniti takrat, ko vlada ni mogla dovoljno zanjo skrbeti. Boli jih, da naše gledališče ni prenehalo in se odprlo na stežaj nemški kulturi, da bi tri-umfirali nad slovensko siroto, ki je umr-ja predno je začela prav živeti... Mi smo veseli vsake kulture, ki pride v svo ji kulturni misiji k nam, ne bomo pa trpeli, da bi se pod to sveto in visoko firmo prinašalo politično seme in ubijala '-r -n o c na n t v i 513. ITI najsvetejša čust- katoliška vera zahteva od njih. da so najboljši državljani! ti£ne članke, pred razdirajočo drali na stolpu francoski artilerijski opa-' zovalci, kar pa so Francozi odločno zamika val i. * * » Nemškutarska ofenziva v Rogaški Slatini in Rogatcu Rogaška Slatina, 19. septembra. 'Nemškutarji v Rogaški Slatini in v Rogatcu so pritisnili zadnje dni pred občinskimi volitvami s polno paro. Celjski Nemci so slatinskim odpadnikom sestavili celo plakat, ki so ga včeraj ponoči znani nemškutarski pijanci lepili po drevju. Na teh lepakih kriče glavni stebri renegatske liste (povojni bogataš Stoinschegg, stari nemški zagrizene Miglitsch, državni zdravnik dr. Treo in bivši ljubljanski e. kr. detektiv Španiček) o domačinih, _ čeprav so sami najpristnejši pnvan-dranci I nik don Sturzo. Stranka je po vojni Lelo zrastla na ugledu in vplivu ter p -v prejšnjem parlamentu v resnici odločevala. Imela jje 106 mandatov. Po prihodu fašizda na vlado se je edinost v poslanski stranki začela krhati Don Struzo s svojimi ožjimi pristaši je nagibal stranko vedno bolj proti levici. Skrajno levo krilo popo-larcev z Migliolij' ui na čelu, ki se je po vsej pravici imenovalo krščansko-boljševiško, je dobivalo vedno več vpliva pri določ, ~_iju političnih smernic stranke, vslecl česar so zmerni, naeijonalno navdahnjeni elementi začeli zapuščati stranko. Prišle so volitve. Mussolini je spretno izrabil položaj v popolarski stranki in pridobil za vladno Esto vse odličnejše popolarske disidente in ž njimi tudi lepo število popolarskih glasov. Popola.rci so do- In je v resnici mučno za Očeta, da vidi. kako se njegovi dobri sinovi in dobri katoličani cepijo in bore med seboj. Čemu v imenu katoliških koristi obvezavati koga ali smatrati se za obvezanega, za naslonitev tjakaj, kjer se izvaja program brezverstva, ki bi že samo po sebi izključevalo tudi katoliško vero?» «Ravno tako n: katoliško, če se nasilje pretvarja v sistem, če se nadalju-ie zmešnjava z istovetenjem splošnih koristi s poedinskimi ter pospeševanjem stvarnih in duševnih razmer, ki more dovesti le do mučnih nasprotij, do pogubnih posledic za javno dobro. «Ali bi ne bilo bolj koristno, da, potrebno in celo dolžnost za vse katoličane, da ji kot temelj vsega svojega delovanja, tudi političnega, postavijo velika načela vere, ki jo izpovedujejo in katerim se ne more in ne sme odtegniti noben del njihovega življenja?* * * * Papeževa beseda je jasna, o?tra obsodba nekatoliške politike. Id jo uganjajo pod pretvezo katoliških koristi krščansko pobeljeni boljševiki v Itali , ji in v drugih državah. Dta bi ta beseda kaj izdala pri laških don Scurzih, ali naših Korošcih, pa seveda ni pričakovati. Kadar gre za korist stranke. je tem.ljudem tudi papež — deveta briga! __ Pred desetimi leti 17.—21. september 1914. Ko se je v dnevih od 14. do 16. sept, pokazalo, da se mislijo Nemci braniti na črti za Aisno in da jih s frontalnimi napadi c. mogoče vreči nazaj ter nadaljevati osvobojer severne Francije in Belgije, je posegel generalissimus Jofire po isti metodi strategije, s katero je dosegel uspeh na Marni, to je, sklenil je obkoliti nemško desno krilo. Že po 12. septembru je zbiral večje čete na svojem levem krilu, da izvedejo v slučaju potrebe obkolitev; sedaj pa je poslal tjakaj večje sile, ki so že 16. septembra stale pri Compiegne pripravljene za napad, dočim so francoski konjeniški oddelki peizvedovali že mnogo severneje ter dospeli pri tem celo v bližino St. Quentina. Dne 17. septembra pa je francosko levo krilo prešlo v splošen napad, skušajoč obkoliti Nemce v smeri na Carlepont in No-yon. Uspeh bi vrgel vso nemško bojno črto iz tečajev, tako kakor se je zgodilo na Marni. Toda Nemci so bili že o pravem Na vzhodnih bojiščih sc jc v teh dneh težišče preneslo na delovanje v ozadju, na reorganizacije armad in njih izpopolnitev ter seveda na zasledovanje sovražnika. Ob vzhodnopruski meji je dal Nikolaj Nikolajevič z največjo naglico, a tudi s polnim prevdarkom zbirati nove armade, ki naj sprejmejo nemški napad s primerno pripravljenostjo, in sicer na črti Osowiecz-Grodno-Olita-Kovne, kjer je nameraval izrabiti silne gozdove in močvirja ter vrniti Nemcem z istim orožjem. Druga ruska armada se je zbirala v trdnjavskern trikotu Pultusk-Novo Georgijevsk-Varšava, kamor so dospeli tudi ostanki vojske Samsonova; ta armada naj bi znova pričela ofenzivo proti zapad. Prusiji. Rusi so smatrali bojišče v Vzhodni Prusiji kot glavno ter so hoteli tu popraviti svoje napake in za vsako ceno premagati Ncmce. Vsled tega so Rusi v izredno kratkem času obnovili svoje armade ob Vzhodni Prusiji in jih celo ojačili, tako da so tekom štirinajstih dni stale zopet popolnoma prf^v-ljene za boj, kar je vzbudilo največje osu> Mpm.il, lri sn Krna- propagando separatizma pa sme g. cenzor le — salutirati... + Drag kruh, pooeni žito! Nizko plače, visoke carine! »Delavsko-kmet-ski list. piše, da je takoj, ko je prišla nova vlada na površje, predvideval, da bodo stranke, ki tvorijo to vlado po svojih ministrih izpremenile svoje lepe demokratične in ljudske obljube v veleka-pitalistično in oderuško politiko. Sedaj — pravi »Del.-kmet list* — se njegovo prerokovanje že uresničuje. Vlada je izjavila, da bo povečala carinske ažije do zlate paritete. To se pravi, da se prt uvozu plača za vsak zlat dinar 17 Din, a ne več 9 Din kot dosedaj. »Del.-kmet list* piše, da hoče vlada federalistov in avto-, nomistov na ta način »prebroditi gospodarsko krizo z odiranjem in izstrada-njem delovnega ljudstva*, češ, da pomeni povečanje carinske ažije ogromno po-draženje vseh industrijskih proizvodov in povečanje davčnih bremen. Vlada odprav lja nadalje izvozno carino na žito. Ta ukrep je nož z dvema ostrinama, ki re- njenje in začudenje pri Nemcih, kl so srna- . žej0 lak0 po konsumentu, kakor po pro-trali nasprotnika za uničenega. Nemški vo- . - '"ni jaški dopisniki so pričeli pisati, da ruske armade kratkomalo rastejo iz tal ... Avstrijsko armado so smatrali Rusi kot povsem uničeno in tako demoraliziranc, dE ne more biti več sposobna za resen o-lpoi k »reči pa vsi domači ljudje dobro biM pri letošnjih volitvah komaj do-vedo " kako znajo ljudje Miglitscheve j brih 30 poslancev. Katoličani, ki se ne _______J--Ij..: "rr co! Cf\ «751., .c+riifliAc: 5TT1 P/mi OS\ TY1 \ nonolarske. stran- vrste gospodariti v občini, saj so za-pustili slovenskemu občinskemu odboru same dolgove, zdaj pa je v blagajni celo lepa vrsta prebitka. Ali sta morda Stoinschegg in Miglitstii prišla zopet v predvojne premoženjske nezgode, da bi si rada s pomočjo občino opomogla? V nedeljo bo temeljito poskrbljeno, da slatinska občina ne bo postala zavod za brezobrestna posojila nemšku-tarskim skrahiranceci. Vse slovenske stranke in skupine v Rogaški Slatini in v Rogatcu so enodnšno sklenile, da Bi bodo' zapisale in trajno zapomnile vse narodne Iškarijote. Prav bo potem nemškutarskim kandidatom in njihovim volileem, zlasti pa tudi potuhnjen-cem, ki se nam sicer hlinijo, da ne 'drže več z nemškutarji, v resnici pa delajo z vso paro za njihove liste. Pravi boj proti njim začne šele po nedeljskih volitvah. Tudi v časopisju si jih bomo ogledali drugega za drugim, da bodo zlasti kupujoči Slovenci poznali ljudi, ki so prespali prevrat leta- 1918 K sreči je moč sedaj v naših rokah in lahko izvedemo uspešen družabni in gospodarski boj. Od uprave zdravilišča in zdravstvenega odseka v Ljubljani pa pričakujemo, da si bosta zabeležila kopališkega zdravnika, ki je smatral za potrebno, nastopiti na izzivajoči nemškutarsld listi. Slovenci, vsi do zadnjega na volišče! __ Papeževa obsodba »krščansko- boljše viške" politike Politične razmere v italijanskem katoliškem svetu so skoraj do pičice enake razmeram, ki vladajo pri nas v Sloveniji. V Italiji je do pred kratkim predstavljala katoličanstvo v politi« onotna »popolarska* stranka, ki ji je stail ua čelu kot politični tainik duhov- strijajo s smernicami popolarske stran, ke, so si ustanovili svojo lastno organizacijo in krenili na desno, k vladi; popolarci pa krečejo vedno bolj na levo in ni dolgo temu, ko se je govorilo o čim najožji njihovi zvezi s socijalisti in ostalo skrajno levico. Na praznik Malega Šmarna pa je imel v Vatikanu papež Pij XI. nagovor na katoliško dijaštvo, ki se je vračalo s kongresa katoliške vseučiliške zvs ze v Palermu. Papež je sicer izražal svojo zadovoljstvo na porastu katoliških institucij, ali pripomnil, da se vmes dogajajo stvari, ki mu povzročajo skrbeče ne že naravnost bridkosti in srčne muko. Vstajajo tu in tam ideje ki nazori, držanja in pokreti, ki ga ne morejo pomiriti Ker se pravi, da bi se papež ne smel baviiti s politiko, je dejal: »Ko se politika dotika altarja, tedaj vera cerkev in papež, ki jo predstavlja, nimajo samo pravice, temveč tudi dolžnost, da dajejo navodila in smernice, ki jih imajo katoliške duše pravico zahteva ti in dolžnost jim slediti. Tako je- za •rtal največjo politično smernico Bož ji mojster, ko je dejal: »Dajte cesarju ka.r je cesarjevega, dajte Bogu. kar j< božjega*, in apostoli so se tudi dotak nšli najvažnejših političnih vprašanj, ko so učili: »Vsa oblast je od Boga.* V na.daljnem je papež z ozirom na pritožbo, češ da dovoljnje premalo po litike katoliškemu ndruženju »Azion Cattolica*. izvajal, da, to ndruženje ravno zato ne sme politično delovati zlasti ne strankarsko politično, ker je katoliško. Popolnoma izključena pa naj ne bo politika- Politika bodi ob svojem času, kadar je treba, m vo>li naj jo, kdor jo mora, po primerni popolni pripravi: verski, kulturni, gospodarski", socijalni »A7.ione Cattoii- žav in tudi niso poslali tjakaj večjih ojacenj Ruske čete so preganjale Avstrijcc brez pie-stanka, ujele vsak dan obilo novih ujetnikov in vojnega materijala. Osobito hitro so Rusi zasledovali na obeh straneh Visle od Sandomierza navzgor, kjer so se jim oddelki Danklove armade komaj še pravočasno izmotali. Že dne 20. septembra so v južnem delu Ruske Poljske Rusi dospeli do reke Nide. V srednji Galiciji so Rusi 18. septembra osvojili obmostne utrdbe ob Sanu pri Sienčawt, dočim so Jaroslav zavzeli dne 21. septembra Dne 22. septembra so šle ruske čete v široki črti čez San. Druge čete so prodirale proti Karpatskim prelazom. Ta čas pa se je vozila armada Hinden-burgova z največjo naglico iz Vzhodne Pru-sije v Šlezijo, da prodre v južno Rusko Poljsko ter reši razbite Avstrijce in zapodi Ruse nazaj, kakor se je tako lepo posrečilo v Vzhodni Prusiji. času spoznali nevarnost, ki jim preti — kar v dani situaciji, po tolikih uspehih obkoljevanja pač ni bilo težko — ter so na svoje desno krilo pripeljali močna oja-čenja iz Lotaringije in iz Belgije. Francoski napad je kljub začetnim uspehom brž zadel na pripravljeno nemško armado, ki je sama nameravala izvesti — obkolitev francoskega levega krila, — tako da je situacija ostala po bojih 17. in 18- sept. v bistvu nespremenjena, le da se je sistem obrambnih jarkov na obeh straneh podaljšal še bolj proti zapadu. Obema nasprotnikoma pa je ostal namen, vendarle obkoliti sovražno fronto; vprašanje je b:lo, kdo bo mogel hitreje dovoziti dovolj vojaštva ter presenetiti nasprotnika. Joffre je pokazal v teh dneh več inieijativnosti in a"ilnosti, skoro da se je kazala tudi sicer premoč na njegovi strani. Izredno na-clo je poslal močne vojaške enote z vseh delov fronte po železnici in na avtomobilih na zapad ter zbral takorekoč v trenutku močno armado v Amiensu pod poveljstvom generala Castelnau. Ta armada je dobila povelje napasti Nemce v bok ter v ta namen prodreti proti črti Chaulnes-Roy-Las-signv. Nemci so bili bolj počasni in so mnogo počasneje dovažali za odpor potrebne čete, tako da so Francozi, ko so 22. septembra pričeli z napadom iz Amiensa, brz dospeli v bok Nemcem, zadevajoč pri tem skoro le na konjenico. Dočim se je tako težišče bojne akcije prenašalo bolj in bolj na zapadni sektor fronte, boji tudi na ostali bojni črti niso mirovali. Vršili so se srditi napadi in pro-tinapadi z obeh strani, pri katerih se ni moglo govoriti o skupni enotni bitki, dasi so se spopadi raztezali na vso črto od Compiegnea do Verduna. Povečini se je v njih kazala še vedno ofenziva francoskih armad, ki so skušale v posameznih bojih zavzeti posamezne odločilne oziroma obvladujoče nemške postojanke, da bi s pomočjo teh krajevnih uspehov omajali sovražno fronto. Nemški protinapadi pa so skušali onemogočiti nasprotne uspehe, izravnati lokalne poraze, v splošnem pa obdržati zavzeto bojno črto. Pri tem sta nasprotnika vedno bolj utrjevala bojno črto, ki je ostala v bistvu nespremenjena, ako se odštejejo manj važne krajevne izravnave. Tako se je baš v dnevih sredi septembra pričel oni sistem stoječega bojevanja, strelskih jarkov i.t.d., ki je ostal značilen za veliko svetovno vojno. Posebne srditi so bili v onih dneh boji ducentu. Profitirali bodo le razni žitni zavodi, venžniki in prekupčevalci zlasti v Vojvodini, na drugi strani bodo pa še bolj poskočile cene kruhu. »Del.-kmet. ne more mu vec sposoona ~ list* piše: »Program je jasen: Povečanje Zato niso pričakovali v Galiciji posebnih te- i draginje, zmzanje delavskih Plač, po-- • • —*««- -.——i daljšanje delovnega čas in odiranje kme-; tov...» To je tista »socialna politika turških in slovenskih klerikalcev.* Hr Sramežljivost gospoda Prepeta-ha- Prepeluhov »Avtonomist* piše, da je »Jutro* poročalo, da bo vojni minister zahteval za prihodnje leto 4 milijarde dinarjev za vojaštvo. Nato je »Avtonomist* izračunal, da je 4 milijarde Din toliko kot 16 milijard kTon in toliko kot 16 tisoč milijonov kron, kar sicer ni tako težak račun. Več truda mu je dalo, da je izračunal, da bi se s 4 milijardami Din lahke kupilo v enem samem letu 16 tisoč kmetij in da bi bilo na njih dobro preskrbljenih 80.000 oseb. Sramežljivo pa zamolči »Av-tonomist*, da je »Jutro* pisalo o 4 mili-jardnem proračunu za vojaštvo, ko je opozorilo na javnost, da so naši klerikalni avtonomisti tisti, ki sestavljajo sedai tako visok proračun. Zakaj ni povedal te-: ga svojim bralcem tudi »Avtonomist*? Zakaj je tako sramežljiv, če treba povedati resnico na naslov SLS? G. Prepeluh tega ni storil zato, ker njegov poveljnik, g. Radič, podpira in drži vlado, ki hoče dvigniti vojaški proračun na 4 milijarde Din! Iz tega pa sledi, da je tudi pri »Av-tonomistu* hinavščina, ko pretaka krokodilove solze čez militarizem. Ako že piše- »Štiri milijarde dinarjev, ali 16 tisoo kmetij pojde enostavno v zrak! Otroc: nimajo vzgojevališč in šol, brezposelni nimajo dela, starci nimajo zavetišč in bolniki nimajo bolnic, vse to pa le zato, da kupujemo vedno nove kanone,* bi bilo od njega pošteno in možato, da bi tudi brez sramežljivosti povedal, da se nam tako godi v času, ko imamo vlado klerikalnih avtonomistov in republikanskih federalistov. -f Klerikalci in Rusi. »Slovenec* poroča, kako so v Ženevi z zanimanjem poslušali govor g. Pitamica o ruskih beguncih, ki jih podpirata vlada in javnost Pravi da je to lepo postopanje našemu ugledu zelo koristilo. G. Pitamic ni imel prilike poročati in kakor izgleda je pev polnoma pozabil »Slovenec*, da je SLS opetovano zahtevala izgon vseh Rusov, ki jim ie očitala, da v Jugoslaviji pripravljajo oborožen napad na sovjetsko Rusijo. »Slovenec* je tudi pozabil pristaviti kako je SLS na ljubljanskem magistratu oreganjala Ruse in jim niti strehe na Gradu ni privoščila! SLS je ruske dijake hotela izgnati in jih vreči na cesto! i ______„r.,;romr» p.n sam stavek v Komunistični shod v Ljubljani Sinoči se je vršil v Mestnem domu shod Neodvisne delavske stranke, na katerem je prišlo do ostrih demonstracij proti vladi. V dvorani se je nabralo precej delavstva, ki je z odobravanjem sledilo izvajanjem govornikov. Posebno ogorčenje je vladalo v dvorani, ko jc sodrug Peterkovič žigosal hinavsko politiko klerikalcev napram delav stvu ter citiral »Slovenčev* članek od 27. julija, ki se cedi ljubezni do svobode. — Sedaj ko so se vsedli klerikalni svobodo-ljubarji in prijatelji proletarijata na ministrske stolčke, pa se je pokazalo, da so hujši teroristi in sovražniki ljudstva, nego ostali buržuji. Sprejeta je bila resolucija, ki ugotavlja, da »vlada slobode* še vedno noče dovoliti delovanja delavskih strokovnih organizacij, niti nc odpre zopet njihovih lokalov, niti ne vrne zaseženega premoženja. Zadruga »Delavski Dom* v Ljubljani je še vedno zaprta. Polno delavcev je v ječah. Delavstvo zahteva: Takojšnjo otvoritev vseh delavskih strokovnih in kulturnih organizacij in svobodo delovanja Neodvisne Delavske Stranke Jugoslavije. Takojšnjo izpustitev Sedeja in vseh delavcev, ki se jih drži v preiskovalnem zaporu. Postavitev komisije za dogodke 1. junija v Trbovljah ob sodelovanju rudarjev; da se strogo izvajajo odredbe zakona o zaščiti delavstva; da se nemudoma razpišejo volitve v delavsko zbornico in bolniško blagajno. Po shodu je gruča mladih komunistov demonstrirala po mestu ter se zbrala končno pred justično palačo, kier jc kričala: Odprite ječe! Živela sovjetska Rusija! Zivio Radič! Zivio Lemež! ca* naj uči katolike, kako naj se po- I v centru, v sektorju med Craonne in Keims, - -• ' '1—1— — kjer so sprva skušali Francozi prodreti za vsako ceno, kjer pa so Nemci mogli o pravem času nagrmaditi dovoli močne.sile. litika najbolje uporablja, kakor so jo dolžni uporabljati vsi dobri državljani zlasti m še katoličani, ker. sama Politične beležke + Huda blamaža klerikalne vlade Včeraj srno javili, da je policija zabranila zadnjo številko »Učiteljskega tovariša*, češ da uvodnik vzbuja mržnjo proti državi kot celini. Stvar nam je na prvi pogled bila jasna, kajti mirni ton strokovnega glasila UJU je znan, pri tem pa je iskreni patriotizem našega učiteljstva tako utrjen, da jc v naprej izključena vsaka pisava, ki bi izzivala mržnjo proti je-dinstveni državi. Danes je deželna kot tiskovna sodnija sklepala o tem članku in je zabrano članka razveljavila. Dotični stavek se je glasil: »Vlada zakona, reda in pravice je pričela v prosvetnem resoru s svojimi nasilnimi persekucijskiml orgijami. Za center svojih persekucij si je izbrala preganjanje članov UJU in preganjanje zastopnikov Sokola.* Ta kritika vlade gotovo ni pisana v takem tonu in duhu, da bi v čitateljskem krogu »Učiteljskega Tovariša* mogla vzbuditi sovraštvo proti državi. Kdor se spominja na ton »Slovenca*, ko je bil v opoziciji, je tam videl psujočo kritiko, ki jc imela namen ne popravljati stanje v državi, marveč .v prebivalstvu vzbujati.mržnjo in.za- + Da analiziramo en sam stavek včerajšnjem »Slovenčevem* uvodniku, kjer stoji zapisano: »Pogojni pristasi mo-narhizma naj se nikar ne vznemirjajo kajti dinastija še ni bila nikdar tako utrjena kakor sedaj, ho li bodo svetovali tudi štirje hrvatski republikanci.* Predvsem hoče »Slovenec* dopovedati »pogojnim* monarhistom, da so klerikalci odslej, ko zobljejo vladno mano, monar-histi za vsako ceno. »Še nikdar tako kakor sedaj!* to je zdaj vsakdanji »Slovenčev* šlager. pa naj zapiše karkoli o modri vladi. Lahko, če imajo njegovi bralci tako templirane želodce, da prenesejo mo drost kakor je zgornja. Iz demokratske stranke IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. V nedeljo, dne 21. septembra se vrši popoldne na Rakeku predavanje g. prof-Frana Majcna, in sicer: a) »Naša država in narod v primeri z velikimi državami in narodi*; b) «0 Jugoslovenafa. mafiji*. V Dražgošah se je vršilo dne 1-t. t m. zelo dobro obiskano predavanje. Predaval je g. prof. Fr. Majcen, ki je najprej na kratko obrazložil ustroj bolniškega in nezgodnega zavarovanja, način plačevanja prispevkov in pravice, ki jih daje zakon zavarovanju podvrženim članom. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili predavatelju in starili tudi različna vprašanja. Zagr Zagreb, 19. septembra. Danes predpoldne po 11. uri se je v saborski dvorani otvoril I. zbor pravnikov kraljevine SHS. Dvorana polna, saj prisostvuje iz Srbije 170, iz Slovenije 70, iz Vojvodine 15 in iz ostalih pokrajin 150 pravnikov. Pred otvoritvijo zbora sporoči dr. Verona, podpredsednik Stola sedmoriee, da je umrl drugi podpredsednik pravniškega društva, Smecchia. (Slava mu!) Zborovanje otvori minister pravde dr. Hrasnica, pozdravljajoč delo pravnikov, ki s čuvanjem osebne in imovinske svobode učvršeajo državne temelje. Pravniki se tokrat prvič sestajajo v svobodni domovini, kar ima tem svečanejši značaj, ker se je doprineslo neizmerno mnogo žrtev, da se je ustvarila svobodna kraljevina SHS, kateri stoji na čelu sin našega jezika in krvi. Otvariaioč zborovanje kliče: Da Bog živi našega kralja Aleksandra I. Karagjorgjevida! Odposlala se le kralju pozdravna brzojavka, nakar je kongres pozdravil "še zagrebški župan Heinzel. Pred prehodom na dnevni red se je Zbor per acclamationem konstituiral nastopno: predsednik dr. Anton Verona (podpredsednik Stola sedmoriee); I. podpredsednik Gjoka B. Nestorovič (državni svetnik v p.); H. podpredsednik dr. Danilo Majaron; "tajniki: dr. Ivo Paliteo (Zagreb), dr. Gjorgjevič (Beograd) in dr. Sajovic (Ljubljena). Dr. Verona nato v kratkem govoru izraža nado, da bodo jugoslovenski pravniki z združenimi močmi dosegli stopnjo, ki jo narod in kraljevina morejo tir jati orl njih. Prvi čita svoj referat g-lavni izvesti-telj dr. Majaron od naslovom: «Osnav-Ijanje ravniških kongresov kraljevine SHS». Navaja znane nemške Juristen-tage, osnovane že 1. 1870., torej v dobi, ko je nemški narod še bil razkosan na državice in so se glavne skupščine te institucije vršile po različnih mestih Nemčije in Avstrije, s čemer so mnogo doprinesle nemški pravni enotnosti in koristilo osebnemu zbliževanju pravnikov, izpopolnjevanju teorije in prakse itd. Enaka zborovanja pravnikov za-morejo tudi v drugih državah koristiti kulturi, napredku in enotnosti prava.. Voditi pa jih treba po splošnih interesih. nikakor pa v clnhu lokalnosti ia partikuJarncsti. O istem problemu sta nato^ govorila kot rferenta tudi Gjoka B. Nestorovič in dr. Eugo Spitzer. O drugi točki dnevnega reda: Za-kcacdajca tehnika sta referirala kot glavni izvršitelj prof. dr. Dragoljub Arangjelovič in kot koreferent prof. dr. Metod Dolenc. S trm je bilo ob 1. popoldne zborovanje zaključeno. Nadaljevalo se je ob 3. in je prvi referiral dr. Janko Babnik, predsednik višjega dež. sodišča v Ljubljani, o Pravni pomoči v državi Kot korefe-' renta sta nato govorila dr. Jaračije Jovanovič, prvi tajnik beograjskega kasaciiskeea sodilga, in dr. Milan Ma-jer. orl oddelka za pravosodje v Zagrebu. O četrti glavni točki, Prifilna poravnava izven konkurza, je referiral prof. dr. Žika Soa.sojevič iz Beograda; koreferenta sta bila dr. Edvard Pajnie, višji sodni svetnik iz Ljubljane, in dr. Lav Honigsberg, državni pravdnik v Zagrbu. O odvetniškem redu, kot peti točki dnevnega reda, H na vzbuja največ zanimanja, je referiral kot glavni izvestitelj dr. Ivo Politeo, odvetnik iz Zagreba: njesrova koreferenta pa sta bila prof. dr." Milan Škerlj in dr. Ljuboniir Štefa.novic, predsednik »Advokatskesra udruže Afera z nakupom Prpičeve palače, nadaljuje zagrebška »Riječ* svoja razkritja o radičevski korupciji, raste izpod prstov in dobiva dimenzije pravega radičevskega panama. Palača je po sedbi strokovnjakov vredna 5 milijonov Din, saj bi tudi bil vsakdo neumen, ki bi danes vložil v tako zidov-je toiiko suhega denarja. Toda Prpič zahteva 14 milijonov Dim — iz selja-ških žepov < . . »Riječj- je takoj ob prvih vesteh o nakupu Prpičeve palače povedala, da je to čisto navadna akcija za reševanje «skrahiranega» Radičevega mecena Prpiča. Ves indigniran je Pmie poslal «Riječi» popravek, ki ga je uvrstila z vso dobro voljo, zdaj pa odgovarja s pikantnimi detajli, med katerimi je posebno interesanten nastopni: Prošli mesec je »Hrvatska sel jaška zadružna banka» vtožila menico Milana Prpiča, glassčo se na pol rotlij-nta kron. V tej »Seljaški zadružni banki« pa nikakor ne sedijo pristaši bivšega režima, temveč sami čistokrvni — radičevci, saj je banko osnoval sani Radič! Radičevci torej v eksefti* ne dajo svojemu Prpiču niti pol milijona kredita. A to še ni vse. Vtožene Prpičeve menice pri drugih denarnih zavodih presegajo vsoto 12 milijonov krcn. Samo eni banki dolguje Milan Prpie uprav toliko, kolikor zdaj od Radiča zahteva za svoio palačo, to je preko 14 milijonov Din. oziroma v Radicevi habsburški valuti — 56 milijonov kron! Te ga bržčas najbolj žulijo, zato je Radie naglo uvažil Prpičevo ponudbo in kupuje njegovo oalačo na račuu krvavih seljaških žuljev. _ BJ">;> v Beogradu. Oh 8. zvečer se je v veliki dvorani Streliane vrši! ra čast gostom lepo aranžiran banket, ki je potekel v na.i-"ffodaejgem razpoloženju. Jutri, v soboto. se naSalhre delo on sekciieh. scen primer klerikalne feinavščine Ko je bil te dni aretiran inž. Marko Kranjec, si je drznil zapisati »Slovenec*, da roki pravice ne bo ušeli niti en Orjunaš, za to da jamčijo danes res neodvisna sodišča. Naši javnosti ie gotovo še v dobrem spominu, kako je «Slovenec» blatil od 1. januarja 1924 naprej celjsko sodišče ter državno pravdništvo in ponovno naglašal, da pravi morilci Fakinovi še vedno niso pod ključem in da hodijo svobodno po Ljubljani. To je trdil «Slovenec» v času, ko mu je bilo znano, da ječi v celjskih preiskovalnih zaporih nič manj ko devet obdolžencev zaradi suma soudeležbe na Fakinovem umor-stvu. Mi smo temu nasproti že zavzeli stališče in vprašali, zakaj «Slovenec» ne naznani pravih krivcev državnemu pravdniku, če so mu res znan:. Sedaj po aretaciji inž. Kranjca se veseli ves klerikalni Izrael. Glejte, vi farizeji, da vaša radost ne bo prekratka. Pisali ste, da je inž. Kranjec pobegnil z italijanskimi lirami med fašiste, kar je bilo izmišljeno. On ni pobegnil niti sedaj, ko se je že šualjalo po celi Ljubljani, da je bil prve dni septembra zaslišan poslanec Fran Kremžar, o katerem se ve, da je vodil v Trbovljah sam na- lastno pest neke vrste preiskavo in zasliševal nešteto ljudi. (Kdo mu je dal za to pravico?) Če je res našel kake dokaze za krivdo kcearkoli, čemu je potem odlašal tako dolgo, namesto da bi se vsedcl in javil sodni oblasti, kje in kdo so pravi krivci? Ali so klerikalci izposlovali aretacijo inž. Kranjca opravičeno ali po krivici to raziskati je stvar sodišča. Gre pa za povsem nekaj drugega. Ko se je namreč vršila dne 15. julija na ceiliskem okrožnem sodišču javna razprava zoper kiero-komunista Alojzija Sedeja, magistratnega uradnika ljubljanskega, in je bil obtoženi obsojen zaradi hudodelstva po členu 1. zakona o zaščiti javne varnosti in recla v državi na 13 mesecev težke ječe, je <:SIovenec» z dne 19. julija izlil vso svojo jezo nad celjskim sodiščem in državnim pravdDištvom. Pod naslovom «V eri dr. Žerjava* je ozmerjal takrat cclo osebo dr. Rusa. najagilnej-šega Mana drž. pravdništva v Celju z »Orjuncem*, sodnike same pa dobesedno s tem-le dostavkom: «Po daljšem posvetovanju so se vrnili sodniki z nepričakovano drakonsko obsodbo: 13 mesecev težke ječe ... Ta obsodba je očividno mogoča le v času, ko vlada v Sloveniji dr. Žerjav. — Stol sedmoriee, upamo, da ne bo potrdil te obsodbe! > »Slovenec® na sedaj molči ko grob, da je kasacijsko sodišče v Zagrebu že 2. septembra sodbo okrožnega sodišč-'1, v Celju v celem obsegu potrdilo. Mi »Slovencu* še dostavimo, da io sodi šče v Celju ob razglasitvi sodbe svoj čas posebej nmdarjalo. da je Alojzi! Sedej nevaren komunistični prevratnik in da meri njegovo trboveljsko početje že na razkosanje naše kraljevine. Ta sodba je našla svojo sankcijo sedaj v eri dr. Korošca in Radiča, pa no zato, ker so morebiti šele sedaj postala naša sodišča neodvisna! S tem pa je dobila tudi sodna oblast na »Slovencev* izpad najlepše zadoščenje! Volišča za občinske volitve v Mariboru I. volišče: (vsi volilci I. okraja), dekliška meščanska šola, Miklošičeva cesta 1; II- volišče: (volilci II. okraja od A do M), dekliška meščanska šola Cankarjeva 5; III. volišče: (volilci II. okraja od N do Ž), deška ljudska šola Razlagova 16; IV- volišče: (vsi volilci III. mestnega okraja): dekliška ljudska šola III. Cafo-va 9; V. volišče: (vsi volilci IV. mestnega okraja): deška ljudska šola IV. Samostanska 10; VI. volišče: (volilci V. mestnega okraja od A do M): Otroški vrtec III. Valva-zorjeva 40; VII- volišče: (volilci V. okraja od N do Z); deška ljudska šola III. Ruška cesta. VOLILNE PISARNE NARODNEGA BLOKA bodo na dan volitev v sledečih lokalih- Za I- volišče: gostilna Pregel v Orož-novi ulici; Za II- volišče: gostilna Emeršič na Aleksandrovi cesti 18; Za III- volišče: ravno tam; Za IV. volišče: gostilna Vlahovič na Aleksandrovi cesti; Za V. volišče: gostilna Voh na Koroški cesti: Za VI. volišče: gostilna Zrinjski (K. Žnuderl) v Frankopanovi ulici; Za VII- volišče: gostilna Fridau (prej Nendl) pri Magdaleni. prosvetni problem, kajti to vprašanje je vitalne važnosti za bodočnost ruskega naroda. Vsa Evropa mora gledati na to, da ruska omladina ne ostane brez potrebnega pouka in prave vzgoje. V tem pogledu moram z zadovoljstvom ugotoviti, da je jugoslovenska vlada ustanovila celo več ruskih srednjih šol v raznih krajih države. V naši državi obstoja nadalje več strokovnih tečajev, kjer se ruski emigranti poučujejo za usposobljenost v raznih strokah in panogah gospodarstva. Mnenja smo, da ne storimo svoje dolžnosti, ako nudimo Rusom samo golo streho in prehrano. Treba jim je nuditi poleg materijalne tudi moralno in intelektualno hrano. Naša vlada ie temu problemu v izdatni meri posvetila vso svojo pozornost. Velik del ruskih emigrantov ie nadalje zaposlen v privatnih in državnih službah. Cesto se je že naglašalo, da so ruski begunci samo na podlagi legitimacije Zve ze narodov uživali vse državljanske pravice. Morda bo zanimalo, če naglašam, da postopa naša država z ruskimi begunci prav tako kot s svojimi lastnimi državljani, a to ne samo v pogledu državljanskega prava, ampak tudi v pogledu javnega prava. Mi smo jim dali tudi glasovalno pravico pri volitvah za zakonodajno narodno skupščino. To je dokaz redkega zaupanja, ki priča tudi o velikih simpatijah in bratstvu, ki vlada v naši državi napram ruskemu narodu. Ta čustva bratstva pa so obstojala že pred inavguracijo sedanjega ruskega režima in niso v nobeni zvezi s politično situacijo sovjetske Rusije. Rusi so v velikem številu prišli v našo državo, ker jih je družila solidarnost, ki je vladala vedno med našim in velikim ruskim narodom.* Pri razpravi se je ugotovilo, da se nahaja v raznih evropskih državah preko 2 milijona ruskih emigrantov. Dosedanji prvi komisar Zveze narodov za ruske begunce dr. Fritjof Nansen je odložil svojo funkcijo ter prevzame njegov delokrog mednarodni urad za delo. Žejni Zagreb Dokazali smo včeraj, da je uživanje al-koholnih pijač v naši državi požrešna, strahotno. Pije se povsod, v vseh pokrajinah, v mestu in na deželi. Da vidimo, koliko letno konsumira samo Zagreb, ka so nam ravno pri roki statistični podatki v zagrebškem «Večeru>. Tu čitamo: Zagrebčani so od nekdaj znani kot veseli ljudje, pa zato ni čudno, ako v tem mc-stu s 120.0C0 prebivalci najde dober zaslužek 1378 ljudi, ki se bavijo s prodajo alkoholnih pijač, kar pomeni, da na vsakih 100 meščanov (vštevši ženske in deco) pride po ena točilnica. V teh 1378 gostilnah se je prošlo leto iztočilo 169 tisoč hektolitrov vina, torej za 8 in pol hI več kakor 1. 1D22. Na vsako osebo pride po 57 litrov letno . . . Istočasno se je izpilo 6300 bi žganih pijač. Likerjev ss je potrosilo 556 hI, šampanjca 15.794 steklenic, piva pa 36.089 hL Skupno se je torej lansko leto v Zagrebu izpilo 112.104 hI alkoholnih pijač, s čemer odpade na vsako zagrebško grlo po 93 litrov. Izmed navedenih 1378 točilnic je 7 barov, 67 buffetov, 36 kavarn, 3 kantine, 288 gostiln, 345 vinotočev, 393 trgovinic in 39 restavracij. Najštevilneje so torej zastopani vinotoči in trgovinice s prodaje epreko ulice>, raztreseni po vseh zagrebških koncih in krajih. V njih se najko-modneje in najbolj domače . Jugoslavija in ruski emigranti Izjava našega delegata dr. Pitamica na zasedanju /.veze narodov v Ženevi- V kompleksu številnih vprašanj, ki se rešujejo na sedanjem zasedanju Zveze narodov, je prišlo na dnevni red tudi vprašanje ruskih emigrantov, ki se nahajajo razstreseni po vsem širnem svetu. Ob tej priliki je posegel v debato tudi delegat naše države, vseučiliški profesor j na univerzi v Ljubljani dr. Leonid Pita- j mic, ki je podal sledečo izjavo: »Vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev je posebno zainteresirana na vprašanju ruskih beguncev. Vsote, ki jih je doslej izdala jugoslovenska vlada za vzdrževanje ruskih beguncev so ogromne. Celo- j kupna doslej potrošena vsota znaša 300 j mili.onov dinarjev. Osobito pažnjo pa moram polagati na | »Voli a" Prva naša doma zgrajena ladja. V sredo dopoldne so v beograjskem pristanišču spustili v vodo prvo ladjo, ki je bila zgrajena v naši državi. Ladja ima 90 ton in jo Je zgradil ruski emigrant Surotkin. Dolžina ladje znaša 40 metrov, širina pa pet in pol metra. Ladja je lepe zunanjosti in je na njej prostora za 300 potnikov ter 9 vagonov blaga. V notranjosti ima ladja 50 kabin. Korn-fort ladje odgovarja vsem modernim zahtevam. Pri splavljanju je ladja dobila ime «Volja*. Ime je simbolično in je pomembno radi tega, ker je bi! brod zgrajen v majhni delavnici, ki se sploh ne more primerjati z ladjedelnico. Kdor ic videl to skromno delavnico, nameščeno v neki šupi, in sredstva, ki so bila na razpolago, mora vedeti, da je prva ladja, ki je bila zgrajena pri nas nastala res po zaslugi jeklene volie in delavnosti. Ruski emigrant g. Surotkin je imel pred vojno največji privatni vozni park na Volgi, ki je štel nad 1000 osebnih in tovornih ladij. Sam naglaša, da je tudi takrat pričel deiati z malimi sredstvi in prišel do velikega premoženja. Nesreča ga je vrgla čez mejo domovine in na tu-jm je ostal zopet brez sredstev. Njegovo bogastvo v Rusiji je izginilo. Sedaj pričenja vnovič z malimi sredstvi in -jpa da bo imel pri svojem delu obilo uspeha. Prihodnje leto prične graditi novo ladjo, nato še tretjo in četrto. Taka je torej skromna zgodovina prve naše ladjedelnice in prve ladje. Radomlje. Sokolsko društvo v Ra« domlju priredi jutri v nedeljo veliko ljudsko veselico spojeno z igro ^Rodoljub iz Amerike> ter drugimi zabavnimi točkami. Začetek ob 15. Posetite v čim obilnejši udeležbi napredne Radomlje. 2040 Kranj. Gledališki oder . Ker so uspehi enakih iger vedno zagotovljeni od strani požrtvovalnih So-kolov-diletantov, se pričakuje kar največji poset. Zdravo! 2041 DOBRNA PRI CELJU. Dne 16. t. m. je predaval okrajni zdravnik g. dr. Schvvab na tukajšnji šoli o nalezljivih boleznih s posebnim ozirom na škrlatinko. Mnogo-brojno občinstvo jc pozorno sledilo poljudnemu in jako zanimivemu predavanju. Gospodu doktorju prL-rčna hvala! Po predavanju ss je sestal odbor Rdečega križa za Dobrno in določil podpore revnim šolarjem tukajšnje šole. sp mm a ? • y p s Ultjpu r - - vsak klobuček k Vašemu obraza, treba je le spretno oblike iu okusnega kinča, kar skrltnu in takoj iz"=i Modni salon Sfcuch'y - 22a5ke, Ljubljana, Židovska ulica. 5SS25.A.2- tjs. J.- • ••.. . ,. -. J »Jsgeslavenska Njiva" je v mesecu septembru izdala dve številki. V prvem zvezku od 1. septembra obravnava na uvodnem mestu urednik Juraj Demetrovič temo «Taktika iii politika?;-/ Intendant varaždinskega gledališča, pisatelj Stanko Tomašič priobčuje novelo «Crveni paragrafe, Ilija Mamuzič pa pesem «Moja noč». Sledi Skokov članek «Rabeveb, ki naj pripomore k ume-vanju sodobnega francoskega romana. Božo Lovrič priobčuje daljšo študijo o slikarju Emanuelu Vidoviču. dr. D. Trbo-jevič razpravlja o morali in družbi, dok- j tor Vladimir Dvornikovič pa nadaljuje svoio razpravo o Kristu, Buddhi in Scho- j penhauerju, v kateri obravnava Schopen-hauerjevo metafiziko glasbe, etiko, aske-zo in dušovni mehanizem. Pregled govori o obnovitvi varaždinskega mestnega gledališča, o Erjavčevih «Sloveucih>, katere kritizira Martin Matkovič in o pro-sveti ter končno prinaša feljton in polemiko, ki so tiče zadev zagrebške univerze. Beležke govore o uspehu Nušičevega romana «1915» v Češkoslovaški ter o mladostnih komDozk-iiah sklad. Smetane. regled Naslednji zvezek od 16. septembra prinaša na uvodnem mestu Skokovo razpravo cjugoslavenska ideja i naša nau-ka». Pisatelj Stanko Tomašič objavlja daljšo prozo <šimi-marionefe», czagrebač-ki skeč, koji bi mogao biti roman, kad bi to autor smatrao potrebnim*. Po daljšem presledku se je oglasil s pesniškim prispevkom cDim> Vladimir Nazor, dočim nadaljuje Vladimir Dvornikovič svojo široko zasnovano razpravo o Kristu, Buddhi in Schopenhauerju. Topot je na vrsti vprašanje patologije pri Schopenhauerju, razmerje nemškega filozofa napram Budili, modrecovo neprijateljstvo napram kon-vencionalnemu krščanstvu, Schopenhauer-izem in snobizem ter bol kot vrelec vsake aktivnosti in ustvarjanja. Dr. Vrsalo-vic prispeva sestavek o Maretičevem srbskega pisatelja Božoviča, referat iz politike, poročilo univ. prof. Nikole Radojčiča o Jorgovem pojmovanju srbsko in hrvatske zgodovine in recenzijo Trsle-njakove laijige cDarvvinizam u uzgoju>. Končno uoroča J. Skavič o problemih os- novnega pouka, ki je bil predmet razprav na učiteljskem kongresu v Dubrovniku. Številko zaključujejo mnogovrstne beležke in nekoliko bibliografskih podatkov. Naslov cJugoslavenske Njive, ie: Zagreb, Marovska ulica 30. O moderni grafiki in grafičnih tehnikah bo predaval dr. F. Mesesnel danes ob 4.50 popoldne v grafičnem oddelku ?e je pravkar oivorila posmrtna razstava slik Maksa Pirnerj?. ki je umrl letos spomladi. Med razstavljenimi umotvori se nahaja Pimerjevo najbolj znano delo, cikel -Demon Ljubezen>. — V Topičevem' salonu pa so razstavljena najnovejša dela Manesovega> člana Antouina Dvorska. Po: -ka knjižnica židovskih pisateljev. V Varšavi na Poljskem se je ustanovila knjižnica, ki bo izdajala izključno dela židovskih pisateljev. V njej izidejo zbrala dela Alejchena, polem Aszova Pe-recova, Nomberga in drugih. Vi-Mor Mar "iieritte, znan: avtor preganjanih romanov je ravnokar izdal roman -cLe CoapIe». — Dvojica, v katerem na-daliuje svoje študije iz modernega pa-riškeea življenja. Roman Parižani kupujejo kot sveže zemlje. Francoski Car:i=r>. Pariški list: poročajo. da je neki gledališki ravnatelj odkril novega tenorista s fenomecr.lnim glasom, t:: bo ro vsej priliki nadomestil pokojnega Cc.ru:Mož je bil po svojem poklicu ••nrncsUu orgfn in se piše Vore. '' 20. SEPTEMBER 1908. /' Obletnica, črna pagina v naši zgodovini, a obenem mejnik novega naca- jonalnega poleta. V Ljubljani je divjala avstrijska soldateska. Padla sta Lunder in Adamič. V Mariboru. Celju. Ptuju in drugod je gospodarila nemskutar ska fakinaza; razbijala, pretepala, pljuvala. Kri naših žrtev, divjanje vojaštva. blazna gonja buršakov m hdi-jovcev __ vse to ni bilo zaman. Ali morda vendar? Občinske v oh* ve v Celju in Maribora bodo pokazale, koliko še med rožami naših krvavih spominov raste satanskega odpadniškega osata. * Kralj kumuje poroki slepega kapelami Lovriča. Danes se v Bakru poroči znani nacionalni in prosvetni delavec, slepi kapetan-dobrovoljec Lujo vitez Lo-vrič z gdč. Rajno Grudeničevo. Poroki kumuje kralj Aleksander, zastopan po svojem odposlancu admiralu Kochu. * Z zagrebške univerze. Dr. Ljudevit; Gutschf je imenovan za izrednega profesorja' mikrobiologije na šumarski m poljedelski fakulteti zagrebške univerze. * Ureditev plač v tobačnih tovarnah. Kakor javljajo iz. Beograda, ie računski oddelek finančnega ministrstva dovršil novo ureditev zvišanih delavskih plač v tobačnih tovarnah. Finančni minister in uprava monopolov sta povišek že prej odobrila, vendar se ni mogel izplačati, dokler ga ni odobril računski oddelek. * Smrtna, kosa. Predvčerajšnjim je umrl v Zagrebu podpredsednik Stola sedmori-ce, oddelek B, Franjo Emil Smekia. — Rajnik je načeloval vrhovni sodni stopnji za Slovenijo in Dalmacijo, odkar je bila koncem leta 1919. ustanovljena kot oddelek B Stola sedmorice v Zagrebu. Bil je po rodu dalmatinski Hrvat, a je pred prevratom služboval v ministrstvu za pravosodje na Dunaju kot načelnik. Bil je izredno prijazen mož, vedno pripravljen pomagati in posredovati. Tudi med Slovenci zapušča obilo prijateljev. Pogreb ,fco v Zagrebu danes 20. t. m. ob 3. uri popoldne. - V Trstu je 16'. t. m. umrla mati znanega zagrebškega odvetnika dr. Hugona Werka v 84. letu starosti. * Štipendije za univerzitetne slušatelje. Prošnje za državne štipendije je vložiti početkom oktobra pri univerzitetnih oblastih, kjer se dobe formularji za prošnjo. Prošnji je treba priložiti: Od sodišča potrjen prepis maturitetnega spričevala, do-movnico, od občinskega in davčnega urada potrjeno ubožfio spričevalo ter obvezo staršev, da bo njihov sin služil v državni službi po dve Isti za vsako leto, ld uživa v njem državno štipendijo, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo državi štipendijo z obrestmi vred. Državna štipendija znaša za vsa vseučiliščna mesta 600 dinarjev mesečno. Ako pa plačujejo starši več ko 20, a manj ko 40 dinarjev državnega davka, znaša štipendija samo mesečnih 400 dinarjev. Ako pa plačujejo več ko 40 dinarjev, pa sploh ni mogoč© dobiti štipendije. * Izjava. Uredništvo «Jutra> izjavlja, da g. Makso Koželj iz Kamnika ni v ni- j kakršni zvezi z dopisom clzletnikom v j Kamniško Bistrico», v katerem se je omenila Kendova gostilna. * Zahvala naše šolske družbe. Prejeli -mo: Vodstvo ^Družbe sv. Cirila in Metoda* izreka iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da sa 'je 35. velika skupščina v Celju dne 7. septembra tako sijajno zvršiia ter dosegla lep moralen m finančni uspeh. V prvi .vrsti gre zahvala in priznanje moški in ženski" podružnici v Celju ter podružnici v Gaberju, na čelu njim g. prof. Mravlja-ku in upravitelju bolnice in tajniku gospodu I. Prekoršku, ki so oskrbele skup-ščinarjem tako prisrčen pozdrav in priredile tako vzorno vso pripravo. Srčna hvala županu g. dr. Juro Hrašovcu za ognjevit pozdravni govor na kolodvoru. Hvala g. vlad. svetniku dr. Žužku, gg. načelni-iikom drž. zavodov in občinskim svetovalcem, celjskemu Sokolu, njegovemu moškemu in ženskemu naraščaju, vsem zastopnikom narodnih organizacij, ki so se udeležili na kolodvoru sprejema C. M. skupščinarjev. Prisrčna zahvala narodnemu Zenstvu za sodelovanje pri večerni prireditvi in mladini pri cvetličnem dnevu. Lepa hvala narodnim damam, ld so skupščinarje pri sprevodu skozi mesto obsipale s cvetjem. Lepa hvala tudi vodstvu žel. godbe za neumorno sodelovanje! Končno izreka družbino vodstvo svojo zahvalo C. M. družbi naklonjenemu časopisju, ki je dragevolje prinašalo beležke o Družbi ter obširno poročalo o poteku 35. ■velike skupščine. — Vodstvo cDružbe sv. Cirila in Metoda* v Ljubljani. * Slovensko planinsko društvo naznanja, da so se dosedaj zatvorile sledeče Soče: Malnerjeva in Orožnova koča pod Črno Prstjo in Staničeva koča. Jutri, dne 21. t. m. sa zatvorijo: Triglavski dom na Kredarici, Aleksandrov dom, Češka koča in Cojzova koča. Ostale koče ostanejo do nadaljnjega odprte in oskrbovane. _ * Bedna letna skupščina župe izvidnikov in planink za Slovenijo se bo vršila 28 t. m. ob četrt na 11. uro dopoldne v geom. risalnici ljubljanske realke. Tem potom se vabijo vsi izvidniki in njih starši, vsi pobratimi ter vsi prijatelji našega pokreta, da se je udeleže. 2036 * Za , da bi molčal in ne vlačil mrtvih, za nas že pol pozabljenih stvari na dan! Ker pa izziva, eto odgovora! G. Simon naj se pa zahvali bo treba poslati v občinske svete predvsem može praktičnih poklicev: zdravnike, inženjerje, stavbenike pedagoge, aktivne človckoljuoe, bojevnike proti alkoholu, prostituciji in nepismenosti. Sa mo takim ljudem gre mesto poleg pravnikov. finančnikov in političnih zastopnikov meščanstva. Zaščita dece, pospeševanje materinstva, ublažitev brezposel nosti in splošne bede v širokih krogih nižjih slojev, kateri živijo v mestih so bo potem izboljšala in tožb, da je življenje v mestu najtežje, bo konec. Socialno - zavarovalni zakon v Franciji. Poinearejeva vlada je svoječasno iz državno - finančnih razlogov iz svojega delovnega programa izločila zakon o socialnem zavarovanja. To dejstvo je izzvalo odpor. Po parlamentarnem poslovniku je zakonski osnutek, ki ni obravnavan in sprejet v dobi ene legislativne periode, neveljaven in novi parlament more o zakonu le na novo razpravljati, no more pa de je letina tokrat dobro obnesla in prihaja na tre: lo boljšo blago, ki se hitro va'/pečava. Nekateri ga prodajajo v zrnju po 17.50 Din (14 kg), kar bi odgovarjalo ceni 122.50 Din za stot. Stara koruza se prodaja po 250 do 200 za 100 kilogramov. Cena pšenice je 200 do 300 Din. Izgleda, da seda; cena stalna. Moka se giblje med 3.10 do 5.35 Din za kg na debelo v mlinih. — Cena mesa je neizpremenjena. poskočila je samo suhim L... šieem na 20 do 30 Din za kg žive teže, ker se zelo povprašuje po prašičih za rejo zaradi p ocen jen ja koruze. — Zanimivo je padanje cen sladkorja zaradi prav dobre letine repe v Bački. Cena kristalnega sladkorja (sipe) je padla na 10 Din za kg i« bo pc informacijah pn 19. septembra: LJUBLJANA. Efekti: Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 240, Merkantilna 123 do 130, Praštediona 916 do 922, Slavenska 10 do 102, Strojne 150 do 154, Trboveljska 0 do 46o, Vevče 123 do 130, 4 in pol odst. kom. za-dolžnice Kranjske deželne banke 0 do j 90. Blago. Les: bordonali, franko meja 515 do 0, trami monte franko meja 0 do 415, deske, L, H, UL, franko meja 630 do 0, III. od 14 cm naprej, media 22, franko meja 545 do 0, remeljni 35-70, 70-70, 40-80, 80-80, 4 m, franko meja 61o do 0 drva, suha, bukova, 1 m dolga, franko nakl. post. 26 do 27 (2 vag.), oglje Ia, vilano, eksp. blago, franko meja 124 do 0; pšenica, domača, franko Ljubljana 365 do 0, bačka, franko bačka post. 75-76 350 do 0 (2 vag.); koruza, bačka, franko bačka post. 0 do 290, oves bački, franko bačka post. 0 do 270; suhe gobe po kakovosti 50 do 58; laneno seme, par. Ljubljana 690 do 0; konoplja mandžurska. brutto za netto, franko Ljubljana 0 do 880; otrobi, pšenični, franko Ljubljana 0 do 225; pšenična moka, 0 bačka, franko bačka post. 540 do 540, 2 bačka, franko bačka post. 0 do 480; divja repica, franko Slavonska postaja 0 do 260; krompir uzanoni, franko nakl. post. 120 do 130; fižol ribničan, brutto za netto, franko Postojna trans. 0 do 700, netto, franko Ljubljana 600 do 0; prepeličar, netto. franko Ljubljana 525 do 0: mandolon, netto. franko Ljubljana 400 do 0; seno, Ia, sladko, prešano, franko Ljubljana 75 do 0; vino belo. dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, franko nakl. post. 715 do 800: jeklo po vzorcu, franko vagon nakl. post. 0 do 27. ZAGREB: Na efektnem trziscu tendenca nespremenjena, slaba. Promet srednji, največ v Eskomptni, Hipo in Slavoniji. Na deviznem tržišču se je nadaljevala evrstejša tendenca, ld je nastopila včeraj. Tečaji tujih deviz so dalje naraščali, blaga je bilo malo, povpraševanja razmeroma mnogo. Narodna banka jo sicer ponujala čeke, a za previsoke tečaje. Trjo- Šport SLUŽBENE OBJAVE LNP- Pri poslovni seji se čitajo naslednji igrači za: S. K. Primorje: Arhar Fr., Pečar A. s pravom takojšnjega nastopa, s pravom- nastopa od 17. marca 1925 Deč-man A. S. K. Hermes: Josip Privšek s pravom takojšnjega nastopa, s pravom nastopa od 17. marca 1925 Macoratti L. S. K. Jadran: Kristan V., Junkar I. in Ahčan L. s pravom takojšnjega nastopa. S. K. Celje: Regner I. s pravom takojšnjega nastopa, s pravom nastopa od 17. marca 1925. Goršek R. I. S. S. K. Maribor: Kossi Fr., Safran M. Naš Geza se preda JNS., da mu izposluje izstop iz ČAF. S. V. Rapid: Pollak St., Baumet H„ Frangesch E. s pravom takojšnjega nastopa. S. K. Svoboda M.: Mattel Fr., VVollfebach F-, Oman Fr, Karba E. s pravom takojšnjega nastopa. S. K. Ptuj: Baumgartner K. s pravom nastopa od 17. marca 1925. Verificirajo se prvenstvene tekme ue-lje • Jadran 2 : 5 in Slovan : Korotan 8 : 1 z dne 8. t m., nadalje mladinska pokalna tekma z dne 7. t m. Ilirija : Primorje 3 : 2, s čimer se pripozna S. K. Ilirija kot zmagovalec mladinskih tekmovanj. • Prvenstvena tekma Slovan : Slavna se vrši 21. t m. ob 10. na prostoru S. K. Primorja. Vsak klub postavi po tri reditelje, blagajno vodi Slovan, službujoči odbornik g. Kump. Cene 3, 5 in 10 Din SLUŽBENE OBJAVE LLAP (Iz seie tehn. odbora 19. t. m.) Citajo se za S. K. Primorje Jug Franc, Umek Anton s pravom nastopa 14. marca 1925. Za TKD. Atena (hazena) Janskv Hilda, Počkar Mirni. Za olimp. petoboj, ki se vrši v nedeljo na igrišču Ilirije se določa sledeča juri-ja- Vrhovni sod, ki vrši istočasno službo časomerilcev: Goreč, Slamič, Cerne, Sancin D., Sancin Savo. Starter: Sancin Dan. Sodniki na progi: Betetto, Jernejčič, Lukežič. Zapisnikarja: Gregorič, Saksi-da. Vrhovni reditelj: Kalin. Klubi Ilirija, Hermes, Jadran, Lask m Primoric se poživljajo, da postavijo po 3 reditelje, ki se morajo javiti ob 13.30 uri pri vrhovnemu reditelju g. Kalinu. Klubi, ki se tej odredbi ne bi odzvali, czi Prvenstvene nogometne tekme 21. t. m. Jutri, v nedeljo se vrše v območju Ljubljanskega nogometnega podsaveza važne prvenstvene tekme. V Ljubljani, na igrJšču Ilirije, igrata dopoldne Hermes in Jadran (ob 9. uri rezervi, ob 10.30 I. moštvi), ob 16. uri Ilirija in mariborski Rapid. Na igrišču Primorja tekmujeta ob 10. uri Slovan in Slavija. V Mariboru se vrši tekma Maribor : Celje. — Ilirija, ki je od leta 1918 dalje z uspehom branila svojo prvenstveno pozicijo, mora računati letos z mnogo tršim bojem. V Rapidu naleti v nedeljo na trenotno najnevarnejšega tekmcca. Zadnje srečanje med njima je končalo neodločno in tudi jutri nikakor ni vnaprej sigurno, da zmaga Ilirija. Ilirija bo imela predvidoma premoč v halfih in najbrže tudi v iarwardu, zato pa razpolaga Rapid z boljšo obrambo ln ima veliko prednost, da nastopi izpočit, dočim ima Ilirija za seboj težke tekme s Saškom in v Zagrebu, ki niso ostale brez sledu. — Zanimiv boj je pričakovati med Hennesom in Jadranom. O Hermesu je znano, da marljivo trenira in da se nahaja v jako dobri formi, Jadran je svoje moštvo reorganiziral in ojačil z nekaterimi novimi silami. — V tekmi Slovan : Slavija je računati na zmago Slovana, čeprav bo tudi Slavija napela vse sile, da doseže vsaj časten rezultat. Hazena-prvenstvo Slovenije. V nedeljo dopoldne ob 11. uri se odigra prvo kolo liazena-tekem za prvenstvo ljubljanskega lahkoatletskega podsaveza. Kot prva iekmeca nastopita Ilirija, ki drži prvenstvo v tej panogi športa že od 1. 1920 ter mlada in agilna Atena, ki je osnovala svojo družino šele letošnjo sezono. Tekma bo jako zanimiva in napeta ter ba nudila vsem obiskovalcem izreden športni užitek, ker bosta obe družini postavili v boj svoje najboljše moči ter bosta skušali doseči zmago in na ta način ostati v nadaljni konkurenci za prvenstvo Slovenije. Izid tekme je Jako dvomljiv, ker sta obe družini precej enako močni, kar je pokazala zlasti zadnja tekma v Mariboru. Atena ima svoje najboljše moči v vrata« rici, desnem krilu in srednji napadalki, Ilirija pa se odlikuje po dobri obrambi in levem krilu. Ker je tekma izredne važnosti za nadaljni razvoj tega športa za našo žensko mladino, priporočamo obisk vsej naši športni publiki, predvsem pa našemu ženskemu svetu. Tekma se vrši na prostoru Atene ob glav. tivolskem drevoredu. Vstopnina znaša za mladino do 14. leta 3 Din, za dijake 5 Din, navadna stojišča 7 Din in sedeži 10 Din. Češkoslovaška : Jugoslavija. Nogometna tekma med našo in češkoslovaško reprezentanco se vrši 28. septembra ln ne 28. oktobra. «Prager Presse* poroča, da bo sodil to tekmo italijanski sodnik Mauro in ne Dunajčan Braun. Tajnik JNS Fedor Bazala je podal ostavko na svoje mesto. Znani madžarski igralec Orth, dosedanji srednji napadalec MTK, je prestopa k dunajski Vienni. Kriza v Jugoslov. koturaškem saveza. Kakor poročajo zagrebški listi, je prišlo v JKS do večje krize. Oba tajnika sta podala ostavko. Uspehi naših lahkoatletov na Rumun-skem. Prošlo nedeljo se je vršil v Petro-seni v Rumuniji mednarodni lahkoatlet-''ski miting, katerega so se udeležili tudi nekateri naši atleti, ki so dosegli prav lepe uspehe. Jugoslovan Bcncze je zmagal pred Madžarom Somfai v teku na 400 m v 51.8 (sedanji jugoslov. - rekord na to progo drži Kojič s 52.2), v metu diska pa je Jugoslovan Ambroczy dosegel izvrsten rezultat z 42.34 pred Rumu-nom Davidom, ki je dosegel 41.98. Am-broczy je vrgel kroglo 13.58. Tudi češkoslovaški atleti so sc dobro odrezali Vo-hralik (Praga) je zmagal na 1500 m v 4:17 pred Rumunom Kabatko in na 300C m v 9:13 pred Budimpeštancem Kultsa-rom. j Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru 1 Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jotra». 1 Odgovorni urednik Fr. B r o z o t i c. j Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Pr. Robert Kermauner: Enodnevni izleti po pogorju po VIL (Dalje.) Iz Polhograjske doline. Da se izognemo prašni cesti, gremo iz Ljubljane skozi Rožno dolino na Vič in dalje ob Gradaščici do graščine na Bo-kavcih, ali pa še bolje iz Rožne doline mimo opekarn čez hribček skozi vas Brdo do Bokavcev in dalje ob Gradaščici da pridemo do Stranske vasi, kjer presekamo, ono nam že znano cesto, ki pelje iz Št. Vida na Dobrovo čez Prevalnik, kjer smo šli na Toško čelo. V eni uri smo dospeli v Stransko vas in kmalu pridemo na Šujico in Gabrje. Tu pri cerkvi smo na pol pota v Polhov gradeč. Za hišo ob cesti, do katere vodijo stopnjice gor, nas vodi steza poševno gor, se razširi v skalnato pot s krasnim razgledom na cerkvico Sv. Jurija, ki nas pozdravlja s hriba onstran Gradaščice po celi dolini. Pri ostrem ovinku na desno pustimo to pot in krenemo zopet na stezo levo v gozd m čez travnik do vasi Ravnik in na Katarino, kamor dospemo od ceste igor v eni uri. To je na zgodnjo spomlad najlepša pot! Ko je drugod še vse zimsko, imamo tukaj že trobentice, jeter-nik, pljučnik, od Ravnika naprej pa prvi [ teloh, ker je pot v zatišju, na južni stra-' ni in solnčna. Teloha si naberemo že v snegu! Opazil sem, da še večini spom-ladnih izletnikov ni znano kako se dobijo prvi popki teloha, ki so razviti že pod snegom, da se razcveto in oplode še v dobi, ko drevje še nima Ustja, na solncu v zatišju gozda, ker ima seme potem v gozdni poletni senci dovolj časa, da kljub pomanjkanju solnca do jeseni dozori. Ako razkopiješ sneg na takem kraju, kjer običajno raste teloh, in zadeneš na velike, na 7 do 11 delov razcepljene telohove liste, potegni ves list ven in na dnu lista boš dobil popek, ki ga vzemi s peci,cm vred domov in postavi peclje v kozarec z vodo tako, da so popki zgoraj. Ker je teloh trpežna rastlina, katere glavni del je kakor mazinec debela korenika, ki poganja na enem koncu vsako leto liste in cvete, na drugem pa polagoma umira, s tem rastline ne uničiš, ona požene še isto leto zopet nov list in cvet, ki pa najbrž ne bo mogel več dati zrelega semena, ker bo imel jeseni premalo toplote v travnikih do male kapelice in po gozdu naprej na pot, ki vodi na Katarino. Mi gremo pa še naprej in pustimo mič-no cerkvico Sv. Jurija ki na levi strani na nas dol gleda za seboj. Pravijo, da je sv. Jurij sam branil cerkev pred Turki, ko so jo na nekem roparskem pohodu proti Polhovem gradcu hoteli izro-pati, pa niso mogli vdreti. Dospeli smo do velike kmetije 2irovnikove in od des- mo še pol ure med telohom in reso po cesti, do Katarine. Hodili smo skoro ves čas po dolomitu. Lahko bi bili šli od Belega tudi naravnost na Grmado. To pot čez Belo priporočam posebno izletnikom kolesarjem, ki lahko pustijo kolesa pri Zirovr.iku, in gredo čez Belo na Katarino, ali na Grmado in Katarino, čez Osredek pa zopet k 2irovniku nazaj. Od Žirovnika naprej se dolina zožuje, ne strani nas kliče Sv. Katarina, ki jo j v Belci se ra zopet razširi in skoro pri- tukaj že iz ceste vidimo. Izpod nje priteče Črni potok in se izliva v Gradaščico. Do gori imamo od ceste tudi tukaj eno uro po grabnu navzgor ali pa po cesti po ovinkih. Ako pa stopimo od Žirovnika še čez potok, zavijemo takoj okoli hiše na desno gor in zelo napet kolovoz nas vodi naglo navzgor do mične vasice Belo, kjer imajo izpod Goljek vrha pred Grmado napeljan vodovod z izborno pitno vodo. Pred to precej visoko ležečo vasjo (683 m) z mičnim razgledom v dolino imamo pa panoramo, ob kateri se ustavi senčnatem gozdu. Sicer je pa ta krasna ! vsaka noga- pod nami Osredek na sredi rastlina zelo strupena in povžita vname j kotline, pred nami Topol in Sv. Katarina, hranila in razdraži živce. Povzroči lahko smrt v groznih bolečinah ne samo pri človeku, tudi pri kenju, govedi ali prašiču za njo zadaj pa nam že znani junaški sv. Jakob, na levo Goljek vrh in Grmada. Ako s te točke gledamo na te vedno solnčne kraje, tedaj šele razumemo do- Tudi naprej od Gaberja pri vasi Los bro, kaj nam jih tako prikupne dela. Od pelje za malo hišo steza po skalovju in i Belega, kamor smo prišli v eni uri. Ima- demo do vasi Dvor z dvema cerkvama. Starejša je zidana v 16. stoletju, strop kaže stavbo srednjega veka, portal pa prehod iz gotike v renesanso. Tudi tu imamo spomine na čase turških vpadov. V bližini je Babna gora z razvalinami utrdbe, katero so pred napadom muslimanov ženske, ki so se tu utaborile, s kropom in vilami ubranile. Tudi tukaj od Dvora gor so ljubljanski izletniki že dobro izhodih pot, ki vodi po gozdu na Katarino. Takoj za Dvorom pridemo na cesto, ki pripelje od postaje Drenov grič čez Lesno Brdo mitno Horjula in vodi v Polhov gradeč. Dolenja vas, Srednja vas in — Polhov gradeč je pred nami. Gora Sv. Lovrenca se je videla že do!go, nad nami je Grmada, na levo dolina Male vode, na desno soteska Božene. Ako nismo šli na Grmado že tik pred Dvorom, kjer nas pripelje pot v poldru- gi uri po razorani strmini gore na vrh, —«. opazovali bi bili rdečkast oolit, glinast peščenjak in škriljast apnenec z okame-ninami, — zavijemo tik pred prvo gostilno polhograjsko, pred Grašičem, gor ia »smo tudi tukaj v istem času na vrhu. Kolesarjem pa bolj priporočam, da puste kolesa v Belci ali v Dvoru, gredo po pr^ vi poti gor, po drugi dol v Polhov gradeč, se okrepčajo pri Grašiču in so čez pol ure zopet na kolesih, če gredo iz Gradca po lepi, malo izvoženi cesti nazaj do Belce. * Omeniti pa moram tudi novejšo razlago besede Jeterbenk od znanega zgodovinarja in pravopisca Franceta Levca, ki bo izpodrinila vse prošnje. Vitezi Har-tenberg — Hart je v staro-nemškem jeziku gozd —, prvotni lastniki graščine «na gradu*, so se imenovali tudi Hertenberg, in vrh, na katerem je stal njihov grad, po njih Hertenberg aii Hirtenberg. Kakor je nastala iz Herberge beseda «jeperge», iz Hermana beseda Jerman, tako je nastal iz Hertenberg «Jertenberk», «Jeternbek», Jeterbenk. Ali je ime poznejših vitezov «von Benck* uplivalo na izoblikovanje te besede, o tem naj sodijo jezikoslovci. (Konec sledi.) lite za sokolski Mor! at*» THkt beseda S» por. Sa „Dop!»Tan]e- te .Zenttvs- s. računa vsaka beseda 1 Din. - Priobči, jejo n le mali ogla,t, ki •» »teteal ▼ u«nl PJ«*» *• !ti>kn tndi r zntaHat Na »praSanja odgovarja uprava I«, to 1« vprašanju priložena znamka es odEoror tar stanlpuladjaka pristojbina O Din). Strelski klub «Griček» priredi povodom tekmovalnega streljanja v nedeljo 21. Vajenec za tov. zrcal in brušenje stekla, se išče. Javiti ee je pri Ivanu Vr-hovcu, Ljubljana, Za gradom St. 9 19695 Šival, stroje na obroke najcencjše in najboljšo, za katere ee jamči 10 let, in sicer za šivilje, krojače tn čevljarje, kupite pri tvrdki L. Rebolj v Kranju. — Mamifakturist Poučevanje v umetnem ve- prvovrstna moč, že,l preme- j »-J« , . čas =a5no Iztirjena šivilja gre šivat po hišah, event. vzame delo na dom. Naslov pove uprava „Jutra". 19703 lamSraPdrk'T^koaSv'; 23-30le^f^ta hišna So" taS^^O^ I"*«* b«l°9 SHE£ i a& r. sl.7 srr upravo "Jutra ob 3. Vstop prost. 2037 1 BUko na naslov: Marija Ml-~ losavljevič, Zemun, Dubro-vačka 16. 19694 2 čevljarska pomočnika _ . . dobra, kakor tudi vajenca, lični tečaj sprejme takoj Ivan Ivane- «a risanje krojev in za šl- Itlč> čevljar, mojster, Topla-vanje otroških in damsklh ; reber, p. Stari Log pri Ko cblek, kostumov in plašcev. Sprejemam dame in gospodične za praktični pouk v svrho priučenja šivanja za lastno rabo ln samostojnega izvrševanja vsakovrstnih šivalnih Izdelkov. Modni časopisi na razpolago. Prodajo se kroji po meri. Konces. šola 2a risanje krojev ln šivanje damsklh oblek. Ema Schle-han, Ljubljana, Stari trg 21, 3- nadstr. 19241 Učni tečaji Ia Izdelovanje damsklh klobukov Bprejema dame ln gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo samostojno izvrševati vsakovrstne damske klobuke. — Nadaljnja pojasnila od 10. do 1. ure pop. Modni salon za damske klobuke Alojzija iVivod, roj. Mozetič. Ljubljana, Pred Škofijo 21, II n. 18912 ---- Strojno pletenje Sprejmejo se deklice pod ugodnimi pogoji v pouk za strojno pletenje. — Ponudbe pod ..Pouk 8/9895" na upr. »Jutra". 19129 Pouk Tclavirja, nemščine in francoščine daje dama. Uspešna metoda. Pouk posamezen ali v Bkupinah Vpoštevanje trg. korespondence. Naslov pove »prava „Jutra". 19745 Dama * najboljšimi spričevali ln priporočili — profesorica du college d' Amiens — sprejme učcnce in učenke za pouk v fraacoščlnl ln angleščini — Proti zmernemu honorarju. Poučuje po direktni metodi. Hotel ..Tivoli" 32, od 3.-7 Te. 19594 (dobe > Mlinarskega pomočnika priletnega in zanesljivega, sprejme takoj Ilesnik, Laško 19629 Služkinja za pod~evu tudi mlado dekle, Be Išče za lahka sobna in kuhinjska dela Stanovanje mora imeti pri starših ali drugih svojcih. Naslov pove uprava ■„Jutra". 19628 čevju. 19461 Zavijalko čaja spretno in pošteno, sprejme takoj tvrdka Ivan P e r d a n uprav „Spreten 1000S" 1970? Mlad trg. pomočnik dober, pošten in spreten de-tailist, sprecerijske in mešane stroke, išče mesta s 1. oktobrom. Gre najraje na deželo. Naslov pove uprava „Jutra". 19669 Biljar «Seifert» Mantinel 95/190. brez suk- Zapravljivček, diro | ln opremo, se proda za Din lepo 3000.— Naslov pove uprava kraju pri železnici na Go-..Jutra" 19577 renjskein. blizu mesta, pro-____dam. Posestvo je lepo obdelano ln vse skupaj, redi Uradniški zimski plašč ; se lahko s parov živino — železničarski, popolnoma do- ^"t.^u^e na'uprl bro ohranjen in površnik, : rt Gorenisko" se po nizki ceni proda. — »J«™ Poa .."orenjsko . Naslov pove uprava ,.Jutra" Posestvo | Soba z 2 posteljama arondirano, v lepem se Išče za takoj, ponudbe: 19605 V mestu Celju Wollman, Slovenski trg 3. 19723 Zamenja se lepo veliko, solnčno stanovanje v centru mesta, obstoječe iz 4 sob ln kabineta s prl-tiklinaml z minimalno najemnino z lstotakim manjšim stanovanjem. — Ponudbe krnPf' Dve kravi (dobri mlekarlcl) s teleti, M prodajo na Poljanski c. 55. 19591 Kdor hoče imeti : se proda stavbni proBtor. — ] ua upravo ..Jutra' lepo, 14 mesecev staro, dre-, pod .Hitra zamenjava 9605' l sirano psico volčje pasme.; Lipove plohe lepe ln suhe, od 7 cm debeline naprej, kupi Mihael Hribar, Ihan št 44, poŠta Domžale. 19632 Suhe sobe kupujem vsako množino. — Ponudbe z vzorci je poslacl na: Kaneklia Umberto, do 17. septembra Jesenice, ho Strojepiska (blagajničarka) zmožna tudi drugih pisarniških del, išče službe. Pripravljena je po- na, 12 palic. 3 krogle, prav ! tel „Paar'^ od^ 17^sept. do dobro ohranjen, se proda " Tr" 4 kompletno za 3000 Din — Kavarna „Slon" v Ljubljani 19582 Pletilke! 'Več dobro Izurjenih pletilk sprejme takoj ..Ika", tovarna pletenin v KraDju. 19562 Več kroj. pomočnikov ►prejme ..Elite", Ljubljana. Prešernova ulica 9. 19533 nasledniki v LJubljani, Kre- ; J« kov trg 19676 : maSatl tu"' druga hišna de- Sodi se bodo prodajali v soboto na Glavnem trgu v Mariboru. 19557 Srebrn denar Plačilna natakarica se takoj sprejme. Pismene ponudbe s sliko na naslov: Pichler, kavarna „Evropa", Ptuj. 19722 Soboslikarski in pleskarski pomočnik, sc sprejme. Ivan Pavšlč, Logatec. 19737 la. — Naslov pove uprava več sto komadov, prodam. — „Jutra". -----! -----------------------" 19663 Mladenič 24 let star, išče službo v kaki trgovini aH slično. — Zmožen je ključavničarstva. Ponudbe na upravo ..Jutra" v Celju pod ..Zanesljiv". 19650 Učenec (Piccolo) priden in pošten, se sprejme takoj v kavarni ..Central" v Celju. 19651 | Pisarniške službe i kakršnekoli, išče upokojenec i Začasno gre tudi brezplačno, j Naslov pove uprava ..Jutra" 19659 ; Varčna, dobra kuharica D1 . . >v , želi mesta gospodinje pri DlajgajnicarKO j vdovcu, gostilničarju ali v sprejme kavarna ..Central" : večjem podjetju. — Ponudbe v Celju 19655 ! na upravo ..Jutra" pod šifro __l______j ..Varčna 9988" 19661 Šole prosto dekle „ .. . VJ . ,, . . Pridno m pošteno dekle 14—15 let staro, zdravo, do- , , . - ... bro vzgojeno, se sprejme za I J1, leJaJ,eD0 ?,'*nega lahko delo ln k otrokom. - i ?,ela' T bo,Jšo h'šo- ~ Naslov pove uprava „Jutra" P°"udbe .Pa upravn ,Jutra lw-s 1 pod značko „Na Hrvaško . 19633 Naslov pove uprava „Jfitra" 19717 Kostanjev les za tanin, 100 vagonov, prodam za sukcesivno dobavo do konec leta, franko vagon. — Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica štev 7/II. 19. sept. Kranj ..Stara po šta" ln od 20. do 21. sept. Ljubljana, hotel ..Tivoli". — Ktsneje pa Milano I, Vla deli' Orso 6, Italija. Prevzamem v zastopstvo zalogo prvovrstne firme. 19146 Storže jelove, borove ter želod in žir, kupuje Fructus, Ljubljana. Tabor 2. 19510 Več specijalk na platnu ceno naprodaj. Vprašati Je v trgovini Fr. Salmič, Sv Jakoba nabrežje 19733 Kolesa Puch-Helios po znižanih cenah. — Kdor misli kupiti kolo. naj ne zamudi ogledati. Tudi na obroke. V obeh trgovinah na Mestnem trgu 13 v Ljubljani — Ceniki na razpolaso. 19727 Kupim suhe gobe po najvišji ceni ln vsako množino. — Ponudbe z navedbo ceno z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 19374 Železno blagajno 10700 št. 1, rabljeno, dobro ohra-I njeno, kupim. Ponudbe pod 18853 ki daleč nadkrlljuje raznei - I dozdevno dreslrane pse, nai jffiifffiftijj Vpraša se v trgovini M. | — __ _ . Froblieh, Celje, Kralja Petra , , s x ii ' se s ponudbo nekaj tlso6 St. 11. 19G57 ' I5', dinarjev, oglasi na naslov S Eiionadstropna hiša — opremi j enoSt°' zračno sobo v Ljubljrni 196641 3 trgovino, stanovanjem in : po možnosti z elektr raz-vrtoin, na periferiji Ljuh- | svetljavo tn uporabo kopal-Ijanc, je radi visoke starosti Qice. Ponudbe na podružnico sedanjega gospodarja takoj ,,Jutra" v Mariboru pod ..M. naprodaj. Nasiov pove upr. p •> 19624 ,.Jutra" 195S9 Za društvene prostore Be išče v šentjakobskem ali trnovskem okraju prazno sobo s posebnim vhodom, tudi na dvorišču. — Ponudbe pod ..Organizacija" na upr „ Jutra". 19699 Išče se prostor v mestu ali bližnji okolici za majhno industrijsko pod- Lepa soba z elektr. razsvetljavo, posebnim vhodom in na razpolago klavir, se odda boljšemu gospodu. Naslov pove uprava „Jutra". 19672 (Dijaška) Naslovi dijaških stanovanj se dobijo pri ge. Likar, jetje. - Ponudbe na upravo ,- ! j,Jutra" pod ..Industrija". ! PolJan8ka celta ŠL 87 19635 ! Bergman). 19303 2 akademika iščeta sobo ! event. s hrano. Naslov pove uprava „Jutra". 19491 Elegantna soba se odda finemu mirnemu go- Dva dijaka ,Hešma 9857" na upravo ; spodu, kateri^bi plačal na- ; se jprejmeta na hrano ln „Jutra". Krojači in krojačicei Po meri Izdeluje vsako-! vrstne kroje (muštre) dame ln gospode Knalelf Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo v Ljubljani. Krl-ževniška ulica 2, L nadstr. 19614 (iščejo) Šofer-avtonionter Gaterist aH brusa č ali na venecijanko, Išče oženjenec, stalno mesto s Izložbena omara beli atlas, poceni nanroa;''. Naslov povo uprava „Jutra" 19730 Akomulatorji „ sistem ,,Tudor - Varta", za stanovanjem. — Nasiov"pove ''■ osvet!enie avtomobilov z In uprava ..Jutra". 1965S brpz kisline, vseh velikosti, j vedno v zalogi. — ..Tebln". Zrinjevac br. 15 (prizemno) Zagreb 19641 Gospodična Za Eisenmann-magnet sestavni deli, se dobijo v avto ln mehaničnih delav- tzurjena v špecerijski stro- ; izTrguje tTrdka Anton stip. ki in vseh pisarniških de- iov5ek, Ljubljana. Rožna ul. lih, želi premeniti službo , 5t 13 po nainoVejših skicah Ponudbe pod ..Poštena na ; kvadr. ,„ 3_7 Dlnj pic8kar-upravo „Jutra . 19612 ska dela kvadr- m od 10 do Trpežno in solidno! — Vsa slikarska in pleskarska dela 1 nicah. Generalno zastonstvo ........ " ' ,,T e b i n", Zagreb, Zrinjskl trg 15. — Telefon št. 27-04. 19642 Avto-monter samostojna moč z dolgoletno Eisenmann, avto luč maeneti in sveče ter drugi pribor in vsi sestavni deli. General, zastonstvo ..Tebin", prakso, išče s 1. oktobrom ki dela peril0 in predc!ava z|greb Zr*n skl» trg št 15 primerno službo - gre tudi tudi stare obleko, se pripo- I Telefon 27-04 — Zahtevajte kot šofer. Ponudbe pod šifro roča 2a na dnm Naslov v j ponudbe 19646 ..Zanesljiv 9941" na upravo upravl tjJutra- 20673 ' P°nuaDe- „ Jutra". 19541 J Radio akumulatorje dobavljamo ceno. ,,Tobhi", Zagreb, Zrinjsk?ga trg 15. Telefon 27-04- 19G40 19335 Kupim morale 70/70, 80/S0 mm In pol morale 35/70 (34/68) 40/80 (38/7S) 4 m dolge, jelovi ali Bmrekovi I. in II. vrste v vsaki množini. Cene v lirah franko Postojna z navedbo dobavnega časa. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Morali". 19279 Bukova drva lepa ln suha, metrska, do 5 odst. okroglic, klana, kupim za takojšnjo dobavo proti takojšnjemu plačilu.— Najrajše n:t Gorenjskem. — Rudolf Zore, Llubljana, Gledališka ulica 7/II. 19701 Drva za oglje Vsako množino bukovih ln hrastovih drv ter bukovega, vilanega oglja, kupim proti tnkojšnjemu plačilu. — Ponudbe s ceno na naslov: I Paljevec, Ljubljana, Slomškova ulica 21. 19702 Tovarnar sukna sprejme v Izdelovanje sukna vsako množino ovčje volne; zamenjam tudi sukno za volno. — Razprodajam tudi sukno na drobno po znižanih cenah. — Josip Tripiat, Moste-Žirovnica. 1945-J Pozor Ce pOBetite Maribor, oglasite Be v Narodnem domu pri novem gostilničarju Ose tu. 19316 Samo 40 Din za preoblikan jo damskega filcklobuka, novi filcklobukl jemnlno za 6 mesecev na- i stanovanje. — Naslov pove ' po 100 Din. Vsa modistov nrei. Ceniene Donudbe z na- int,," iQF.7f) ..1.- n.i^n.i. v Tn:m\i prej. Cenjene ponudbe z na vedbo naslova pod značko ,,Oktober" na upr. ..Jutra". 1951S Večja prazna soba ozir. 2 manjše, se išče za takoj. Cenjene ponudbe na upravo ,.Jutra" pod značko ..Prazni 9917". uprava „Jutra 19670 ska dela najceneje v manu-fakturnl lopi št 10, Vodnikov trg. 19715 Posodim 50.000 Din proti vknjižbi na prvo me-, sto na zemljišče, ponudbo 19479 Da upravo ,,Jutra" ;.od šifro ..Proti vknjižbi 10014". 19716 Pst! Oba! Prazno sobo išče potnik. — Ponudbe pod ..Prazna 9897" na upravo ..Jutra". 19436 Posodim nekaj denarja tiBtemu, ki da večjo sobo ln kuhinjo za stanovanje, če- j--—-—-- tudi ua periferiji Ljubljane.] n nneniila NaBlov pove uprava ..Jutra" | 20—JO.OOU Um pOSOJlia 18606 jgčem proti visoki sigurnosti. Ponudbo pod ..Posojilo 6 mesecev" na upr ..Jutra" 19648 5000 Din posojila iščem na posestvo za pol leta proti dobrim obrestlm. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ..posavje 9911" do 25. septembra. 19472 Večja muož. krompirja se proda. Cenjene ponudbe so prosi na upravo ,.Jutra" pod ..Krompir". Čista opremljena soba se odda. Naslov pove utirava ..Jutra". 19718 Nerpnaljeuo sobo v sredini mesta, vzamem v ; najem. Ponudbe na poštni J pišite pod ..Din 10 000" na predal štev. 2 v Ljubljani, j upravo „Jutra". — Čakam J. J. 19649 Trajno uničevalno sredstvo LUCIFER" zoper stenice, ščurke in grlic. Preizkušen patent št. 2538. — prihrani 800 cdst. izdatkov Trajen učinek! Kolosalen uspehi — Dob! se v Ljubljani pri: \Yi nter, Sv Petra cesta 35; Nabav, zadruga državn. na-m> :-< neev ; Leiat, Sioraškov j ulica 13; Leskovic & Meder. . v Mariboru : Medic & Zanki, Gosposka ul.; Vabič, Aleksandrova cesta; Kaufman, Glavni trg; ^Vetler, Gosposka ulica. Izpišite naslove! 1968U Lepa soba posteljama, se odda s 19325 I- oktobrom na Erjavčev! cesti 14/1 19746 Pri prodaji posestva Pozor! Pozor Trgovci, industrijci želim vstopiti kot pisarn. 1 D moč, skladiščnik, rezpečeva- I Perje lec ali vodja kakega malega 1 kokošje, gosje, in gosji pr.h podjetja. Sem treznega, mir- ter ra'je. odilaja vsako mno-nega ln poštenega značaja, žino po zmernih cenab tvrd-Vprašanja na upr. ,,Jutra" : ka E. V aj d a, Cakovec. i pod šifro ..Eksport" 19720 I 1883 { Mesečna soba 1 v centru, električna razsvet-! Ijava. s hrano in vso oskrbo, se odda gospodu. Naslov v dosežete priznano najboljši uprayl „jutra". 1073S uspeh, če se poslužite posre- I___________ dovanja Realitetne pisarne . ■;:Posest;>, d. z o. z. j Kot sostanovalec v Ljubljani, Sv. Petra c. 24, se sprejme gospod. Naslov 'pri kateri sc stalno oglašajo 1 povo uprava ..Jutra". 39G93 1 kupci. L 1887 Irijf drva Več dobrih in pridnih krojaških pomočnikov sprejme tvrdka M. žkerbif. Trbovlje II 19528 Čevljarskega pomočnika spretnega, za fino delo. ki zna 8amostrIrr, delati, iščem za takoj. Biti mora dober ------- -..... _-- ..—.—. — kroj i lec; mesto sta!no, plača i soro. Več po dčogovoru — Vodia papirne trgovine; Majhen 4sedežen avto in knjigarne, večleten In znnmke ..Puch". se VBled j kavcije zmožen strnko\njnk, 1 rodbinskih razirer po nizki I želi mesto premeniti. Pristo- ceni proda ali zamenja o pl tudi kot družabnik k ob- kakim drugim blagom. — stoječem podjetju ali pre- Naslov pove uprava „Jutra" vzame papirno trgovino — j 19674 ponudbe pod šifro ..Zmožen I____________ in agilen 306" na upravo i ..Jutra". 19636 | AvtOOmnlbUS -------------! IRsideJni, se preda, tovar- Mlad tr" nomočnik :n!< karnsFriin. saiomk-a 11- .Iiiau 11 J. puu.uiJin muzinp S sei.eiina, 2 sartr.i želi vstopiti v kakem več- stiskalnici, mlin za grozdje, jem kraju v Sloveniji kot slamoreznlca bicikel. 500 praktikant v trgovino z ma- opasnikov, vinski sodi, 100 nufakttirnim ali meš.m. bla- 1 metrov vodovodne cevi. cevi i l!S(0 19J0 l t m t-i" Ull ilbcm dobavi a .,Ilirija'1 tn, Kralja J?etra trg S. Telefoa 220. Plačilo tuJi na obroke. Stanovanje Stavbišča obstoječe iz 2 sob. kuhinje v Ljubljani, pripravna rr, 1 li drvarnice o<3t?am tiste-mu, vile. hiše in industrijo imam ki plača za 1 leto 7500 Din izročena v prodajo, radi ni.prej. Ponudbe pod ..Polei drciinskih razmer, po zelo tramvaja" na upr. „Jut-a". nizki ceni. Reflektanti naj j 19692 pišejo pod šifro ..Zelo po-______ ceni 9946" na upr. ..Jutra" \ Kratek črn klavir z novo klaviaturo, se proda po zn.-ri-i ceni. Naslov pove uprava ..Jutra". 19449 1 Skupno gospodinjstvo želi upokojenec s kako upokojenko ali vdovo. — Nauli-v pove uprava „Jutra". 19G60 Na dobro domačo hrano se sprejmeta dva boljša gospoda. Naslov pove uprav;. ..Jutra". 1968- 3 E M 5 li LJuBLJAtfA S Gosposvetska Telefon 343 Klavir prvovrstne firme, takoj na- _ prodaj. Naslov pove......Ti......IIH■ I ■ !■■!■■ I ..Jutra". 19719 I 6 hramskili sodov 19576 | Veliko, leno stanovanje i--------■ : r, aob s kopnlnlco, vrtom in oa__1____• f Tlemi prltiklinami. se odf'a stavbna parcela lna - m mestu sred ] krasna lega blizu centra i Ljubljane, proti plučilu za • mesta, se zelo ugodno prodn - eč let naprej. Naslov pove 1 Tozadevna vprašanja naj se I uprava ..Jutra". 196S7 ; naslove pod „Lepa prilika 1__—------ 9945" na upravo ..Jutra". ' 19372! Stanovanje j z 1 :.-.nnjšim;i mhran. p-ert-f,obo, malo kuhinjo in priti-kllnaml, v novi vili v sre-v bližini Rimskih Toplic — | dini mest,i. se oddn mirni Naprodaj posestvo Edini neslišni pisalni stroj L 0, Sil & Bros, Mod, a X,. BARAGA, šeienburgova ul. 6;l. po dogovoru Centene po- nudbe na: M. Golik, Brod-Moravlce (Hrvatsko). 19441 Carinskega deklaranta Išče za takoj ljnblj. špe- Cenjene ponudbe na upravo kočine. bencinski avtorezer- ograio. črpalnlee zn te- ' Pj 1300! do 2118? dobro iznos IS oralov njiv, travni- . »franki proti predpis.*Vj ohranjenih, prodam po 3'50 kov in gozdov Iliša, gospo- „Jutra" pod ..Marljiv 3991" 1 varji, 50 kg vijakov, zaprti j Za ogledajo 6e"v Zg. ! darsko poslopje v dobrem 1966.. pločevinasti vrči, 3 magneti S)5kl st_ 105 196-17 stanju. — Natančne informa- -------za motorje, razni avtodeli, ;______; cije dobijo pri g. višjem !IahM voz 7 dlro' k?p,irn,'; I i "afe. Kokalju. Smarjeta pri Večletni hišnik !el, 2 hP.-nT^ni tehtnici. 10 Pohištvo Rimskih Toplicah — starejši in zanesljiv, ože- I škrlncev. 2 kovčka, prlvijak Naslov pove uprava .Jutra" 13597 dicljska tvrdka Detajlira- njen. brez otrok, vajen cen- steklenice za kompot. 2 an- , no u.>....t.. ...__________1..,-;«,^ .it- Rtnri denarr. nisrvo Kdor si hoče nabaviti po- Onremlieno sobo 19553 ■ večjo In zračno. na'ra1e^s - ' posebnim vhodom, se lš'c nc. lastnoročno pisane po- tralne kurjave, išče službe. , tik lestenca, stari denar]!, mstvoponizklcenl Inoa | Vila Z vrtom j b^pohiltvaNn' prenočišče" 1 »U^Po^in-JS; Pcja^nila ffit | SuTU "iSSJfcf JR , V™ Kabrika sečera Državno? dobra Belje u Belom Manastiru (Baranja) otpočela je sa orogodišnjom kampanjom S* a ^ oa Prodaja sečera vrši se na potpuno trgovačkoj osnovi. Iz direkcije firžavnog dobra Belje Kneževo, 16. septembra 1924. Br. 5792 ,...... „„ r-r;vpm nosu Sliši le' orglah in harmoniju, in preseda cele diieve za njimi. V pole- "Peridicus : ^^^ OkoH 8 S r V tajSn^i skoraj i mLh pa je osoren in nervozen ter ne trpi mkakega ugova, Ves d2dST'med fclLrti in listinami, ki jih ureja že I janja. Občuje le z malokom; izbirčen je samozavesten dasi ne ves ac.il, uremije iucu 7 w.Vmmir nr n/pn ia molda vendarle nrnateli p m %-M Roman po usfnih, pisanih m {iskanih pirift is?«*®?'* Ob obeh podolžnih straneh samostana so vrtovi; na južni sadovnjak s čebelnjakom, njjve za zelenjad in gredice, ob poslopju je tudi izvrstno keglišče, na sevemi strani so drevoredi lip in kostanjev s klopmi ob cesti preko travnikov. Tu je moj novi dom. Krasna je stara, v romantiškem slcgu sezidana cerkev s sedmimi olatrji, polnimi težkih, umetno cizelirauih svečnikov, okusnih marmornih in lesenih kipov, starih mojstrskih slik. preko štirideset let vedno iznova, a jih ne uredi nikoli. Simpatična sta n. Egidij in p. Virgilij, samostanska vratarja : in sadj^rejea. Popolna kmeta, grčava možakarja, veano smr-i deča no gnoju in slivovici, lopatastih in žuljavih rok, s pod-vitima kulama, da se jima vidijo gole kosmate noge do kolen, mišičasta in celo pozimi vsa zagorela. Govorita le o letini, cvetlicah, rastlinah, grmovih in drevju ter sta vedno dobre volje. PoiSčein ju, kadarkoli utegnem. Meni najbližja soseda sta p. Danijel in p. Inocenc. Prvi velik, vitek, rdeče zaripljega, a skrbno obritega obraza, črnih kodravih las okoli gladko obrite in umite tonzure, lepo skrta-čene kute, nekak kloštrski gizdalin. Njegove velike, temno-. domišljav. Z vsakomur prijazen, je menda vendarle prijatelj ie z menoj. Hvaležen sem mu, da je pri p. priorju izposloval, da sem smel poslati v Ljubljano po svoj klavir iu svojo knjižnico. Jaz, p. Kajetan, sem torej zelo zadovoljen. Dela imam dovolj in uživam mir pred hudobijami zunanjega sveta. Nihče se ne meni zame, klavir in knjige uporabljam svobodno in končno lahko služim Bogu po svoji vesti. Ostali očetje so brez zanimivih potez. Vsaj doslej. Morda jib pokažejo pozneje. Grčar mi je pisal, da ima Mieika snubca. Neprijetno me je zadela ta novica, in nekaj dni sem bil čene kute, nekak kloštrski gizdalin. Njegove velike, temno | ^ ' ^ ^ Jzaj.aj? _ VedB0 sem želel Miciki največjo okusnih* marmornih in lesenih kipov, starih mojstrskih slik. rjave oči se vedno smejejo, a ustaice izdajajo cmiKa,, ^ y Kar je storila Eme, ji lahko poplača edinole razkošnih čiok in vezenin. Darovi piemičev, plemkinj in boga- ki se vsemu roga. Silno zna biti ljuDezmv nj^ov gi^je | B ^ £amo ^^ bi nagla moža, ki bi jo znal take •* . . . ..... ____- ____ Ii.,1.___1,0!- Ir. rlnKriL-nv• ;ar fTOVOri. kaze, tla pOZna mnogu o .. . ... ____ ____------ tašev, nabrani tekom stoletij, negovani s skrbno ljubeznijo. Krasna je leča ob prvem mogočnem stebru na levi strani cerkve; vsa je iz belega marmorja z vloženimi reliefi in kipci. Tla so pester mozaik, klopi iz očrnele, svetle hrastovine. A najkrasnejše so orgle na razsežnem koru. Včasih so prirejali celo orkestralne maše. Dvoje violin, viola, kontrabas in boben so še tu, zaprašeni, piravi, brez strun in tolkača . . ." Glasbeniki so pomrli, instrumentov ne zna rabiti nihče več. * Moji novi tovariši so zvečine šablone. Slični so si kakor krajcar krajcarju. Individualnosti je malo. Provincial p. Kalist pa je original. Preko šestdeset star, dolg in suhljat, a živahen kakor mladenič, aristokratskih ma-nirln športov. Kot opat je baje brezbrižen, preveč toleranten, a strasten lovec in ribič. Kadarkoli more, izgine na pristavo pod goro in izostaja na lovu po več dni skupaj, i Prior p. Kvirin je kakor izsušen okostnjak: bled, majhen in droben, da je videti, kakor bi se kuta sama premikala, na-iaknjena na palico. Oči ima srepe, sive, gleda vedno strogo in 'čmerno povešenih in tenkih usten skoraj ne odpre. Kjer se pojavi, vse umolkne in otrpne. Menda se ga vse boji. Koliko je stsr, ne ve nihče. P. Benedikt trdi, da ima šele 50 let, a lahko bi jih imel že sto. Najstarejši redovnik je vsekakor p. Joahim, samostanski knjižničar. Majhen je, zavaljen, ima ogromno glavo brez sledu las, napol slep, zato ^vedno z velikanskimi, s črnim roženim hak in dobrikav; kar govori, kaže, da pozna mnogo sveta. Meni zelo nesimpatičen. P. Inocenc je srednje rasti, lenih, počasnih kretenj m čudno nezaupnih pogledov. Vedno umika oči, strmi v tla, molči in izginja v svojo celico zmerom prvi izmed vse družbe. " Toda opažam, da p. Ignacij in p. Inocenc tičita vedno skupaj zdaj v tega, zdaj v onega celici, kakor p. Danijel 111 p. Alfonz se iščeta in najdeta, kadarkoli je le mogoče. A čudno! Ti prijatelji se v družbi niti ne pogledajo, da, celo umikajo se dru«- drugemu. V obednici sede tihi daleč narazen, se nikoli ne ogovarjajo; kakor hitro pa se konvent razide, hitita para skrivaj drug k drugemu. Čemu to? Mar so tu prijateljstva prepovedana in se morajo skrivati? P Dominik je samostanski ekonom. Malo ga je videti, ker živi največ na pristavi. Trebušat je, ima sumljivo rdeč nos, a trdijo, da gospodari vzorno. Samostan ima vsega v izobilju. Čudak je p. Hipolit. Baje ga meče božjast, plah je, zamišljen, mrtvaško bled; vsake glasnejše besede se prestrasi, ob vsakem ropotu se zgane, ob vsakem poku plane in trepeta. Preden stota v svojo celico, posluškuje ob vratih; preden jo ostavi, meh glavo iz odprtine in jo vrti nezaiipno na vSe strani, j p'a J '^Zmdal ničesar, nego le malo prijaznih, zahvalnih besed. Menda se boji, da bi ga kdo ne naskočil « »sede Baje*se .P 1 ^ ^ ^ pg mi krgi ob ^ misli _ me vedno posti, često biča in ima stra.ne halucinacije. Odgovarja | ^ ^ ^ ^^ ^ fc. ga nisem nagel piemenitej- le «da> in ter bezi pred vsakomur. 1 kakršnega ne najdem nikdar več . . . Žalosten sem. Prijatelj p. Benedikt je jasen, odkrit značaj; ves se pogreza, =ega m kalnega ne j v glasbo, govori le o skladateljih in skladbah; umetnik je na spoštovati in ceniti, kakor zasluži po svoji brezmejni nesebičnosti in plemenitosti. Zdaj, ko sem zvedel, da se je učitelj G. najresneje zaljubil vanjo in da bi se oženil ž njo, pa sem vendarle žalosten. Čemu. jakaj? — Mar je to slutnja, da z G. ne bo srečna? — Grčar mi je sporočil, da je učitelj G. izvrsten človek, zna-čajen, omikan, dobrosrčen ter da je z doma skoraj imovit Odkod torej moja težka slutnja in strah za Micikino srečo? In sploh: Kaj mi mar Mieika in njen snubač? Zgodi se božja volja! Jaz smem zanjo le moliti. In vendar! Odkar sem v samostanu, moram misliti toliko nanjo. Vedno jo vidim pred sabo, tiho, ljubeznivo se smehljajočo, neumorno skrbno za moj blagor. Preprosta je, a neskončno dobra. Ko me je ostavil ves svet, je le ona prišla za menoj' in me je na Krvavi peči rešila gotove pogube; ko mi je viselo življenje na niti, je bila le ona, ki me je v Prelovem potegnila z roba zijajocega groba. Tega ji ne morem pozabiti, in moja hvaležnost me priklepa nanjo neločljivo. Ljubila me je! Ljubila s čisto, duševno ljubeznijo ter se je žrtvovala zame kot najboljša sestra in najhrabrejša mati. Ja? V Novo! Otiiros?!^©^. Novo l Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvorii Ji v Ljubljani, za Gradom št. 9 ob Gruberjevem prekopu | (prej Nadvojvode Friderika cesta) | iii tin§ za i&jn mi i K® ste! j Izdeloval bom vsakovrstna brušena in nebrušena zrcala in stekla kakor » tudi umetno brušenje na steklo. . Imam stalno v zalogi steklo sa izlozbe, okna, avtomobile m kočije. Se priporoča A. Špiljak. Lastnik Ivan Vrhovec. * Centrala: Beograd. ■ !■■ 1.i1bmbmmw m&m ^^^^ rvTTTT is^aatrjcastneff WSBmat Vpletke (kite), barvanje las z „L' Oreal Hane" M. PODKBAJŠEK, frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32. Dvonadstropna hiša na periferiji mesta, s trgovskimi lokali, stanovanjem, velikim dvoriščem, vrtom, hlevom in skladiščem se za izredno nizko ceno in pod izjemno ugodnimi pogoji proda. V hiši je električna razsvetljava in telefon. «83 s Ponndbe na Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani. Priporočamo knjigo Dr. Jos.TIčar Nalezljive bolezni. Opisi važnih nalezljivih bolezni x navodili za nego bolnikov. S slikami. Cena b poštnino vred 20 Din 50 p. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova al. 54. 4880/a Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega očeta, moža in brata, gospoda : Br« posebnega obvestila. kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje in za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti ter pevskemu zboru za ganljive žalostinke izrekamo najsrčnejšo zahvalo. V Ptuj n, dne 12. septembra 1924. Rodbine: Šalanmnevi-loh. t Pravi originalni sjkrepčujoči želodčni VLAHOV katerega proizvaja edini tvorničar Odlikovan saa vseli svetovalk razstavah. Ime VLAHOV in njegova ETIKETA sta zakonito zaščitena v vseh državah sveta. Tvornica R.VLAHOV proizvaja vedno isto vrsto in postopnost svojih specialitet kakor v. predvojni dobi Zaloaa: T. Mencinger v LiuMjani Sv, Petra cesta št. 43. 102°'a m* OaiFaJi© sa ponaredi iS Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš prisrčno ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod Franjo Fapst višji revident državnih železnic „o dolgi mučni bolezni dne 19. septembra 1924. ob '/, 10 uri, pre-Viden s tolažili sv. vere, v 49. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Prevoz ostankov predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. septembra 1924. ob 4. uri popoldne iz biše žalosti, Kolodvorska ul. 34, na glavni kolodvor, odkoder se poineje prepelje v rodbinsko grobnico v Videm pri Krškem. Pokojnika priporočamo v blag spomin. Maša zadušnica se bo brala v ljubljanski farni cerkvi sv. Petra dne 20. septembra 1924. ob Vs8. uri zjutraj. V Ljubljani, dne 19. septembra 1924. Žalujoča soproga in ostali sorodniki. mM Brez kvarjenja blaga kemično anaženje in vsako vrstno barvanje oblek Anton Boc Ljubljena, taiiurflosa yl. 6, I. nadstr. 6iince-9ič 4B. Modistka Z. Gorjanc & Co. Ljubljana, Sv. Petra c. 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih. najmodernejših imnjjiijiiii^^ o$im perilo, kravate, rokavice, nogavice itd. od tvrdke A- S'n^0vec naSl. Ji. S°S5 Ljubljana, testni trg iS. 1910a ill Odda se v Kranjn lepa, moderno urejena 4873/a ma z mm i na račun izučenim reflektantom, po možnosti oženjenim, ki morejo položiti primerno kavcijo. Primerno Btanovanie poleg restavracije. Pismene ponudbe z navedbo višine kavcije, referenc ter prepisov izpričeval na pisarno odvetnika dr. Beno Sabotbya v Kranja. I m Potrti ol globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin in brat, gospod PETER DEKLEVA trgovski potnik po mučni bolezni, star 24 let, dne 18. septembra ob 9. ari zvečer v Gospodu zaspal. Pogreb rajnkega bo dne 20. septembra ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnice k sv. Križu. 4S82 a V Ljubljani, dne 19. septembra 1921. Anton in Marija Dekleva, Btarši — Ana in Nina, sestri — Nino in Vladimir, brata. Sprejema klobučevino (iilce) v prekrojevanje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie-oblik Postrežba točna. l89Sa Cene najnižje. f MJMOfEJSIH IZMMH liM ¥EMO ¥ ZHiO^S KNJIQ/?FVN/I TISKOVNE Z/5DRUQE Y LJUBLJANI, PRE5ERNOYd ULIC/? ST. 54 ooooo N4S7ROTI QLdVNE POŠTE DOODD ■asoi