Poštnino Diacono v gotovini. Leto XXI., št. 75 Ljubljana, torek 2. aprila I940 Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefoo št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub-liana št 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1, telefon štev. G5. Rokopisi se ne vračajo. Evropski fiig&vzhod Namesto poostrene borbe na bojiščih nam je letošnja pomlad prinesla povečano diplomatsko delavnost in zelo stopnjevala časopisno kampanjo med glasili velesil. Zelo mnogo se suče ta kampanja v zadnjih tednih zopet tudi okrog evropskega jugovzhoda, kakor se v tisku radi izražajo o predelu, ki leži med srednjim Dunavom in Carigradom. Še vedno ni dodobra znano, kaj je prav za prav ono, kar je sprožilo, da se ie politični svet s toliko vnemo lotil pogovorov in polemik okrog tega dela Evrope. Najvažnejše je ostalo za kulisami in javnost je obsojena na to. da ugiba o vsebini razgovorov, ki so bili aii ki se domnevajo na diplomatskih in državniških sestankih. Da pa se diskutirajo važne stvari, moremo skleoati na primer po dejstvu, da je angleško zunanje ministrstvo sklicalo konferenco vseh svojih poslanikov iz južnovzhodne Evrope. Za kritično presojo vsega tega. kar se domneva v zvezi z razgovori o evropskem jugovzhodu, je jako koristno, primerjati naš predel z drugimi nevtralnimi področji v Evropi. Vsa nevtralna področja v Evropi so v »nevarnih pasovih«, odkar je izbruhnila vojna Tako se glasi soglasna sodba. Toda kolika razlika med posameznimi skupinami nevtralcev! Vzemimo zapadno nevtralno ozemlje, ki obsega Belgijo. Nizozemsko in Luksemburg. Nevtralnost je tamkaj zadeva, ki se tiče neposredno le obeh voiujcčih se taborov. O tem ali bodo tamkaj ohranili nevtralnost. odločajo dejansko le Nemčija na eni ter Francija z Anglijo na drugi strani Ostali svet je zainteresiran samo načelno, toda praktično se v problematiko nevtraTnosti ali njene kršitve ne bo vtikal. Vse to bosta opravila nasprotnika sama. Severno nevtralno področje je že precej drugačne narave. Tam je poleg Nemčije ter Velike Britanije s Francijo zainteresirana tudi Sovjetska unija, kakor je mogel svet dodobra spoznati v toku letošnje zime. Nevtralnost severnjakov obeta postati znova težak problem, kljub temu, da je neposredna velika nevarnost s sovjetsko-finsko mirovno pogodbo minila. Podoba pa je, da se bo v bodoče ta problem tikal le Nemčije in Anglije, bodisi da se bo nevarnost stopnjevala na splošno ali pa se še povečala do najopasnejše ostrine v zvezi s pomorsko vojno. Balkanska, odnosno jugovzhodna nevtralnost je zopet znatno drugačna. Celo precej brezbrižen opazovalec je mogel vedno znova opazovati, kako se nevtralnost Balkana tiče najprej obeh vojujočih se taborov, potem pa tudi obeh velikih sil, ki sta v Evropi ostali vstran od krvavega konflikta. Odkar je Sovjetska unija sklenila z Nemčijo nenaoadalni pakt ter stopila iz rezerve s tem. da si je temeljito utrdila svoje postojanke ob Baltiškem morju na račun baltiških državic in Finske, se je začelo imenovati sovjetsko ime vedno, kadar je govor o balkanskih političnih problemih. Nič se še ni na zunaj zgodilo, kar bi premaknilo razmerje. razen da se je sovjetska sila premaknila na Karpate ter postala mejaš tudi Madžarski. Politična problematika. ki je povezana s to novostjo. je stopila v zadnjih mescih v ozadje. odkar je bila finska vojna potegnila nase svetovno pozornost. Pač pa se še vedno imenujeta dva problema, kadar je govora o sovjetskih eventualnih aspiracijah na Balkanu. To je prvič problem Besa rabi je in drugič vprašanje Dardanel. Toda v teku vseh oetih mescev od zaključka turško-sovjetskih pogajanj "se ni zgodilo prav nič, kar bi javnosti dajalo količkaj vpogleda v dejanske sovjetske načrte in bi napovedovalo kai konkretnega. Tudi sobotni ekspoze Molotova v tem pravcu ni pr nesel nikake večje jasnosti. Na drugi strani je Italija, ki je na-glašala ves čas. odkar traja sodobna evropska kriza, da je v največji meri zainteresirana na tem. da ostane vzhodni del Sredozemskega morja v miru in z niim vred tudi Balkan Vse enunciarne. nrihaja^e iz Rima. izražajo dosledno to stališče. Na evropskem jugovzhodu so zainteresirane potemtakem vse evropske velike sile vsi štirje tabori, ki so se povsem določno izoblikovali od srede lanskega avgusta dalje. Odnošaji med tem; štirimi tabori so še ?elo nedoločeni. razmerja med njimi še jako labilni nihče si ne upa danes napovedati. kako se bodo razvila v bodoče. Nit? najmanj se spričo tega svet ne čudi. da je tako malo poučen tudi glede tega kaki so in bodo odnošaji štirih taborov do evropskega jugovzhoda ki mu gre vsaj peta, če že ne prva bt^eda v zboru. Oficiozni krogi niso nikjer skopi s svojimi iziavami. s katerimi izražajo svoje težnje nasproti Balkanu. V vseh prevladujejo zagotavljanja, da je njih iskrena želja ohranitev mirnega stanja v tem predelu tudi v bodoče. Eno Pred zožitvijo blokade Glavni namen zaveznikov ie sedai, da preme&io prevoz šveds v Nemcilo skozi norveške teritorialne vode London, 1. aprila, j. (Reuter) Iz angleških diplomatskih krogov poročajo, da je bilo vprašanje poostritve blokade, katere namen je ustavitev nemške trgovine s skandinavskimi državami, zaenkrat odgodeno. Angleška pomorska kontrola je že prejela tozadevna navodila. V istih krogih pripominjajo, da odgoditve nikakor ne gre tolmačiti tako, da bi bili zavezniški državi v nedogled pripravljeni trpeti, da se Nemčija v svoj prid poslužuje teritorialnih voda skandinavskih držav, marveč, da sta samo začasno odložili izvajanje nekaterih ukrepov, katere sta tc noip-HH ? *ski in Norveški. Verjetno je, da se bodo razgovori, ki sta jih vodili zavezniški vladi z vladama skandinavskih držav s ciljem, da se določi bodoča politika zavezniških držav do nemške trgovine z Norveško, še nadaljevali. Odloženi so bili zaenkrat iz razlogov, ki jih ni dovoljeno javnosti odkriti. Skupno proučevanje položaja in potrebnih ukrepov, ki jih nalaga, bosta Francija in Anglija aktivno nadaljevali v naslednjih dneh, dokler ne bo dokončno ustanovljena precizna linija bodoče akcije zavezniških držav. Odložitev določenih ukrepov, nameravanih v minulih dneh, se ne sme smatrati, kakor da bi se zavezniški državi odpovedali ojačenju blokade Nemčije, marveč se bo čas. za katerega bo odložena blokada, izkoristil za proučitev boljših metod akcije. Lahko se upa. da bodo nove metode, določene od vlad v Parizu in Londonu, prav kmalu znane. Aktivnejši poseg zaveznikov v vojno London 1. aprila, s. (Reuter) Vsi današnji angleški listi se obsežno bavijo s sobotnim radijskim govorom mornariškega ministra Churchilla kakor tudi z zasedanjem zavezniškega vrhovnega vojnega sveta in sklepajo tako iz enega, kakor tudi iz drugega, da nameravajo zavezniki začeti z bolj aktivnim načinom vojevanja. Skoro vsi listi, tako desničarski kakor tudi levičarski, izražajo mnenje, da bo poskusila Anglija še zožiti blokado okoli Nemčije, čeprav za tako domnevo še ni nobenega uradnega potrdila in podaja vsak list v tem oziru le svojo lastno teorijo. V glavnem pa izražajo vsi listi mnenje, da bo ostrejša blokada veljala predvsem preprečenju dovoza švedske železne rude v Nemčijo, na drugi strani pa tudi preprečenju dovoza petroleja in živil preko Balkana v Nemčijo. »Manchester Guardian« pravi, da prevladuje v londonskih diplomatskih krogih na podlagi Churchillovega govora vtisk, da je vrhovni vojni svet zaveznikov sklenil, da se prične vojna z večjo intenzivnostjo. Dalje napoveduje list, da je pričakovati bolj aktivne gospodarske politike Anglije in Francije v južno-vzhodni Evropi, Nemčija bo po mnenju lista na te ukrepe verjetno odgovorila s poostritvijo vojaške akcije na kopnem ali pa v zraku. Toda zavezniki so na tako akcijo dobro pripravljeni. V tem oziru poudarja še posebno »Times«, da se je zavezniška kopna vojska preko zime kljub hudemu mrazu dobro pripravila, zlasti rezervni oficirji so se imeli v času dosedanjega zatišja priliko v Franciji bolje izvežbati za vojaško službo. »Daily Telegraph« pravi, da morajo pač zavezniki poskrbeti, da nevtralne države ne bodo sredstvo, ki se ga bo Nemčija posluževala. da se izogne zavezniški blokadi — če se že nevtralne države same ne morejo zasieurati, da ne bi Nemčija izkoriščala njihove nevtralnosti. List obenem naglaša. da Angliia nima niti želje niti namena, da bi kršila pri tem mednarodne zakone, pač pa se bodo morali nevtralci prilagoditi novim metodam blokade. List navaja Dodatke o izvozu švedske železne rude v Nemčijo. Naglaša. da ie to skoro še edina železna ruda. ki ie Nemčiji na razpolago. Izmed 22 milijonov ton letnega uvoza železne rude je bilo z blokado takoj odrezanih Nemčiji 10 milijonov ton. Od ostalih 12 mi" ionov ton pa jih je pošiljala 9 mili'Rnov Švedska. Od teh 9 milijonov jiT> labko dobi Nemčija zaradi prevodnih težav trenutno samo 5 mili ionov ton na leto. To pa .ie še vedno dovo'.ì vlika količina, da je vredna pozornosti zaveznikov. Protizakonitih sklepov ni pričakovati London, l. aprila, j. (Reuter). Glede na razne informacije. Iti jih je danes zjutraj objavilo časopsie, češ, da sta se zavezniški državi odločili ojačiti blokado Nemčije, merodajni politični krogi odločno zanikajo, da bi se te informacije smele tolmačiti preostro. Nikakor ne more hiti govora, da bi se bila Velika Britanija odločila s silo vdreti v teritoriahu- vocle nevtralnih držav, ali. da bi nameravala storiti kak drug sli-čen ukrep ekstremnega značaja ali proti- j zakonite narave. Prav mogoče je. da se pripravljajo kaki močni ukrepi za ojačenje j blokade Nemčije, toda ti ukrepi se drže v največji ta mos ti in so znani edinole angleški ter francoski vladi in vrhovnemu vojnemu svetu. Nova vojna politika zaveznikov London, 1. aprila, j. (Havas). Vojaški dopisnik lista »Yorkshrre Post« poroča iz verodostojnega vira, da povzroča Nemčiji njena meja ob Baltiku težke skrbi, ker ni njena obramba tako trdna kakor so to na splošno domneva. Dopisnik lista pripominja, da bo nova politika zavezniških držav proti Nemčiji med drugim vsebovala tudi naslednje točke: Onemogočcnjc nadaljnje oskrbe Nemčije s švedsko železno rudo. — prisiljenjenje nemške vojne mornarice, da sprejme pomorsko bitko za strategično kontrolo Ska-geraka — napadanje nemških vojaških objektov — intenziviranje zračne vojne — — protiofenzivo proti nemškim političnim akcijam na Balkanu — strategična izraba propagande — poostritev blokade za vse blago, ki bi po kakršnikoli poti še lahko doseglo Nemčijo — protiukrepi proti pritisku, ki ga Nemčija izvaja nad nevtralnimi državami — ponovna omejitev oskrbe Nemčije s petrolejem. Gunther o švedski zunanji politiki Stockholm, 1. aprila, s. (Reuter). Pred zgornjo zbornico je podal danes švedski zunanji minister Günther ekspoze o švedski zunanji politiki. Govoril je tudi o zavezniški ponudbi za pomoč Finski. Dejal je, da Anglija ni samo ponudila učinkovite pomoči Finski sami. temveč tudi Norveški in š/edski za primer, da bi bili ogroženi od Nemčije, če bi dovolili prehod zavezniške vojske na Finsko. Dne 2. marca je stavil angleški poslanik v Stockholmu švedski vladi ponudbo v tem smislu. Pojasnil je ob tej priliki, da smatrata angleška in francoska vlada kot edini način, kako moreta učinkovito pomagati Finski, da pošljeta Finski na pomoč svojo vojsko in da sta to tudi pripravljeni storiti. To pa bi bilo možno samo preko norveškega in švedskega ozemlja. Jasno pa bi bilo, da bi vzbudil prehod zavezniške vojske skozi Skandinavijo močan odpor v Nemčiji. V tem primeru bi dali Anglija in Francija Norveški in Švedski obsežno vojaško pomoč. Angleški poslanik je tudi sporočil, da so priprave za tako pomoč že daleč napredovale. Tudi francoski poslanik je podprl predlog angleškega poslanika v tem smislu. švedska vlada pa je morala kljub temu angleški predlog odkloniti. London, 1. aprila, s. (Reuter). >DaiIy Herald« poroča iz Stocknolma, da je naročila švedska komisija, ki jo vodi sin prestolonaslednika princ Berthil, v Zedinjenih državah 395 najmodernejših vojaških letal, ki razvijajo po 400 milj na uro. Obenem je bilo naročenih 400 rezervnih letalskih motorjev. Vse tovarne orožja in mu-nicije v švedski sami delajo noč in dan. Trenutno stanje švedske vojske znaša samo 60.000 mož v kratkem pa bo vpoklicanih nadaljnih 100.000 mož. Švedske trgovske la£fe pod državno kontrolo Stockholm, 1. aprila, br. (DNB). sv*i-«ka vlsoa je danes izdala odtok s kiterim jc vsa trgovska mornarica postavljena pod drž\no kontrolo. Vlada utemeljuje ta sklep s tem, da hoče na ta način zavarovati švecsko trgovsko mornarico pred r.epc-trebr»:mi izgubami. Uredba omogoča v'adì, da zabrani švedskim trgovskim laóVtm ph.vbo v nevarnih vodah, zlasti pa tudi plovbo v tujih konvojih. V švedski jav* c-sti je deloval ta odlok vlade kakoi eomba. Nemški proti Nemčija bo za vsako cesto skušala para 151!rat! vejšto zavezniško akcijo proti &§ef Msg Išffi s švedsko lit Norveško Zsaova se pojavlja befazen, da se ne M prenesla vojna tesili na skassdlnavske države London, 1 aprila j (RSV) Z dobro poučene strani se doznava, da sta imel» vladi zavezniških držav z vladami skanüi,ia> skih držav razgovore o ojačenju blokade Nemčije. V anglešk:h službenih krogih smatrajo za netočne informaciie. da bi bile zavezniške vojne ladje dobile navodila da na j zaplovejo v teritorialne vod s skandinavskih držav z namenom, da presekalo nemške trgovske prevoze. Na drugi strani na je seveda povsem jasno, da bodo v kratkem storjeni tako v Oslu. kakor trdi v Stockholmu primerni koraki 7. namenom da se napravi konec nemškim dobavam teritorialnih vodah nevtralnih držav Ako se to ne bi moglo po d:rlomatski poti doseči na zadovoljiv nač?n potici sevda s? bosta morali zavezniški državi zate«:; k drugim metedam. Kar se tiče norveške deklaracije, ki ie bila obiavljena danes co oldne smatrajo v merodainih angleških krogih d-i so številke o količini švedske rude ki bi se lahko izvažala preko baltiških luk v Nemčijo. netočne Angleški gospodarski izvedenci sodijo, da bi se lahko v tekočem >etu preko baltiških luk dobavilo Nemčiii kvečjemu 4.5 milijonov ton rude kar znMči samo polovico tistega kar Svsdska v res- nici izvaža Jasno ie. da bi se ossala ruda morala izvažati preko norveške luke Nar-vik in to bi utegnilo uspsšno dop lniti dobave, ki jih Nemčija potrebuje Namen zavezniških držav pa je. da se izvoz v Nemčijo do najvišje mogoče mere zavre in zaradi tega smatrata zavezniški d žavi za potrebro. da se izvoz preko N rvika povsem ustavi. V angleških diplomatskih krogih sodijo, da je bilo prav slednje poglavitna točka razgovorov med angleško in norveško vlado. Kar se tiče Švedske, sodijo v istih krogih da je Angliji zahtevala cd nje znatno znižanje izvo a v Nemčijo. Sircih rim. 1 aprila s (Reuter) L;st »Dagens Nyheter« posveča uvodni član k pričakovani poostritvi zavezniška blokade proti Nemčiii. List pravi, da kiji b ra 1 -kam med oficielnimi izjavami v Lcndonu in časopisnimi vestmi anglešk h lisfov obstoj: možnost, da se vojna pre^e^e na skandinavske obale. Nemc'ja ne more pričakovati da bi v takem primeru skardi-navske države reagirale prot: Angl'ji in Franciji, poz i va j oč se na nevtralnost in zakonitost Preveč švedskih l~dii ie bilo že notoolien:h in p~eveč Šved rie'h mornarjev ie izpubilo živlienie. roudaria ist. London, 1. aprila, j. (Reuter). List »Eve-ning Standard« objavlja ueke Informacije, ki zatrjujejo, da Nemčija z vso naglico pripravlja razne ukrepe, 9 katerimi bo skušala parali/.irati sklep zavezniških držav, da še bolj ojačijo blokado proti njej. List pravi, da namerava nemški poljedelski minister Walter Darre jutri odpotovati v Bukarešto, kjer bo imel pogajanja z ru-munskim poljedelskim ministrom. Prav tako so nameravani tudi razgovori med njim in poljedelskimi ministri Italije, Madžarske in Jugoslavije Nemčija si hoče zagotoviti trajne dobave živeža ter industrijskih surovin iz teh držav, ter posebej še petroleja iz Rumunije. Norveška izjava London, 1. aprila, j. (Reuter). Danes je bila objavljena oficiozna norveška izjava glede prevozov železne rude, ki gredo preko norveškega teritorija v Nemčijo in so eden izmed poglavitnih objektov priprav- Francoski ljajoče se poostrene blckade Nemčije s strani zavezniških držav. Iz te izjava sledi, da bi bilo mogoče več kot devet desetin celotnega izvoza švedske železne rude v Nemčijo usmeriti preko švedske bike Lu-lea ter drugih švedskih pristanišč. V norveški deklaraciji se nadalje navaja, da tranzit švedske rude preko norveškega pristanišča Na rvika ne prihaja v dobro samo Nemčiji, marveč se znatni del te rude preko Narvika izvaža tudi v Anglijo. Deklaracija nato navaja številke, ki kažejo. da je znašal v februarju 1939 izvoz železne rude v Nemčijo 475.482 ton. v teku februarja 1940. pa 99.391 ton. Izvoz švedske rude v Anglijo je znašal v istih mescih 70.234 odnosno 131.855 ton. Norveška deklaracija zaključuje z ugotovitvijo. da Norveška dovoljuje ta tranzit — ne glede na to, kam so ti transporti namenjeni — strogo v smislu pravic in dolžnosti, ki ji pritičejo kot nevojskuječi se državi. d- ŠH is %> Reynaud poreča o položaju — Esergieni ukrepi proti komatus^čni in nemški gMßsgasa^i se zdi zelo gotovo: kdorkoli bi posegel s svojo oboroženo silo na Balkan, bi sprožil tu vojno, ki ne bi bila samo krajevno omejena. Turčija n. pr. je vedno znova naglašala. da bi jo napad na katerikoli balkansko državo prisilil k intervenciji. Vstop Turčije v vojno pa bi pomenil, da bi se britanske in francoske vojne ladje pomaknile skozi ožine na Črno morje ter se pojavile na ustju Dunava in še marsikje drugje. Zoper celinske sile bi se zganila v pohod vzhodna zavezniška armada. o katere namenih ne more biti več dosti dvoma. Kdorkoli bi torej posegel z oboroženo silo na Balkan in nastopil z osvajalnimi načrti v praksi, bi se s tem deklariral napram sedanji vojni ter se hočeš nočeš, zapletel vanjo kot aktivni udeleženec z vsemi posledicami. ki morejo iz tega slediti. Z nemške strani naglašajo, da imajo samo gospodarske interese na Balkanu. Evidentno je, da bi se ta hip, ko bi vojna vihra posegla na evropski ju- govzhod. prekinila možnost nadaljnjega zalagania z živili in rudami ter vsakovrstnimi surovinami. Na drugi >trani se sistematično stopnjuje gospodarska borba z izgradnjo blokadnega sistema. Povsem naravno je torej da se v zadnjem času zgoščujejo vtisi, ki napovedujejo še nadaljnje stopnjevanje političnih nasprotij okoli Balkana v obliki gospodarske vojne. To bi pomenilo, da so čisto politični ter vojaškopolitič-ni momenti in nagibi stopili v ozadje, pa da bi mogli postati ooasni le po posredovanju poostrene gospodarsko-politične problematike. S svojo politiko stroge, toda čuječe nevtralnosti se Balkan sam skuša izogniti neposrednemu vpletanju v nasprotja med velesilami, da bi si tako kar najbolj zagotovil svoj mirni razvoj, ki mu daje največ izgledov za postopno notranje pomirjenje in konsolidacijo. Balkan varuje s tem svoje življenjske interese, ki mu jih nihče ne more odrekati. Pariz, 1 aprila br. (Havas). Danes dopoldne ie bila poa vodstvom prezidciitj Lebruna seja vojnega Kabineta Ministrski predsednik Reynaud je poročal o vojuškem :n diplomatskem položaju prtdvssm oa o rezultatih Doslednje seje vrhovnega vojnega sveta. Na seji so razpravljali tudi o notranjepolitičnih ukrepih proti komunistični in narodno-socialistični propagandi. Vlada se ie odločila, da bo obe v najkrajšem času popolnoma zatrla. Končno so na seji razpravljali tudi o delu parlamenta. Jutri dopoldne se sestane francoski parlament. pred katerim bo Reynaud podal izjavo o rezultatih zadnjega sestanka vrhovnega vojnega sveta *a.eznšk.h držav Vlada nai bi julri odgovarjala pred parlamentom tudi na razne interpelacije, tičoče se splošne vladne politike, vendar ie pa verjetno, da bo Reynaud zahievai odložitev razprave o teh interpelacijah ter v parlamentu ne bo ob.čajne debate. Politični krogi so prepričani, da ie razvoj dogodkov od Velike noči do danes znatno utrdil položai Reynaudovega kabineta. Odločna deklaracija vrhovnega vojnega sveta zaveznikov, energična odslovi-tev sovjetskega poslanika Suriča. kaker tudi že doslej izvršeni ukrepi proti komunizmu in drugi defetistični propagandi so očitno pomirili francosko pol tično javnost. Napovedane poslaniške konference v Parizu. priprave za ojačenje blokade proti Nemčiji in drugi ukrepi na voj^š em področju so dokazali, da sta zavem ški vladi v vojni politiki ubrali v resnici nova pota. Zaradi tega ne more biti nobenega dvoma, da bo parlament sedaj odločno in kompaktno podprl Reynaudov kabinet. Jasno je. da bi bila vlada prisiljena podati cs av-ko, ako bi se sedaj ponovil mi glasovanju enak rezultat, kakršnega je vlada dosegla na veliki petek. Vlada pa se je sedaj tudi dokončno konstituirala v okviru štirih posebnih ustanov. Poleg vlade obstoja vojni kabinet, katerega člani so ministrski predsednik, vojni minister in ministri vojne mornarice vojnega letalstva, za oboroževanje, za bloka- do. ter vrhovni komandanti vojske, mornarice in letalstva. Vojni kabinet zaseda ped vodstvom prezidenta Lebruna. Ožji vojni kabinet sestavljajo min s.rskL predsednik in ministri vojnih resorov Ta kabinet se sestaja pod vodstvom predsednika vlade, a njegovim sejam smejo prisostvovati tudi poveljniki vojske, mornarice in letalstva Gospodarski odbor je pod vodstvom podpredsednika vlade. V njem so vsi člani vlade, ki so jim poverjen: gospodarski retori ter ministra za oboroževanje in za blokado. Končno je bilo ustanovljeno še 13.i ištvo vojnega kabineta in gospodarskega cd- PeslaniškI pmmil Pariz, 1. aprila, j. (Havas). Predsednik francoske vlade Paul Reynaud je danes dopoldne sprejel na razgovor francoskega poslanika pri belgijski vladi Bargetona. Popoldne je bil sprejet pri Revnaudu na razgovor francoski poslanik v Rimu Francois Poncet, ki je danes dopoldne prispel v Pariz. Kakor zatrjujejo v francoskih diplomatskih krogih bodo tekom tega tedna prišli na poročanje tudi še drugi francoski poslaniki, v prvi vrsti pa poslaniki v Turčiji, Rumuniji, Jugoslaviji in Holandski. Silne japonske izgube šanghaj, 1. aprila, s. (Reuter). Ob otvoritvi zasedanja političnega sveta v čung-kingu je izjavil danes maršal čangkajšek, da je v zadnjih 6 mesecih padlo v bojih na Kitajskem 230.000 japonskih vojakov. Položaj Japonske na Kitajskem je tako v gospodarskem, kakor tudi v političnem in vojaškem oziru brezupen. Vangčingvejeva vlada pomeni sramoto za kitajski narod in njeno imenovanje ne bo vplivalo na odpor kitajskega naroda proti Japonski. Teleki o olitlki «Vsi narodi morajo stremeti za mirom, ki bo odpravil krivice in antagoži! sodelovanje med narodi" Budimpešta, 1. aprila. AA. Madžarska brzojavna agencija poroča: Po vrnitvi iz Kima je predsednik vlade grof Teleki izja- vil. da se je kajpada sestal z Mussolinijem in <;rofom Cianom, čeprav je bilo njegovo potovanje strogo zasebnega značaja. Prav tako je izjavil, da se ni mogel pričakovati nov moment in da to potovanje m moglo priresti nobene nove faze v itali jansko-ma-dža-skem prijateljstvu, ki jc posledica naravnih okoliščin in ne potrebuje posebnih dogovorov. Razmerje med Madžarsko in Ital jo temelji na dolgem sodelovanju, ki je trdnejše od formalnih obveznosti. Politika Madžarske in njeni cilji so znani in sc ne morejo spremeniti Zmerom se je poudarjalo, da želi Madžarska uresničiti svoje cilje, če bo možno na nuren način, ker ima pred očmi splošne evropske koristi, ki jim morajo služiti vsi narodi evropske skupnosti. Takšna je bila zmerom madžarska zasnova gle-de položaja Madžarske v dunivski kotlini Pred očmi moramo imeti dve strani. To sta sedanji mir in mir po evropski vojni. Madžarska je danes v miru. ker bi bilo v škodo razširiti evropsko voj- no. To je v skupnem interesu evropskih držav. Kar se pa končnega miTU tiče, morajo vsi naredi, ki kaj čutijo svoje poslanstvo v skupnem evropskem življenju, stremiti za mirom, ki bo odpravil krivice in omogočil iskreno sodelovanje med evropskimi narodi O dogodkih ne smemo soditi po njihovem trenutnem videzu, ampak s stališča velike ureditve sporov, ki naj prinese narodom trajen mir. zadovoljstvo in možnost blaginje O svoji avdienci pri papežu je grof Teleki izjavil: Globoko me je ganila iskrena ljubezen, ki jo papež kaže do madžarskega naroda, prav tako pa tudi živo zanimanje, ki ga goji za vsa važna madžarska vprašanja. Tudi kardinal msgr. Maglione je pokazal isto zanimanje Na koncu je grof Teleki govoril z velikim zadovoljstvom o vsem, kar je videl v Italiji, posebno o veličastnih pripravah za svetovno razstavo. Budimpešta, 1. aprila. AA. Regent Hor-thy je danes sprejel predsednika vlade grofa Telekija, ki mu je pri tej priložnosti podal poročilo o svojih rimskih razgovorih. neijo V ostalem je bil® na zapadnem teoflšču včeraj zapet pepoin© zatišje Pariz, 1. aprila, j. (Havas). Po zadnjih dnevih povečane aktivnosti izvidniških čet in izredno močnega delovanja topništva se je tekom včerajšnjega dneva spet povrnilo zatišje na vse frontne odseke, ki ga ni motila nobena pomembnejša vojaška operacija. Zelo aktivno je bilo včeraj na obeh straneh letalstvo, ki je izvršilo celo vrsto izvidniških in fotografskih poletov v zaščiti lovskih eskadril. Angleško letalstvo je izvršilo nekaj izvidniških poletov na veliko daljavo preko nemškega ozemlja, dočim so" nasprotno nekatera nemška letala v enaki misiji preletela pokrajine severovzhodne Francije. Nad Severnim morjem so angleška letala nadaljevala običajne patrolne polete, dočim je nemško letalstvo izvršilo dva ali tri polete proti vzhodni angleški obali in en polet nad angleško pomorsko bazo v Scapa Flovvu. Nemška le-tala nikjer niso metala bomb. O delovanju nemškega topništva 30. marca se naknadno izve, da je bila težje zadeta neka francoska postojanka ter da je neka nemška patrulja ujela 4 ali 5 ranjenih Francozov. Nemško lu irasessko pmm VÖJ» Berlin, 1. aprila, br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na zapadu je bilo le malo delovanja izvidniških čet ter nekoliko topniškega streljanja. Nad področjem južno od Saarbrii-ckena je prišlo včeraj popoldne na francoski strani do nekaj pomembnejših spopadov med francoskimi in nemškimi' lovskimi letali. čeprav so bili Francozi v premoči, so nemška letala sestrelila 7 letal tipa »Moren«. V teku dneva so bila nemška letala na izvidniških poletih nad vzhodno Fran- cijo in Sevenrm morjem vse do šetland-skih otokov. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča ter so na svojih poletih dosegla dragocene izvidniške rezultate. Pariz, 1. aprila, br. (Havas). Davi je bilo izdano naslednje 421. vojno poročilo vrhovnega poveljstva francoske vojske: Mirna noč na vsej fronti. Folet večjega obsega nad Nemčijo London, 1. aprila, j. (Reuter). Letalsko ministrstvo je danes potrdilo vest, da so v minuli noči izvršila angleška letala polet večjega obsega nad Nemčijo. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Zakaj fe bil Reynaudov govor za Ameriko preložen Pariz, i. aprila. AA. (Havas). Predsednik francoske vlade je nameraval snoči govoriti po radiu. Govor je bil namenjen Združenim državam, vendar so govor odložili, ker bi bil zaradi atmosferskih ovir slab prenos. Reynaud bo govoril v sredo, če bodo atmosferske razmere ugodnejše. Francoski propagandni minister v Londonu London, 1. aprila, j. (Reuter). Danes popoldne je prispel v London francoski minister za propagando Frossard. Ministra je sprejel angleški propagandni minister sir John Revth. Zvečer sta se oba ministra udeležila večerje v francoskem poslaništvu. Jutri dopoldne bo imel Frossard razgovore z angleškim zunanjim ministrom Hali-faxom in morda tudi z mornariškim ministrom Churchillom. Nato bo francoski propagandni minister obiskal centralo angleške radiofonske družbe. fzavanu Ogorčenje na Japonskem, ker Amerika načelno ne pri-znava Vangčingvcje vlade v Nankingu Tokio, 1. aprila br (Stefani*. Izjava ameriJie?a državnega tajn.ka H. dia da Zedinjene države ne priznavajo Vangčing-vejeve vlade v Nankingu, ker je nj_n pojav v nasprotju s pogodbo med 9 državami, je vzbudila na Japonskem veliko nezadovoljstvo. Zastopnic zunanje: a min strstva je davi sprejel novinarje in jim v naslednjih treh točkah pojasnil stališče japonske vlade glede na tako ameriško politiko: 1. Izjava državnega tajnika Hulla je v nasprotju z zagotovili, ki jih je dal ameriški poslanik v Tokiu Grew bivšemu zunanjemu ministru admiralu Nomuri. da so namreč Zedinjene države pripravljene pogajati se v konstruktivnem duhu z japonska vlado za ureditev vseh perečih vpra šam na Daljnem vzhodu. 2 Ameriška vlada se nič ne ozira na velike napore Japonske, da bi se odnošaji med obema državama izboljšali. Državni tajnik HulI trdi. da heče Japonska ustvariti na Daljnem vzhodu gospodarski blok ki bi bil pod japonskim vodstvom To ni res že iz enostavnega razlaga, ker je s dirja ureditev položaja na Daljnem vzhodu zača-nesa značaja. 3 Vangčlngvejeva vlada kontrolira 96% vseh kitajskih narodnih dohodkov in ogromno večino kitajskega ozem ja na katerem bo v najkrajšem času obnovila upravni sistem in ukrenila tudi vse potrebno za gospodarsko obnovo. Glede na vse to bi mogle Zedinjene države mirne duše podpreli de'o Japenske za obnovo miru in nov gospodarski razvoj na Daljnem vzhodu. , Kakor poročajo iz Sanghaja. je danes finančni minister nove osrednie kitajske vlade novinarjem izjavil, da bodo že te dni izdani ukrepi o amortizaciji posojil, ki so bila najeta do 1 1940. tako da bi se obnovilo mednarodno zaupanje v kitaisko gospodarstvo Nadalie bo vlada pork-bela. da bo čim prej stabilizirana kitajska valuta. Kai prav?, ameriški tisk New York. 1 aprila, br (Stefani). Ves ameriški tisk razpravlja danes o odnošajih Zedinjenih držav do Kitajske :n -Japonske. Vsi listi opozarjajo na odločre Hullove izjave :ti 'Dailv News« celo zahteva, da naj Zedinjene države sedaj zares prepo- vedo Izvoz slehernega orožja in drugih voi nih potrebščin na Japonsko in Vangčing vejevo Kitajsko. Listi pa ne prikrivajo nezadovoljstva, da se angleška politika na Daljnem vzhodu tudi tokrat spet ne sklada z ameriško. Pol-službena angleška izjava o tem ie pokazala. da bo angleška vlada v danem primeru priznala Van?čingve:evo vlado če ji bo dejansko uspelo pridobiti si popo'no zaupanje ljudstva, na novo urediti upravo ldtajskih pokrajin in omogočiti gospodarsko obnovo dežele, tako da bodo seveda interesi tujih sil in predvsem Velike Br-tanije zavarovani Zedfhiene države nasprotno načelno odklanjajo Vangčingveje-vo vlado. Ameriški maftevrl v Tihem morju New York. 1 aprila AA (Havasi Danes n jutri bo odplulo iz San Pedra 130 ladij vojne mornarice Zedinjenih držav kak t tudi ladje s Havajskega o^čja. da bodo skupno krenile na 15dnevne velike manevre. Charles Seed. podtajn'k v mornariškem min;strstvu bo na križarki »Pensyl-vania«. na kateri bo izobešena zastava admirala Ricardsona Pri manevrih bo udeleženih 43.000 mornarjev in častn kov 500 letal. 11 oklopnic. 12 kržark. 3 nosi'ci letal. 65 podmornic in 1*rsta drugih vojnih ladij. part izročen Sovjetski Rusi)! Talin, 1. aprila, br. (Havas). Po sovjet-sko-estonski pogodbi bi morale estonske oblasti Sovjetom izročiti Baltiški port 1. maja, da bi si lahko v njem uredili svoje pomorsko in letalsko oporišče. Moskva pa se je sedaj nepričakovano postavila na stališče, da mora biti Baltiški port izročen že z današnjim dnem. Estonske oblasti so zaman protestirale proti temu. Preteklo soboto je estonska vlada končno odredila izpraznitev luke. Takoj so bile zaprte vse šole in že v soboto so pričeli mesto evakuirati. Davi so se iz Baltiškega porta selili poslednji meščani. ! Poplava v Beogradu Beograd, i. aprila, p. v spodnjem delu Beograda ob Savi je poplava povzročila v pretekli noči veliko škodo. Voda je zajela tudi državno tvornico za izdelovanje kolkov in znamk ter je poplavila ogiom-ne površine zemljišča. Državna tvomica za izdelovanje kcikov, tvornica cigaretnega papirja in vsa okoliška poslopja so pod vodo, da so morali v obratih ustaviti delo. Tudi tramvajski promet je bil v tem delu mesta prekinjen. Na Topčider se more priti samo preko hriba. Razne instalacije pri Makišu in beograjski vodovod so prav tako pod vodo. Nova poštna palača v Zagrebu Zagreb, 1. aprila, o. Po pristanku poštnega ministrstva bodo v kratkem pričeli graditi novo poslopje zagrebške pošle II. na glavnem kolodvoru. Za gradnjo so zagotovljeni tudi že vsi potrebni kred t: Danes je ban razpisal licitacijo za gradbena dola. Proračun gradbenih stroškov znaša 14,622 147.17 din. Ta vsota je krita s sredstvi iz dveh posojil: v višini 5 milijonov iz štirimilijardnega posojila za javna de a in narodno obrambo, ostanek na iz 115 milijonskega posojila poštnega ministrstva pri Poštni hranilnici. Z^petna uvedba ukinjenih vlaksv Be°grad, i. aprila, p. S 15. aprilom bo zopet uvedenih več potniških in brzih vlakov, ki so bili ukinjeni mesca januarja. Med drugimi bosta zopet vozila dnevna 'orza vlaka med Beogradom in Jesenicami. Odhod iz Beograda bo ob 9.02, z Jesenic ob 7.45. Nadalje bedo zopet uvedeni ukinjeni vlaki med čakovcem in Dolnjo Lendavo, nočna vlaka brzovlaka Maribor (Kotoriba) — Postojna in obratno, na progi Rogaška Slatina — Rogatec vlaki štev. 2111, 2112.2116, na progi Novo mesto—Straža—Toplice pa vlaka 9540 in 954:1. Preiskava o ponarejanju petsto takov Zagreb, 1. aprila, o. V pretekli noči sta bila pripeljana iz Maribora v Zagreb neki šofer in neki mizarski pomočnik, ki sta bila aretirana, ker so ju osumili sodelovanja pri ponarejanju 500-dinarakih bankovcev. Kakor smo že poročali, je te bankovce ponarejal kovaški pomočnik Konrad Bezjak v Zagrebu, ki je že nekaj razširjen po vsej državi. Prečita j te ga! Umor in samomor v Temeniški dolini Orožniki raziskujejo ozadje skrivnostne vaške žalsigre Radohova vas, 1. aprila Vsa Temenrška dolina je razburjena spričo skrivnostnega nestanka bogatega pre-užitkarja Antona Zorca, Amerikanca imenovanega, in samomora njegovega svaka Jožeta Zajca. V prijazni vasici St. Juriju ob Temenici, občina Veliki Gaber, je gospodaril na dobrem posestvu 52-letni Jože Zaje, po domače Pust. Bil je drugič poročen z 18 let mlajšo ženo Katarino. Pred 12 leti se je vr-nM iz Amerike Zajcev svak Tone Zore. Bil jc nekoliko omejen, zato ga je njegov brat, ki ga je pripeljal iz Amerike, izročil domačim v oskrbo obenem s hranilnimi knjižicami, na katere je imel naložene svoje prihranke okoli 150.000 din. Ker je imel denar, ga je začel nagovarjati njegov svak Jože Zaje, naj se preseli k njemu, kjer mu bo bolje. Obeta! mu je lepo življenje brez dela in dobro postrežbo. Zato se je Amerikaner ki je verjel vabam, res preselil k Zajcu. V začetku je bil Zore popolnoma zadovoljen pri svaku. Posojal je Zajcu denar, za kar mu je Zajec vpisal na svoje po- trupk). še ni dognano, ker arctiranca trdovratno tajita Obešeni Jože Zaje je imel v roki križec in kos molka. Po komisijskem ogledu in raztelesenju je bil prepeljan v domačo taro, kjer so ga v soboto cerkveno pokopali. Pri Zajcu so našli tudi pismo, ki bo ino.da pojasnilo skrivnost umora m samo:mra. Orožniki so na delu, da najdejo m rt veja Amerikanca. Preiskali so Temcnico in gnoj-no jamo na posestvu Zajca v St. Juriju. O nadaljnem poteku tc skrivnostne žakngre bomo poročali. Nesreča pod vlakom Jevnica. 1. aprila Na progi med Jevnico in Kresnicami, nedaleč od tam. kjer se je pred mesci smrtno ponesrečil neki železniški delavec, je snoči vlak povozil 27-letnega Jožeta Zavrla, piogovneg-a Gclavca s Kresniških Poljan. Vračal se je proti domu in na do- slej Se nepojasnjen način je zadel pod lokomotivo nočnega eicapresnega vlaka, ki vozi iz Ljubljane proti Zidanemu mostu, da mu jc kolo odrezalo nogo pod kolenom. Malo pozneje ga je na p.ogi našel c tese ta r Mali vse^a v kivi in nezavestnega. Mali je odhitel do znane Godčeve gosi Ine. ki je tam blizu, in Go.ičevi fantje so ranjenca spravili do pista je v Jevnici. kjer so zaustavili prvi tovarni vlak. ki je privozii mimo v smeri proti Ljubljan*. c'a so ga ocipremil; v bolnišnico. Stanje Jožeta Zavrla, ki je diuž.nski oče. jc p:av reeno. ker je izgub;l mnogo krvi. Ljubljana. 1. ar<-'la. Okiog nedelje se je v Ljubljani in na ciečcli p ipefi!o še več Irugih nesreč. Iz Peč pri Moravteh je moial v bolnišnico 17-letni posestnikov sn Lojze !Jost 15. ki je s tovirišem v gozdu napravlja! drva. j pa ga je tovariš pc neprevidnosti s seki:x> udaril po roki in mu odsekal dva prsla. 47-letnega trgovskega pomočnika Janka Ojstra sta v scfooto zvečer na Rimski cesti napadla dva neznanca in ga ranila na glavi, žrtev pretepa je bil tudi 38-letni delavec Anton Zupančič s Sv. Petra ceste. ki ga je v neki gostimi blizu Zmajskega mostu nekdo uda» il po giavi in mu nevarno pcwkoàoval levo oko. Trije vlomilci zasačeni v trgovini Zapeljali so jih piškoti in druge slaščice, da so dve uri čakali na stražnika Ljubljana. 1. iprila Odkar imajo.Haceta za zapahi, ie napetost v kriminalni kroniki malo popustila, tu pa tam pa se vendar še zmerom najdejo drzni podjetneži. ki poizkušajo najti srečo na lahek, grešen način. Te dni so se trije mladi postopači pod vodstvom nekega Matije J., ki jc nkratu vojaški ubežnik, domenili, da skupaj vlomijo v Novakovo trgovino v Marincičevi hiši na Tržaški cesti. Zvečer so se dobili nekje v Mestnem logu. nato pa odšM na prežo. Ko je luč v izložbi ugasnila, sti se preko sosedovega dvorišča vtihotapili v vežo Marinčičeve hiše in sneli šipo v vratih, ki držijo v skladišče. Delila so skrajno previdno, pripravljeni so imeli dve veliki vreči. ki so ju napolirli z raznim galaT-inj skim. manufakturnim in špecerijskim bla gom, nabasali pa so si tudi žepe vsega dobrega. A očitno so bili fantje premaio vajeni posla, zakaj priložnost jih je rako opijanila, da niso znali o pravem času aehari. kar jim je bilo v pogubo Ko so imeli tovor pripravljen, so se m'adì vlomilci loti'' pomaranč, piškotov n drugih dobrot Pozneje sc je izkaza'o. tla so si želodce zalagali celi dve uri m «o je- di; vse kar jim je še prišlo pod rok-"». Pri tem so od časa do časa posvetili v ra ali oni kot, če bi našli še kaj posebnega. Prav to jim jc postalo usodno. Stražnik, ki jc prišel mimo po cesti, je opazil odsvit luči in se je pobliže pozanimal za stvar Odhitel je na dvorišče m v vežo. kjer 'e prižgal svojo električno žepno svetilko in ugotovil da so vrata vlomljena S sa iv-kresom v roki je skočil v trgovino in zakü.'al v temo: — Roke kvišku! Nihče sc mu it -idzva!. a ko ie prižgal luč in se ozrl okroa sebe. ie zapazil najprej dve roki k- sta moteli kvtšku zpi.l obešalnika za obleko drugi par rok se ic dvigal izpod proda jalntške mize Matijo ,n enega njunih sodelavcev c stražnik aretiral medtem ko ie tr«-tii k; »e hO na straži tik vrat ušel Oba arctiranca je ukle ni! m odvedel na stražnico hkratu ia -e lastnika trgovine obvestil o vlomu Kazen slaščic m drug:h d..bn»t ki so jih vlomilci konsumirali so ime!: v žepih še za i00 din razne galanten e v vrečah na za okrog 13.000 din tranufak'ure m razivb drugih predmetov Policija je oba fanta izročila so-• dišču. sestvo preužitek. S časoma je Amerikaneu skopnel denar, moral je pridno garati na posestvu, dočim je Zaje popival in se ni dosti brigal za gospodarstvo. V letošnjem velikem tednu se jc naenkrat raznesla po dolini vest da ie Amcri-kanec zginil. Ljudje so začeli sušljati m ugibati o njegovi usodi. Nihče ni prav vc-de!l, kje je in ali ]e /n ah mrtev. Orožniki iz St Vida pri Stični so \mc-rikanca marljivo iskali tn poizvedovali za njim, toda zaman V' tem r-asu je Jože Zaje nemirno popival v Radohovi vasi. V četrtek. 28. marca, pa je prebivalstvo naše doline ponovno razgibala vest da je našel posestnik in lesni trgovec Alojz Saje iz Št. Lovrenca na Dolenjskem Zajca obešenega v gozdu Ljudski glas je takoj ugotovi: »Amerikanca jc ubil, zdaj je pa obupal m ss obesil.« V zvezi s tem so orožniki uvedli preiskavo, aretirali njegovo ženo Katarino in Jožeta Znidaršiča ter ju odvedli v zapore okrajnega sodišča v Višnji Gori Po izpovedi Zajčeve žene je bil Amerika- . nec ubit. Kdo ga je ubil in kje je njegovo ] Ponarejevalci denarja se razkrinkavajo Anton žuraj pripoveduje o sestankih pri Majhencu Radeče, dne 31. marca Radečam in Posavci živahno razpravljajo o ponarejevalcih 500 dinarskih bankovcev. Toda v interesu odločne preiskave zaenkrat n. mogoče iavno razpravljati o podrobnostih Nekaj ponarejevalcev in razpečevai-ccv denarja je se na svobodi. Orožniki pod vodstvom komandirja g Fran ja čeč-ka so venomer na delu Ker so ponareje vaici »delali« v raznih krajih, največ pa v Mariboru m Zagrebu, sc vestna preiskava pt.časi razširja, toda prav \si fiocina boti" siej ko prej prišli v roke pravice Jožef Majhenc. posestnik na Vrhovem. seje že leta 1^37. zanimal, kako bi ponarejal dtnar. Njegov zavezn k Anton Žuraj bivši zasebni uradivk. star 5-1 let. doma t. Dren skega polja blizu Šmarja pri Jelšah brez stalnega bivališča. je bii zaradi preva- že 14-krat kaznovan Je šibke postave vzbuja pa vtis pretkanega človeka Njegova zam miva izjava r.čituje na eni strani kako ie pridobil Majhenca za ponarejan e denarja na drugi pa. kako ga jc ogoljufal n kako jc razpečava! petstetake. Takole jc izpovedal Žuraj ■ »Nekega dne leta 1<>37 sem bil v gostilni Jožefa Kranjca, na Vrhovem V gostil no je pri;el tudi posestnik Ji.žel Majhenc pa me je po rusko nagovoril. Majhenc je bi' namreč 7 let ujetnik v Rusiji. »Nu tavariše. kak delo?« Slednjič me je pova bi1 na svoj dorn, kier me je pogostil in do bil sem prenočišče. Čez dan sem šel po vasi popravljat ure. a hranil sem se in prenočeval pri Majhcneu To je trajalo nekaj časa. Ob neki priliki je Majhenc prečital članek »Slovenca«: članek je govoril o ponarejevalcih denarja, ki jih niso mogli naj ti. Dejal sem mu. da bi bilo dobro, da bi tudi midva neka.i takega pogruntala, česar pa Majhenc ni odobraval. Slednjič sem ga le pridobil in mt je do daljšem prigovarjanju dal 20«Hi din da zberem navodila Da o- ga bolje uveril. sem mu dejat da poznam nekega inženiria katerega bom privede! s seboj. Čez teden dm «ein re« privede! Antona Grašiča. ki se ie predstavi! za inženirja Dvoraka svetnika pn železni ški direkciji v Zagrebu Lažni inženir mu je obljubil vse potrebne informacije da bt pri naslednte-m sestanku že lahko pričeli z delom. Nato m* je Majhenc izpiačal zopet 2000 din od ka'crh «rm da! Grašiču lnca leta l«>3" pos'al v raznh pisnvh na lažnega inž. Mija Mile-r ča ".51H i dm kar pa sem vse spravil v svoj žep ker inženirja M'lat spi« h ni bilo. Vsa pn Majhencu najdena pi*ma so mo-•ii 'a.st « čimer hočem priznat» da sem Majhenca spravil v zmoto, da pripravljam material za ponarejanje denarja iz inozemstva dejansko pa «em <i-kovca. Do obračuna pa ni prišlo, ker sem bi! pri menjavi poslednjega bankovca aretiran v Zagrebu.« Kakor znano je baš Žuraj e va zaslnja >ia s< kmalu potem polovili precej pona-'.-ie-valccv v Zagrebu m Mariboru. Tu «c-.! na varnem že lepa družba inteligcntn'h ljj'M s srednješolsko izobrazbo, od katerih je b;! eden pred časom celo ljudskoš-ilski -jé'teM v mariborskem okrožju pa je bil z.i atii kaznivih dejanj odpuščen iz službe. Ta ie sodeloval z Grasičem. ki jc dobro znan v Zagorju in Poljčanah pa z Antonom >\;ric-nom. Večkrat so bili na Vrhovem pri Mai-hencu zaradi priprav /a ponarejanje pet-stotakov Ker jim ni povsem uspelo, se ie Majhenc seznanil v Zagrebu s cink- jgr-if un Stjcpanom Stojčevčem. ki je instr.iinl dva ponarejevalca, kako jc treba delati / negativi. emailom in podobn m. Anton Majcen sc je iz.lai pri cinko-j-afu Stojčeviču za trgovca s čevlji, ki bi r:'d ime! čevlje nasekane za kataloge. V t; namen je naroči' klišei iz cinka in coazoval njegovo delo Na prošnjo mu ie št ijčcvič tudi obrazložil mu <1*1 strokovne knjige in tudi prakričivi r>< k:i/;i! kako se dela » tma'-'om in kako se kopira na soncu. Sruz s.niča in nrt luči Pr tem je Majeen zagotavljal Stojčeviča a slikanic čevliev /a kata'ope. ter tla -e Ho sedai delal slike na :aniroctruf Ker p:i jih ne more napraviti vc<" kr>knr hoče dc'ati poslej s k!i«eji Tako jc za ccivn lenar dobil pouk pr- onkografu Podobno >e vsaj zagovarja Stojčev ič ki vzbuja videz poštenega človeka in je prišel med nonarei<,,-a'e< so oro/n k' odvedli M-i;? rje t no no o . i :< ui j i u I'rctekli rem: k :a. njej >vo c-o-snodinio m hčerko pa *u:ii Srojčcv-.ča v mariborske sodne zanorc. Vsiljuje se vpra"anje. kako so nriš'i z'o-činci ilo tako odličnih kli'eiev petst>»*.ik.iv, k:itr-r:h si) našli samo pn Maihencu okoli 4H Zdi se «koraj nemogoče da bi se bili zločinci toliko izvežbali pri Sto tč? vicu m sam' napravili k'i^eie Da'je na Vrhovem ni električne napcHavc Zato je zamrnivo. kako so uno-ah'ia'i aparat za osvct'jcnje k s petim- žarnicami. Aparat ima n-.im-cč električno stikalo, nikjer pa n:s; na-li .iku-molatorja Mi sti «n'oVi napravili kak bankovec na Vrhovom Še najverjetnejše «e zdi. da jc kiišeie izde'al strokovnjak. Vse ponareievjUkc aparate s oap;riem pa so prinesli zlt>činci r.a \"rht»vi. da so izsilili nekaj denarja od naivnega Majhenca Seveda bo preiskava, ki i<- vo:l; kriminalna policija v Zagrebu in Mariboru, do kraja osvetlila kako je prišlo za cel voz ponare-jevalskih aparatov in drugega na potl«tres-je posestnika Maihcnca na Vrhovem. V bližnjih dneh bomo zvedeli še marsikaj. i1 ■ mul »In v takšni veliki vodi plava takšna majhena rioica ...« (»New Yorker ) Kulturni pregled Emile Zola Ob stoletnici rojstva Danes poteka sto let. kar se ie rodil v J Parizu utemeljitelj naturalistične struje j v svetovnem slovstvu, znameniti roma- i nop-sec Emile Zola. Čeprav so v marsičem zastarele znanstvene teze. na katere je p.aslonil večino svojih del je vendar ostal med živimi pisatelji sedanjega časa. Njegove glavne romane še vedno izdajajo in prevajajo. Pariška »La Lumière;! se v zadnji številki, ki je posvečena temu jubileju spominja Jaureso-v i h besed v francoskem parlamentu 1. 1908. ko ie nasproti pisatelju Mauricu B a r r è s u zagovar jal in branil Zolajevo delo. »Zolajeva slava in njegova čast«, ie dejal Jaurès, »je v tem da ni pojmoval umetnosti tako. kakor g. Barrès. namreč kot neko vrsto melanholičnega :n motnega ribnika, marveč kot veliko reko. ki odnaša s seboi vso življenjsko zmes in vso smelo resinost« »Kdo danes znova č.ta Barrèsa?« vprašuje sodelavec »La Lumiere« »Saj njegovim spipom ne nedostaja čara in sa-niarske veličine Zares lso ribnik. Lahko stop š na obrežje in gledaš Toda ta voda je za vedno mrtva Če pa izgovoriš 1. 1940 Zola. tedai te zagrabi ora v tako kakor nekoč: Zoia še živi.« >Zo!a ie med nami. v tej zmedi leta štiridesetega, prav zaradi svoje sposobnosti ogorčenja in odpora zoper moralno in duhovno hlar)čevstvo. ki ga ie silil, da se je vse življenje boril zoper zatiralce.« Emile Zola je bil otrok velemesta, vendar je preživel mladost v Aix-en-Proven-ce. kar je zapustilo globoke sledove v njegovi duši in njegovi tvorbi. Njegov oče je bil po poklicu inženir in po rodu iz Dalmacije. tako da je dokazano delno slovansko poreklo avtorja »Rougon Macquartov«. Nemirni in živahni mladenič, ki se ie mnogo bavil z literaturo in se družil zlasti s poznejšim slavnim slikarjem Cèzannom, ni dovršil šol. Ker ni dobival z doma podpore. se je bil moral trdo boriti za grižljaj vsakdanjega kruha. Včasi je cele tedne živel tako. da si je namakal kruh v olivno olje, ki mu ga je pošiljal prijatelj iz Provence. Ker ni imel kaj obleči, je moral dostikrat ostajati dolge dni v postelji, kjer se je grel pod skromno odejo. Prav na Sil-vestrovo 1. 1861 je bil že na koncu svojih moči; rešil ga je neki član Medicinske akademije. ki je bodočega pisatelja »Doktorja Pasquala« najel, da mu je raznašal po Parizu novoletna voščila ... ★ Šele s 37. leti se ie Zola. ki je med tem izvrševal razne poklice (končno je bil nameščen v veliki pariški knj;garni) doživel izreden uspeh z romanom »L' Asommo ir «. Honorar mu je omogočil, da si je kup:il majhno hišico s koščkom vrta v okolici Pariza. Tu so se jeli shajati njegovi prijatelji in so med 1. 1877 in 1380 ustanovili majhno pisateljsko skupino, imenovano »Groupe des soirées de Médan«, ki sta ji med drugim pripadala Guy de Maupassant in Huysmans Retorica teh pisateljev je izdala skupno zbirko šestih novel z naslovom »Les soirées de Médan« (Večeri v Medanu). Z njimi se je prvič uveljavil naturalizem kot novo literarno gibanje. Njegovo ideologijo ie pozneje izdelal in utemeljil Emile Zola. Naturalizem vidi predvsem ozko zvezo med leposlovno tvorbo in znanostjo. Oboževanje znanosti je bilo umljivo za »stoletja naravoslovja«. za razdobje velikega razmaha darwinizma. Ljudje so bili prepričani, da se z napredkom znanosti začenja zlata do- ba človeštva ter da so v njeni luči rešljivi vsi živijeniski problemi od socialnih do metafizičnih Sai je že 1. 1848 zapel Ernest Renan vitoko hvalnico znanosti v knjigi »Avenir de la Science«, ki je postala brevir nekega dela mladega rodu. p:av kakor poznejši spisi Hippolyta T a i n a. Naturalizem ie potemtakem razširil realizem :n skušal združiti roman in znanost. Odtod teorija eksperimen'alnega romana«. Prav kakor znanstvenik, dela tudi pisatelj s svojo snovjo eksperimente, ki zahtevajo metodo in študij. Naturaliste je zlasti mikalo proučevanje in opisovanje človešk h strasti in drugih naravnih danosti v človeku. dalje dedovanje s'abih las'nosil, bolezni in podobno. Pisatelji so študirali medicinske knjige Na Zolaja je imel posebno velik vpliv spis Clauda Bernarda »In-troduction à la médicine expérimen'aie« (1863). V svojem delu je začel podajati dokumente o ljudeh, času. o okolju, ki naj bi imeli znanstveno ceno. Vrlina natura-listov je bila v tem. da so se zlasti posvečali literarnemu proučevanju in tpisovanju nižjih družbenih slojev, v čemer je predvsem Zola ustvaril nekoliko del trajne vrednosti, kakor je na pr. njegov veliki rudarski roman »Germinai« (slovenski prevod Alfonza G s p a n a pri Tiskovni zadrugi). V svojem stremljenju, da bi napravil iz literature pomežno delavnico znanosti, je naturalizem z Zolajem vred nedvomno zgrešil pot in cilj. Prav tam. kjer je bi kakšen roman pretesno združen z znanostjo, je najprej nastala mrtva plast. Življenje ie bilo preveč shematizirano in zgoščeno v neke le relativno veljavne formule. da bi mogla ta slovstven o-znanstvena konstrukcija držati še tedai. ko je znanost spremenila svoja stališča in zavrgla razne podmene, ki so jih lileratje včasih spreje- mali za resnice. To ie naturalizmu in posebej še Zolajevemu delu mnogo škodovalo. ★ Vzlic vsemu pa je bil Zola velik pisatelj in je ostal to v nekem smisiu še danes. Njegovi romani so mogočni dokumenti pozitivističnega 19. stoletja. Po vzoru Balzacove »Coméd'e humai-ne« je skušal ustvariti ve lede! o z naslovom >Rougon Macquart«. ki je eden največjih prijjovednih ciklov ne le v francoski. marveč snloh v svetovni književnosti. Obsega dvajset romanov, ki imajo vsi skupno podlago: pripovedujejo namreč naravno in socialno zgodovino neke rodbine v dobi drugega cesarstva«. Zola ie hotel pokazati v življenju in končni usodi !x>sameznih oseb svojih romanov vpliv dednih okvar, ki neizprosno ženejo ceie rodbine v izred in propad. Ciklus »Les Rougon Macquart« nrm k 'že v La Fortune des Rougon Macquart« provincijelno življenje tedanjega časa. v -Nani* lahkoživost družbe v Sen Excellence Eugèn Rougon« r>olitične ljudi, v ^L1 Argent finančnike, v »Au Bonheur des dames« trgovce, v La Debacle« vojake, v »Faute de 1'Abbi Mouret duhovnike, v »Le Dccteur Pascal' zdravnike itd. V nadaljnjih romanih so obde'ani delavci, kmetje in drugi n:žji sloji. V s'edn.iih romanih se bavi zlasti z množicami in daje v marsičem vzor vsem današnjim »socialističnim realistom«, k: nadaljujejo naturalistično linijo, samo da so nadomestili biologijo z maksistično doktrino o prevladujoči sili gospodarstva in razredne sebičnosti nad vsem drugim. — Izmed ostalih Zolajevih romanov je treba omenit: trilogijo Rim. Pariz. Lourdes, dalje njegove »Štiri evangelije!. (»Les quatre évangiles. )' izmed katerih je utegnil dovršiti populacijski roman »Fécondité« ki slavoepev VayvYO^ Original slabo čitljiv OBIŠČITE od IZ. do 28. aprila 1940. ŽELEZNIŠKI POPUSTI V JUGOSLAVIJI 20%, V ITALIJI 50% Pojasnila daje: Generalno zastopstvo milanskega velesejma za Jugoslavijo: dipl ing. Uroš Mikič, Kralja Petra 36 — Beograd UFFICIO PROPAGANDA DELLA FIERA Dl MILANO — VIA DOMODOSSOLA, .»ULANO (ITALIA) in pa ENTE PROVINCIALE PER IL TURISMO — MILANO (ITALIA) Film o katerem govori vsa Ljubljana kot o največji senzaciji: Najnovejše pustolovščine kralja džungle ln senzacijonalne akrobacije njegovega mladega sinka! — Borbe z zvermi in divjimi plemeni, v pragozdu in celo pod vodo! Otroci nad 5 let morajo imeti svojo vstopnico. Tarzan in njegov slu KINO UNION, tel. 22-21 Ob 16., 39. in 21. nri HOTEL ..den aa.ouiicnejsm povečan m prenov^je.. PRINCIPE ui SAVOIA__- Renomirana restavracija HOTEL AMBASCIATORI Moderen hotel, edini svo vrste Zlasti prikladen za trgovce Najbolj mirna hiša v centru mesta Kazpuščesaa družba Iz nekega lepega kraja na štajerskem nam poročajo: Že več iet so naši dobri in verni možje obsojali, da je gospod župnik prepuščal nošenje neba pri velikonočni in telovski procesiji mladini fantom v rdeče opasanih unifori iah. Govorili so, da se to ne spodobi, češ politika je ena stvar, procesija pa druga in nositi nebo je star privilegij uglednüi gospodarjev v fari. Letos za Veliko noč pa so naši očanci zopet prišli do svoje stare pravice. Nebo je bilo izročeno njihovim preizkušenim rokam. št več. Uniformiranih fantov in deklic v pečali ni bilo niti v procesiji več. Med pobožnim ljudstvom je vršalo, in povsod si mogel slišati izraze zadovoljstva nad tem dejstvom. Kaj se je zgodilo? Gospod župnik je bil na veliki četrtek slovesno razpustil i fantovski odsek i dekliški krožek! Vsa fara se je oddahnila. Očetom in mamicam, ki so it delj časa zaskrbljeno pošiljale svoje sinove in hčerke na sestanke FO in DK, je padla težka mora z duše. Bil je že skraj-m čas. Mnogi člani FO in DK so se bili pavsem vdali posvetnemu veselju. V Društvenem domu so pogosto rajali, plesali in pili do zore. Zlasti hudo je bilo na Silve-strovo. Ali kmalu se je odkrilo, da se godijo še hujše reči in škandal je izbruhnil neke noči v hiši posestnika, ki je bil odšel od doma, a se je nenadno vrnil in je odkril posebno vrsto stare igre o miših, ki se imajo dobro, kadar mačke ni doma. Seveda je vsa lara gospodu župniku hvaležna. Sedaj bosta imela tudi gospoda kaplana več časa, da se posvetita bolnim in starcem, ki so zaradi njune dosedanje prezaposlenosti ostali po velikem delu brez velikonočnih zakramentov. Tudi gospod župnik bo znatno razbremenjen in se bo inogel posvetiti z večjo vnemo svojim poklicnim dolžnostim. In tako bo njegov energični ukrep koristil obči morali v naši fari, koristil bo verskemu življenju in morda ne ostane brez sadov tudi za ono pravo dušno pastirstvG, ki je vrhovna dolžnost rsakega dobrega duhovnika. go uanovmsAtga zu.avn.Ka 5 cu trarla Matka v Radečah. Pokojnica je nedavno začela bolehati. Zato jo ie skrbni soprog odpremil v zagrebško zdravilišče. Na veliki petek pa je pr spela žalostna vest, da je gospa umrla. Nikakor nismo mogli doumeti te nenadne smrti, tem bolj, ker smo gospo še nekaj dni prej srečavali. Iz Zagreba so truplo pripeljali v Radeče. Nad 35 vencev je krasilo njen zadnji sprevod, katerega se je udeležilo poteg številnih drugih pogrebcev tudi precej Sokolov in gasilcev v krojih. Pokojnica je bila med nami splošno priljubljena. Za razna nacionalna društva in za pomoč; potrebne je imela vedno odprto srce. Ohranili jo bomo v častnem spominu Gospodoma soprogu in bratu velja naše iskreno sožalje! * Resnica o zaslugah za zagorski revir. Iz krogov rudarskih strokovnjakov smo prejeli: »Jutro« je objavilo pred mescem dni daljši članek o Zagorju in napredku zagorskega premogovnega revirja. Glavne zasluge za ta napredek je članek pripisal tedanjemu ravnatelju zagorskega rudnika g. inž. Biskupskemu. Dejstvo pa je, da inž. Biskupsky nima vseh zaslug za napredek Zagorja in zagorskega rudnika, marveč da ima glavne zasluge ravnatelj g. inž. Franc Loskot, ki je bil pred Biskup-skim v Zagorju, a sedaj živi kot penzionist v Ljubljani. Pod Loskotovim ravnatelje-vanjem in vodstvom so se izvršila glavna dela na modernizaciji obrata. On je postavil novo separacijo, normalni industrijski tir in z večletnim vrtanjem ugotovil nova ležišča premoga na Lokah, izvedel je mehanizacijo Borovnika in racionalizacijo vsega premogovnega obrata v Zagorju. Za časa Loskotovega vodstva zagorskega rudnika so imeli nacionalni ljudje vsestransko oporo v obratu in je zapustil v nacionalnih vrstah najlepše vtise. * Rekordni dan zborovanj so imeli v nedeljo v Beogradu. Nič manj kakor 62 društev je imelo svoje občne zbore. Večina je pripadala različnim zadrugam in delniškim družbam. Minilo je prvo četrtletje in to je čas, ko upravni odbori različnih združenj polagajo račune o delovanju v preteklem letu. Mnogi Beograjčani so nedeljo prebili po raznih gostilnah in lokalih, kjer so zborovala različna dobrodelna, prosvetna. gospodarska in pevska društva, pre-čtanih je bilo nešteto poročil, odposlanih je bilo mnogo pozdravnih brzojavk, gla- di lepo opremiti. V domu bo sokolska dvorana z odrom, meščanska šola. Principov muzej, naro-na čitalnica, prostori zadiuž-nih organizacij ter soba za prenočevanje onih učencev, k: morajo v slabem vremenu daleč domov in je nevarnost, da bi opešali. * Nenadna smt dveh geometrov. Nenavaden dogodek se je primeril v Koprivnici na Hrvatskem. Imeli so tam dva civilna geometra, in sicer Tomislava Horvata in Milana Sabolova. Po usodnem naključju pa sta oba umrla isti dan in celo isto uro. * Komaj so si rešili življenje. V Vojvodini še vedno razsajajo povodnji. Iz Sente poročajo, da je zlasti naglo naiasel potok Kiriš, ki je naenkrat žalil kolonijo Vojvode Zimoniča. Voda je vdrla tako naglo, da prebivalci niso mogli rešiti nič drugega kakor golo življenje. Okrog 60 družin je brez strehe. Vojaški kamioni so siromake prepeljali v Staro Kanjižo. kjer so zanje izpraznili šolska poslopja. s Izreden talent kaže dveletna Radmila Markovičeva. železničar jeva hčerka v Uso-ri. šele nedavno je dopolnila dve leti in že zna čitati. Komai se zjutraj zbudi, že zahteva. da ji dajo kaj čitati. tako da jo morajo včasi kar siliti k 'granju čita pa bolje kakor njen brat, ki obiskuje ljudsko šolo. Samo par dni na sporedu! aria Antonietta KINO MATICA, tel. 21-24 Najkrasnejši zgodovinski film o žaloigri zadnje francoske vladarice. NORMA SHEARER TYRONE POWER Ob 16., 19. in 21. uri. sesa MICKEY ROONEY in FREDDIE BARTHOLOMEW kot mlada mornarska gojenca KINO SLOGA, tel. 27-30 LOI^D JEFF Sam° ^ dan6S °b MBaBnoaMsanm v zabavni filmski pustolovščini 16., 19. in 21. uri. poln h 18 let. Pridobil si je splošne simpatije. bil je vedno korekten. In tako se je baje dogovorilo nekaj premožnih meščanov, da bodo zbrali vsoto 84.000 din in kolikor le mogoče rešili Iliča kazenske odgovornosti. * Usoden udarec po sencu. V Petrinjski ulici v Zagrebu je v nedeljo zjutraj razsajalo več pijancev. Neki Stjepan Bočurin. ki ga je pozneje prijela policija pravi, da se mu je približal delavec Stjepan Bab č ln ga začel napadati. Bočurin. ki je menil, da mu hoče Babič vzeti denar iz žepa, je strokovno Vam svetujejo pri izbiri kosmetičnih preparatov v PARFUMERIJ1 »VENUS«, Tyrseva 9. * Borba pogodbenih poštarjev je uspešno končana. V soboto, dne 30. marca, ie podpisal finančni minister uredbo o d. k jnin-tkem fondu državnih pogodbenih poštarjev. ki mu je bila predložena v soglasnost od poštnega ministra S tem zadnjim aktom končana je skorai desetletna borba državnih pogodbenih poštarjev za podržavljen je fonda, ki je prešel takoj včeraj, s 1. aprilom v upravo poštnega ministrstva. * Novi grobovi. V visoki starosti 84 let je umrl dne 31. marca v Ilirski Bistrici g. Aleksander špelar iz daleč naokrog dobro znane družine. Pokojnik je zapustil vdovo gospo Josipino, rojeno Vrh, in velik krog sorodstva. Bil je kremenit kraški značaj, rodoljub in zaveden naprednjak vse svoje življenje. Pogreb bo danes, v torek, na pokopališče v Ilirski Bistrici, kjer bo darovana tudi sv. maša zadušnica. — V starosti 83 let je umrl v Kostanjevici ob Krki g. Jakob Ercigoj, poštni upokojenec. — V Ljubljani je umrla gdč. Jelka j Kfimenškova, poštna uradnica v pokoju, i Pogreb bo jutri ob 15. izpred mrtvašnice j na Vidovdanski cesti. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Veličasten pogreb g°spe Milene dr. Matkove. iz Radeč so nam sporočili: Na veliko nedeljo popoldne smo spremili na zadnji poti 381etno gospo Matkovo, sopro- sovali so in se prepirali po mili volji. Nekateri vneti skupščinarji so tekali z enega zbora na drugega Drugi pa so po ulicah in kavarnah nadaljeval: debate, z katere ni bilo dovolj časa na skupščini sami. Od vseh strani pa so seveda bili najbolj zavzeti policijski komisarji, ki so moraii tekati od zbora na zbor. * Dom Gabrijela Principa dovršujejo v Grahovem, že pred štirimi let. je skupina intelektualcev iz zapadne Bosne ustanovila v Sarajevu društvo »Krajišnik« in si zadala nalogo, da zgradi v spomin vidov-danskemu maščevalcu Dom Gavrila Principa v Grahovem. Zdaj je dom v glavnem dozidan. Društvo s>Kraj;šnik« je doslej nabralo že pol milijona dinarjev zdaj pa še nadaljuje zbirko, da bo mogoče dom tu- Cenjene naročnike, ki jim je naročnina potekla, vljudno prosi uprava * Jutra«, da se poslužijo položnic, ki so jih prejeli in nakažejo odgovarjajoče zneske zaradi poslovnega reda takoj prve dni meseca aprila. Oni, ki so doslej plačevali naročnino na četrt leta, naj blagovolijo to hvalevredno navado obdržati ter pošljejo naročnino za tri mesece, ker nam s tem olajšajo delo. Kdor ima zaostanek, naj ga tudi poravna, ker le točno plačevanje naročnine daje pravico do »Jutrovega« nezgodnostnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. za 10.000 din. Bilo je že več primerov, ko zavarovalnice svojcem ponesrečenih niso izplačale zavarovanih vsot, ker naročnina ni bila pravočasno poravnana, kakor to zahtevajo zavarovalni pogoji. Ob nastopu drugega četrtletja vabimo prijatelje našega lista, ki še niso naročeni, ali, ki so naročnino kdaj prekinili, da vstopijo med redne naročnike. UPRAVA »JUTRA« Ci A r; :••; ■ ■ —* » - ••■"»->" >'- VP'-! - * Y. * • - .''S- -, * Najmanjšo trafiko v Jugoslaviji ima Pavle Rist č, brodnik na Vardarju pn vasi Vojšancu. Ker mora biti ves dan v čolnu, da prevaža potnike, je kar na vrbo na bre-pribil tablo svoje trafike, na njo pa obesil zaboj, v katerem ima zalogo cigaret in tobaka. Tako lahko postreže vsakemu potniku. S svojo trafiko zasluži meseč no 70 do 80 din čistega, od prevažanja potnikov pa 200 do 300 dinarjev in odlično izhaja. * Po vsej državi zbirajo staro železje. Kakor poročajo iz Sanskega mosta, so samo tam naokrog nabrali v nekaj dneh okrog 20 vagonov starega železa in gume. železo plačujejo po kakovosti po 1 do 2 d n kg gumo pa po poldrugi dinar Mladina se je pridno lotila dela, žal pa so nekateri segli tudi po tuji lastnini Direkcija »šipada« se je obrnila na pristojna mesta da se preprečijo nadaljnje tatvine m da bodo tatovi strogo kaznovani Skoraj v vseh trgovi .ah v Sanskem mostu so našli nekaj pokradene robe, ki so jo vrnili »ši-padu«. Na pošten način pa je prišlo do železja nekaj siromašnih fantov. čeprav so bili marčni dnevi še močno hladni so se fantiči podali v potok Zdeno in preiskali strugo na daleč. Našli so precej pločevine podkev in drugi! železnih odpadkov, vsega skupaj okrog 15.000 komadov, za katere so dobili prav lepe denarce. * Pri okrožnem Sodišču v Smederevu so pregle ali spise in blagajno računskega oddelka. žc nekaj dni prej so vtaknib v preiskovalni zapor blagajnika Milojka Iliča. Revizija je ugotovila da si je Uič v teku časa prisvojil 134.000 din. Ker pa je 50 tisočakov takoj vrnil, je država oškodovana za 84.000 din. Sestavljajo obtožnico, po kateri bo Ilič obtožen 41 deliktov. sam pa trdi. da je vzel iz sodne blagajne samo 20 000 din. ki jih je potreboval za kritje nekaterih dolgov, osta'o pa da so mu drugi pokradli. Ilič je služboval v Smederevu potegnil iz žepa velike škarje in udaril Babica po glavi. Zadel ga je naravnost v sence. Ko so Babiča prepeljali v bolnišnico. ie spotoma izdihnil Star ie bil 33 let. u— Kontumac psov in mačk. Z magistrata smo prijeli naslednje pojasnilo: Ker se je po deželi pojavilo več sumljivih psov. je kontumac razglašen v okrajih Kamnik, Logatec. Kočevje in Ljubljana okolica, že v prvi polovici marca se je namreč po Blokah klatil majhen črn pes košatega repa. ki je ugrizel neko osebo in nekaj psov ter ušel proti Iški. Ist ali podoben pes se je klatil tudi po kamniškem okraju na Jeranovem ter so ga videli tudi v Godiču, Z d uši Nevlju, Vrhpolju, nato je tekel skozi Kavran. Porhruško, Srednjo vas, Loke. Potok, Buč, Šmartno do Lazov, kjer je bil ustreljen. Klal se je vsaj z 10 psi m ugrizel 7 oseb Prav mogoče je torej, da je bil isti pes 17 marca tudi na Ježici, kjer je napadel več psov in ljudi. Iz Iške je v kamniški okraj najbiž prišel skozi Ljubljano. kar pravijo tudi na Ježici, in je zato najbrž tudi v ljubljanski občin1 s steklino okužil kakega psa Sama previdnost in skrb za zdravje prebivalstva nalagata '"isti. da je razglasila kontumac. u— Cesto popravljajo. Promet na bano-vinski cesti H. reda št. 142 (Dobrova— Zaklane Lučne > od Vrzdenca do vasi Ljubljanice je zaradi popravila na cesti do preklica ustavljen. u— Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi danes ob 18 uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi poljudno znanstveno predavanje x-Orkneysko otočje« Predavala bo v slovenščini ga Fanny Copelandova Predavanje bodo pojasnjevale krasne, večinoma barvaste, skioptične sl:ke. ¥FM Z I LEPI in POCENI PranfiSUanskn 3 nasproti Hnioua 31-74 \>J? 1 w h j * Lokomotiva ga je p1 «rezala na Ovoje. V železničarski koloniji v Zagrebu ie čuva Milan Berič v noči oo sobote na nedelj!" našel ob progi truplo 55 do 60 let starega moškeea Trupio je bilo prerezan« na dvo je Pri pokoinikr niso našli nohenih do kumentov in tudi še n: ugotovljeno ah gre za nesrečo ai; za samomor s= Pri objavljeni rešil vi velikonočne križance v nedeljski številki i-Jutra« so po pomoti izostale rešitve navpičnih oesed od številke 98 naprej Za one. Ki preg1 e u jejo pravilnost svojih rešitev objavljam' danes še izostali del: 98 tkanma. 100 Pirnat 101 antilopa 103 Verona 104. optika. 106. on 107 Maribor tli bivam 112. Herod, lit Amaconka, 119 rima 12£ kolera 130. S B (Sb = svinec) 133 orati. 139 goriia. 140. la. 141 bala. j.42. kila. 143 oja, 144 la, 145 mi 146 ata 147. nato 148 pila 149 rja. 150 ia. 151 re. 152 Ere 153 Nona, 154 r^ika. 155 ako. 156 Ala. 158 Bari. 160 usa. 162 Tara, 164. osa 166. Avar 168 Kama. 170 gala. 172 lira 175. Ano. 177 tir 178 moč 180 rom 181 kit 183. Rab. 184 sir. 186 A. M (Ant.-n Medved) 187 sa. 188 ni 189. mu 190 L. R. (Letonska) 191. to, 192. mi. — Bodoče matere mora k oaziti. da st izognejo vsaki lenivi prebavi, posebni ^aprtiu z uporabo naravne Franz-Jo •ipfove« grenke vode »Franz-Josefova< voda se lahko zavživa in učinkuje že p< rratkem času brez neprijetnih pojavov ligi re* "» oi 10474-52 se ©svajajo zeme (PRAKTIČNI LJUBEZENSKI UČBENIK) Izšla je iz tiskarne in se lahko takoj dobi ta koristna knjiga (tiskana v latinici) potrebna vsakemu moškemu brez ozira da-li je oženjen ali samec. Navodila, ki jii sebuje ta knjiga, morete uspešno uporabiti v vseh zaželjenih prilikah. Knjiga j tiskana v omejenem številu izvodov zato se je treba požuriti z naročilom Knjig tane 40 din. kateri znesek izvolite poslati takoj preko ček. računa št 54 99S n piščev naslov: Petar B Petrovič Beograd pošini pretir.ar 876 zadružnemu delu »Le Travail« Tako je Zola vedno bolj prehajal v te idenco. a ten-denčni spisi imajo samo dotiej >vojo udarnost in življenjsko silo. dokler je njih tendenca aktualna Emile Zola se ie posebno proslavil v tako zvani Dreyfusovi aferi, ki je nekaj let hudo razburjala francosko javnost. Šlo je za zmago resnice n^d predsodki. zvijačami in političnimi scletkami Zola. takrat že na višku slave, ie vse svoje življenjsko udobie vrgel v boj med dvema taboroma, ki se ie preko Dreyfusove afere razvil v boj med dvema svetovnima nazoroma in družbenima zasnovama 42 let je poteklo od časa. ko je objavil v listu »L'Aurore« svoje znamenito pismo predsedniku republike Fauru z naslovom »J' Accuse ...!« Njegov »Obtožuj m« je pretresel vsa mlada, za resnico in svobodo, vneta srca Zola ie dejal, da ne gre več za afero Dreyfus. marveč gre zato. ali »še veljajo v Franciji Pravice človeka, ki so dale človeštvu svobodo in k: mu moraio dati tudi pravico« Zola ie bil obsojen in ie bil moral zbežati v Anglijo toda niegovo stališče je počasi zmagovalo in končno — žal že po Zolajevi trag:čni smrti 1. 1902 — popolnoma zmaealo Uresničile so se Zoia-jeve zgodovinske besede- »La vèrtè est en marche et rien ne 1' arrète a« (resnica je na pohodu in nič ie ne bo ustavilo) Bili so časi velike borbe za človeka zoper politično in duhovno nasilje nad po-edincem in množicami Danes se z nosta-gijo spominjamo dobe ko ie človek trdno veroval vase. v svoio svobodo, v moč resnice in pravice Kakšen strahoten padec ie doživelo človeštvo necelih štirideset let po smrti Emila Zolaja, bojevnika za svobodno človeško misel, za pravico in za osebno dostojanstvo slehernega človeške b tia. —o. Zapiski SLOVANŠČ1NA v U S A V marčni številki »Cankarjevega glasnika« razpravlja A Klančar o eieveland-ski pozabljeni šoli slovanskih naukov Clevelan^sko vseučilišče je 1. 1933 prv č otvorilo tečaje za češčino, slovaščino m slovenščino. Toda zam sel je naspala Razne slovanske skupine so potlej same poskrbele za pouk svoje mater nsčine. Clankar meni- da oblasti iz neznan.h taz-lcgov nasprotujejo učenju s ovanskih govoric. Lam :e prof Arthur Coleman poročal v Slavomc Review, da je 15 um Q v USA doseglo velike uspehe s tečaji slovanskih jezikov in literatur. Neka"ere (California. Columbia, Harvard) imajo se-"rž v kraju z znatnim slovarskim prebivalstvom. Njih slovanski oddelki naj s užijc elevelandskim za zgled. Vzoren pouk se vrši v šoli slovanskih naukov pri londonskem vseučilišču Po tem vzorcu bi se mogli ravnati v Clevelandu, saj Amerika razpolaga z odličnimi slavisti (Ccleman. Sim-mons, Kaun, Manmng). Cleveiandski prosvetn ki menijo, -'a se njih naraščaj, slovanski kakor .rugcro.ini ne zanima za stvari osrednje ali iužno-vzhodne Evrope. Zmota! Zakaj pa vzdržujejo tu krožke za goj tev svojega jež ka Li knjišitva Poljaki. Čehi, Slovenci. Rusi ? Izraziti uspehi J. Remenyija s predavanji o slovanskem pismenstvu pričajo v -stem smislu. Poged na stolpec »Around the World in Cleveland«, ki ga vodi g čr.a Eleanor Prech potrjuje zanmanje za slovansko omiko. Slično obzorniki: The American Slav (Pittsburgh), The American- , Yug- slav Refector (Ca v. Ind ) V< j eln ! Vuč nič k je j rc<: o-ir 1 na e* 1 f--r -v k univerzi izerj? r c 1- r ~ da n omenjam i a i.ih . .v '.e -> ■ ite o" e učenih dri Zh (Ccur.ciì of Lea ai. ;To e-ties) pr čne v k:r kim i" a^at mnst-1 o giacilo ».Ame !can ! u nr! o". Ta t 11 "u-•0'pean S tu ics « čes~i c'c. l~.:i - "T~-t m "s rve Jn.veisity ni op.a.i 3.. a 1 r g k.ajevni raro i P. vi ne :ij r. i ; s znal sg. ocm" m'-àn ~ 'e k ul ture, so bik r n .10 o .': ' ? . zlasti v takj ;al. SO s'uzi)1" tui-HC CT razg'eciovanj p-z~si; žne sr. k- ž ler'cifc m VV.it V* s h rajo vse slovanske z k. v katerem s^ pihani n. ilctnesn naš*»«jr> 10-' kr. nskin s na 1 rt- s • 1 u np in i ' ih P e*-. " c b t- x n .u oib .0 e'?i -d j tre. ne g'e e na e-(Prvm^.ie h 'am A nI čil1 I' T r•"-'.- ca ki bsje premore na'več s-oversk t;- ?kov or.k a j vcüke l .ž ?) Pr- d . 111 t d e K dri 1 7. .- u a.v^o c -marca Čla 5e.-tdfset'etn?c beležiio z dc.lji i • ske -,lovo< v štev ik nek 'e pisal dr O o Berko ^ei: S ov : sk Ite :n ee > Z greb Ki-kor -išejo a reb k s . bo d^e 12 a ir la priredUo Društv h- at k h kni:'e nikev v Ma em sleda i-č slov nsk 1 terarn ve čer D;uštvo ^lo e~ k h knii?evr> kov s i? odzvalo vab lu hrvatskih tovarišev i~» bo poskrbelo da bo naša književno?) d s ojn zrstonana na tei novi manifestini hrvat-^.ko-^lovenskih ku'turnih veri Cb fi priliki bo revija »Savrem n'k no-svečena ^ioven^k: literatur pr b* 1 '"o i b~- sl^-venpke rpozi^e i1" in i vim infor- . mativre članke nekaterih slovenfkih s:de-' lavcev. ' Zastvre cre^rinjala za postelje, tekale cep.hei svilene klotastt deie ocs elito m namizno Derilo grad za žimnice. nor^k(. travo Deru- in o.ih dob te najce-ieie v «pHc ialnerr oddelku t' rdke Gori-ar Sv Petra cesta 30. Ljubliana. (—) f- L'-Vi^e u_ pevski «bori Hubadave župe JPS v Liubiiam iman v n^de.io dne 7 apriia etno redni, ksm čno k se bo mršila ob .0 r H b do 1 o v k dvorani z obi-čsjnim die niu. redom Vsa.; zbor nai polje na skupščino eneea zastopnika in na-m^.-tnika s oismenim DOJblastil m Vč.a-i m d. št va nai še pre 1 skupščino od-0 ore na a .pio žuoro okr žnico 7 dne 1 t m ler vrnejo izp Inj ne kartoteke v iveh izvod h Zupna uorava u— P.:vckf živi cnj^ na območju Ljub-;an« e izredn ra vito si aeluie na tem ;o.lTku si ven ke zem j crocei ned 20 mo-kih in mešanih zbo-ov 16 od teh üb je rpa^viran-'h v Kob1 ovi oevski župi in ■ icd n ìdslavne še srada de ski zbor Krakovo-Trrovo« ka'ereaa v d druš ve-n. csvovodia Jože Hanc Sam osto ni koncert bedo imeli Krakovčani v petek 5 t. m v veiik' Filharmoničm d o ani. Zbor :ii ravno številen, ima Da dob e slasT. e. je 'eoo vpe' in izvajal bo nekatere naibolj pevn • A a-" če *e r druge moške zb re. Mot so'ista to-ta nastopila pr'lj bljena 'ora a P.trcvč ča: T^ne in Rom-m Zač tik ob 20. uri v Detek 5 t m Predprodaja vstocnic v k ji«:>rn Glasbene Matice (—) u— Simfčn čni konetri, ki se bo vršil ob 2Cietn c Orkestralnega dr štva Gia^bene Matice ljubljanske prihodnji ponedeljek. 8. t. m., bo mei naslednji spo ed: 1 Saint-Saens: S:mfonija 2. Ške janec: Suita za sodalni orkester v 8 stavkih. 3 Faure: predigra k operi »Penelopa« za veliki orkester 4. Rahmaninov: II. klavirski kon-rert s spremiievaniem orkestra. Solist Ivan Noč Pomnoženi orkester Orkestralnega društva Glasben? Matice bo d;ribeji bo predaval jutri. 3 t m o temi Piemog in organska kemija Ker bo predavatelj ves čas eksperimentiral bo predavanje v kemf ni predavalnici 1 realne gimnazije v Vegovi ulici. Vhod z dvorišča Začetek ob 20 uri. Vstop prost u— v društvu »Soči« bo p-edaval v ao boto 6 t. m. v dvorani pri »Levu ot pol 21 uri priljubljeni predavate!; rr.- *ui zdravnik g. dr Franta Mi«: »O neup e-vanilt zdravilnih močeh, dosegljivih Uomur.« Govoril bo o dobri volji vzgoii o-ije k zdravju, o ž vljemskem optimizmu -samoza upanju samozavesti in veri vase m v vse dobro Ker je to predavanie v mesnici za vse potrebno in poučno se p i-Aakuje velik obisk Sočani in priiatelji. oridite polnošteviino ker bo ta druži bni predavateljski večer predzadnji v tej sezoni Vstop vsem prost. (—) u— Vzgojevalno in izobraževalno društvo Domovina v Ljubljani bo imelo redni občni zbor v petek, 12 t m ob 18 uri v oisarni Akademskega kolegija z ob čajnim sporedom. u— Gledališče mladih, pooblaščeno gledališče za dravsko banovino, bo v prvi polovici aprila uprizorilo Cankarjevo igro »Lepa Vida« v režiji Zvoninrrja Sintiča. Predstava obeta biti zaradi svojevrstnega gledanja na to Cankarjevo delo zanimiv kulturni dogodek. u— Društvo upokojenega učiteljstv», bo imelo svoj redni občni z nor v četrtek 4. t. m. ob 15 pri Novem svetu Prešernova soba z običajnim dnevnm redom. u— Splošno žensko dmštvo bo imelo občni zbor v ponedeljek, 15. aprila ob 16. uri v društvenih prostorih. u— »Revizor« v proslavo 401etnega odrskega dela našega igralca Josipa Daneša bo v torek 9. aprila v opernem gledališču. Prodaja vstopnic je od danes dalje pri dnevni blagajni. h Zélfa e— Nove namestitve pri mestni občini. Na tajni seji mestnega sveta so bili v petek sprejeti v mestno službo: abiturientka in absolventka abiturientskega tečaja Marija Krofličeva iz Celja za uradnico mestnega poglavarstva, Stanko Grabner iz Trbovelj in Viktor Stojkovič s Polul pri Celju za policijska agenta, Vinko Koren iz Loke pri Zidanem mostu, Franc Lednik iz Medloga, Stanko Lednik iz Arje vasi, Franc Mimik z Lipe pri Teharju in Anton škorjanc z Ostrožnega pa za policijske stražnike. e— Lepa zmaga Celjskega šahovskega kluba. Celjski šahovski klub je igral v nedeljo popoldne pri Permozerju v Gaber ju z zmagovalcem B skupine, šahovskim klubom Gaberjem revanžno finalno tekmo za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Celjski šahovski klub je zmagal s 6Vs il1^-Posamezni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Gab'-čani): Slavko Cijan : Habenšus 1:0, šmigovc : Fr. Csörgö ml. 1:0, inž. Sajovic : Gol ja 0:1, Vladko Diehl: E. Csörgö st. 1:0, Gr2šer : F. Mimik 1:0, Fajs : Esih 1:0, Pešič : Regner 1:0, Tavčar : Verčkovnik pol:pol. Prvo tekmo je odloč'1 Celjski šahovski klub 17. marca s 7:1 v svojo korist. Skupni rezultat je torej 13% : 2»/s za Celjski šahovski klub. Sedaj bo Celjski šahovski klub nastopil proti zmagovalcu dravske skupine v Mariboru in v primeru zmage nato proti državnemu prvaku v Ljubljani. e— Iz celjske statistike. V mescu marcu je obiskalo Celje 862 tujcev (787 Jugoslovenov in 75 inozemcev) nasproti 1044 v letošnjem februarju in 1061 v lanskem marcu. V preteklem mescu je umrlo v Celju 39 oseb in sicer 19 v mestu in 20 v javni bolnišnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 981 brezposelnih (828 moških in 153 žensk) nasproti 1061 (903 moškim in 158 ženskam) dne 20. marca. e— Koncert Celjskega pevskega društva v proslavo 801etnice skladatelja Rista Savina je zaradi odhoda pevovodje na vojaške vaje preložen na dirigo polovic» maja. V* |f : -a -i* » jiT e— Namestitev električne ure na Marijini cerKvi. Cerkveno konkurenčni odbor je s podporo mestne občine in drugimi prispevki naročil moderno električno uro. ki jo bodo montirali v stolpu Marijine cerkve. Nova ura je bila že zelo potrebna, saj je stara ura že nekaj let pokvarjena. e— Gradnja hodnika za pešce ob Mariborski cesti. Mestna občina je po sterilnih upravičenih kritikah :n pritožbah prebivalstva slednjič vendarle razpisala oddajo gra:benih del in dobav za napravo betonskega odnosno alternativno katranske-ga asfaltnega makadamskega hodnika za pešce ob državni Mariborski cesti od rudarske šole do Kovinarske ul ce v Gaberju v širini 3 m in dolžini okrog HoO m. Hcdnik bo obdan z granitnimi robniki. Ponudbe je treba vložiti do 22. t. m. do 11. v vložišču na mestnem poglavarstvu. e— Umrli so v nedeljo v celjski bolnišnici: 561etna zasebnica Slava Kokalieva iz Celja, 54letna posestnikova žena Marija Novakova od Sv. Petra na Medvedovem se-lu in petletni posestnikov sinček Henrik Dvoršak s Lesičnega pri Pilštanju. V Loki cvcu pri Celju je umrl v nedeljo delavčev sinček Osvald Lojar.ec. e— Gradnja hodnika 7.a pfšce ob Mariborski cesti. Mestna občina je razpisala oddajo gradbenih cel in dobav za nap: avo betonskega. odnosno katranskega asfaltnega makadamskega hodnika za pešce na desni strani države Mariborske ceste oa rudarske šole do Kovinarske ulice v Gaberju. Dolžina bo znašala okrog 1150 m. širina pa 3 m. Ob hodniku bedo nap avili gran tne robnike s premerom 13 n 24 cm Ponudbe je treba vložiti do 22. aprila do 11. v vložišču mestnega poglavarstva. e— žrtve napadalcev. Ko so se vračali v nedeljo popol ne trije delavci z ribolova po Bregu pri Celju domov, so srečali na Fiogu štiri vinjene moške. Ti vinjeni moški so omenjene ribiče b:ez povoda napadli Eden izmed napadalcev je zabodel 28 letnega e eia . ca Jos pa Rem ha iz Creta p:. Celju z nežen v hrbet in desno nogo. Remir.a so prepeljali v cel.sko bolnišnico. Napada ci so potem še dalje razgrajali po B.egu in p.eKrnjali, končno pa so stopili v neko gostilno na Polulah. Kmalu je prispela polic ja. ki je tri razgrajače aretirala medtem ko je četrti pobegnil. V Boleti: i pri Ponikvi je nek fant v noči na nedeljo v prepiru udaril 211etnega posestni-kovega sina Franca Trbovca s kolom po g! a v. in mu prebil lobanjo na lev. strani čela. Te dni sta se sp'la dva hlapca, ki sta usi ž .ena v I.Testnem zavet šču v Medlo-gu. V p.epiru je eden izmed obeh hlapcev pogro.bil vile in zabodel 191etnega hlapca Rudolfa K ernenčiča v glavo. Vse poško-do anee so prepeljali v celjsko bo]n;šnico. <>— ll::da prometna nesreča. Ko se je p a! 2T!etni. v železarni v štorah zapo-si. de avec Ivan Tibovc iz Vrbnega pri št. Juriju ob juž. žel. včeraj zjutraj s kolesom na celo, je piivozil na Opeki pri štorah nasproti ose' ni avtomobil in trčil v kolesarja. Trbovcu je pri karambolu počila iobanja. dobil pa je tudi težko poškodbo na nogi. Prepeljali so ga v celjsko bol-riišn co. Njegovo stanje je kritično. Takoj po nes'eči je bila uvedena preiskava. e— Dve nesreči pri delu. V Lipju blizu Št. Janža na Vinski gori se je v soboto pri delu vsula p'ast zemlje na SSletnega posestnika Jožeta Reclnaka in mu zlomila levo nogo. Istega dne se je pri delu zvrnila z opeko naložena samokoln ca na 551etne-ga delavca Franca Peiinika od Sv. Tomaža pri Vojniku in ga hudo poškodovala po glavi. Oba so oddali v celjsko bolnišnico. e— živa bakla. V soboto se je llletni posestnikovi hčerki Mariji Hriberškovi na Ostrožnem pri Celju doma pri zakurjenem štedilniku vnela obleka. Deklica je bila v hipu vsa v plamenih. Ogenj so sicer kmalu pogasili, vendar pa je dobila deklica težke opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v bolnišnico. niso mu zavore nič zalegle. Zaradi poledenelih tal je zaneslo vozilo proti paviljonu, kjer je avto po voz'1 pečarjevo hčerko Gizelo Fiiipičevo, ki je bila pri priči mrtva. Ferdinand Csemba se je moral včeraj dop. zagovarjati pred okrožnim sodiščem. Obsojen je bil na 5 mescev ::n 10 dni zapora. a— posestna sprememba. Spodnještajer-ska ljudska posojilnica je kupila od Zadružne gospodarske banke poslopje na Aleksandrovi cesti štev. 6. za 3,800.000 din. a— Ker je p°"mgai 1 ramen je na železniško progo. Včeraj copoldne je bila pred sodiščem razprava proti 33-letnemu Ivanu Pajniku iz Spodnje Viž nge, ker je 3. septembra 1939 po.Gžil na železniško prog'o pri Janžovem vrhu pri Podvelki kamenje, preko katerega je sicer zavozil vak, pa se ni k sreči nič usodnega pripetilo. Obsojen je bil na 4 mesce ir» 15 rini strogega zapora. a— Nocoj bo koncert zname itega klavirskega umetnika Lipovška v Narodnem domu. Ne ramudite! (—) a— Polnočni požarni alarm. V noči na ponedeljek je okoli polnoči udarilo plat zvona. Gcrelo je v delavnici Godčevc trgovine z radijskimi aparati in kolesi na Kralja Petra trgu. Vnele so se stene, najbrže zaradi kratkega stika. Mariborski gasilci so takoj odbrzeli na kraj požara in po polurnem gašenju preprečili večjo požarno katastrofo. Piece j radijskih aparatov je poškodovanih, škodo cenijo na 10.000 do 15.000 dinarjev. Uredila o financah ba&ovine Hrvatske Iz M i. & a. a— Razstava Mušič-Putrih, ki so jo odprli v nedeljo v beli dvorani Sokolskega doma, bo odprta do 14. t. m. in sicer vsak dan od 9. do 18. ure. a— Trideset sekund ljubezni. V četrtek 4. t. m. bo premiera Benedettijeve veseloigre. V glavnih vlogah nastopijo Rasber-o-grjeva, Crnobori, Savinova, Gorinšek, Verdonik, Košuta, Košič, Gcrinškova in Zakrajškova. najnovejši modeli 1 pri »LAMA« - MARIBOR. a— Himen. V starokatoliški cerkvi sta se poročila davčni uradnik Boris Jurca in tovarniška uradnica Irmina Pacherjeva, hči pokojnega šolskega upravitelja. Priči sta bila trgovec Karol Klima od Sv. Jurija ob j. žel. in upok rudniški višji paznik Ivan Kraiger. — Poročila sta se g. Edvard Grgič, akademik, in gdč. Ružena Bartono-varNovoporočencem iskreno čestitamo! a— Izkustva iz sedanjega časa. O tem bo predaval v četrtek 4. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze rezervni art. major g. A. Desnica in sicer v okviru pododbora rezervnih oficirjev. Vstop samo z oficirsko legitimacijo. a— Franjo Zagorski je umrl. V m-ri-borski splošni bo inišnici ie umri last ik realitetne pisarne Franio Zagorski star 56 let. Pokojnik je bil v Marborn zelo znan. zlasti po svojem svoječasnem nastopanju v mariborski politiki. Naj mirno počiva v domači zemlji. Žalujočim naše iskreno so-žalje! a— Bodlji^ova ž'"ca na Mel'skem hribu. V noči na ponedeljek so se skupine ljidi vračale z Meljskega hriba nazai v mesto Preko občinske poti pa je bila položena bodljikova žica Lj: die so pooada'i na t'a in ootreali obleke Sedai poizvedujejo za zlikovci ki so si privoščili to nes'ano šalo. a Mariborsko vreme. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska vremenska postaja spremenljivo oblačno in malo vetrovno vreme. Včerajšnja minimalna jutrnja temperatura je bila 15 st. C nad ničlo. a_ Tragičen dogodek na Trgu svobode preti sodiščem. Dne 17. januarja t. 1. ob 12 uri ie zavozil 63-letni avtofzvošček Ferdinand Csemba s svojim avtomobilom proti oav'ijonu na Trgu svobode Kakor smo že svojča* ocročadi. se je hotel na križišču ob Koroški ul'ci izogniti nenadno pribrzelemu tovornemu avtomobilu, pa Poročali smo že. da je vlada na nočni seji od petka na soboto sprejela poleg proračunskih dvanajstin tudi uredbo o financiranju banovine Hrvatske, ki daje banovini Hrvatski finančno samoupravo tako v pogledu finančne zakonodaje in finančnega sodstva, kakor tudi v pogledu finančne eksekutive. Doslej je banovina Hrvatska spreiemala od državne blagajne denarna sredstva, ki ustrezajo obsegu na banovino prenesenih državnih poslov. Od 1. aprila naprej pa ima sedaj banovina Hrvatska za kritje teb izdatkov svoje samostojne davčne dohodke. V zvezi s prenosom davkov na banovino Hrvatsko se preneseta tudi j obe finančni direkciji v Zagrebu in So1 i tu skuoaj s katastrskimi upravami in z vsemi davčm"mi mravami (ki jih je na Hrvatskem preko 100). Finančna služba Davčne uprave postanejo sicer banovin-ske ustanove, vendar bo finančni minister pri davčnih upravah postavil svoje referente za državne dohodke; ti bodo vršili službo v pogledu dohodkov, ki pripadajo državi, banovinski uradniki v davčnih upravah pa bodo morali vršiti posle v zvezi s pobiranjem državnih dohodkov. Katastrske uprave postanejo prav tako ba-novinske ustanove, vendar ostane državi zakonodaja o katastrski premeri. Iz finančnih direkcij v Zagrebu in Splitu, ki postaneta banovinski direkciji, se izločijo odseki in pododseki za vodstvo onih poslov, ki ostanejo v pristojnosti države. Ti izločeni odseki in pododseki bodo združeni v državni finančni inšpektorat v Zagrebu, ki bo drugostopno državno finančno oblastvo v banovini Hrvatski. Organi finančne kontrole v banovini Hrvatski so skupni državni in banovinski organi, ki vodijo posle v svoji pristojnosti za državo in banovino. Izdatki finančne kontrole v banovini Hrvatski gredo na breme banovinskega in državnega proračuna. Zvamčnike finančne kontrole postavlja ban, ki odloča o njihovih službenih odno-šajih, uradniške pripravnike in uradnike finančne kontrole pa imenuje ban v soglasju s finančnim ministrom, kar velja tudi za odločbe o njihovih službenih od-nošajih. Vse odredbe, ki se nanašajo na reorganizacijo finančne kontrole v banovini Hrvatski, na njeno poslovanje in na odgovornost, izdajajo sporazumno pristojni organi države in banovine. Organi finančne kontrole so v zvezi s službo pri pobiranju državnih dohodkov podrejeni finančnemu inšpektoratu v Zagrebu, v pogledu službe v zvezi s pobiranjem banovin-skih dohodkov pa predstojniku za finance pri banski oblasti. Disciplinske kazni v smislu § 25 uredbe od 10. septembra 1932 izreka posebno disciplinsko sodišče, ki ga določita banska oblast in državni finančni inšpektorat. Katere davke dobi banovina Hrvatska S 1. aprilom pripadajo banovini Hrvatski na njenem področju naslednji davki: 1. vsi neposredni davki, razen uslužben-skega davka, ki ga plačajo državni uslužbenci in državni upokojenci, prispevka za narodnoobrambni sklad, vojnice in davka na poslovni promet; 2. tftkse po zakonu o taksah za posle iz pristojnosti banovine Hrvatske, sodne takse (razen takse za spore pred upravnim sodiščem v Zagrebu o predmetih iz državne pristojnosti), takse za pregled parnih kotlov in vse ostale takse po drugih zakonskih predpisih, če gre za posle iz pristojnosti banovine Hrvatske. Vozninska taksa, ki jo plačajo državne železnice in državna prevozna podjetja ostanejo državi. pra\' tako vse druge takse za posle iz rristoirosti države. 3. trošarine na alkoholne pijače. Pridobnina in družbeni davek V nasprotju s predpisom čl. 45 in 75 zakona o neposrednih davkih se smatra pri davčnih zavezancih pridobnine in ' družbenega davka, ki poslujejo na področju ■ banovine Hrvatske in na ostalih področjih 1 države, eno in drugo poslovanje kot ločen davčni predmet. S posebno uredbo na predlog finančnega ministra in bana banovine Hrvatske bo določen način ugotavljanja davčne osnove za davek, ki odpade na eno in drugo področje. j Banovini Hrvatski pripadajo od 1. aprila vsi dohodki od gori navedenih prene-šenih davkov. S 1. aprilom se zaključijo davčne knjige v banovini Hrvatski in se ugotovi do tega dne dolžni davek, ki ea poberejo davčne uprave in odvedejo v državno blagajno. S prenesenimi dohodki razpolaga banovina Hrvatska po banovin-skem računu, ki se izda kot banovinski zakon. Pri izdaii državnih in banovinskib zakonov o višini davčnih in drugih obremenitev vèlia načelo enakosti fiskalne obremenitve državljanov v vsej dr?avf in edinstva trgovinskega področja. Pokojnine in invalidnine državnim unoknipncem, ki stanujejo v banovini Hrvatski, izplačujejo banovinski finančni organi v pre-nešenpm delokrogu iz sredstev finančnega ministrs+va. Organi državne in banovin-ske finančne uprave mnraio v interesu državnih in banovinskib financ sodelovati v vseh poslih in si medseboi nnmagati. Finančni minister ima pravico kontroV poslovanja banovin«k'h organov gledp poslov. ki jih ti orfani onravliain Ta rlržavo. K +ej uredbi bodo še izdane podrobne določbe. Poslovni davek ostane državni davek Prvotne vesti so se glasile, da bo banovina Hrvatska dobila vse neposredne davke in tudi poslovni davek. Prenos teh davčnih oblik pa praktično ni izvedljiv, kajti v vseh državah velja načelo, da morejo samoupravne ali federativne edinice pobirati za sebe le take davke, ki obreme- j njujejo dohodke, izvirajoče iz lastnega področja. To pa pri poslovnem davku ni mogoče, kajti skupni poslovni davek se pobira pri proizvajalcu, ki ga odvali na kupca in ta eventualno zopet naprej ter ga končno plača konsument, ki v mnogih primerih ni z istega samoupravnega področja Skupni poslovni davek je neke vrste trošarina, ki jo plača konsument. Prenos poslovnega davka bi se dal izvršiti le na ta način, da bi banovina pobirala poslovni davek le na ono blago, ki se potroši v banovini. ne pa tudi na blago, ki se trosi izven banovine. Na drugi strani bi morala banovina Hrvatska obremeniti s skupnim poslovnim davkom blago, ki se proizvaja v drugih banovinah. Tak sistem ne bi bil samo kompliciran, temveč bi pomenil ustvaritev notranjih mej v trgovinskem prometu, kar je v nasprotiu z načelom enotnosti trgovinskega področja, ki je poudarjeno v sporazumu. Podobni razlogi prideio v poštev tudi pri nekaterih trošarinah, kakor n. pr. pri trošarinah na sladkor. Ta trošarina se v pretežni meri pobere v dunavski banovini, zato izkazuje ta banovina največje troša-rinske dohodke. Dravska finančna direkcija ne Izkazuje skoro nobenih dohodkov od trošarine na sladkor, čeprav prisnevajo potrošniki v Sloveniji na leto pri sladkorju preko 70 milijonov din k skupnemu donosu trošarine na sladkor. Končno prenos poslovnega davka na banovino Hrvatsko tudi zaradi tega ni bil mogoč, ker bi se morala s prenosom tega davka banovini prepustiti tudi zakonodaja v pogledu tega davka, kar bi lahko dovedlo do tega. da bi se v banovini it-nra+cV-i pobiral dmr^k po drugačnih stopnjah, kakor v ostali državi. letu. Pri tedenski odmeri cca. 80 litrov bencina porabi na leto 3.840 litrov, kar I znaša pri nabavi v rnestu in zunaj približ- j no 25.500 dinarjev. Za gornjo pot porabi i 200 litrov olja, kar zahteva nadaljnjih 6.000 dinarjev. Vozninsko takso moramo računati na povprečno 2.43S din, cestni prispevek na 3.250 ein, banovinsko takso na 1.500 din, mestne dajatve na 1.500 din, najemnino za garažo na 3.600 din, davek na 3.000 din, plačo in vzdrževanje vozača na 18.000 din in stroške vozačevega bolniškega ter starostnega zavarovanja na 1.800 dn letno, če računalo obrabo gum po nizki in skromni cenitvi le na 13.000 dinarjev, dobimo .skupni strošek 79.388 Pri tern pa še nismo všteli mnogih drugih stroškov, kakor so popravila vozila, mazanje, č ščenja, amortizacija vozila, zavarovalnina, takse za redni vsakoletni pregled itd. Z danes odmerjeno količino bencina moie napraviti avte-prevoznik s svojim tovornim vozilom na leto okrog 12.000 kilometrov, če porabi p: ibližno po 30 litrov bencina na vsakih 100 km. če računamo, da more zaračunati kvečjemu po 6 din za prevoženi kilometer, tedaj vidimo, da irna po gornjem zmernem lačunu na leto izgubo v višini 7.500 činarjev. Zdaj pa se vprašajmo, kako naj se sam preživlja, kako naj preživlja družino, kako naj plača neizgibne dajatve ? Kako naj amort žira avtomobil? Kaj naj stori v primerih nesreče, bolezni, nezgod? Od lanskega novembra so prevozniki doživeli silne pretrese v svoiem poslovanju. Dolžnost vseh naših cblastcv in v to poklicanih činiteljev jc, da se vsaj ob dvanajsti uri zganejo in na pravičen način rešijo eksistenčno vprašanje tega, za naše majhno slovensko narodno gospodarstvo tako pomembnega gospodarskega činitelja. V polni meri naj upoštevajo vse naštete in turi le nakazane momente v vsej realnosti, pa bedo morali priti do prepričanja, da položaj našik avtoprevoznikov n: le težak, temveč je naravnost obupen. To dejstvo naj jim lebdi pred očmni pri izterjevanju davkov, pri odmeri vseh javnih dajatev. Na mestu bi bil nasvet in predlog, da bi se izvršil primeren odp s vseh vrst davkov, kakor se to prakticira pri drugih državljanih. ki jih je doletela ta ali ona elementarna katastrofa. hoče oočina uvesti novo trošarino na jedilno olje, povečane trošarine na kavo, čaj, eikorijo, riž itd. kakor tudi povečane uvoz-nine zlasti na izdelke iz gume. Delno povišanje prispevkov za državni cestni Sond O priliki proračunskih dvanajstim je ministrski svet sprejel tudi uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih, s katero se deloma povišajo prispevki za državni sklad. Za avtotaksije ostane prispevek nespremenjen v višini 200 din na leto, za zasebne potniške avtomobile pa se poviša od 200 na 400 din. V bodoče bodo prispevek plačali tudi lastniki tovornih avtomobilov, in sicer pri nosilnosti vozila do pol tone 500 din, do ene tone 1000 dm, do dveh ton 2000, do treh ton 3000 din, do štirih ton 5000 din, do pet ton 7000 din in do šest ton 9000 din. Avtobusi plačajo prispevek od kilometra po posebnem ključu. Za motocikle ostane prispevek nespremenjen, prav tako za kočije in vozove. Prispevek za cestni fond od železniškega tovornega prometa se po novi uredbi ne bo pobiral od vagona, temveč v višini 15 din za vsak tovorni list odnosno v nižji izmeri po 10 din za pošiljke premoga, kamna, 1 sladkorne pese peska, opeke, rude in am- ba'aze, kakor tudi za prazne vagone, i Spremenjene so določbe glede prispev-j ka, ki ga pllačujejo lastniki nepremičnin 1 vzdolž državnih in banovinskih cest s so- dobnim cestiščem. Dosedanji prispevki za državni in banovinski cestni fond se bodo pobirali skupaj in bo dobil od skupnega donosa državni cestni fond 30%, banovinski 60%, občine pa bodo dobile 10%. Prispevek, ki se pobira na bicikle v višini 10 din na leto, ostane sicer nespremenjen, vendar se bo dohodek stekal v poseben fond za gradnjo in vzdrževanje kolesarskih stez. Položaj naših avtoprevoznikov Iz vrst prevoznikov z motornimi vozili smo prejeli naslednji dopis: O križih in težavah naših prevoznikov z motornimi vozili se v naši javnosti le malo čuje. Naši prevozniki so doslej resno in dostojanstveno hranili besede. Sedaj pa morajo povzdigniti svoj glas v obrambo svojih življenjskih interesov. Kadar je mera prepolna, ni več obzirov. že laiku se približno jasni, v kakšnem položaj so naši prevozniki z motornimi vozili v sedanjih časih. Kdor pa se v te težave malo poglobi, mora odkrito priznati, da gre tem našim pridnim ljudem res za biti ali ne biti! Po točni proučitvi dejanskega stanja lahko vzamemo za primer, da ima naš avtomobilski prevoznik 4-tonski tovorni avtomobil, s katerim obratuje 48 tednov y Zagrebški mestni proračun Sestava proračuna zagreb ke mestne občine se je letos zelo za vlek a ker je nova občinska uprava ki io je 'menova ban banovine Hrvatske smatral /a ootrebno. izvršiti v pogledu financ obsežnejše reforme. Predlog prnračnna 'e bil rele pretekli teden redigiran in ker do 1. aprila nc bo še odobren, bo občinska uprava začasno vršila izdatke na podlagi dvanajstin. V teku proračunske razprave je bile ugotovljeno. da so prejšnji člani občinske uprave, ki jo je imenoval Beograd neupravičeno prejemali dohodke v raznih oblikah. ki so v novem proračunu črtani, ker mora veljati načelo, da so posli, k :'h opravljajo mestni svetniki častna služba ki je brezplačna. Vprašanje povišanja prejemkov občinskih uslužbencev še ni rešeno in bo še predmet nadaljnjega študija. Sedai prejema le nekaj nad 60 odstotkov mestnih uslužbencev plače preko 2000 din na mesec. Tudi končna reforma in sanacija mestnih financ bo izvršena v teku novega proračunskega leta. Celotni proračun se nasproti dosedanjemu proračunu poveča za 30 8 milijona din, od dosedanjih 276.3 na 307 1 milijona din. Proračun splošne uprave je povečan za 13.8 na 164.3 milijona din proračun mestnih podjetij pa za 17.0 na 142.8 milijona din Medtem ko je predvideno da bodo večji izdatki podjetij ki so v zvezi s podražitvijo surovin, zlasti premoga p> kriti z več mi dohodki, bo občina za kritje večjih izdatkov proračuna splošne uprave povišala doklado na neposredne davke, pri čemer računa s povečanjem dohodkov za 8.1 milijona din. predlagano pa je tudi povišanje nekaterih stopenj trošarine in uvoznine. V vrstah zagrebških gospodarskih krogov je proračun izzval vznemirjenje, predvsem zaradi namere, da se povišajo trošarine in uvoznina kakor tudi zaradi predlaganega povišanja doklade na neposredne davke. Občinska uprava predlaga progresivno stopnjo doklade, ki naj bi znašala pri osnovnem davku 90.000 din 40°/e. pri osnovnem davku 90.000 do 120.000 din 50, pri osnovnem davku 120.000 do 150.000 dm 60 in pri osnovnem davku preko 150.000 din 70%. Z novim proračunskim letom Gospodarske vesti = Novo poujetje letalske industrije. Finančni minister je txiobril ustanovitev družbe »Tvornica letal Utva«, ki bo imela glavnico 12 milijonov din, od katere bo ob ustanovitvi vplačanih 30",o, ostanek pa bo vplačan na poziv upiavnega odbora. Ustanovna skupščina bo 8. t. m. v Beogradu. Eorae 1. aprila Na jugoslovenskih boi zali notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 32. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravna jo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 445 (v Beogradu po 444.50). v ostalih državnih vrednotah' ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana Oficielni tečaji: London 155.80 — 159, Pariz 87.95 — 90.25, New York 4425 — 44S5, Curih 995 — 10C3, Amsterdam 2349 — 23S7, Bruselj 756 — 768. Tečaji na svobodnem trgu: London 192 50 — 195.70, Pariz 108.72 — 111.02, New York 54S0—5520, Curih 1228.18—1238.18, Amsterdam 2901.17 — 2939.17. Bruselj 933.6S — 945.68. Curih. Beograd 10, Pariz 8.98, London 15.86, New Yoik 446- Bruselj 70.15, Milan 22.5250. Amsterdam 236. Berlin 178.70, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, KÖ-benhavn 86.1250, Sofija 5.50. iJudimperta 79.50, Atene 3.30, Bukarešta 3.40. Utekli Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 443 — 445 (445). 4"'« severne agrarne 50 — 52. 6% begluške 77.50 den.. 6» dalm. agrarne 70 aen., 6'J „ šumske 37 6en. 7«/'o stabiliz 95 den., 7% invest. 99 den., 7o/o Seligman 100 den., 7",„ Biair 92.50 den., 8»'„ Blair 100 den.; deln'ce: Narečna banka 7750 den., PAB 195 den., Trboveljska 234 — 236. Šečerma Osijek 175 den. Beograd. Vojna rkoda 445 den., (-144.50) 4°z« agrarne 53 25 den.. 4% severne agrarne 51 den. (51 — 51.25), 6»/0 beg'uske 79 den. (78.75), P«/® dalm. agrarne 72.50 — 72.75 (72.50 — 72.85). 6% šumske 71.50— 72.50, 7®/0 invest. 101 den.. 7» » Selieman 102 der... 7o.0 B'a:r 93.50 - 9 5.50 Blair 101 25 — 103 75 (101 — 101 25) Narodna barrica 7800 den., PAB 135 197. Blagovna tržišča Žito + Chicago, l. aprila. Začetni tečaii: pšenica: za maj 104*875. za julij 19r koruza: za maj 56.75. + Novosadska blagovna borza (29. t. m.). Tendenca stalna. Picrica: baška. okolica Novi Sad 210 - 212; sremska 203 — 211; slavonska 208 — 210; gornjeba-natska 20S — 210; gornjebarka 212 — 2'4; baška ladja Tisa 214 — 215 Rž: ba-5ka 177.50 — 180. Oves: sremski 172 — 174: slavonski 173 — 175. Ječmen: baški n sremski 64/65 kg 185 — 1S7.50 Koruza: — 169. Moka: baška in banatska >0g« in *0gg« 320 — 330; s2 : 300 — 310; »5< 280 — 290; »6<; 260 — 270; »7« 230 — 240; 160 — 165. Otrobi: baški in sremski 150 — 152.50; banatski 147.50 — 150 Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440. P?®t! pnstsšenj« gozdov na Hrvatskem V mnogih hrvatskih občinah obstojajo zemljiške zajednicc (imovinske občine), ki so lastnice gozdov, tako da so gozdovi med velikim delom hrvatskega kmečkega prebivalstva kolektivna posest. V zadnjem času se je med kmeti raznesla go%rorica da bo banovina prevzela šume vseh teh zemljiških zajednic. V mnogih krajih so zaradi tega kmetje pričeli na brzo roko deliti gozdove in jih izsekavati, tako da so bili uničeni veliki gozdni kompleksi in je bila storjena ogromna narodna škoda. Hrvatski listi sedaj objavljajo komunike banske oblasti, v katerem se zavračajo govorice, da bo banovina zasegla gozdove, ter sc napovedujejo reforme, ki bodo zemljiškim za-jednicam olajšale stroške in šumsko gospodarstvo ter omogočile, da se bo dohodek iz gozdov v prid članom teh zajednic osigura! in povečal. Proti nadaljnjemu pustošenju gozdov pa bodo pod v zet i energični ukrepi. Zvismje poštnih tariS lit taks Nove poštne tarife in takse so sterile v veljavo že z današnjim dnem Ljubljana, 1. aprila Z odlokom poštnega ministra se zviša s 1. aprilom prodajna cena poštnih vrednot-nic in sicer: 1. za poštne nakaznice za notranji promet od 0.25 na 0 50 din, 2. za poštne nakaznice za inozemstvo od 0.25 na 0.50 din, 3. za brzojavne nakaznicc za notranji promet od 0.25 na 0.50 din, 4. za spremnice za notranji promet od 0.25 na 0.50 din, 5. za spremnice za mednarodni promet od 0.25 na 0.50 din, 6. za odkupne spremnice za nertranji promet od 0.50 na 1 din. 7. za carinske deklaracije e>d 0.10 na 0.50 din, 8. za kuverte za denarna pisma od 0.50 na 1 din in od 0.75 na 1 50. Poštne vrednotnice, ki so zdaj v prometu. se bodo sprejemale tudi po 1. aprilu, samo da bodo morali pošiljatelji na starih obrazcih v poštnih znamkah nalepiti razliko med staro in novo prodajno ceno. Z odlokom poštnega ministra so s 1. aprilom zvišane tudi poštne takse in siccr: 1. za tiskane vizitke v odprtih kuvertah, s katerimi se izrekajo čestitke, sožaljc. zahvala ali drugi izrazi pozornosti ali vljudnosti z največ 5 besedami ali petimi obi- Ì čajnimi začetnicami od 0.25 na 0.50 din. 2. za priporočena pisma: A notranji promet: a) krajevni promet od 2 na 3 din Ln b") medkrajevni promet od 3 na 4 din B mednarodni promet: a) za Grčijo, Rumunijo in Turčijo od 3 na 4 din, b) za vse drage države od 4 na 5 din. 3. Za povratnice in plačana obvestila: A. pri izročitvi pošiljke a) krajevni promet od 2 na 3 din, medmestni promet oJ 3 na 4 din. B. mednarodni promet za Grčijo, Rumunijo in Turčijo od 3 na 4 din. za vse druge države od 4 na 5 din B. po izročitvi pošiljke: a) notranji promet, krajevni promet od 3 na 4 din, medkrajevni promet od 4.50 na 5.50 din. b) med krajevni premet za Grčijo. Rumunijo in Turčijo od 6 na 7 din, za vse druge države 8 din. 4. Za poizvednice: A. notranji promet, krajevni promet od 3 na 4 din, medkrajevni promet od 4.50 na 5.50 din. b. mednarodni promet za Grčijo. Rumunijo in Turčijo od 6 na 7 din. za vse druge države 8 din 5. NTa zahtevo za povračilo pošiljke, iz-premembo naslova, zni/^inje ali popolno ukinitev odkupnega zneska: v notranjem prometu od 4.50 na 5.50 din. v mednarodnem prometu od 8 na 9 din. Z istim odlokom je izpremenjen čl. 70. pravilnika o notranji poštni s'užbi prvi del in je pošiljatelju namestu 50 din zvišana odrkcidnina na 200 din v primeru izgube priporočene pošiljke v notranjem prometu. S tanki orjejo zemljo Disneyevi finančni uspehi Velikanski uspeh, ki ga je imel ustvari-telj miške Micky zlc^sti s svojim filmom o Snegulčici, je imel za posledico, da se je njegova proizvajalna družba sedaj reorganizirala. Imenuje se »V/alt Disney Company« in ima obliko delniške družbe, ki je izdala pravkar za pet milijonov dolarjev i delnic. Na borzi je teh delnic takoj zmanjkalo. Osebni dohodek Walta Disneya pa je še vedno skromen. Lansko leto je zaslužil 110.000 dolarjev, kar je manj kakor dohodek mnogih filmskih zvezdnic in zvezdnikov. Njegovo življenje pa je zavarovano za 1.875.000 dolarjev. Največji finančni uspeh družbe je pomenil doslej film o Snegulčici. Ta umotvor je družbi prinesel pet j milijonov 725.000 dolarjev dohodka. l^m —^ Angleško vojaštvo pomaga francoskim kmetom, ki so morali oddati svoje konje za vojaške namene, z lahkimi tanki pri poljskih delih Dan potegavščin Prvi april v znamenju „Panc&ja in Pilata «t O nastanku običaja prvoaprilskih potegavščin je toliko teorij, da je brez nadaljnjega jasno, da nobena med njimi ni pravilna. Francoski kralj Karel IX. je baje duševni oče tega dne, ko je 1. 1568 novoletno dan od 1. aprila predložil na 1. januar. S tem dejanjem je vsekako vse tiste, ki so že za božične praznike potrošili svojo zadnjo paro temeljito položil v brezupni januar. V tistem času je baje nastal tudi ob čaj, da pošiljamo ljube bližnje prvega aprila 2od Poncija do Pilata«. Toda ta navada bo Starejša. Ob začetku aprilskega mesca, ki je bil posvečen Veneri, je boginja Rea-Ki-bela svojemu lahkovernemu možu Krono-su predložila v kozjo kožo zavit kamen namesto običajnega otroka. Toda v mitili preteklosti in sedanjosti nahajamo dovolj dokazov, da se ženske v nameri, da bi svojim možem nekaj zaigrale, niso omejevale samo na 1. april. V zadevni literaturi naletimo na nami-gljaj, da ženske tega dne moškim težje nasedajo, nego moški ženskam. Za nasprotni zaključek, po katerem bi bili moški ostale dni bolje zavarovani pred žensko premetenostjo. pa nam bo težko dobiti dokazov. A1© ff si® telegrafile Edvard Branly, lassiteli kohererja, predhodnika detektorja in elektronske cevi Pred nekoliko dnevi je odšel v večnost, kakor smo poročali, Francoz Edvard Branly, pionir valovne telegrafije. Mladina ga že ni več poznala in se je celo smejala, če si ji predvajal nekoč tako znameniti »ko-lierer«, cev na opilke, brez katere bi drugi pionirji brezžičnega brzojavljanja sploh ne mogli izvršiti svojih epohalnih poskusov. Detektor je pozneje izrinil koherer in elektronska cev je izrinila detektor, toda brez tistega prvega izuma bi tudi novejših izumov ne bilo. Dolgo Branlyjevo življenje je bilo živ-tjenje resnega učenjaka, ki je žrtvoval vse Ki proučevanje svojega najljubšega področja., nauka o elektriki. Začel je v kolegiju 7 Amiensu, potem je obiskoval pariško vseučilišče, kjer je že 1.1873. postal doktor fizike. Z instrukcijami se je težko prebijal skozi življenje. Njegova revščina je bila tako velika, da je sklenil iskati si kruha kot zdravnik, kajti fizika ga v tistih časih ni mogla preživljati. L. 1882. je postal tudi doktor medicine in s tem se je rešil vsaj najhujših skrbi. V veliko korist mu je bilo neomajno zdravje. V vsem svojem življenju ni bil skoraj nikoli bolan. Poleg zdravniške Smrt v ferlvnici Prošlo nedeljo se je primeril v pokrajinskem belgijskem mestu Bodenburgu naslednji tragični slučaj: Tamošnjega brivca je zadela kap, ravno ko je bril nekega meščana. Ko se je brivec zrušil, je z britvijo zamahnil in prerezal svojemu klientu odvodno žilo na vratu. Urez je bil tako nesrečen, da je nesrečnik izkrvavel, preden je prišla zdravniška pomoč. Zanimiva je pri tem podrobnost, da je mož, ki je postal žrtev nesreče, prišel zadnji v brivnico in bi moral čakati, da pride na vrsto. Ker pa se mu je mudilo na vlak, je preprosil ostale, da so ga pustili pred seboj. Le z veliko muko se mu je posrečilo, pregovoriti čakajoče. S tem si je nesrečnik naravnost izprosil svojo smrt. 5 prakse se je bavil s fizikalnimi raziska- 6 vami. Njegova najvažnejša iznajdba je nedvomno koherer, steklena cev, napolnjena s kovinskimi opilki, skozi katero je električni tok bolje strujil, če so nanjo učinkovali elektromagnetski nihaji. Sicer so že drugi pred Branlyjem odkrili in opisali te učinke, vendar je le Branly jeva zasluga in zasluga njegovih publikacij v letih 1890. do 1892., da se je koherer uvedel v tehniko valovne telegrafije. Zato je sicer skromni raziskovalec v polni meri zaslužil številne časti, ki so mu jih podelili. L. 1898. je prejel veliko nagrado Francoske akademije znanosti. Postal je vitez in pozneje koman-der častne legije, a 1.1921. je prejel Nobelovo nagrado. Navzlic temu je ostal vedno revež, celo takšen, da ga je kot osemdeset-letnika rešila samo velikodušna zbirka, kl jo je priredil dnevnik »Echo de Paris«. Sedaj je umrl v starosti 96 let. Neprohojna posoda za bencin Neki ameriški izumitelj je izdelal posodo za bencin, ki je navzlic svoji majhni teži neprobojna za krogle. Sestoji iz dveh kovinskih valjev, v notranjem, ki se vrti z veliko brzino, je bencin. Pri poskusih so streljali v to posodo iz neposredne bližine, toda krogla je prebila samo zunanji valj, notranji jo je odbil. Tfìaì izveš* da je te dni minulo leto dni, odkar re je končala v Španiji bratomorna državljanska vojna; da je švedska vlada racionirala porabo kave in čaja; da je minuli teden prispelo v Helsinke 6000 švedskih delavcev, ki bodo zaposleni pri obnovitvenih delih na Finskem; da so v bližini Bakuja na Ruskem odkrili nova izdatna ležišča petroleja; da je Amerika dovolila petnajst milijonov kredita na živila prebivalstvu na Poljskem, kjer vlada strašno pomankanje; da se je v Egiptu primerilo 16 slučajev kuge; da bo imel novo izvoljeni parlament ▼ Kanadi svoj prvi sestanek v maju; da so prošli teden v Nemčiji spiovili raziskovalno ladjo »Aleksander von Humboldt«; da so v stoekholmsko bolnišnico pripeljali devetnajst oseb. uslužbencev neke restavracije, ki kažejo znake zastrupijenja s pokvarjeno hrano: da so v Libiji odkrili sledove starega pto-lemejskega mesta Berenike; da je izdala angleška vlada za radijske oddaje v sedemnajstih tujih jezikih lansko leto milijon funtov; da ima Holandska v svojem letošnjem proračunu net miliionov goldinarjev rezerve za pokritje stroškov preseljevanja, ki bi ga morebiti zahtevali obrambni ukrepi pri obmejnem pr ebivalstvu ; da je turška vlada ustavila izhajanje edinega nemškeera lista na turškem ozemlju »Türkische Post«; da bodo v Italiji obdavčili antene zasebnih poslušalcev radia; da so začeli Italijani ta mesec v Albaniji graditi ozkotirno železnico iz Elbasana v Drač in Labinoti. Proga bo dolga 90 km in stroški zanjo predvidevajo 200 milijonov lir izdatkov; da je Amerika uvedla za vohunstvo ro-bijo do 10 let in globo do 10 tisoč dolarjev; da je francoski ministrski predsednik Paul Reynaud majhne postave, toda oster mislec, neizprosen v logiki in nepopustljiv v svoji volji. Uspeh „Rumene knjige" Kakor poroča Havasova agencija, je bilo doslej natisnjenih 525 tisoč izvodov »Rumene knjige«. Od tega znaša francoska naklada 490 tisoč izvodov, angleška pa 35 tisoč izvodov, španska izdaja je dosegla 10 tisoč primerkov. Posnetek iz zraka pristaniškega mesta Hangö, iz katerega se je morala umakniti finska vojska na podlagi pogodbe s Sovjeti Beležnica Sumnerja Weilesa zlata jama za bodoče zgodovinarje Ker Rooseveltov odposlanec Sumner Welles med svojim potovanjem po evropskih prestolnicah časnikarjem ni dajal nobenih izjav, so se morali ti baviti z malenkostmi. Tako so ugotovili, da je Sumner Welles zelo eleganten mož in da svoje obleke štirikrat na dan menjava. Predpol-dne je njegova obleka svetla, pozneje temna in seveda neoporečno zlikana. Toda novinarji so opazili, da je bil levi žep suknje vedno prenapolnjen. Mnogo so ugibali, kaj bi bilo v tem žepu, sedaj so menda uganili: v tem žepu nosi Sumner Welles debelo beležnico. od katere se nikoli ne loči. V to beležnico je zapisoval po vsej priliki svoje razgovore v vodilnimi evropskimi državniki. Razen njega ne pozna še nihče njene vsebine, po kateri je sestavljal svoje poročilo za predsednika Roosevelta. Lahko pa rečemo, da bo ta beležnica. ki bo gotovo dobila častno mesto v washingtonskih državnih arhivih, pravi zlati njdnik za bodoče zgodovinarje. Kdaj bodo ti dobili dostop do njene vsebine, pa je seveda posebno vprašanje. Veda brani NIzozem Angleško letalo v močvirju Kako učinkovito obrambno pregrado tvorijo za Nizozemsko poplavljena ozemlja, se je izkazalo pretekle dni, ko je neki angleški letalec pomotoma pristal na nizozemskih tleh ter je pri tem imel to nesrečo, da se je spustil ravno na takem mestu, ki ga je nizozemski generalni štab poplavil pred nekaj tedni. Angleško letalo se je spustilo na zemljo pri mestu Lobitu ter se je pogreznilo v razmočena tla za kake tri metre. Nizozemski saperji so se zaman trudili, da bi izvlekli letalo iz globokega blata ali da bi prodrli vsaj do kabine letalca. Ako bodo hoteli letalo osvoboditi iz močvare, bodo morali osušiti vso okolico, kar sedaj ni mogoče m umestno. Ta primer kaže. da gibanje tankov, avtomobilov ali celo navadnih voz po poplavljenem ozemlju sploh ni mogoče in da močvare zanesljveje čuvajo mejo kakor kakršne koli betonske utrdbe Poleg tega imajo še to veliko prednost, da so cenejše in da zanje skoraj ni treba nikakega dela. Voda sama opravi vse potrebno in napravi tla popolnoma neprehodna. Sreča po desetih letih IMiMMMBMn———WM—IUI — 11— » —■ MM——— — — ■ 11 ■ — Zgodba advokata iz Genove, ki je nesre-žiio špekuliral Domovino zapuščajo finska družina ls okolice Salle zapušča rojstni kraj zaradi sovjetske zasedbe Pred enajstimi leti se je Ana G., šestnajstletna hči nekega genovskega indu-strijca poročila z mladim odvetnikom Gu-' glielmom S. Starši so se nekaj časa upi-• rali zvezi, toda ljubezen je bila tako ve-| lika, da so se morali končno vdati hčerini volji. Tudi mladi mož je bil videti v mlado ženo zelo zaljubljen. Prvi meseci so potekali v največji sreči. Toda po šestih mesecih je Ana na pisalni mizi svojega moža našla poslovilno pismo. Ni povedal kam je šel in zakaj je šel. Dan za dnevom je potem žena čakala vesti, ki bi ji pojasnile ta skrivnostni odhod. Obrnila se je na policijo, toda tam so ji vedeli povedati samo to, da se je bil odvetnik tega in tega dne vkrcal za Avstralijo. Leta so minila, Ana, ki se je med tem preselila v Milan, je bila že 26 let stara, a še vedno je žalovala za svojim možem. Neki komendator, ki ni več med najmlajšimi, a živi v dobrih finančnih razmerah, se je vanjo zaljubil. Toda mlada žena ni hotela o njem ničesar vedeti. Hotela je ostati zvesta svojemu možu. Mati jo je sicer silila, naj bi se poročila z novim snubcem, a zaman. Ana je trepetala ob misli, da bi moglo sodišče njenega moža proglasiti za mrtvega, tako da bi se pretrgala še zadnja vez z njim. V svojem strahu je iskala poti, ki bi ji vendarle omogočila kakšno vest o možu. Leto dni prej se je bila sestra neke njene prijateljice s svojim možem preselila v Avstralijo. Ana ji je pisala. Prvi odgovor je bil negativen, drugo pismo iz Avstralije tudi ni vedelo ničesar povedati o odvetniku S., toda tretje pismo je končno sporočilo, da je odvetnik tega imena tri leta živel v Sydneyu in da ga sedaj dalje iščejo. In ni trajalo dolgo, da je prispelo pismo s pisavo, ki jo je Ana vse predobro poznala, da ne bi postala skoraj nora od veselja, ko jo je zagledala, a nekaj časa pozneje je prispel Guglielmo sam z letalom v Milan. Pojasnilo za njegovo ravnanje pred de-I setimi leti je preprosto. Takrat je bil zašel I z nesrečno špekulacijo v obupen finančni j položaj, ki ga je utajil svoji ženi. Da ne bi ! potegnil tudi nje v polom, se je na zadnje j odločil, da izgine iz njenega življenja. V I Avstraliji se je počasi spet dokopal kvišku. Ženi ni pisal, ker je menil, da se je postavilo njeno življenje med tem gotovo na drugo podlago in ji ga ni hotel znova motiti. Ko pa je zvedel, da ga. še vedno ljubi in čaka, je oclletel s prvim letalom v Evropo, da jo stisne v svoj objem. A N E K DOTE Napoleon III. ie napisal Zgodovino Julija Cezarjä. Ko ie knj:ga izšla, ie' neki znanec vprašal znanega zgodovina: ja Momrmsena. aii b bila 7a njegovega sina primerna. : Koliko je st r deček?« je vprašal Mommsen. »Trinai-', so mu odgovorili. - Potem se požurite ir io kupite takoj, kajti v onem letu bo knjigi že cdrssel.« je menil Mommsen. VSAK DAN ENA N ? S 1 9 I 1 u* i) WfefWfäsJO i v. Ml ' j ■8 »Nu oče, jc mar to tisti ognjemet, ki si mi ga bil obljubil?« (»Judge«-) MICHEL ZÉVACO: 76 HUMAN. »Da, ali kaj poreko o meni, če vam prepustim to ozemlje, dokler sem vaš gost? Vsi bodo mislili, da ste me ustrahovali in da sem se vas zbal. Zato vas prosim, sire, da bi enako prizanašali slovesu mojega poguma, kakor jaz prizanašam slovesu vaše poštenosti .. Predlagam, da dava vsak svoje pooblastilo grofu de Loraydanu ... ali sprejmete ta predlog?« »Iz srca ga sprejmem,« je vneto pritrdil kralj. »Veljavno pa naj bo pooblastilo šele tedaj, kadar postane grof Loraydan nekoliko Španec, ne da bi zaradi tega nehal biti Francoz ... to je, na dan njegove poroke z Leonoro de Ulloa... Velja?« »Seveda velja.« je rekel Franc I. in tisti trenutek sklenil poskrbeti za to, da ostane Loraydan bclj Francoz kakor Španec. »Vdam se, sire: Amau-ri de Loraydan naj razsodi!« Karel V. je vstal, prijel svojega kraljevskega nasprotnika za roko in z vročim glasom dejal: »Dragi brat. obljubim vam, da se podvržem razsodbi grofa de Loraydana ... z enim samim pogojem. ki se ga za nič ne bi mogel odreči...« »Kakšen je ta pogoj?« je vprašal Franc I. in vzdihnil »Evo ga: najin skupni pooblaščeni razsodnik mi pride naznanit svojo odločitev, kakor hitro stopim na tla svojih lastnih držav...« »Svojih lastnih držav?« se je zdrznil Franc I. »Vem, sire, da ne bi hoteli, da podpišem svojo odpoved vojvodini milanski, dokler sem na Francoskem ... vaš gost... in tako rekoč vaš ujetnik!« je dodal z bledim nasmehom. »Na svojih lastnih tleh, v Liègeu na primer, kjer ne bom izpostavljen nikakemu pritisku in ne bo mogel nihče dvomiti o moji svobodni volji... tam lahko dam grofu de Loraydanu vse potrebne podpise, ne da bi si kdo mislil, da me je k temu pripravil strah!... Pripravite, dragi brat, spisek vseh svojih zahtev. Na prvo mesto denite mojo odpoved vojvodini milanski. Pošljite mi ta pergamen opremljen s svojim kraljevskim pečatom. Soprog Leonore de Ulloa naj mi ga prinese v moje mesto Liège... in videli boste, sire in dragi brat, koliko je vredna Karlova cesarska beseda!...« S tem poslednjim udarcem je bil boj končan; Franc I. se ni mogel dalj upirati. Objel je nasprotnika in vzkliknil: »Vaša cesarska beseda, sire, je vredna več od vseh pergamenov in vseh podpisov!...« Nevarni prepir se je prelil v prijateljske besede in vzajemno hvalo. Franc I. je na tihem vriskal, Karel V. se je smehljal... »Torej v Liège?« je vprašal kralj. »V Liège!« je cesar dobrodušno ponovil. »Da: kakor hitro ukrotite predrzne flandrske meščane ... Loraydan vam torej prinese spisek ... spisek ste rekli, ali ne?« »Spisek, sem rekel,« je smehljaje se pritrdil Karel V. »Grof de Loraydan naj mi ga prinese takoj po svoji poroki z Leonoro de Ulloa. — In zdaj, dragi sire, vas prosim s svoje strani za milost: obljubite mi, da se niti z besedico več ne dotaknete vsega tega, dokler sem vaš gost.« »Niti z besedico, sire, obljubim vam!« je vzkliknil Franc I. »Vse to naj ostane med nama. Če dovolite, dragi sire, se jutri preselim v grad Chantilly, ki mi ga je vaša gostoljubna skrb določila za bivališče, ako bi se hotel spočiti po utrudljivih radostih vašega dvora.« »Kaj! Pariz hočete zapustiti!... Oh, sire, dajte, da vam ga razkažem!... Saj ne poznate drugega kakor dvorne veselice, ki jih po pravici imenujete utrudljive. Pariza samega ne poznate... Zvečer, ko raju bo spremljala samo peščica dobrih tovarišev ...« Karel V. je prebledel. V duhu se je zagledal zvečer, na ovinku zakotne ulice, napadenega od dobrih tovarišev svojega gostitelja ... z bodalom med pleči, zaklanega kakor živa1... Mrzla zona ga je oblila. »Brat,« je kratk odvrnil, »marsikaj moram premisliti,, in v to potrebujem počitka in samote. Nič mi ne ubrani, da ne bi še jutri odrinil v Chantilly, razen ... kvečjemu ...« Hotel je reči: izdajstvo ali zaseda. »Kvečjemu izrečna želja vašega veličanstva,« je smehljaje se končal. A tudi Franc I. se je bil v tem premislil. Pot po Vrvarski ulici . .. pročelje Arronškega dvorca ... Turquandova hiša . .. Beranžerkin obraz ... vse to mu je vstalo pred duhom ... Rešen naloge, zabavati cesarskega gosta, rešen skrbi za vojvodino milansko, se je čutil spet Franca I., junaka ljubezenskih pustolovščin, da, celo še mlajšega, drznejšega in podjetnejšega kakor najpredrznejši vseučiliški dijak ... »Sire,« je ustrežljivo dejal, -Bog mi ne daj, da bi oviral vaše veličanstvo v njegovih plemenitih opravkih. Delo ima prav tako svoj mik kakor zabava. Brez vas se mi bo zdel Louvre močno prazen. Ali. ker se vam hoče samote, bom ukrenil vse, kar je treba za vaš odhod v Chantilly.« Tako se je končal znameniti razgovor Franca I. s Karlom V., razgovor, po katerem je bil francoski kralj prepričan, da dobi vojvodino milansko nazaj ... dokler niso dogodki pokazali, koliko je bi la vredna Karlova cesarska beseda!... Nasledki tega razgovora, kolikor zanimajo bralca, pa so bili ti-le: Zarja Loravdanove sreče je sijala svetleje ko kdaj. In bolj nujna ko kdaj se je zdela kralju Francu hitra poroka grofa de Loraydana z Leonoro de Ulloa ... Tisti dan zvečer je Amauri v Louvru pravkar skušal priti do kralja, da bi se mu poklonil, ko ga je prvi komornik Franca I. potegnil v neki oknjak in deial: Ne ganite se odtod, kralj hoče govoriti BELEŽKE SPORT Občni zbor motsklubc v v Zagrebu in še ka] (še nekatera poročila o dogodkih zadnje športne nedelje) Predsednik živkovič o političnem položaju V soboto je bila v Novem Sadu seja tamkajšnjega osrednjega mestnega odbora JNS. Seji so prisostvovali tudi predsednik stranke g. Peter živkovič, podpredsednik Jovo Banjanin, Slavko šeče-rov in Daka Popovič. ki je predsedoval. Predsednik Živkovič je razpravljal v svojem političnem poročilu najprej o zunanji politiki, pri čemer je opozorli, da iniciativa ni v rokah malih narodov in da vsak hip lahko nastopijo novi dogodki. Mali narodi se zato ne smejo udajati občutkom zanesljive varnosti. Toda Jugoslavija je varna, I Govoreč o sporazumu, je Živkovič naglasil, da je raše državno življenje krenilo na novo pot. Obžaloval je, da sta pri sklepu sporazuma ostali nerešeni dve važni vprašanji; tiefi-nitivna omejitev banovine Hrvatske in vprašanje srbske ecünice. Svoj govor je zaključil z besedami: Mi smo za sporazum z enakimi pravicami vseh, za sporazum, ki bo okrepil državo. Tak sporazum želi ves jugoslovenski narod. Govorili so nato še gg. Banjanin. Slavko šečerov, dr. Branislav Borota in Daka Popovič. Glavno glasilo dr. Mačka o novem proračunu »Hrvatski dnevnik« razpravlja v nedeljskem uvodniku o novem državnem proračunu in o finančni samostojnosti banovine Hrvatske. Pri tem opozarja, da odslej naprej Hrvatska ne dobiva več določene kvote državnih dohodkov, temveč ima svoje samostojne izvire dohodkov. V tem vidi velik napredek in pristavlja, da se bodo pogajanja o dokončni ureditvi finančne samostojnosti Hrvatske še nadaljevala. List nato obžaluje, da bo dobila finančna uprava na Hrvatskem trojni tir, in meni da bi bilo bolje, ako bi Hrvatska vse dohodke pobirala sama, pa potem oddajala državi dogovorjene zneske. Kot provizorij pa zadovoljuje tudi sedanja ureditev. Končno pravi glavno glasilo dr. Mačka, da je nova uredba o finansiranju banovine Hrvatske boljša od nekdanje finančne pogodbe med Hrvatsko in Ogrsko. Ko se bo v praksi pokazalo, kaj je treba morda še spremeniti, bo mogoče finančno samostojnost Hrvatske definitivno urediti in ustaliti. Socialistična Konferenca v Mariboru V nedeljo je bila v Mariboru v dvorani tamošnjega hotela »Orel« konferenca so-cialno-dcmokratskih zaupnikov iz Maribora in mariborskega okrožja. Zbralo se je več sto zaupnikov, predsedoval pa jc urednik »Delavske politike« g. Viktor Eržen. Glavni poročevalec ie bil znani socialistični prvak dr Živko Topalovič, ki je imel snoči slično knnfcrenco tudi v Trbovljah ter jih bo sedaj imel še na Jesenicah in v Ljubljani. V svojem enournem referatu je dr. Topalovič opozarjal, da morajo socialisti pri obnovi svoje stranke imeti pred očmi velike spremembe v zadnjem desetletju pri nas in po svetu sploh. V Jugoslaviji so bili socia'ist1 vedno zagovorniki sporazuma med Srbi. Hrvati in Slovenci. Zato so pozdravili sporazum združene opozicije z dr. Mačkom ter šli z njima skupaj na volitve. Želeli so in žele tudi danes, naj se sporazum i; vede po načelih demokracije. Socialisti hočejo obnoviti svojo stranko, pri tem pa so slej ko prej pripravljeni sodelovati z drugimi strankami, ki so za obnovo demokracije. V drugem delu svojega referata je dr. Topalovič obravnaval naš gospodarski položaj. kakršen je nastal po izbruhu evropske vojne. Zahteval je splošen gospodarski načrt, ki se mora nanašati zlasti tudi na uvoz in izvoz, da ne bomo izvažali blaga, ki jc nam samim nujno potreben. Razvil ].: še druge gospodarske in socialne točke programa, končno pa prišel na mednarodni položaj. Socialisti so hočejo do skrajnosti boriti za svobodo in neodvisnost narodne države. Zavzemajo se za zvezo balkanskih držav in odobravajo politiko nev+ralnosti ki je za nas v danem položaju edino možna. Govorili so še gg. Petejan o notranji politiki, urednik Jelen o domačih razmerah in odvetnik dr. Reisman o kulturnem poslanstvu delavskega časopisja. Vsa izvajanja >o bila sprejeta z velikim odobravanjem. P;cd zaključkom je bil izvoljen širši in ožji odbor socialistične stranke za mariborsko okrožje. V ožjem odboru so gg. Eržen, Jelen in Petejan. Zahteva po an«?^rkem vkekcsizalat« v Ljubljani V soboto je bila v Zagrebu glavna skupščina jugoslovensko-anglcške trgovske zbornice. Predsedoval ji jc bivši minister g. Ivan Mohorič, glavni tajnik ljubljanske Zbomicc za TÖI. navzočen pa je bil tudi angleški generalni konzul v Zagrebu g. T. G. Kapp. Razprava se je vrtela predvsem okrog trgovinske izmenjave b'aga med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, pri čemer sta bili med drugim postavljeni zahtevi, da dobita poleg Beograda vsaj še Zagreb in Ljubljana svoje odbore za uvoz in da se osnuje v Ljubljani angleški vicekonzulat, k, je za nadaljnji razvoj gospodarskih stikov nujno potreben. Občni zbsr SeSfsške sloge V nedeljo je bil v Zagrebu občni zbor Seljačkc sloge, te velike prosvetne organizacije HSŠ Udeležba je biila velika ;z v eh hrvatskih pokrajin Občni zbor je vo-*•!' predsednik Seljačke sloge Rudolf Her-ceg. ki je v otvoritvenem govoru poudarjal, cU čakajo organizacijo sedaj v avtonomni Hrvatski še večje in važnejše naloge. Iz p', U /ji nnUratn» objav.. u^Ihm Din 12.—. Dopisi lo ženltve se fetra^imaj«, p« Din 'i*-- m vh«u«. l»^t- Did 3. davki, ea vsak oglaa tn enkratno pristojbino nir. .S «i ftifro aH <1«iarn«-Oaslovov Najmanjši inmtfh tj, »nkmlnu objav» oglas» Din 20.- — Vsi ostali oglasi Ka računajo jw. f»in ].— ut Dtn 3 davka ea vsak oglas» ln enkratno pristojbin« Plr> 5. štfrn aIl daianjr naalovrrv Najmanjši miwli t» •»nliratri" <>t>|nv» oglas» Din I?._ Služba dobi Železostrugarja (Drtherja) iščemo Nastop takoj. Prednost ima neoienjen Ponudbe na og-. odd. Jutra pod šifro -> Dreher«. ö€f>l • Fotopomočnico (kal, zmožnega re tuše, sprejmem v starno službo Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Od'icno mesto«. 6610-1 Hlapca h konjem [ Učiti se želi sprejme takoi Sušnik. želez- 17 let star fant eletroteH-nina, Ljublana, Zaloška ce- ! nike ali avtomehanike ali sta. 6847-1 j česa podobnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nauk«. 6846-44 Brivskega Natakarico mlado, prijazne in pri kupjive zunanjosti, z znanjem nekoliko nemščine in šivanja, sprejme boljša gostilna v Ljubljani. Ponudbe pod »Poštena natakarica« na oglasni odd. Jutra. 6517-1 Strojnika k Wolfovl lokomobili sprejme par. žaga Rog Počstenica, p Toplice na Dolenjskem Ponudijo naj se le prvovrstne moči z daljšo prakso na žagi. Reflektanti se lahko osebno predstavi jo cine 7. aprila v LJubljani, hotel Slon. pri g. Pogačniku. 6375-1 Mehanika za kolesa spreimem. Zaloška c 51 6826-1 Modistovsko pomočnico išče salon v Sarajevu. Po tiudbe s pogo|i na: Salon »F.rn.i«, Sarajevo, Aleksandrova 59. 6815-1 pomočnika mia i šega. spreime v stal-, no službo frizerski salon Bernard Laško. 6859-1 Frizerko prvovrstno, veščo vseh del sprejme za stalno salon Frank. Ljubljana- Lingarje va ulica (Kresija). 5454-1 Brivskega pomočnika mlajšega, hitrega delavca, spreimem takoj. Služba stalna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6819-1 Strojnika ali kurjača k lokomobili išče industrijsko podjetje na deželi. Ponudbe z zahtevami na ogl. odd. Jutra pod »Strojnik ali kurjač«. 6814-1 Natakarico obenem plačilno za poletno sezono, iščemo. Prednost imajo one, ki to sezonske mesto lahko vsako leto nastopijo. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in zahtevki plače na H.»tel Zanier. Sv. Pavel pri Preboldu. 6810-1 Brivskega pomočnika dobrega, takoj spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah futra. 6840 1 Prodajalko za slaščičarno, mlaišo. vesele narave, z znanjem nemščine. spremem takoi. — Plača din 600 s hrano in stanovanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena in odkritosrčna«. 6842-1 Frizerko dobro, samostojno, katera dela trajno, vodno in železno ondulacijo. spreimem. Nastop 11. aprila. Lončare-vk\ Jesenice. Gosposvetska. 68^3-1 Trgovska pomočnica izurjena v mešani stroki, poštena dobra moč. zmož na tudi samostoinega vod stva podružnice z znanjem nemškega iezika želi službe iVastoDi lahko takoj. Ceni ponudbe na podružnico Ju tra v Celju pod značko »Dobra računarka«. 6779-2 Trgovska pomočnica verzirana v manufakturi, konfekciji, galanteriji in špeceriji. želi namestitve v mestu. Službo lahko na stopi takoi ali pozneie. — Ceni. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Zanesljiva moč«. 6778-2 Komercijalist poznavalec trga, verziran trgovec perfekten v upravi in korespondenci, s prima referencami, sprejme mesto v Liubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija ali veletrgovina«. 6822-2 Fant star 20 let. vojaščine prost, išče primerno službo za takoj. Petrič Jože.. Novo mesto, Kastelčeva 4. 6828-2 Mlada postrežnica išče za trikrat popoldne v tednu mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6005-2 Mlad mesarski pomočnik išče službo za takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6858-2 Notarski kandidat s substitucijsko pravico, išče primerno mesto na deželi. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Notar«. 6844-2 Postrežnica dobra kuharica, išče zapo-slenje za ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna 77«. 6855-2 a»e®«rac?«JB ®.B Vajenci (ke) Trgovskega vajenca močnega, poštenega, želez-ničarjevega sina. sprejmem v trgovino z mešanim blagom v mestu na deželi. — Slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na štajerskem«. 6811-44 Poučujem začetnike za klavirsko harmoniko. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6824-4 _i_ Poučujem francoščino, matematiko ter vse druge predmete I. II. in III real, gimn Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6856-4 Delavnico velike, svetle in suhe, za čisto obrt, ugodno oddam. Industrijski tok v hiši. Nas ov v ogl. cdd. Jutra 6518-19 Trgovino z mešanim blagom, oddam poštenemu. po dogovoru, tudi obrtno pooblastilo. — brezplačno \ naiem za dali-šo dobo. Z? informaciie priložiti znamko. Kl.mšček Poljčane. 6845-19 Lokal Stanovanje z vrtom iščem v bližini Leonišča. Cenj. ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Prvi mai«. 6833-2 la Trisobno ali večie dvosobno čisto in komfortno stanovanje iščem za maj Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Stan«. 6741-2 la Jzgu bljeno Oseba ki je na veliki četrtek v popoldanskem vlaku Zagreb -Zidani most vzela daraski plašč, ie dobro znana ter se poziva naj istega takoi vrne podružnici Jutra v Celiu sicer bo prijavljena policiji. 6857-28 Mesečno sn*ro poceni oddam Mavrič. Tvr- | opremlieno. poseben vhod. — - - j oddam takoi ali 15. aprila seva 55. Telef. 33-82. 6860 19 Vilo v Brežicah stirisobno. visokopritli;"'. no, s pralnico, drvarnico. svinjskima hlevoma in 1000 kv m prvovrstne zemlje prodam takozj zelo usodno za 95 000 din. Ponudbe na naslov: Vaš Antonija. Brežice. 6203-20 Potniki Trg. potnik vpeljan na štajerskem, v Prekmurju. Medmur-Ju, Gorskem Kotaru, sprecerijske stroke, avto vozač išče mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Mlad m agilen«. 6561-5 Prodam Foto nov, Welta, Superfekta 6X9 Tessar 1 :3.5, zrcalna, kamera, naprodaj pod ceno. 6488-6 Otroško posteljo prodam. Emonska ul. 25. 6821-6 Pristen dolenjski Cviček kupite ugodno pri M. Cesar vinska trgovina, Ljubljana 7 Gasilska ul. 3 Tel. 23-69. 112-6 Radi selitve naprodaj različna starina. — Glince I. 6. 6836-6 Peč za kopalnico in dva umivalnika iz fajan-ce proda ABC, Ljubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora, Šiška. 6852-6 SS"®* Vrtne stole in mize v odličnem stanju kupim. »Pr. Levu«, Ljubljana, Gosposvetska 16. 6820-7 Dva mala avtomobila z majhno porabo bencina, prodam. Poizve se pri Sušteršič. Frakopanska 21. 6083-10 solidnemu mirnemu gospodu. Bolgarska ulica 17/1.. levo. 6189-23 Preklic N'isem plačnik za dolgove, ki bi iih napravila moja žena Dinlca Vizer kie in kierkoli kupuje. Josip Vizer trgovec. Tovarniška «il. 29. 6S2S 31 oddam Karlovška 20, 6817-23 Sobo i Izjava stalni gospodični. ' p0jrjs3ni Petrič Franc. |c-klar. delavec v Prevaljah obžaluem vse žaljivke, katere sem izrekel gospei Rifl Mariji, gostilničarki in po-sestnici v Farni vasi, Pre-valje. Iste preklicujem ter se zahval>utem gospei Rifl Mariji, da je odstopila od sodnijskega postopanja. Petrič Franc. 6843-31 Sobo v bližini bolnice iščem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra »Mirna stanovalka«. 6306-23a Kolo luksuzno, popolnoma novo najboljše znamke, za vsako ceno naprodaj. Mlekarna, Slomškova 9. 6831-11 Stanovanje Trisob. stanovanje komfortno oddam za din 500. Babšek. Dolenjska cesta 80. Ogled v ponedeljek popoldan. 6501-21 2-sobno stanovanje s kopalnico oddam pri Sv. Krištofu za maj. 'Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6832-21 Moderno stanovanje 4 velikih sob in pritiklin. I. nadstropje v sredini mesta Ljubljanae odda Društvo hišnih posestnikov, Sa-lendrova 6. 6839-21 Dvosob. stanovanje z malo kuhinjo, parketirano oddam za maj dvema osebama. Cena din 400. Flor-janska 22/1. 6838-11 Z majem oddam dvosobno in stirisobno stanovanje, oba s kopalnico in plinom. Gradišče 13, I. Ogled od 2—3. 6854-21 Enosob. stanovanje lepo, solnčno oddam v vili mirni stranki 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6851-21 Javorjeve deske suhe, kupim. Dolžina poljubna, debelina 60 ali 100 mm. Najraje v bližini Jesenic. Ponudbe z navedbo cene in količine, na podružnico Jutra Jesenice pod šifro »javor«. 6813-15 Prostor za delavnico raznih obrti oddam v naiem pod ugodnimi pogoji v stro gem centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6698-19 ZAVOD »ČAČAK« sprejme takoj večje število: ©rodniefarjev, kamne-strugarjev, varikev, radio-mehanikov, preciznih mehanikov, mehanikov in navifalcev (viklerjev) V poštev pridejo prvovrstne delovne moči z daljšo prakso. Javiti se je osebno / dokumenti o obrti, nravnostim spričevalom in taksirano prošnjo. Iz uprave zavoda »čačak«, T. br. 4741/40. NKURS za prijem baštovana-agronoma kod 42 pešadiskog puka u svojstvu umnog nadničara Kandidati treba da odgovaraju ovim uslovima: Da su završili Poljoprivredni fakultet ili koju srednju poljoprivrednu školu, što dokazuju sve-dodžbom o svršenoj školi. Da su potpuno zdravi, što dokazuje lekarskim uveren jem. Da su državljani Kraljevine Jugoslavije, što dokazuju uverenjem. Do su odslužili svoj rok u vojsci, što dokazuju dokumentom. Da nisu pod sudom niti sudski kažnjavani, što dokazuju uverenjem policijske vlasti i da su dobrog vladanja. Da riisu stariji od 40 godina, što dokazuje krsnim listom. Kandidati koji ispuniavaju prednje uslove podne-ce molbu neposredno Komandantu 42 pešadiskog puka u Bjelovaru. Primi jeni kandidat sa fakultetskom spremom imače dnevnu nagradu od 60 dinara, a sa srednjo-školskom od 40 dinara dnevno. Nastup u službu odmah po izvršenom izboru. Prvenstvo imaju oni kandidati, koji vec imaju prakse u obdelavanju poljoprivrednih dobara. Broj 3423. Iz kancelarije 42 pešadiskog puka u Bjelovaru 12 marta 1940 godine. Stanovanja Trisobno stanovanje komfortno, event. brez kopalnice, išče za maj upokojen višji drž. uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala družina«. 6834-21a Dvosob. stanovanje s pritiklinami, išče tričlanska družina odraslih oseb za prvi maj. Prednost Šiška in Mirje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačnik točen«. 6837-21a Manjše stanovanje iščem za 1. maj v bližini čevljarskega mostu ali univerze. Ne kuham doma in ne perem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Reden plačnik«. j 6835-21a | Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po naivižtih cenah m takoišniemu plačilu RUDOLF ZORE Liubliana, Gledališka ul 12. 5213-16 Obrtne banke ljubljanske vlogo, večji zne sek, prodam proti mesečnemu odplačilu brezobrestno. Informacije samo osebno. Rudolf Zore, Ljubljana, — Gledališka ulica 12. 6849-16 Glasbila, Klavir (pianino) najboljše znamke naprodaj za din 6.500. — Mlekarna, Slomškova 9. 6830-26 Izposodimo si jazz boben od 10. t. m. do 10. sept. Nakup ni izključen. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Jazz«. 6848-26 Dražbe Javna sodna dražba 3-tonskega tovornega avtomobila in cca 300 1 tropi-novca se vrši dne 4. aprila t. 1. ob 8. uri v Krškem št. 3, cca 50 hI vina pa na gori Sv. Lovrenca št. 1. 6666-33 Vsakovrstno zlato kuouie "nivišii!' cenah fERN* mvelir Ljubljano Wolfovn allea Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično filatiti ah barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Palaia — SretJolikalnio. PREMOG dobite takoj pri I. Pogačnik Trgovina s kurivom, BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Rudarski inženjer, mlajši dobi nameščenje v rudniku lignita v Srbiji. Ponudbe s pogoji poslati pod šifro »Rudarski« na Publicitas, a., d., Beograd, poštni pretinac 60. f Umrla nam je danes 1. aprila draga sestra in tetka KAMENŠEK JELKA POŠTNA URADNICA V POK. Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 3. aprila 1940, ob 3. uri pop., izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. aprila 1940. Rodbine: KAMENŠEK, KOZINA, KUKULJAN, BORKO. Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana I Naše gledališče DRAMA Torek. 2.: Zupanova Micka. Varh. Premiera. Premierski abonma. Sreda, 3.: Severna lisica. Red A. četrtek, 4.: Asmodej. Red B in poletn: abonma. Petek. 5.: zapito. Prem ersk. abonma bo imej drevi predstavo Unhaito\e »županove Micke« in Ganick-Smoletovega >Varha«. Obe ded spadata med naio najm ajio dramatično književnost. Prvo je pisano v lokokojskem slog-u, drugo pa v bidei majerskem. Zasedba je naslednja: v ---Županovi Micki«: Tulpenheim Dre::ovec. Sternreldovka šariče-va, Monkof Kiaij. Jaka, župan Cesar. Micka Danilova, Anže Sane n, Blažek Sever. Režiser dr. Kieft. V »Varhu« pa igrajo Si četa Drcnovec, Ropotca starejšega Lipah, Ropstca, stričnika Sever, Meliko Levai jeva, Nežiko Rakarjeva, služabnika Brezigar. Režiser prof. šest. Nestor slovenskih aktivnih igralcev Josip Daneš-Gradiš bo praznoval 401etn co svojega umetniškega celovanja. Proslava bo 9. aprila. Priljubljeni Igralec nam je v teku svojega delovanja na našem odru ustvaril veliko število kreacij, ki zajemajo gledalca pred vsem s svojo človeško preprostostjo in iskrenostjo. Za svoj jubilej si je izbral vlogo Hlestakova v Gogoljevi komediji »Revizor«. Igra spada med največje umotvore ruske komedijske literature. Satira na korupcijo v ruskih uradniških krogih preteklega stoletja je zaradi svoje duhovitosti nenadkriljiva. V delu je zaposlen večji del ansambla. Poleg Dane-ša igra važno vlogo Cesar-poglavarja, glavni ženski vlogi pa Nablocka in Levar-jeva. Režiser dr. Bratko Kreft. OPERA Torek, 2.: zaprto. Sreda. 3.: Adriana Lecouvreur. Red sreda. Četrtek, 4.: Figarova svatba. Red četrtek. Gostovanje Vere Majdičeve. Petek, 5.: zaprto. (Generalka). Red sreda bo imel kot prihodnjo operno predstavo F. Cilee privlačno delo »Adriana Lecouvreuer«, ki po vsej svoji zasnovi dela čast najvišji italijanski operni tradiciji. Hvaležne partije in blesteče melodična, iz pristnega čustva porojena glasba so glavne odlike te pri nas doslej še neznane umetnine. V naši uprizoritvi, ki sta jo vešče pripravila režiser Debevec in dirigent Neffat, se zlasti odlikujejo Viaalijeva, Ko-gejeva, Franci Janko Banovec in Zupan. V četrtek bo gostovala Vera Majdičeva prvič v partiji Rosóne v mojstrski Mozar tovi »Figarova svatbi«, ki predstavlja pod dr. Švarovo taktirko in v Debevčevi režiji ter s sodelovanjem Betetta, Janka, Ribičeve, Heybalove, Marčeca, Zupana, Slado-ljeva. Orla in Polajnarjeve eno izmed naj-serioznejših odrskih uspehov letošnje sezone. Uprizoritev je vzbudila tako pri občinstvu kot pri strokovni kritiki nedeljeno priznanje. Predstava bo za red četrtek. Repertoar Narodnega «rledališča v Mariboru Torek. 2. aprila, ob 20 uri: »Gejša« Red A. Sreda, 3. aprila Zaprto. Četrtek. 4. aprila ob 20 uri: »Trideset sekund ljubezni«. Premiera. Celjsko gledališče Petek. 5. aprila, ob 20 uri: »Gejša« Gostovanje mariborskega gledališča. ZAKAJ UPORABLJAM novi Puder Tokalon Sv' i, 1 Mestni pogrebni zavod Občina Liubliana ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene in nepozabne soproge, mame, stare mame in tašče, gospe TEREZIJE LAVRENČIČ roj. FERISSIMI se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikoma drju Vinku Igličarju in dr. Igorju Tavčarju za skrb ob težki bolezni ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Trst, Ljubljana, dne 1. aprila 1940. Rodbini LAVRENČIČ—HRIBERNIK I ZAHVALA Za prisrčne izraze sožalja ob priliki bridke izgube nepozabnega moža in očeta ERCIGOJ JAKOBA POŠTNO BRZOJAVNEGA UPOKOJENCA, ki je preminul na Veliki petek po kratki bolezni v 83. letu starosti, izrekamo vsem sočustvujočim najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. banovinskemu zdravniku za zdravljenje, čč. gg. duhovnikoma za zadnjo tolažbo in spremstvo, kakor tudi vsem znancem in prijateljem, ki so blagopokojnega v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Kostanjevica na Krki, 30. marca 1940. Žalujoča rodbina ERCIGOJ in sorodniki. Iz Novega mesta n— Pevski in dramski odsek Narodne strokovne zveze v Ljubljani sta priredila v soboto, 30. marca v Sokolskem domu v Novem mestu akademijo, ki je v vsakem pogledu sijajno uspela in zadovoljila številno občinstvo iz Novega mesta in bližnje okolice. Pri nabito polni dvorani je otvoril tamburaški orkester NSZ pod vodstvom g. Karmelja Alojzija akademijo s koračnico in s slovensko narodno pesmijo. Za precizno in res lepo izvajanje ga je številno občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom. Po kratki recitaciji Milana Voz-lja so izvajali člani pevskega in dramat-skega odseka spevoigro »Kovačev študent« in želi veliko piiznanje za točno izvajanje. številno občinstvo je bilo vidno zadovoljno in je nasmejanih lic odhajalo iz dvorane, želeč si čim več takih prireditev. Nato je bil v kleti Sokolskega doma družabni večer s sodelovanjem tambu-raškega odseka NSZ iz Ljubljane. Iz Slovenjega Gradca s g— Rezervni podoficirji naj se brezpogojno udeleže sestanka v petek, 4. aprila ob 20. v posebni sobi Sokolskega doma. Na sestanku se bo razpravljalo v glavnem o ustanovitvi sekcije celjskega pododbora, sekcija naj bi priredila tečaj in stalne sestanke, na katerih se bodo člani izpopolnjevala v vojaškem znanju. sg— Bratoljubje. Slabo je postalo na cesti 341etnemu Antonu Zdovcu od Sv. Krištofa pri Laškem. Okrog siromaka se je zgrnila množica radovednežev, a med njimi ni bilo nikogar, ki bi pomagal nesrečnežu. šele čez čas sta pristopila h gruči dva mlajša vajenca in odnesla Zdovca v bolnico, kjer so ugotovili, da ga je popadla božjast. sg— Huda nesreča Žagarja na cirku-larki. Nesreča za nesrečo, a nihče ne more točno ugotoviti, kje je vzrok, da ,je baš v letošnjem letu toliko smole na žagi. V sredo se je ponesrečil 211etni Žagar Kranjc Stanislav, zaposlen pri Jast robniku v Zg. KNEGINJA ALJATRUBECKAJÀ ■i* Ta puder se dobiva v tako mnogih modernih, priljubljenih nijansah. ★ Finejši in lažji je, kakor vsaka druga vrsta pudra, ki jih poznam. Uživam v njegovem edinstvenem. pravem cvetnem vonju Ugotavljam, da se obdrži na licu ves dan. Nobena druga vrsta pudra nima te skrivno-' sti »kremske pene«. J^-Ohrani mi polt svežo in lepo ! in to celo v vetru in dežju. H .Prepričana sem. da za nobeno ločeno ne bi mogla kupiti boljšega pudra. 1 1 i È M •H n 1 1 §t 5# M Doliču. Z roko je zašel med rezila in mu je odrezalo prste na levici. Prepeljali so ga v bolnico, kjer mu pa niso mogli mnogo pomagati, ker so bili prsti popolnoma odsekani in tako bo ostal spet en mladenič nesposoben za težja dela. Potrebno bi bilo, da bi OUZD pregledal žage, če so dovolj zavarovane. sg— Vojaška godba b« gostovala. Vsi so se že menili, da so govorice o gostovanju vojaške godbe iz Celja izmišljotine za aprilsko šalo. Zato smo se tembolj razveselili. ko so se pojavili po izložbah plakati, ki vabijo na koncert v soboto 6. aprila ob 20. v Sokolskem domu. Spored obsega povečini slovansko glasbo. V soboto vsi na koncert vojaške godbe! TOPILNICA ANTIMONA sprejme k direktorju topilnice inženjerja-kemika (metalurga) v svojstvu topilniške-ga asistenta. Prednost imajo inženjerji s položenim državnim strokovnim izpitom. Ponudbe Propagandi a. d., Beograd, pošt. pret. 409 z življenjepisom in prostimi prepisi spričeval pod »1282«. KUPIM STATVO RUTTI ali BENNINGER in en Einhub-Hoehfach Jacquard-stroj. Obširne ponudbe na pošt. pretinac 408 — Beograd. SAMO .NEKOLIKO PAR VEC m Vaše zdravje je sigurno zavarovano GUM..? Neprimerno bolj fina in zdrava. R I 0 Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: šolska ura: živalstvo v naših vodah (prof. R. Bačar). — 12: Po domače (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Vsakemu nekaj (plošče). — 18.40: Ceščenje — bistvo religije (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Ljubljanska medicinska fakulteta (dr. B. Lavrič). — 19.40: Objave. — 19.50: Gospodarska poročila in nasveti. — 20: Akademski pevski kvintet. — 20.45: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Harmoniko igra g. E. Kovač. Beograd 19.40: Komorni zbor. — 20.10: Petje. — 20 40: Koncert beograjske filhar-mon:je. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Hrvatska literatura in glasba. — 22.20: Plesna muzika. — Sofija 18.45: Plošče. — 20: Godalni kvartet. — 20.30: Bariton. — 21.30: Plošče in plesi. — R»m 17.15: Plesi. — 20.30: Plošče. — 21.30: Večer vesele glasbe. — Dunaj 16: Pester glasbeni soo-red. — 18: Godalni kvartet. — 19.15: Alpske pesmi. — 20.15: Glasbeni ognjemet. — 21: Mali orkester. — 22.20: I^ihka glasba. — Berlin 19.30: Drobne skladbe. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 21: Zvočna igra. — 22.30: Valčkova ura. — 24.10: Nočni_koncert._ ^ _ _ _ ___ Postani in ostani član Vodnikove družbe! Urejuje Davorin Ravijeu. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Vir an t, — Za Narodno tiskarno d. kot uakamarja Fran j er an — Za mseratru dei je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.