STAJERSKI GOSPODAR
IZIDE VSAKO SOBOTO
Uredništvo in upravniitvo: Marburg a. d.Oran, Badgasse 6 - Naročnina: letno RM 2.50, polletno RM 1.40, četrtletno 75 Rpf
I. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 26. Juli 1941
Nr. 18
Moskva v dežiu nemških
Nemško letalstvo je hudo bombardiralo boijševiško središče - Kišinev in Smolensk v nemških rokah - Operacije na vzhodu potekajo zmagovito - Vsi obupni protinapadi sovjetov odbiti - Nemške čete obkojjujejo neprestano sovražne armade
bomb
Dne 22. julija je sporočilo vrhovno poveljstvo nemške vojske, da je nemško letalstvo v odgovor na sovjetske letalske napade na Bukarešto in Helsinki v noči od torka na sredo prvič bombardiralo Moskvo. Močne letalske sile so v stalno se ponavljajočih vzletih in pri dobri vidnosti bombardirale vojaške naprave boljševiškega prometnega in oboroževalnega središča. V območju Kremlja in v loku Moskve so bombe izzvale velike požare.
Po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva z dne 23. t. m. je nemško letalstvo v noči na 23. t. m. z močnimi silami ponovno bombardiralo vojaške naprave v Moskvi. Z bombnimi zadetki težkega in najtežjega kalibra so bila prizadejana mestu nadaljnja, zelo težka razrušenja. Požari, ki so nastali v predpretekli noči, še niso pogašeni.
Kakor je razvidno iz poročil nemškega vrhovnega poveljstva, se je koncem preteklega tedna razvijala odločilna bitka na vzhodni fronti z vso intenzivnostjo. Boljševiki so vrgli zadnje rezerve na fronto, da bi zavrli naskok nemških in zavezniških sil. Na celi vzhodni fronti se bije silna bitka za odločitev. Okrog 9 milijonov vojakov se nahaja v borbah, ki po svojih izmerah presegajo vse dosedanje zgodovinske poime. Na jugu so nemške in romunske čete zavzele besarabsko glavno mesto Kišinev.
Po poročilu z dne 18. t. m. so nemške čete razširile proboj v Stalinovo črto med Mogilevom in Vibetskom vse do Smolenska, ki ga je sovražnik sicer srdito branil, vendar je bilo mesto že 16. t. m. v nemških rokah. Vsi sovražni poskusi, istrgati Smolensk nemškim četam, so se izjalovili. Tudi na vseh ostalih delih vzhodne fronte so v tem času potekale operacije v korist nemških £et„
Nemško-romunske čete, ki so operirale Iz Besarabije, so zlomile odpor sovražnika ter pričete na vzhodnem
obrežju Djestra zasledovati umikajo- l če se sovražne sile. Med tem so operacije v prostoru okrog Smolenska ter na finski fronti potekale zelo ugodno. Sovražnik je poskusil na več mestih vzhodne fronte i obupnimi izpadi, vendar ni mogel nikjer razbiti nemškega jeklenega obroča.
V ponedeljek je sporočilo vrhovno poveljstvo, da so na jugu vzhodne fronte nemške, romunske in madžarske čete potolkle sovražnika in da so mu neprestano za petami. Po poročilu z dne 22. t. m. so nemške in zavezniške čete raztrgale sovjetsko obrambno fronto v razne skupine brez medsebojne zveze. Kljub žilavemu odporu in kr-
čevitim protinapadom ni nikakih znakov za enotno vodstvo sovražnih operacij. Na celi vzhodni fronti se nadaljujejo operacije, ki merijo na razbitje in uničenje posameznih skupin sovjetske vojske.
Tudi v Ukrajini prodirajo nemške, romunske, madžarske m slovaške čete nepretrgoma v zasledovanju sovražnika. Na ostalih delih fronte se nadaljuje obkoljevanje in uničevanje manjših in večjih sovjetskih edinic. Sovražnik je imel pri svojih poskusih izpadov in razbremenilnih napadov krvave izgube. Tudi na finski fronti potekajo operacije po načrtu. Finci zavzemajo čedalje več ozemlja.
(Scherl, Wagenborg)
To je obraz boljševiškega vojnega komisarja. Vsa okrutnost in poživinjenost gleda Iz obraza tega človeka, ki je strah in trepet v sovjetski vojski
Stalinov sin
v nemških rokah
Iz Berlina poročajo: Povodom prodora hitrih formacij pod poveljstvom generala oklopnih čet Schmidta se je dne 16. julija vdal sin boljševiškega diktatorja Stalina, Jakob Stalin, in sicer pri Ljosnem jugovzhodno od Vi-tebsija. Gre za najstarejšega Stalinovega sina, ki se piše Džugašvili.
Jakob Stalin-Džugašvili je bil rojen 18. marca 1908 iz prvega zakona Stalina z Jekaterino Svanidze. Jakob Stalin je bil prvotno gradbeni inženjer ter je obiskoval Tehniško visoko šolo. Pozneje Se je odločil za oficirski poklic. Absolviral je artilerijsko akademijo v Moskvi ter je bil nazadnje nadporoč-nik v 14. havbičnem polku 14. oklop-ne divizije. Jakoba Stalina so takoj odvedli pred generala Schmidta, kjer se je takoj - izkazal brezdvomno kot sin Stalina. Obenem je izjavil, da je uvi-del ves nesmisel nadaljnjega odpora proti nemškim četam, zato se je*s svojimi vojaki kratkomalo vdal. Zasliševanje Jakoba Stalina je prineslo nezaslišano zanimiv materija!.
(PK. Bieling, Presse-Hoffmann) Tako izgleda Minsk po obstreljevanju. Vojna vihtra je porušila hiše po mnogih ulicah.
Zlom bolfševiške
vofstee
Takozvana »K r a sna j a ar mi-j a« je v popolnem razsulu. Kakor poročajo nevtralni in nepristranski časnikarji ter potniki, so nastale v sovjetski vojski v najnovejšem času nevzdržne razmere. Boljševiški režim se zaveda, da se je z vojno pustolovščino zamajal ves komunistični sistem. Gre za biti ali ne biti. Oblastniki v, Kremiju vedo, da se približuje ura popolnega poloma. Stalin je prevzel osebno celokupno vodstvo sovjetske vojske, toda zdi se, da je ta ukrep prišel prepozno. V sovjetski vojski vre. Komunisti so vzpostavili takozvane vojne komisarje, razen tega na so razširili vpliv in oblast političnih komisarjev. Naloga teh komisarjev je kruto priganjaštvo v vrstah vojnih edinic. Med komisarji in med častniki rdeče vojske vlada silno napeto razmerje. Komisarji so odstavili na tisoče frontnih častnikov, ki so jih zamenjali z mlajšimi oficirji, o katerih so prepričani, da so slepi privrženci Stalina in stranke. Da tako postopanje ne more koristiti disciplini in tovarištvu, je povsem razumljivo. Komisarji priganjajo častnike in vojake z revolverji in strojnicami v ogenj in zgodilo se je že, da so sovjetski vojaki spričo take okrutnosti postreljali boljševiSke komisarje in se na to podali v nemško ujetništvo. Po najnovejših poročilih so novi komisarji pri četah, ki operirajo blizu Smolenska, odstavili številne poveljnike bataljonov in polkov. Zanimivo je, da niso varni pred novimi komisarji cclo njih predniki. Tako je bil ujet od nemških vojakov bivši poli-
tični komisar Antonov Pjotrkovič, ki je služil v 416. sovjetskem artilerijskem polku. Novi vojni komisar mu je očital nezanesljivost. Pjotrkovič je bil skupno z drugimi komisarji in oficirji obsojen na smrt. Vojaki njegovega polka pa so mu omogočili pravočasno beg v nemško ujetništvo. Ta bivši komisar je izjavil, da vlada med sovjetskimi vojaki veliko razburjenje in ogorčenje nad degradacijo in usmrtitvijo mnogih starih frontnih častnikov.
V sovjetski jirmadi je danes položaj pač takšen, da so izročeni poveljniki od »maršala« Timošenka pa vse do najnižjega frontnega oficirja na milost in nemilost priganjačeip, GPU. Povsem razumljivo je, da tako razmerje ne more biti v korist armade, ki naj bi samostojno odbijala strahovite udarce nemške vojske. V sovjetski armadi vlada po vseh edinicah duh nezaupljivosti. Kaj pomaga vsa besnost sfanatiziranih in nepismenih vojakov, ki so trdno prepričani, da izven Sovjeti je sploh ni življenja, ako v vodstvu med odločilnimi činitelji
ni nikakega zaupanja. Komisarji so napovedali »omahljivcem«, »strahopetcem« in »dezerterjem« v sovjetski vojski neizprosen boj. S tem je jasno povedano, da mrgoli v sovjetski vojski tudi takih elementov. Sovjetski vojak je potemtakem proglašen uradno kot neznačajnež. Tak vojak se pod pritiskom strojnic, postavljenih za njegovim hrbtom, pač nekaj časa bori, in to tem lažje, ker nima velike izbire, prej ali slej pa se mora zlomiti njegova odpornost.
Dobro znano nam je, da so boljše-viki zlasti po izvedeni organizaciji svoje vojske proglasili vse čednosti pravega vojaka kot »brezsmiselne ostanke meščanskega militarizma«. Zasmehovali so zvestobo, čast in disciplino, torej same lastnosti, ki bi jih sedaj krvavo potrebovali. Sedaj se maščuje židovsko rušenje vseh tistih tradicij, ki morajo imeti svojo trajnost ne oziraje se na različnost vladavin in vladnih sistemov. Sovjetski vojak pač ne more imeti posebnega spoštovanja do poveljnikov, ki jim grozi vsak trenutek revolverska krogla političnega komisarja. Sovjetski častnik pa čuti pred svojim sovražnikom, da so ga boljševiški voditelji nesramno ogoljufali. Sovjetska vojska nima bojnega duha. To vojsko držita za silo samo še strah in grožnja. S strogo vojaškega vidika pa tako stanje ne more biti trajno.
Temu nasproti pa vidimo nemškega vojaka, ki daje celemu svetu svitli vzgled najstrumnejšega držanja. Nemški vojak ve prav dobro, da se ne bori samo za bodočnost in življenje svojega lastnega naroda, temveč tudi za vso ostalo Evropo. Ni samo nemška vojna tehnika v totalni premoči, to premoč predstavlja predvsem jekleni duh, ki navdaja celo nemško vojsko od Fiihrerja do poslednjega strelca. V tem duhu bo zmagalo nemško in zavezniško orožje nad temnimi silami zločinskega boljševizma, ki je v svojem nenasitnem rušenju zlomil celo svoj lastni vojni instrument: rdečo vojsko, ki tudi s svojim mestoma srditim odporom ne bo rešila zločinskega komunizma pred zasluženim poginom.
Strašna izpoved boljševiškega častnika
Veliki švedski list »Aftonbladet«
poroča iz Helsinkijev sledeče: »Sovjeti so ustrelili vse vojne ujetnike, ki so se povrnili po sklepu miru med Finsko in Sovjetijo lanskega leta v Sovjetsko Unijo.« To je izpovedal neki 19-letni poročnik rdeče vojske, ki so ga Finci zajeli v Kareliji. Omenjeni poročnik je izjavil, da bi v slučaju povratka iz ujetništva moral to pregreho plačati s
svojim življenjem, razen tega pa bi vse njegove sorodnike izgnali v pro-gnanstvo, na prisilno delo itd. Upam, je dejal, da bo v tej vojni režim Stalina in Molotova končno uničen. Vse prebivalstvo Sovjetske Unije si želi zloma boljševiškega režima, ker ječi to prebivalstvo že desetletja pod pritiskom Kremi j a.
Roosevelt - hlapec prostozidarstva
Sedaj je vojno hujskaštvo ameriškega prezidenta povsem jasno - Vojni hujskač Roosevelt slikan skupno z Židi v nošnji prostozidarja dvaintridesete stopnje
zidarstva, Prezidenta obdajajo razni
Kakor poročajo iz Berlina, so našli v Oslu v poslopju tamkajšnje lože prostozidarjev fotografijo, ki prikazuje prezidenta Roosevelta v nošnji prostozidarja. Roosevelt se nahaja na sliki med prostozidarji, ki so večinoma žid-je. Poleg slike so našli tudi neko pismo, ki prikazuje Roosevelta v pravi luči.
Slika je bila posneta povodom povišanja dveh Rooseveltovih sinov na drugo stopnjo prostozidarstva. Na sliki je Roosevelt v nošnji 32. stopnje prosto-
znani prostozidarji in javni funkcionarji, med njimi tudi župan mesta New-york, Laguardia.
NjujonSka prostozidarska loža je poslala to sliko svojčas na Norveško s pripombo, da je objava te slike v listih strogo zabranjena. Norveška loža naj poskrbi za to, da bo prišla slika »v prave roke«, nikakor pa v roke oseb, ki bi jo lahko izkoristile v »ne-
zaželjenem smislu«.
*
(Weltbild—Wagenborg)
Slika, ki je razkrinkala prostozidarja Roosevelta. V sredini sedi prezident R o o -s e v e 11 s prostozidarskim predpasnikom 32. stopnje. Poleg njega sedi Br. Owens, veliki mojster njujorške lože. Za prezidentom stojita Rooseveltova sinova James in Franklin. Na sliki vidimo med vodilnimi vojnimi hujskači tudi zloglasnega njujor-škega župana in Žida Laguardia. (Laguardia stoji kot peti z leve strani.) Ta slika, ki je bila za javnost zabranjena, je pristen dokument židovsko prostozidarskega kroga, ki določa politiko ameriškega prezidenta.
Senzacija te najdbe obstoja v tem, da prezident Roosevelt ni samo član ene lože, temveč član svetovnega prostozidarstva, kateremu je kot prostozidarju visoke stopnje popolnoma podrejen. Znano je, da sodelujejo prostozidarske lože vseh dežel. Znano pa je tudi, da morajo aktivni člani višjih stopenj služiti ciljem mednarodnega prostozidarstva.
Ako je Roosevelt sedaj razkrinkan kot vodilen član mednarodnega prostozidarstva, je s tem dokazano, da ne odloča več sam o svojih lastnih ukrepih. Roosevelt je samo izvršilni organ v službi male, toda vplivne židovsko-demokratske klike. Sedaj je tudi jasno, zakaj hujska Roosevelt v službi svetovnega židovstva na vojno.
Najdba Rooseveltove slike v Oslu je vrgla značilno senco na vlado Zedinje-nih držav, zlasti pa na način, kako v tej veliki državi s prebivalstvom f~13Q
milijonov ljudi izvršujejo politična načela. Vse dosedanje domneve so pojasnjene: Dejanja vodilnih plasti ne odločajo interesi ameriškega naroda, temveč volja majhne skupine Židov in njih židovskih podrepnikov, ki oblikujejo usodo Zedinjenih držav. Sedaj je tudi jasno, da je prezident Roosevelt v zadnjih letih podpisoval celo vrsto ukrepov samo radi tega, ker so ti ukrepi odgovarjali interesom židovsko-prostozidarskih elementov. Vsak pameten človek v inozemstvu je prav tako kakor večina ameriškega ljudstva odklanjal te nerazumljive ukrepe, ki so bili v očividnem protislovju do pravih ameriških interesov. Rooseveltu je doslej uspelo prikrivanje pravih namenov njegove politike. Na zvit način je prezident Roosevelt prikrival svojo odvisnost od mednarodnih vojnih dobičkarjev. Tako je zamogel Roosevelt svojo državo korakoma voditi po neki
poti, čije konec še ni viden, vendar prihaja Amerika z vsakim korakom bližje neposredni nevarnosti. Morda bo padla nekega dne koprena pred očmi Amerikancev. Takrat bodo spoznali, v čigavem interesu jih je Roosevelt manevriral v vojno razpoloženje in v oboroževanje, ki je že doslej zahtevalo najtežje žrtve.
Poleg slike, ki so jo našli v Oslu, je bilo tudi pismo, ki ga je napisal nju-jorški prostozidar Knut Vang. Pismo je dotirano s 23. novembrom leta 1935. Vang piše med drugim tole: »Veseli me, da morem prispevati nekaj zanimivega za arbiv naše hiše. Dne 7. novembra je bil prezident Zedinjenih držav, brat Franklin Delano Roosevelt vloži arhitektov v N e w y o r-k u, kjer sta bila njegova najmlajša sinova James in Franklin sprejeta v tretjo stopnjo. Njegov najstarejši sin Elliot je že v mojstrski stopnji. Pri tej priliki sem imel posebno čast, ta zgodovinski dogodek slikati. Slikal sem skupinsko sliko prezidenta z njegovimi, tremi sinovi. Prepovedali so zelo strogo objavo te slike, vendar sem privatno interesiran na tem, da dobi deseta provinca eno kopijo te slike kot darilo. Fotografijo dobite v priporočenem pismu in Vas prosim, da jo izročite .v prave roke.«
Pismo je končal Vang še enkrat z nujnim pozivom, da je treba to zadevo obravnavati z največjo molčečnostjo.
Sedaj je dokazano, da tičijo pluto-kratje, židje, boljševiki in dolarski im-perialisti pod eno odejo. Svetovno ži-dovstvo se je v prostozidarstvu združilo v skupnost, ki hoče samo zavoje-vati in izkoriščati. Slika v Oslu dokazuje, da je predsednik Zedinjenih držav običajen hlapec prostozidarstva. Vojni hujskač Roosevelt je v mrežah mednarodnega prostozidarstva 1 Prezident Roosevelt je član židovsko-prostozidarškega tajnega društva, v katerem, mrgoli vse polno zločincev! Sedaj je tudi jasno, da je Rooseveltova karijera prav tako kakor njegovo držanje popolnoma odvisno od židovske plutokracije in židovskih vojnih foujskačev.
Nova vlada na Japonskem
Cesar Hirohito je po daljših posvetovanjih poveril v soboto v tretjič ministrskemu predsedniku knezu Konoju sestavo nove japonsko vlade, Nova vlada je sestavljena takole: Predsedstvo in pravosodje knez K o n o j e ; zunanje zadeve Tojoda; notranje zadeve Tanabe; finančne zadeve Ogura; vojska general Tojo; mornarica admiral Oikava; prosveta Ha-šida; kmetijstvo Ino; trgovina podad-miral inž. Saponji; promet Murata; socialno skrbstvo Koizumi.
II
Nemčijo je treba uničiti'1
Žid Kaufmann je po smernicah Roosevelta zarisal nezasiišno nesramen, program o iztrebljenj celokupnega nemškega naroda
Berlin, 23. julija
Pod naslovom »Nemčijo je treba uničiti« je izšla v Zedinjenih državah pred kratkim knjiga, ki vsebuje in propagira nezaslišan načrt za iztrebljenje nemškega naroda ter za popolno razkosanje Nemčije. Pisec tega dokumenta o ameriškem pojmovanju pravice, svobode in demokracije je bil žid Theodor Kaufmann, predsednik ameriške mirovne lige. Kaufmann je najožji sotrudnik njujorškega Žida Samuela Rosenmanna, ki pomaga prezi-dentu Rooseveltu kot njegov zaupnik pri sestavljanju govorov in poslanic in ki tudi sicer velja kot njegov zaupnik. V njujorških židovskih literarnih krogih je javna tajnost in se celo hvalijo z dejstvom, da je Roosevelt glavne smernice te knjige določil in važne odlomke tega nesramnega dela celo osebno diktiral. Vodilni vojni hujskači so radi tega mnenja, da vsebuje knjiga žida Kaufmanna politično veroizpoved prezidenta Roosevelta.
Knjiga se kratkomalo cedi najhujšega sovraštva proti nemškemu narodu in proti vsemu, kar je nemškega. Samo židovski zločinec more postaviti tako nesramne in nemogoče zahteve. Usmrtitev 80 milijonov Nemcev se temu židu ne zdi »praktična«, češ »da je nezdružljiva z moralnimi in etičnimi
obveznostmi civilizacije«. Zato pa si je Žid Kaufmann izmislil sledeč židovsko-barbarski načrt:
1.	Nemško vojsko je treba ujeti, sterilizirati (vzeti moškim možnost oploditve) ter jo razdeliti v delovne skupine za obnovo po vseh evropskih državah. 20.000 zdravnikov zadostuje za sterilizacijo nemške vojske.
2.	Vse Nemce izpod 60. leta in vse Nemke izpod 45. leta je treba sterilizirati. Na ta način bo nemški narod tekom dveh generacij gotovo izumrl.
3.	V vseh važnih industrijah bodo zaposleni namesto nemških delavcev le delavci iz Anglije in iz Zedinjenih držav.
4.	Popolno razkosanje Nemčije v smislu priloženega zemljevida. Berlin se dodeli Poljski, Leipzig, Dresden in Wien češki, Mainz, Erfurt in München Franciji, Hamburg in Dortmund pa Ho-^andiji.
5.	Nemško prebivalstvo je treba prisiliti k učenju jezika dotične države, kateri je bilo dodeljeno. V teku enega leta je prepovedati obelodanitev nemških knjig in časopisov. Vse nemške šole je treba zapreti.
Po ozkih zvezah pisca z Belo hišo je to nezaslišano objavo ameriškega vojnega programa smatrati kot pravo mešanico židovskega sovraštva in zunanjepolitičnih načrtov Rooseveltovih.
1220 žensk umira
v londonski ječi Holloway
Te dni je prispela v Vichy gospa Nicoille, ki je bila devet mesecev zaprta v londonski ječi Holloway. Gospa Nicolle je ena' izmed prvih voditeljic francoskega Rdečega križa. Za njeno osvoboditev iz omejene ječe se je zavzel maršal Petam skupno z ameriškim poslanikom v Vichyju. Gospa Nicolle je prispela v septembru 1940 po nalogu francoske vlade v London, in sicer kot zastopnica francoskega Rdečega križa. Črtrtega dne po prihodu v London je bila aretirana, ne da bi se ji bilo povedalo vzroka. Zaprli so jo v ječo Holloway, v kateri je bilo zaprtih 1200 žensk fe takozvane »pete kolone«. Omenjena Francozinja je podala v Vichyju pretresljivo izjavo o strašnih mukah, ki so jih pretrpele žene v Hol-lowayu. Tu so bile Angležinje, ki so bile poročene z Nemci. Izpustili jih niso niti tedaj, ko so nemško državljanstvo odložile, ker jim niso hoteli vrniti angleškega državljanstva. Med temi ženami so bile tudi žene nemških trgovcev, diplomatov in uradnikov. V njih sredini je bila tudi žena angleškega voditelja črnosrajčraikov Sir Oswald Mosley-a z drugimi ženskimi pri-
staši tega gibanja. V ječi Hotloway ni nikakih higijenskih naprav. V celice ne pride niikaka svetloba. Kdor nima denarja, da bi si kupoval dodatne hrane, mora umreti za lakoto. Noseče žene so morale poroditi v temnih celicah. Zdravniška oskrba je bila tako slaba, da so matere umirale skupno z novorojenčki. Dnevno vidijo uboge žene saino četrt ure dvorišče. K vsemu temu pa še pridejo bombni napadi na London. Francozinja Nicolle je izjavila, da je nepojmljivo,, kako morejo Angleži na tako srednjeveški način mučiti nedolžne žene. Gospa Nicolle je končno izjavila, da je spričo neusmiljenega postopanja Angležev z ženami v Holloway-u izgubila vse nekdanje simpatije za Angleže.
Pozdrav vseh zavednih Spodnještafercev je
M Mleti
25. julij 1934
V spomin padlim borcem za svobodo
25. t. m. je minulo sedem let, odkar se je našlo t Ostmarki krdelo odločnih mož, ki so se nasilju uprli z nasiljem. Tistega dne je pričela borba, ki je šla preko meja in suženjskih spon, da bi nadaljevala svoj zmagoviti pohod v Veliko Nemčijo. Borba za notranje edin-stvo, ki so jo pričeli ti slavni borci 25. julija 1934, je postala borba za novi evropski red. Iz krvi, ki so jo položile žrtve tega dne na oltar svojega naroda, je nastala Velika Nemčija. Iz žrtev pa, ki padajo sedaj na bojnih poljanah, bo vzklila Nova Evropa. Tako je bil 25. julij 1934 prav za prav tisti zgodovinski trenutek, v katerem se je rodila nova doba. Mrtvi junaki 25. julija 1934 so bili predhodniki, ki so pričeli veliko borbo, katera se bije sedaj za Evropo. Njih prelita kri je veliko opozorilo, da usoda nemškemu narodu ni nikdar poklanjala svobode: vedno so si jo morali priboriti, vedno je tekla kri najboljših sinov nemškega naroda. Zastavo, ki je takratnim borcem padla iz oneraoglich rok, je zagrabila Velika Nemčija, katera jo nosi zmagovito od bojišča do bojišča. Smisel žrtev 25. julija 1934 je našel v tej ogromni borbi svojo izpopolnitev. Za zastavami, ki so bile svete julijskem borcem, koraka sedaj Velika Nemčija in z njo Evropa.
Tisti, ki objokujejo med žrtvami 25. julija 1934 svoje drage sorodnike, vedo prav dobro, da brez teh žrtev ni bilo notranje svobode. Ravno tako brez sedanjih žrtev na bojnih poljanah ne bi doživeli vstajenja Evrope.
Dne 25. julija je tiho izzvenela pesem o dobrem tovarišu preko grobov julijskih žrtev, borcev za nemško svobodo. Pesem o dobrem tovarišu zveni tudi preko svežih grobov, v katerih spijo smrtno spanje vsi tisti, ki so v vojaški obleki nadaljevali delo julijskih borcev.
Nesmrtna slava borcem za nemško edinstvo, za veličino Nemčije in za novi red v Evropi!
Stalin je osebno prevzel komisarf-jat za obrambo. Po poročilih nemškega tiska je moskovska radio-postaja objavila vest, da je Stalin kot predsednik sveta ljudskih komisarjev prevzel tudi ljudski komisarijat za obrambo. Za svojega namestnika je Stalin imenoval marš#a Timošenka.
Črni
seznami"
fi
Prezident Zedinjenih držav razmišlja noč in dan, kako neki bi mogel škodovati Evropi, da bi zadel Nemčijo in Italijo. V to svrho si je izmislil že celo vrsto Nemčiji in Italiji neprijaznih ukrepov. Zadnja novost v vrsti teh izmišljotin so Rooseveltovi »črni seznami«, ki naj bi vsebovali imena vseh tistih južnoameriških tvrdk, ki še vedno trgujejo z Nemčijo in Italijo. Te črne sezname hoče Roosevelt izročiti ameriškim gospodarskim krogom in bankam, ki maj o nekako dolžnost izvajanja bojkota proti takim južnoameriškim tvrdkam. Jasno je, da gre v tem slučaju za nesramno vmešavanje »de-itokratskega« prezidenta Zedinjenih držav v gospodarsko poslovanje južnoameriškega gospodarstva. Mož, ki ima gospodarsko in politično svobodo ameriškega kontinenta stalno na ustih, s-i torej drzne škodovati gospodarstvu Južne Amerike, ker se to gospodarstvo noče priključiti bojkotu Evrope. Najnovejši čin g. Roosevelta dokazuje, da se ameriška plutokractja, ki je sedaj na strani moskovskih boljševikov, ne sramuje niti najpodkjših himparij. Tem plutokratom je edinole na tem, da škodujejo Evropi, ne da bi se količkaj ozirali na potrebe in posebno stališče držav Južne Amerike.
Znani peruanski tednik »C a s c a-bel« je otojavB v zvezi z Roosevelto-vimi seznami zelo piker članek, ki v jedkih in dStrih besedah obsoja Roose-veltovo postopanje. Omenjeni list piše:
»Demokracija je že na delu, da bi nam vzela svobodo kupovanja in prodajanja. Mi bi morali kupovati i.n prodajati pri ljudeh in cenah, katere bi nam vsilila demokracija. Kakor je videti, smo naravnost srečni, da moremo živeti v tako demokratičnem času. Če bi seveda kdor koli rekel v imenu pravičnosti, da je demokracija potrebna nekaterih popravil, bi ga takoj proglasili za nacista ali fašista. Da bi se temu človek izognil, je treba z vdanostjo storiti vse, kar zahteva demokracija. če primanjkujejo v Južni Ameriki telefonski aparati, je to posledica dejstva, da jih dobavlja edinole Nemčija po pametnih pogojih. Radi tega mora pravi demokrat živeti brez telefona ... če si je nakopal demokrat neko gnusno bolezen, jo mora obdržati, kajti Neosalvarzan prihaja iz Nemčije in ga ne izdelujejo nikjer na svetu. Kaj zato, če svet segnije, glavno je, da ostane »demokracija«. Nekaj več ali manj bolezni: kaj zato! Važno je le, da ostane »demokracija«.
Skoro neverjetno je dejstvo, da je mogoče pri današnjem stanju civilizacije zahtevati na kontinentu, na katerem živi več kot 10 milijonov prebivalcev, da ne sme nikdo trgovati s 1800 tvrdkami. Ako se bo v republiki Peru izpolnilo določbe »črnih seznamov«, bo propadlo 70 tvrdk. To pomeni prioetek brezposelnosti za več tisoč ljudi. V črnih seznamih se nahajajo
gospoda Roosevelta
tudi čisto peruanske tvrdke, pa tudi takšne, v katerih delujejo Nemci in Italijani na tehničnem in organizacijskem polju. Obelodanitev črnih seznamov dokazuje, da si je v naši republiki nekdo zdrznil kontrolirati delovanje Peru-ancev. Geslo se torej glasi: Ne samo z Nemčijo in Italijo, tudi z ostalo Evropo nič več trgovati. V tem grmu torej tiči zajec.
Mi smo nevtralni — tako piše imenovani list —, in čeprav ne branimo trgovine osovinskih sil, branimo lastno svobodo! Istočasno pa branimo prvo načelo demokracije, črni seznami so nasilje, zlasti pa z ozirom na pomanjkanje ladijskega prostora. Na peruan-skem ozemlju zaimore edinole peruan-ska vlada omejevati razne delavnosti
in trgovinska dovolila. V trenutku, ko
sme to izvesti kdo drugi, smo izgubili našo svobodo. Peru bo potem kolonija, demokratska kolonija, a vendarle kolonija.«
Ameriški črni seznami — tako ugotavlja italijanska uradna agencija Štefani — tvorijo dokaz, da izvajajo Ze-dinjene države v Južni Ameriki zelo razpredeno trgovinsko vohunstvo. Ti seznami pokazujejo vse znake pritiska nia gospodarstvo, na svobodo odločanja in mišljena. Gre torej za vidno vmešavanje neke države v notranje življenje drugih suverenih držav. Posledica tega postopanja bo brezposelnost v obratih, ki jih bo zadela politika črnih seznamov. Kdor se ne bo uklonil pred jarmom angleško govorečih narodov, bo torej prejel kazen v obliki vojne in gospodarskih težkoč.
Roosevelt zahteva podaljšanje vojaškega roka
Iz Berlina poročajo: Prezident Roosevelt pripravlja nov korak v smeri k
vojni. Roosevelt je namreč naslovil na ameriški kongres poslanico, v kateri je izražena zahteva, da se rekrutov, ki so nastopili pred letom dni kadersko službo, naj letos ne odpusti, kakor je bilo prvotno predvideno, pač pa naj ostanejo ti vojaki nedoločen čas pod zastavami. V bodoče naj bi se vpokli-cevalo obveznike v neomejenem številu. Doslej so sprejeli letno samo 900 tisoč mož.
Roosevelt utemeljuje svojo zahtevo s ponovno trditvijo, da ogrožajfl »totalitarni nasilniki varnost Evrope«. Celemu svetu je znano, da Evropa nikakor ni ogrožala varnosti zapadne he-misfere, pač pa je znano, da je dal Roosevelt okupirati Islandijo, ki spada v interesno področje Evrope. Roo-
sevelt je v svoji nesramnosti pred kongresom zatrjeval, da se z vsakim podvigom osovine vedno bolj in bolj približuje »nevarnost« zapadni hemisferi. Amerika — tako je dejal licemerno Roosevelt — ne more liBzardirati za usodo Zedinjenih držav.
Ameriški list »Daily Mirror« kritiku je Rooseveltovo stremljenje zastra-hovanja ameriškega ljudstva, ki gre samo za tem, da bi prezident dosegel svoje cilje. Tako se Roosevelt sedaj sklicuje na neko »nevarnost«, da bi dosegel podaljšanje kaderskega roka. Isto je Roosevelt storil tudi pred zasedbo Islandije. Ta Rooseveltova taktika podgrizuje razpoloženje ljudstva, če hoče Roosevelt v resnici alarmirati ameriško ljudstvo, potem mu mora povedati resnico o tem, kako globoko je zagospodaril blagostanje ljudstva.
(PK-Bieling-Weltbitd-Wagenborg)
Tako izgleda sovjetska cesta »prvega reda«. Po teh mlakužah in močvirju prodirajo nemške kolone nezadržno proti Vzhodu.
Potek vojnih dogodkov
v borbi z Anglijo
Koncem preteklega tedna je nadaljevalo nemško letalstvo svoje napade proti Angliji tako okoli otoka kakor tudi na otoku samem. Bombardiralo je zlasti letališče v Srednji Angliji, vojaške naprave v luki Great Yarmouth in Hull. V mestu Hull so bila bombardirana skladišča, silosi, razni mlini in doki. V noči na 16. t. m. so nemška letala bombardirala tudi Suez, pri čemur so bila uničena skladišča za gorivo. Angleži sami priznavajo, da so bili letalski napadi na Hull najtežji te vrste po daljšem času.
17. t. m. so poskusili angleški bombniki in lovci napasti kanalsko obalo. Nemški lovci in protiletalska artilerija so sestrelili deset sovražnih letal, do-čim so mornariške sile zbile nadaljna štiri letala. V noči na 20. t. m. so nemška bojna letala bombardirala vojaške naprave v Srednji in Vzhodni Angliji. Istega dne je poskusil sovražnik z letali prodreti v zasedeno ozemlje ob kanalu ter do norveške obale. Deset sovražnih letal je bilo sestreljenih.
V noči najil. t. m. so nemška letala potopila od Vzhodni obali Anglije dvoje tovornih ladij z 11.000 tonami ter en hitri čoln. Bojna letala so bombardirala pristaniške naprave na vzhodni škotski obali, na jugovzhodni
obali Anglije, obenem pa tudi letališča na jugovzhodu britanskega otoka.
V	severni Afriki so nemška bojna letala bombardirala uspešno angleške artilerijske postojanke v Tobruku.
20. in 21. t. m. je bilo ob kanalski obali sestreljenih 12 sovražnih letal. Sovražna letala so napadla več krajev zapadne Nemčije z zažigalnimi in razstrelilnimi bombami. Civilno prebivalstvo j^ imelo male izgube. V noči na 22. juhja so nemška bojna letala bombardirala v sueškem kanalu vojaške naprave z bombami vseh kalibrov.
Hud udarec je prejelo angleško letalstvo v sredo popoldne nad kanalom in nad holandsko obalo. V zračnih borbah so Angleži izgubili 27 letal in z njimi 6 bombnikov. Nemške izgube znašajo eno letalo.
V	vodovju okrog Anglije so nemška letala potopila eno tovorno ladjo s 5000 tonami. Bombardirane so bHe pristaniške naprave ob Reki Humber ter v Jugovzhodni Angliji, kjer so bila poškodovana razna letališča.
23. t. m. je bilo nad kanalsko obalo sestreljenih 15 sovražnih letal. Angleška letala so vrgla y noči na 23. t. m. na različna mesta v jugozapadni Nemčiji brez uspeha majhno število razstrelilnih in zažigalnih bomb.
Na cesti proti Leningradu
Piše Kriegsberichter Günther Kaufmann
PK. Pred nami leži pogorišče pleskov-skega kolodvora. Pogled se zaustavlja na samotnem tovornem vagonu, ki je opremljen z znakom Sovjetije. Neka baterija v bližini skrbi za to, da človek ne more sanjati z odprtimi očmi. Kljub temu romajo misli nazaj do meseca marca leta 1917, ko je Nikolaj II., zadnji car iz dinastije Romanovih, na istem mestu podpisal v salonskem zu svojo odpoved na ruski prestol. Ko so se 8. julija 1941 nemški oklopniki pognali preko tirov pleskovskega kolodvora, je tudi Stalin podpisal odpoved zgodovinskega pomena.
Boljševiški sistem se je moral odpovedati izgrajeni obrambni črti na zapadu Sovjetsike Unije. Od Peipuso-vega jezera do Smolenska je bila ta črta na odločilnih mestih premagana in prebita. Kaikor pri armadni skupini na srednji fronti, tako so bili tudi na severu doseženi kljuib izrednim terenskim težkočam istotako veliki uspehi.
Nemške oklopne formacije so tvorile že več d:ni mostišče pri Ostrovu. Ostrov je bila prva večja naselbina, ki smo jo dosegli onstran stare meje. S padcem Ostrava je bil dosežen * prodor skozi mestoma tri do pet kilometrov širok pas, ki je bil poln bunkarjev, protitankovskih zaprek in španskih jezdecev. Nadaljnja obramba te črte, ki pelje južno od Pleskova preko
Ostrova do Opačke in Sebeša, je bila dozdevno breznaidna. Kljub temu smo opažali v prvem tednu julija sitalne transporte svežih divizij, ki so prihajale v to sovjetsko ogromno črto. Sovražni odpor se je koncentriral na prostor oikrog Pleskova ter na težavni teren Sebeša in Opačke. Istočasno so nam javili močne sovražne oddelke, ki so korakali v smeri Leningrad in Nov-gorod. Te protislovne kretnje sovražnika so izzvale vtis, da je višje taktično vodstvo Sovjetov mestoma odpovedalo.
Edinice vojske in Waffen SS so, prodirajoč iz južnega Lettgallena, premagovale naravnost nepojmljive težkoče v terenu, ki je brez cest in poti, polno močvirij in gostega grmičja. Naravne zapreke tega področja so bile hujše nego vsaka utrjena črta. Vozila so ostala v blatu in so zamašila prehode. Dovoz je obvisel in ni mogel pravočasno naprej. Sovražnik se je branil zagrizeno, vendar so se pri njem že pojavljali znaki slabosti. Naše čete so vdrle na tem mestu v starosovjetsko področje, ki ga pred njmi še ni zavzel nikdo: niti Napoleon.
Na cesti, ki vodi iz Ostrova proti Pleskovu, ležijo razvaline uničenih sovjetskih tankov. Nepregledno je njih število. S temi tanki je hotel sovražnik s svojim slabim vodstvom zaustaviti vojno na cestah. Ob cestišču vidimo
lijake granat in bomb, istočasno pa tudi razvaline sestreljenih bombnikov. Borba se je odigravala za cesto. Brezkončne, prazne in močvirnate ravnine na obeh straneh ceste so napovedovale stepo, ne da bi same doživele vojno.
Za Plesikov, staro trgovsko mesto ob reki Velikaja, se bije posebno srdita borba. Infanterija je morala s pomočjo tankov iztrgati boljševikom cesto za cesto in hišo za hišo. čeprav so naši oklopniki že več kilometrov preko Pleskova v smeri proti Leningradu, še boljševiški branilci Pleskova niso prepustili svojih breznadnih položajev sredi mesta. Zvedeli so pač, da so s Pleskovom padla vrata, ki omogočajo nemški vojski prodor med Pei-puisovo jezero in južno ležeča močvirja v osrčje tega prostora okrog Novgo-roda, s tem pa v področje Leningrada in Tvera.
Flamska legija
proti boljševikom
Po poročilih iz Bruslja bodo flamski prostovoljci že kmalu vpostavljeni v boj proti boljševikom. Nosili bodo uniformo nemške Waffen-SS, vendar ne z znakom orla, temveč s kolesom sonca. Prisegli bodo Adolfu Hitlerju kot voditelju vseh Germanov, obenem pa tudi flamskemu narodu svojo zvestobo. Kakor flamske čete, ki so se v srednjem veku v raznih borbah borile za Nemčijo in stvar kulturne Evrope, so dobili tudi sedanji prostovoljci pravico, nositi flamsko zastavo leva kot standarto. Vojaški voditelji Flamcev bodo flamski častniki. Flamci so si ustanovili tudi že svoj oddelek Rdečega križa.
(Presse-Hoffmann, Zander)
Tako izgleda hrastov list z meči v briljan-tih k Viteškemu križu Železnega križa. To je najvišje odlikovanje za hrabrost v Nemčiji. Fiihrer je to odlikovanje podelil kot prvemu Oberstleutnantu Môldersu, ki stovl kot najboljši lovski letalec na svetu.
To je boljševizem v praksi
švedski dnevnik »Stockholms T i dnin g en« je objavil poročilo svojega posebnega poročevalca, ki se je v Rigi na lastne oči prepričal o strahotah, ki so jih zakrivili boljševiki. Tako je po njegovih Ugotovitvah izgubil letonski nar^d v kratkem času boljševiškega gospodstva približno 10 odstotkov. 20.000 Letoncev — od malega otroka do 80 letnega starčka — so boljševiki poslali v sibirsko pregnanstvo ali pa na mrzli sever. Nikdo ne ve, ali so ti ljučlje sploh še živi in kje se nahajajo. Boljševiki so imeli natančen načrt za uničenje letonskega naroda. V to svrho so se posluževali vseh mogočih zvijač. 14 do 16ietnim fantom so na primer prigovarjali, naj se javijo kot učenci za sovjetske železnice ali ¿a druga podjetja. Fantje so se seveda prijavljali. Nekega dne so jih pozvali na gotova mesta, od koder jih ni bilo več nazaj. Male delavske otroke iz Rige so v aprilu letošnjega leta poslali v taborišča »mladih komunistov«, kjer naj bi spoznali »veliko delo Stalinovo«. Ta deca se ni več vrnila k svojim staršem. Nemške čete so našle po prihodu v Rigi na tovornem kolodvoru štiri vagone, napolnjene s trupli pomorjenih otrok. Na stotine prodajalk in uslužbencev je izginilo na ta način. Mnogi so prejeli ukaz, naj se javijo v komandi sovjetske milice z novo sliko za legitimacijo. Kdor se je javil, ni več prišel nazaj. V Rigi izkopavajo dnevno na stotine mrličev, da bi ugotovili njih identiteto.
Boljševiki so pomorili brezobzirno voditelje bivše letonske armade. V to svrho so polovili skoro vse častnike ter jih brezobzirno postreljali. Tako so pri Weinodenu 300 letonskih oficirjev zvezali na rokah z jekleno žico. Te oficirje so mučili štiri dni. Končno so jih postreljali v skupinah po tri do štiri mož. Mnoge častnike so kar. žive pokopali.
24. junija — t. j. dva dni po izbruhu •vojne z Nemčijo — so boljševiki v Rigi trumoma zapirali prebivalec. Boijševi-ški voditelji so nato rekvirirali vsa vozila ter se naglo odpeljali. 27. junija so bbljševiki podtaknili ogenj v raznih delih mesta. Napol dorasli boljševiki so pod vodstvom komisarjev razbijali šipe ter polivali notranjost hiš z bencinom. V take hiše so nato metali ročne granate. Preplašene prebivalce, ki so ljoteli pobegniti iz .golega strahu za •življenje, so poživinjeni boljševiki postreljali s strojnicami, ki so bile postavljene na vogalih in križiščih cest. -Višek boljševiškega razdejanja pa so dosegli z artilerijskim obstreljevanjem starega dela mesta, v katerem se nahajajo vsi kulturni spomeniki. Boljševiki so na ta način uničili vse, kar spominja med zgradbami Rige na zapadno kulturo. Par strelov je dobil tudi 130 metrov visok stolp Petrove cerkve, ki se je končno zrušil.
Morje plamenov okrog Kremlja
Piše Kriegsberichter Martin Winkelmann
PK. Prvič v tej vojni je nemško letalstvo v noči na torek izvedlo mogočni udarec na vojaško važne cilje boljševiškega glavnega mesta. Od večernega mraka do polnoči so letela nemška bojna letala proti Moskvi ter obmetavala vladno in upravno središče z razstrelilnimi in zažigalnimi bombami težkega kalibra. Boljševiki so sicer organizirali mogočno obrambo, kljub temu pa je bilo po polnoči vse okolje Kremlja morje plamenov. To je bil velik in neizprosen napad nacional-socialističnega letalstva proti središču boljševizma.
Nad vzletiščem se je svitlikalo zahajajoče sonce, ko smo startali proti Moskvi. Kmalu je fronta za nami, pred nami pa je široka dežela, o kateri ne vemo, kaj-nam bo prinesla. Doli je vse11 mirno. Ničesar še ne vidimo od Moskve. Tam, kjer se križajo na nebu žarometi, bo menda prestolnica Interna-cionale. Nad obzorjem je velik temno-rdeči oblak, ki potrjuje domnevo, da mora Moskva že pošteno goreti.
Sovjetska protiletalska artilerija strelja zelo na gosto. 30, 40 in 50 žarometov išče razburjeno po nebu. Prej smo videli samo rdeč oblak, sedaj pa se razprostira pred našimi očmi morje plamenov, kakor ga doslej še nismo videli. Mi moramo seveda najprej do ciija. Sovražnik nam tega res ne olajša. Protiletalske granate vseh kalibrov se vozijo po nebu in na stotine žarometov osvetljuje temo. česar Angleži v Londonu niso premogli, ne uspe niti boljševikom. Nič nas ne more odvrniti od naših ciljev. Sedaj smo tik nad ci-
ljem. Pod nanii se razširja strahovita vročina. Požar je ogromen. Gost dim se vali počasi preko razvalin, ki so jih povzročili nemški bombniki. Bili smo nad Londonom in Liverpoolom, nad Glasgovvoni in Belfastom, nad Hullom in Birminghamom, videli smo goreti tudi druge cilje na britanskem otoku, toda redkokedaj v tej vojni smo videli pogorišča, ki bi bila večja po obsegu in strašnejša po razdejanju.
Tam doli, kjer sedijo zapeljane ljudske mase po kleteh, mora biti sedaj v teh urah pravi pekel. Eksplozija sledi eksploziji. Novi požari nastajajo sproti, stari požari se obnavljajo in vedno še ni nikagega konca. Bomba za bombo pada na vojaško važne cilje. Tudi mi smo vrgli naše bombe. Opazovali smo njih učinek ter se zopet vrnili k našim zletiščem.
„Pred odločitvijo"
»Nemško-sovjetska vojna je prispela do odločilne točke«. Tako je javil v Ameriko znani ameriški dopisnik Kari v. Wiegand iz šanghaja. »Vzpostavitev političnih komisarjev v sovjetski vojski«, tako nadaljuje Wiegand svoje poročilo, »je pač najboljši dokaz za trditev, da se širi razkroj v sovjetski vojskj vidoma. Adolf Hitler vidi v zmagi nad boljševizmom uresničenje 20 letne želje. Kar so nemške čete v zadnjih štirih mesecih izvojevale, je edinstveno v vojni zgodovini. Fiihrer ne bo nikdar napravil Napoleonove pogreške, ker nikdo ne pozna te po-greške tako dobro kot on sam.
(PK-Vorpahl-Weltbild)
Slika nam prikazuje na tleh uničena letala boljševiškega tipa Rata. Kakor se vidi, so nemške bombe opravile svoj uničevalni posel prav dobro.
t
Trdnjava Zloczcr
Nemški pisatelj Bruno B r e h m je objavil v nemškem tisku članek, ki je izzval najgloblji vtis ne le v v Nemčiji, nego tudi po vsej Evropi. V tem svojem članku je Brehm obelodanil vtise, ki jih je dobil na potovanju po vzhodnem bojišču. Brehm je videl strašno zmešnjavo in razdejanja na cestah, na katerih se je umikala sovjetska vojska pred naglo prodirajočim zamahom nemških bojnih sil. Na poti iz Tarno-pola je videl Brehm v Zloczowu stotine strašno razmesarjenih mrličev, ki so postali žrtve okrutnega boljševizma. Mnogim žrtvam so poživinjeni židovski boljševiki v svojem slado-strastju odrezali spolovila. Brehm je videl sorodnike teh nesrečnih žrtev in nemo bol, ki je zrla iz napol blaznih oči. Opisal je strašen smrad, ki so ga širili razkrajajoči se mrliči, in vsa grozna čustva, ki so navdajala vsakega očividca boljševiških strahot. Po opisu svojih opazovanj je Brehm ugotovil sledeče:
»Mi vemo, kaj je zapisano v FUhrer-jevi knjigi. Spominjamo se njegovih poizkusov, priti z Anglijo do sporazuma. Mi vemo, kakšne žrtve smo za to voljo sprejeli v izgradbi naše mornarice. Bilo je zastonj. Fiihrer je vedel, kaj nam grozi z vzhoda. Sporazum s Poljsko ali s češkoslovaško ni bil mogoč, ker Anglija tega ni hotela in ker slepa Francija ni vedela, za kaj gre.
Sedaj vemo vse. Pomislimo vse do konca. Vzemimo, da Poljska še obstoja in da je češkoslovaška še vedno trn v mesu Nemčije. In sedaj pridite na ceste, na katerih se vrši umik Sovjetov In oglejte si tanke, ki so jih tam zapu-
9 Je spregovorila
stili. Kakšni nestvori, koliko število! Na umiku so obležali ti tanki, ker niso imeli goriva. Na pohodu bi bili ti tanki v par dneh pomandrali Poljsko ter zmleli*češkoslovaško, v kolikor bi sploh prišlo do odpora.
Nobeno mesto ne bi bilo brez mrličev v kleteh in brez mučilnic. Povsod bi se bili slišali živalski klici, in krvniki bi se bili znašli na svojih mestih. Tokrat bi bil prispel Džingiskan na motorjih. Kje bi se bila vršila velika bitka? Lenin in Trotzki sta poskusila s pomočjo židovstva razširiti revolucijo po Evropi in v svetu. Mussolini in Hitler sta zaklicala svoj »Stoj!« in poskus se je razbil. Eisner, Toller, Miih-sam in Tibor Szamuely so imena, ki jih ne bi smeli pozabiti. Stalin se je samo potuhnil. Načrt svetovne revolucije ni bil končno pospravljen. Iz tega načrta so napravili načrt za osvojitev sveta. Prišli so s petletkami, s traktorji za kmetijstvo, da bi imeli dovolj vozačev za tanke. Boljševiki so upali, da se bo svet na zapadu medsebojno poklal. Kako so se oboroževali, vidimo na cestah našega pohoda. Kako resen je bil bolj-ševiški vdor in kakšne posledice bi lahko bil imel, lahko razumemo samo z grozo, ki se dviga iz kupov mrličev.
Naš odgovor je bila naša oborožitev. Pri nas je vedel en sam človek, kaj nam grozi. Odgovor je bil prizadevanje za Anglijo. Odgovor je bilo naše hitro vojskovanje, da ne bi bilo prepozno glede naše velike obrambe. Boljševikom so se izpolnile mnoge želje. Pričela je vojna na zapadu. Na Finskem, v Baltiku, na Poljskem in v Romuniji so boljševiki prestavili svo-
(PK-Kintscher-Scherl)
Ti dve ženski sta bili ubiti od poživinjenih boljševiških vojakov, ki so svoji žrtvi poprej Se posilili.
je prednje pozicije. Pripravljeni so biii za naskok. Njih oborožitev za napad je bila končana. Jugoslavijo so pognali v vojno. Če bi se bili zapletli v dolgo vojskovanje na jugoslovanskih tleh, ne bi bilo tako hitrega konca. Boljševiki bi bili prišli na Madžarsko ter v Romunijo, uničujoč vse zapreke, ki bi jih bili našli. Stresla me je groza, ko sem na potovanju premišljal o teh možnostih. Razumel sem tudi, zakaj so se Španci javili za to vojno, saj so imeli v lastni deželi kleti, napolnjene z mriiči.
Mi ne branimo danes samo Evropo, temveč ves svet pred kugo, mučilnicami in pred kletmi ta mrliče. Mi branimo neumnega švicarskega državljana, prav tako politično slepega severnega Amerikanca, mi branimo člove-čanstvo pred podganami, ki smo jih iztaknili v njenih pravih in zadnjih skrivališčih ter jih opazovali pri strašnem razdejanju. Da smo prišli šele v zadnji uri, je krivda Anglije.
Fiihrer je vedel od vsega početka, kaj nas čaka. Blagrujmo njegov molk in pomislimo, kako težko mu je to bilo. Vsak izmed nas se naj vpraša, kaj je imel proti temu in onemu izreči. Tako nasprotovanje je bilo možno, ker ni videl celote in ni vedel za celoto. V krvavo ožarjeni končni fazi borbe bo šele uvidel, kako majhni, brezpredmetni, neumni in časovno obrabljeni so bili njegovi- ugovori. Izpregledal bo, da je bilo treba gledati vse dogajanje samo iz tega vidika. Kaj bi biio, tako se hočemo vprašati, ako bi se bile uresničile vse majhne želje, ki so se nam zdele tako velike in važne. Ti bi bil moral potem v klet, in sicer s pričakovanjem, da te bo milostno ra-belj kmalu ustrelil v tilnik. Le priznajte, da ste bili vsi slepi in da ni6te vedeli, kako blizu je bila strašna usoda. Upajmo tudi, da bo razumel tudi ostali svet, zakaj smo tako trdo in hitro udarili, da ne bi prispeli par minut prekasno.«
Japonska in Kitafska
Po poročilih iz Tokija sta izmenjala japonski ministrski predsednik knez Konoje in predsednik Kitajske Vang-čingvej o priliki nastopa tretje Kono-jeve vlade izredno prisrčne brzojavke, ki vsebujejo zagotovilo, da se bosta obe državi z obnovljenimi močmi posvetili skupnim nalogam na Daljnem vzhodu. Knez K o n o j e je zlasti poudaril, da je bila potrebna obnova vlade v glavnem radi tega, ker bo treba izvesti japonski državni program s še večjo odločnostjo in ob koncentraciji vseh narodnih sil. Knez Konoje je nadalje poudaril, da se japonska zunanja politika nikakor ne bo spremenila. japonska da bo napram Kitajski nadaljevala politiko prisrčnega prijateljstva. Japonska bo v smislu doseženih dogovorov storila vse v smeri najožjega sodelovanja v blagor Kitajske.
Vangčingvej pa je v svoji brzojavki poudaril, da morata Kitajska in Japonska svoje sile na temelju nespremenljive politike združiti za mir in varnost Vzhodne Azije.
Adolf Hitler o boljševizmu
Adolf Hitler je v svoji knjigi »Mein Kampf«, ki vsebuje vse glavne smernice nacionalsocializma, obračunal tudi z boljševizmom. V naslednjem podajamo par odlomkov iz velikega dela. Fiihrer je obsodil nauk boljševizma takole:
»Ne pozabite, da so vladarji današnje Rusije s krvjo oškropljeni, navadni zločinci, izmeček človeštva, ki je — pospeševan s strani razmer v žalostni uri — osvojil veliko državo, na krvo-seski način uničil vodilno inteligenco In ki sedaj že deset let predstavlja naj-krutejšo tiranijo vseh časov. Ne pozabite nadalje, da pripadajo ti oblastniki narodu, ki je povezal v redki mešanici bestijalno okrutnost in nepojmljivo umetnost laži m ki se čuti danes bolj kot kedaj poprej poklicanega, vsiliti vsemu svetu svojo krvavo nasilstvo. Ne pozabite, da mednarodni žid, ki danes obvladuje docela Rusijo, v Nemčiji ne vidi zaveznika, temveč državo,
ki ji je namenjena ista usoda. *
Samo meščanski lahkovernež si za-more ustvarjati, da je boljševizem že ob svojo moč. V svojem površnem razmišljanju nima niti pojma, da gre v tem slučaju za nagonsko dogajanje židovskega ljudstva po svetovni oblasti. To dogajanje je prav tako naravno kakor stremljenje Anglosasov, priti v posest vsega sveta. Kakor pa zasleduje Anglosas to stremljenje na svoj na-
čin in kakor se bori s svojim orožjem, istotako je tudi z Židom. Žid gre svojo pot. Žid se splazi med narode, da bi jih oslabil v notranjosti. On se bori s svojim orožjem, z lažjo in natolcevanjem, z zastrupljanjem in razkrajanjem, s stopnjevanjem borbe vse do krvave iztrebitve osovraženega nasprotnika. V ruskem boljševizmu opažamo poskus, ki ga je napravilo ži-dovstvo v 20. stoletju, da bi si osvojilo gospodstvo na svetu. Ravno tako je židovstvo v drugih časovnih obdobjih stremelo za istim ciljem, čeprav z drugimi in notranje sorodnimi dogajanji.
Ko je žid osvojil politično oblast, vrže poslednjo krinko, ki jo je imel, vstran. Iz demokratskega ljudskega žida nastane žid-krvnik in ljudski trinog. V par letih poizkusi iztrebiti nacionalne nositelje inteligence. Narodi, ki jih je oropal naravnega duhovnega vodstva, so potem zreli za usodo suženjstva v trajnem podjarmljenju.
Najstrašnejši primer te vrste nudi Rusija, kjer je žid 30 milijonov ljudi v naravnost fanatični divjosti pomoril, iztradal in pred smrtjo deloma še trpinčil, da bi tako zavaroval tolpi židovskih literatov m borznih roparjev gospodstvo nad velikim ljudstvom. Konec pa ni samo konec svobode od Židov podjarmljenih narodov, temveč tudi konec teh pijavk narodov samih. Po smrti žrtve pogine prej ali slej tudi krvoses sam.«
Churchill in boljševizem
Nekoč je imel drugo mnenje o komunizmu
Churchill je izjavil v decembru leta 1930 sledeče:
»Kdor je_slično kakor jaz — srdit
sovražnik boljševiškega sistema, je spoznal v nenaravnosti boljševiških Idej njih glavno napadalno točko.
Boljševizem je kakor tuja pošast, ki živi v našem modernem svetovnem redu. V njegovih žilah se pretaka mrzla kačja kri. Boljševizem izkorišča najnižje človeške instinkte in strasti. V zadostitvi teh strasti vidi boljševizem svoj najvišji cilj, ne da bi ga kdajkoli dosegel. Kar vidimo v Rusiji, je padanje razvoja na kulturno stopnjo najnižjih bitij. Komunizem je podoben rakovi tvorbi, ki se preživlja na izmučenem telesu. To delo uničuje boljševizem, dočim sam prav dobro živi. Katero zdravo telo bi dopustilo poizkus s tako smrtno blaznostjo? To bi pomenilo božati strupeno kobro.«
Na nekem zborovanju v Liverpoolu dne 2. februarja 1931 je Churchill izjavil: »V današnji Rusiji se odigravajo hudičeva dejanja. Stotisoči ljudi trpinčijo do smrti s tako okrutnostjo, ki je izža dobe rimskega carstva nismo več doživeli. Ljudje ubijajo in trpinčijo, kljub temu pa gotovi razredi v tej deželi skupno z vlado strgajo roke, da bi si prilastili dobrine, ki so jih umazali z okrutnimi metodami produkcije.« V
svoji knjigi »Blood, sweat and tears« (Kri, znoj in solze) je Churchill napisal na strani 215 sledeče:
»Finska se drži krasno, Finska je naravnost vzvišena. Finci so zadolžili celo človeštvo. Finci so pred celim svetom dokazali vojaško nesposobnost rdeče vojske in rdečega letalstva. Mnoge trditve o Sovjetski Rusiji so se v teh tednih ostre borbe na severu razblinile. Vsakdo lahko vidi, kako komunizem uničuje dušo naroda.«
»Za komunizmom stoji Moskva, tista temna, hudičeva oblast, ki se je pojavila na svetu. To je tolpa svetovnih zarotnikov, ki je usmerila vsa svoja prizadevanja k okuženju vseh omikanih dežel, da bi tako potisnila vsak narod na ono stopnjo bede, na katero je strmoglavila velik narod Rusije.« (»Times« z dne 12. decembra 1925.)
Obnova Srbije
Kakor smo ž« porožali, izhaja v Belgradu nov nemški dnevnik »D o-n a u z e i t un g«, katerega urejajo nemški časnikarji. Omenjeni list je objavil pred kratkim razgpvor s komisa-ričnim voditeljem notranjega ministrstva, ki je obenem tudi komisaričijl predsednik ministrskega sveta. To je
g. Ačimovič, ki je uvodoma izjavil, da je Srbija primorana, sprijazniti se z manjšimi razmerami, kajti današnja Srbija meri le četrtino bivše Jugoslavije. Prvi ukrep je bil temeljito čiščenje uradništva. Tako so bili upokojeni vsi preko 60 let stari ali že 30 let službujoči uradniki. Važno je tudi preseljevanje. Nad 100.000 Srbov se je že priselilo iz sosednih držav. 90.000 Srbov je že prestopilo meje današnje Srbije na svojem povratku. Priseljence so porazdelili na razne vasi, kjer pomagajo kmetom in kjer imajo tudi vso oskrbo. Srbska narodna banka je najela posojilo v višini ene milijarde Din za organizacijo del, pri katerih bodo sodelovali tudi priseljenci. Razen tega se že izvaja organizacija obvezne delovne službe.
Ačimovič je nadalje izjavil, da je letošnja žetev izpadla dobro, tako da glede prehrane ni nikakih skrbi. Kmetijsko organizacijo pa bo treba po njegovem mnenju bistveno izpopolniti. Važna je tudi enotna šolska politika. Komisarični notranji minister je nadalje izjavil, da je — istotako kakor njegovi tovariši — prepričan, da je mogoče bodočnost Srbije zgraditi edinole skupno z Nemčijo. Sodelovanje z nemškimi vojaškimi oblastmi, ki dajejo potrebne smernice, pri komisarjih ministrstev ni utemeljeno samo na lojalnost, temveč tudi na trdnem notranjem prepričanju.
Novo življenje
v Ukrajini
Kmetje delajo zopet na poljih. — Tudi mesta so si oddahnila. — Ukrajinski listi proslavljajo nemške in slovaške odrešitelje.
Iz Bratislave poročajo: Vojni dopisnik Slovaškega dopisnega urada, ki se mudi na vzhodni fronti, poroča, da j« v Ukrajini po umiku boljševikov zopet nastopilo normalno življenje, žetev je mnogo obetajoča. Vsled bliskovitega pohoda nemških in slovaških čet bolj-ševiki niso bili v stanju, uničiti vseli poljskih pridelkov. Kmetje se takoj pc umiku boljševikov pričeli delati na poljih. Delo opravljajo celo neposredno ob meji operacijskega ozemlja.
Pa tudi v mestih osvobojene Ukrajine je nastalo novo življenje. Mesto Lemberg je še pred par dnevi kazalG sledove boljševiške strahovlade. Seda so ti glavni sledovi že odpravljeni. Prebivalstvo je zopet na deta. Avtomobilski promet je zopet živahen kakor poprej. Cestne železnice so prenapolnjene. Trgovine življenjskih potrebščin so zopet odprte. Urejen je tudi železniški promet. Kavarne in kino-gledališča so odprta, mesto je bogate okrašeno z zastavami. Ob vsakem koraku je opaziti navdušenje prebivalstva. V Drohobiču in v Lembergu iz hajajo ukrajinski listi, ki v vznešenil člankih proslavljajo nemške In slova ške odrešitelje. Vsi židje v Ukrajin morajo obvezno delati na cestah te pri obnovi dežele. Vsak žid ima na ro kavu bel pas s cionsko zvezdo.
GOSPODARSTVO
Obnova poljedelskega gospodarstva v pokrajini Oberkrain
V tedniku »Wochenblatt der Landesbauernschaft Südmark«, ki izhaja v Graz-u, je H. G. Rambousek pod gornjim naslovom objavil članek, katerega prevod prinašamo v nekoliko skrajšani obliki v nastopnem.
Skrb za poljedelstvo v okrajih Krainburg, Bischoflack, Radmanns-d.orf, Littai in Stein je najnujnejše opravilo šefa civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske. Vrsta poljedelskih strokovnjakov iz državnega prehranjevalnega urada mu stoji ob strani, da bi se gorenjsko poljedelstvo uredilo, kakor zahtevajo potrebe Velike Nemčije. Delo je precej težavno, ker je Gorenjska izracijo äjpska pokrajina, obkrožena od Julijskih, Kamniških in Karavanskih planin. Vsled vojne poškodovane prometne naprave so mnogokje izboljšane, posebno kar se tiče mostov, so pa v nekaterih krajih še kljub temu težavne.
Gorenjska je v glavnem hribovita kmetska pokrajina. Poljedelstvo je bolj v dolinah Wurzner in Wocheiner Save, nadalje v stranskih dolinah ter v ravnini Krainburg-a. Pašniki In gozdovi se nahajajo vse do skalnatih višin. živinoreja in gozdarstvo tvorita podlago neštetim kmetijam. Tudi sad-jereja, čebelarstvo in domača ali hišna industrija so važne.
Gospodarska poslopja so čista in prikupna, ljudstvo je čedno, delovno ter zelo dostopno za nove naloge. Ma-loposestflikov izpod 5 hektarjev je 20 tisoč. Obdelovanje zemlje je bolj zastarelo. Tu in tam orjejo še celo z lesenimi plugi. Priprava in izbira semen ter uporaba umetnih gnojil je malo znana. Tefnu primerno so tudi pridelki bolj skromni. Na hektar zemlje pridelajo: plenice 8.2, rži 7.1, ovsa 8.2, koruze 12.(3, krompirja 49.2, lucerne 39.2, detelje 35.4 in sena 26.8 dvojnih centov. V sadonosnikih gojijo jabolke, slive, črešnje, orehe in kostanje, živinoreja je v zadnjih 23 letih nazadovala. Svinjerejo, ki se ni izplačala, so radi cenejšega uvoza iz Hrvatske skoraj popolnoma opustili. Goveja živina je lahke pincgavske pasme tako zva-nih »bohinjcev«. Krave so dobre mle-karice. Svetoven sloves uživa »kranjska čabela«. Pred leti so vsakoletno razposlali na tisoče čebel maiic v širni svet. Tudi gojitev rib ni podcenjevati, za kar sta važni dve obstoječi valilnici za potočne postrvi, sulce ter plemenske mavrične sulce.
Zadružništvo je bilo dobro organizirano. Slonelo je pa na stranskih političnih ciljih ustanoviteljev, široka mreža Raiffeisen-ovk, plemenskih-, mlekarskih-, sadjarskih- ter strojnih zadrug se sedaj preurejuje, dvojni tir, po katerem so vozile, se odpravlja. Celokupno zadružništvo se stavlja v
službo produkcije. V ostalem je tudi obrtno zadružištvo dobro organizirano. Izdelki gorenjskih mizarskih, kovaških ter čevljarskih zadrug so visoke vrednosti, umetniško na višini ter zelo iskani.
Po zasedbi Gprenjske se je najprej gledalo, da je poljedelsko gospodarstvo prišlo v svoj tok. Kmetom se je preskrbelo konje, voze, opremo, semena, umetna gnojila itd. Hkrati se je prešlo na načfte za bodočnost. Treba je ustvariti red, ki bo uredil zdrave kmetijske razmere, to je podlago za
Srodukcijsko tekmo. Po zaslugi od-eik^ za poljedelstvo pri šefu civilne uprave ter dobre volje za sodelovanje gorenjskih kmetov, se je s poljedelskimi deli takoj z"ačelo. Uvedene so razne akcije, ki so jih omogočila sredstva šefa civilne uprave. • Da so kmetje prišli do plugov, se je izvedlo akcijo plugov. Sedaj se pripravlja akcija strojev. Plugi in stroji so najbolj potrebni. Stroji ža čiščenje in pripravljanje semena so že na poti. Ker je gOijtev krompirja precejšnja in ga Gorenjska celo izvaza, se je začelo z gradnjo silosov, to je shramb za krompir. V bodoče bodo krompirjevi nasadi še razširjeni, saj je krompir podlaga za prehrano in pitanje svinj. Parilnike za krompir že imajo. Da bi se ugotovil najboljši način gnojenja, se vršijo v tej smeri preiskave zemlje. Sadjarstvo ima lepo bodočnost. Mnogo zadrug in društev deluje na tem področju. Mlekarske zadruge so dobro organizirane. V Krainburg-u bodo v kratkem dogotovili eno najmodernejših mlekarn.
V konjereji se bo uvedlo samo konje noriške pasme. Pregled plemenskih kobil se začne te dni. Kljub izgubi
konj, ki jih je odvedla srbska vojska, je število brejih kobil pomembno. Na novo se bo uvedlo držanje in pitanje Svinj. Prva akcija pitanja svinj je že izvedena. Pri tem se je razdelilo več sto prascev za rejo. Kmetom se bo olajšal tudi nakup plemenskih svinj in merjascev. Proti jeseni se bodo vršili pregledi bikov. V Krainburg-u se uredi sejem za bike. Kontroto za proizvodnjo mleka se bo izpopolnilo.
Tako je tudi na Gorenjskem vse pripravljeno za bitko na polju produkcije. Cene poljedelskih produktov so se približale cenam v Reich-u. Tudi vojno-prehranjevalna organizacija, prehranjevalni uradi ter živilske nakaznice so vpeljane. Pri vseh teh novostih pa kmetje pridno in z voljo sodelujejo. Računati je, da bodo na področju prehrane in poljedelstva podvzeti koraki na Gorenjskeiji kmalu prišli do izraza. Tako se je tudi v tem delu Velike Nemčije začela bitka za povečanje produkcije.
X Spodnještajerske kreditne zadruge v nčmški zadružni zvezi. Zadruge Die
Volksbank Marburger Kreditanstalt v Marburg-u, Volksbank Spar- und Vor-schuBverein v Ciili-ju ter Volksbank Pet-tauer Spar- und VorschuBverein so pristopile k alpski zadružni zvezi, to je Alpen-landischer Genossenschaftsverband ter s tem tudi nemški zvezi v Berlinu, ki se v nemščini naziva Deutscher Genossenschaftsverband.
X Produkcija rjavega premoga je v stalnem porastu. Premogokopi rjavega premoga, ki So združeni v organizaciji Ostelbisches Braunkohlensvndikat zaznamujejo v poslovnem letu 1940/41 precejšno zvišanje produkcije napram letu 1939/40.
X Produkcija bakra v Ameriki. Glasom časopisnih poročil iznaša celokupna produkcija bakra v Zedinjenih državah Severne Amerike 1.08 milijonov ton letno. Gospodarski krogi se zanimajo, kako bi se dalo to količino v bodoče še povečati.
X Izdelovanje umetne svile se v Nemčiji kljub vojni normalno razvija. Kakor leta 1939, tako so tudi v minit-lem letu nemške tovarne izdelale 530 milijonov kilogramov umetne svile.
X Znižanje cen kovinskim izdelkom. V češko-moravskem protektoratu je urad za določanje cen znižal cene raznim kovinskim izdelkom.
X Dekleta v poklice krojačev za moška oblačila. V Ostmarki primanjkuje naraščaja za moško krojaško obrt, ker se fantje potegujejo bolj za tehniške poklice. Po zgledu razmer v Alt-reich-u, so podvzeti koraki, da se poklica krojačev za izdelovanje moških1 oblek in uniform poprimejo bolj dekleta, ki so se v tej stroki prav dobro obnesla.
X Industrija kos v Ostmarki, ki je
nekoč izdelovala največ za eksport, je danes v polnem obratu za potrebe Velike Nemčije. Nekdanje sezonske delavnice, ki so obratovale samo v zimskem času, delajo danes celoletno!, trpijo pa edino na pomanjkanju delovnih moči.
X Umetno ovojno listje za cigaro. Dva holandska tobačna trgovca sta izdelala umetno ovojno listje za cigare Gre za ovojno listje cigar med pokrit-valnim listom in vsebino smodke. Ta nova iznajdba se imenuje „Tobakom" in je papirju podoben 60 do 70 °JQ iz duhanskih odpadkov sestavljen izdelek, ki so ga izumili radi pomanjkanja uvoza za imenovano svrho pripravnih tobačnih vrst. Kakor poroča časopisje, se „Tobakom" izdeluje tudi že v Nemčiji.
X Ameriška dobroimetja v Srbiji pod zaporo. Vojaški poveljnik v Srbiji je stavil vse na območju Srbije se nahajajoče premoženske vrednosti Zedinjenih držav Severne Amerike pod zaporo.
X V pokrajini Ljubljana nimajo več dinarske valute. Izfmenjavo dinarskih bankovcev za lire je izvedla Italijanska narodna banka v pokrajini Ljubljana (Lubiana) v enajstih dneh. V to svrho so se izmenjavali dinarji za lire na 12 različnih mestih.
X Nova hrvatska valuta kuna. Kakor je nedavno sporočil hrvatski minister za finance dr. Košak, bodo v kratkem pričeli z izdajo novih bankovcev v valuti kune. Nove bankovce so tiskali v Leipzigu. Hrvatska državna banka je medtem že obvestila vse evropske narodne banke o uvedbi nove valute. Vrednost kune odgovarja vsebini zlata 18.92 miligramov.
UMNI KMETOVALEC
Kolobarjenje
Na vrtu pridelujemo rastline, ki imajo glede gnojenja različne zahteve in ki jih moramo upoštevati, če hočemo doseči lepe pridelke. Nekatera zelenjad zahteva močno gnojenje, druga se pa zadovoljuje s prostorom, ki je bil prejšnje leto pognojen. Vse dosedanje izkušnje kažejo, da je treba z različno zelenjadjo tudi kolobariti (menjavati 6 prostorom), če hočemo doseči bolj ugodne uspehe. Redke so namreč enoletne rastline, ki uspevajo več let zaporedoma na istem prostoru. To izjemo delata pri nas le krompir in zelje. Pri obeh je glavno, da jima dobro gnojimo. Sicer pa dosežemo tudi pri teh rastlinah boljše uspehe, če z njimi ko-lobarimo.
Glede gnojenja lahko razdelimo vrtno zelenjad v dve skupini. Eni je treba gnojiti s hlevskim gnojem, druga pa ne potrebuje svežega gnojenja. Vsako leto je potemtakem eno polovico vrta pognojiti, drugo pa ne. K prvi skupini spadajo: solata, ohrovt, koleraba, zelje, karfijola, kumara, paradižnik, por in špinača. V drugo skupino pa korenske, čebulnate in stročnate rastline, kakor: .peteršilj, korenjček, pesa, redkev, čebula, česen, endivija, motovilček, grah in nizki fižol.
Rastlinam druge skupine lahko pomagamo tudi z umetnimi gnojili in kompostom, da nam bolj uspevajo, če primanjkuje hlevskega gnoja, je treba tudi rastlinam prye skupine pomagati
O ajdi
Ajdo Sejem o v ravninah med 17. in 26. julijem. Star kmečki pregovor pravi, da je setev ajde po Sv. Ani že nekoliko pozna. V hribovitih krajih opravijo setev z ozironi na rani jesenski mraz, ki dozori te v lahko ovira, nekoliko preje. Letos je posebno potrebno in priporočljivo, da se preorje vsa stnnisča in pose je z ajdo.
Ajdo se gnoji s superfosfati, ki hitro učinkujejo, nikdar pa z dušiki, ki ajdi škodujejo v tem, da ne more pravočasno dozoreti.
Krasen je pogled po cvetoči njivi ajde, kadar čebele brenčijo od cveta do cveta. Ajdov cvet ni povsod enak. je cvetje z dolgim vratom in kratkimi prašnimi nitmi in cvetje s kratkim vratom in z dolgimi prašnimi nitmi. Pri prvi skupini so pestiči enkrat daljši od prašnikov, pri drugi pa štrlijo prašniki daleč ven iz cvetov, brazde pestičev pa stoje v polovični višini prašnikov. Ajda ima dvolični' cvet. Kratkovratne brazde morajo biti opra-šene s pelodom kratkih prašnikov, dol-govratne brazde pa s pelodom dolgih prašnikov. To izvršujejo čebele, za plačilo dobijo med, ki ga izločajo me-
in gnojenje na vrtu
z umetnimi gnojili, zlasti če je bila zemlja že od prej preveč gnojena s hlevskim gnojem (pregnojena zemlja).
Glede pomožnega in dodatnega gnojenja z umetnimi gnojili je pripomniti, da je treba rastlinam vobče polnega gnojenja z umetnimi gnojili (namreč gnojenja z dušikom, fosforno kislino in kalijem), vendar potrebujejo rastline prve skupine več dušičnatih gnojil, rastline druge skupine, in sicer korenske in čebulnate, več kalijevih gnojil, stročnice pa več fosfatnih gnojil.
Najbolj pa ugodimo vrtnim rastlinam s primernim kolobarjenjem, če sledijo rastlinam prve skupine (zeljna-te rastline) korenske in čebulnate rastline, tem pa stročnate rastline. Na ta način postane vse kolobarjenje triletno. Prvo leto obdelamo gredico za zeljnate rastline, oziroma solato, drugo leto za korenske rastline in tretje leto za grah in fižol. Pri gnojenju je pa seveda gledati tudi na to, koliko pridelka jemljemo na leto s tiste gredice in kako izkoriščamo zemljo z vmesnimi in še tisto leto sledečimi sadeži. čim bolj jo izrabljamo, več je treba gnoja.
Za gnojenje in kolobarjenje je treba vsako leto načrta, iz katerega je razvidno, katero zelenjad in v kakem obsegu jo hočemo gojiti, dalje pa tudi, kako ji nameravamo gnojiti in kako z njo kolobariti, da bo uspeh bolj zagotovljen.
dovniiki, to so tiste zlatorumene kroglice na dnu cvetov.
; Ajdovo zrno je triroben orešek, ki vsebuje 45% škroba in 8% beljakovin. 100 kg ajde da 66 ¡kg moke, 14 kg otrobov in 19 kg luskin. Ajdova moka da dober ajdov kruh, posebnost pa so ajdovi žganci. Ajdova moka in ajdovi odpadki so tudi dobra krma za perutnino in svinje.
Robida
Da je moči iz mladih nežnih listov naše navadne gozdne kopine pripraviti čaj, ki glede dobrote in vonjave ne zaostaja za takozvanim ruskim, prav za prav indijskim čajem, to še ni v obče znano, čeprav to dejstvo ni več povsem novo. 2e pred leti so robidin čaj glede na njegovo dobroto preizkušali in so bili pri jtem nemalo iznenadeni. Priznani botanik dr. Kuntze, ki je imel pri svojem poučnem potovanju mnogo
Erilike, da je poskušal razne vrste čaja; vali in priporoča zelo čaj, pripravljen iz robidnega listja, na vso moč. On pravi: „Nežni in posušeni listi robide imajo kot čaj isti okus kot pristni kitajski čaj, glede arome pa se upam trditi, da predtnjači mnogim pristnim čajem, ki se prodajajo po naših evropskih trgovinah. Imel sem priliko — pravi dr. Kuntze — da sem na svojem poučnem potovanju v Afriki in v Vzbod-
nji Aziji pil mnogo dobrega taja in žvečil mnogo svežih čajnih listov, zato upam, da se bo moja sodba v tem oziru pač upoštevala".
Ko se je vrnil imenovani prirodo-slovec pozneje v domovino, je napravil, da bi si pridobil nepristransko sodbo o dobroti robidnega čaja, ta-le poskus. Povabil je več znanih gospodov in gospa na čajanko, pri kateri je postregel najprej s pravim kitajskim, a potem s čajem iz robidnih listov. Noben gostov kajpada ni vedel za njegov namen. Na gostiteljevo vprašanje, kako jim je čaj teknil in jeli so opazili kako razliko med prvo in drugo porcijo pijače, se je večina gostov izjavila v tem smislu, da niso opazili razlike; nekaterim je baje čaj druge vrste — to je robidui — še bolj teknil. — Za časa svetovna vojne v letih 1914—1918 smo se imeli priliko prepričati, da je kopinin čaj prav okusen in da smo lahko pogrešali dragi kitajski proizvod. Koliko robidnega listja so nabrali v oni dobi na ukaz oblastev šolski otroci za vojne namene in koliko ga je še ostalo na raznih podstrešjih, kjer se je" sušilo, nazadnje splesnilo m se pokvarilo. I? zdravniških krogov so se takrat pojavili glasovi, da upliva robidjii čaj zelo ugodno na delovanje jeter in obisti in da povzroča v želodcu prijeten občutek. — Pridobivanje in Sriprava tega čaja je prav enostavna. jVIIade nežno liste robidlnega grma nai$ri spomladi ali poleti ob suhem vremenu. Nato na-režl te liste liki tobaku na drobno pa jih na zračnem prostoru f senci posuši Za osebo (porcijo) fe treba t1/, do 2 gr listov; na to množino se vil je vrela vodia ter se pusti 1J-2 minuli da — kakor pravimo — „vttče". Končno se obarek precedi in čaj «e gotov. Dodatek sladkorja, alkoholi! (zganja ali ruma), limoninega soka, jbljubno.
Omeniti je pač še treba, dla se vrela voda ne sme pustiti pretMgo na listih, ker dobi sicer čaj Idsefist in trpek okus, kar seveda dobroti Saj a škoduje.
Razume se pač samo oft sebi, da je treba posušeno robidne ¿rje liki pristnemu čaju hraniti v dobro zamašenih steklenicah ali v plošoevfcastih posoi-dah, ker izpuhti sicer {t listja ona prijetna vonjava, ki je za robidni, oz. za vse dobre čaje tako značilna.
ZA GOSPODINJE
go Kolikokrat naj se da kokošim jesti?, odvisno je od tega, kje jih imamo. Ako kokoši hodijo ves dan okrog hiše, po velikih dvoriščih itdi-, kjer si lahko poiščejo črvov in mrčesov, potem je dovolj, če se jim da jesti le zjutraj in zvečer. Ako se pa kokoši ne morejo prosto gibati ali so celo zaprte ter si same ne morejo poiskati nobenega živeža, potem je pač potrebno, da sej jim da tudi opoldne nekoliko hrane: zrnja, kuhinjskih ali miznih odpadkov. Preveč se- jim pa vendar ne sme dati:, da se preveč ne spitajo, ker se po preobilnem pitanju polenijo ter vsled tega ne neso več pridno jajc.
go Po čem spoznamo stare gosi in race. Stare gosi imajo drapave noge, močne peroti, debele, močne in ne-upogljive kljune, trda peresa in trdo kožo. Mlajše gosi imajo mehko kožo pod perutmi in na perutnih koncih. Po istih znamenjih se razločujejo tudi stare race od mladih, le to posebnost imajo race, da imajo v primeri z velikostjo glave dalj£i kljun nego stare.
MALE VESTI
*	Führer je v pondeljek popoldan sprejel v svojem glavnem stanu hrvatskega poglavnika in vojnega ministra maršala Kvaternika ter se je z njim prisrčno razgovarjal.
*	Reiehsminisler Dr. Dorpmüller v Marbisrgu. Na svojem potovanju v Südkärntenu je prometni minister dr. Dorpmüller na potu iz Cilli-ja minuli torek obiskal Marburg. Pozdravnemu sprejemu po šefu civilne uprave, Gau-leiter-ju in Reichsslatthalter-ju dr. Uiber-reither-ju, so sledili dolgi delovni pogovori o prometno-političnih nalogah Spodnje Štajerske. V spremstvu Gaulei-ter-ja si je nato ogledal tudi železniške delavnice v Brunndorf-u, kjer je o vsem sprejel podrobna poročila. Na tej poti je bil deležen prisrčnega in navdušenega sprejema prebivalcev Brunn-dorf-a. — Reichsminister Dr. Dorpmüller je še istega večera odpotoval.
*	Hrvatski maršal Kvaternik v Berlinu. Preteklo nedeljo je prispel hrvatski poglavnik in vojni minister maršal Kvaternik na povabilo nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Berlin. Maršal Kvaternik je v prisotnosti hrvatskega poslanika dr. Renzona položil na spomenik padlim vojakom venec v hrvatskih dr/avnih barvah. Hrvat, ski listi pripisujejo potovanju maršala Kvaternika velik pomen ter ga tolmačijo kot nov znak prijateljstva med Nemčijo in Hrvatsko.
*	O policijskih prijavah. Po odredbi šefa civilno uprave se mora vsako bivanje na Spodnjem Štajerskem prijaviti prijavni oblasti. Dolžnost lastnika ali upravitelja; hiše je, s predpisano prijavno tiskovino v štiriindvajsetih urah prijaviti vs>»ko stranko, ki se je v hišo vselila. Ist«tako mora vsak stanodajalec svoje podnajemnike v šliriimdvaj-setili urah prijaviti Prijaviti se mora tudi osebe,{ki stanujejo ali prenočujejo brezplačno.j Kakor vselitev, tako je tudi vsaka izselitev podvržena istim prijavnim predpisom, ki jih je izvršiti v štiriindvajset ili urah. Lastnik ali upravitelj hiše ter stanodajalec morajo prijavni oblasti tozadevno poročati ter hkrati navesti novo stanovanje izse-livše stranke oziroma osebe. Tudi lastniki hotelov, prenočišč itd. morajo svoje goste prijaviti in sicer v dvanajstih urah. Ti obrati so Hkrati obvezni nabaviti in voditi knjigo tujcev, ki jo je pred uporabo predložiti v svrho žigosanja, na zahtevo pa vsakokrat policiji na pregled. Take knjige se mora čuvati še štiri leta po zadnjem vpisu. Hotel-sko-prenočiščni prijavni predpisi veljajo tudi za bolnišnice, zdravilišča, sana-torije, kaznilnice ter podobne ustanove. Za prijave prijavni oblasti se mora za vsako osebo izpolniti posebno prijavnico. Zakonsko ženo družinskega poglavarja ter otroke izpod 18 let, dokler bivajo v stanovanju poslednjega in ne spremenijo družinskega imena, se lahko prijavi na prijavnici družinskega poglavarja.
*	Strela je ubila 87 oseb. V Meksiku je strela udarila v nek z 2500 gledalci napolnjen kino. Pri tem je strela usmrtila 87 oseb; pri paniki, ki je pri tem nastala, se jih je pa še enkrat toliko ranilo.
*	V Krainburg-u so preimenovali mestne ulice. Med drugimi imajo sedaj Adolf-Hitler-Platz, Schillerstraße, Goetheplatz, Horst-Wessel-Platz, Salvatorplatz, Koschatgasse, Fröbelgasse, Schloßweg, (ahngasse in Veldeser Straße.
*	1,650.000 inozemskih delavcev je za- , poslenih v Nemčiji, ki je danes največji delovni trg v Evropi sploh.
*	Skrb za potujoče vojake. Po zgledu ostalih mest Velike Nemčije so v Mar-burg-u na glavnem kolodvoru ustanovili postajo, ki skrbi za pogostitev in prenočišče potujočih vojakov. Uradom »Volkswohlfahrt« in »Frauen« v organizaciji Steirischer Heimatbund ter Nemškemu Rdečemu Križu gre zasluga, da najdejo vojaki slavne nemške vojske pri vožnjah na dopust itd. tudi na Spodnjem Štajerskem dostojen sprejem.
*	Novo poslopje za Landratsamt bodo gradili v Krainburg-u. Ker so prostori bivšega sreskega načelstva v Krainburg-u pomanjkljivi in nesodobni, se že izdelujejo načrti za gradnjo nove hiše za Land-ratsamt, ki bo stala v sredini mesta.
» Nov poklic v elektrotehniki. Za Gau Steiermark in Spodnjo štajersko bo Deutsche Arbeitsfront (nemška delovna fronta) v Voitsberg-u uredila učilno delavnico, kjer se bodo v elektrotehniki teoretično in' praktično vežbali novi poklici takozvanih »Elel;trowerker-jev«. Učna doba bo trajala 3 leta
*	Urad za brzojavno pošiljanje slik.
Nedavno so v Salzburg-u po zgledu drugih velikih mest Nmčije otvorili urad za brzojavno pošiljanje slik. Kot prvo brzojavno sliko so poslali posnetek mesta Salzburg-a, in sicer uredništvu dnevnika »Völkischer Beobachter« v Wien. Tam so na podlagi sprejete brzojavne slike takoj izdelali matrico za tisk in še tisti dan je slika mesta Salzburg izšla v imenovanem časopisu.
*	Skrb za bodočnost hišnih pomočnic v Nemčiji. V Reich-u je izšla odredba pooblaščenca za izvedbo štiriletnega delovnega načrta, ki bo hišnim pomočnicam mnogo koristila. Dekleta, ki služijo dalje časa pri družil ah z večjim številom otrok, bodo po tej odredbi imele pravico na denarne prispevke za nabavo bale ali opreme za možitev. Višina tega dodatka je odvisna od službenih let. Po štiriletnem službovanju bodo dekleta imela pravico na 600 RM. Ta vsota se bo pa z vsakim nadaljnim letom zvišala za 150 RM. Najvišja pripomoč zä doto je 1500 RM, ki jo dobijo dekleta po desetih letih službe v družinah z večjim številom otrok. Prispevek se hišnim pomočnicam izplača, ko se poročijo ali pa po dovršenem 30. letu starosti.
*	Skrb za kmeta. V Gau-u Steiermark je tekom enega leta nad 15.000 posestnikov dobilo nasvete, kako je gospodariti na dvorišču in po njivah ter nad 12.000 kmetov isto v pogledu hiš in vrtov. Gospodarski svetovalci organizacije Landesbauernschaft »Südmark« so razen tega priredili 2268 tečajev in predavanj, deloma tudi s filmskimi predstavami, katerih se je udeležilo okrog 124.000 podeželskih prebivalcev.
.* Kdaj so trafike odprte? Uradno določen prodajni čas za trafike na Spodnjem Štajerskem je ob delavnikih med 7. in 13. ter med pol 15. in 19. uro. Ob nedeljah in praznikih pa med 7. in pol 9. uro.
*	Merilna dela za gradnjo ceste Zagreb —Varaždin, ki bo moderno betonirana in tvorila zvezo med Hrvatsko in Nemčijo, so končana.
*	Italijanski list v Splitu. Založništvo v Rimu izhajajočega dnevnika »Popolo di Roma« bo v Splitu v Dalmaciji začelo z izdajo lista »11 popolo di Spalato«, ki bo pisan v italijanskem in hrvatskem jeziku.
*	Romunska vojska je brez Židov. Uradni list romunske vlade je objavil zakonsko določilo, ki izključuje Žide od vsake vojaške službe.
*	Znižane vožnje na železnicah so ukinjene. Reichsbahndirektion Wien, to je železniška direkcija, razglaša, da se je s 25. julijem 1941 na progah bivših jugoslovanskih. železnic ukinilo nižje naštete znižane cene za železniške vožnje, in sicer: za nedeljska povratna potovanja, izletne in le-toviščarske vlake, vožnje v svrho zdravljenja in odmora, potnike iz tujine, okrožne vožnje in vožnje trgovskih potnikov.
*	Prijave inozemcev in Židov v Land-kreis-u Cilli. Politični komisar za Landkreis Cilli je odredil, da se morajo prebivalci njegovega okraja do 30. julija 1941 z osebnimi dokumenti javiti pri uradnih županih v kraju bivališča, in sicer: 1. vsi nad 18 let stari inozemci, brezdomovinci in židi; 2. vse osebe, ki so 30. I. 1933 izgubile nemško, 13. III. 1938 avstrijsko, 1. VIII. 1938 češkoslovaško in 1. IX. 1939 poljsko državljanstvo ter si nato pridobile jugoslovansko ali kako drugo državljanstvo. Osebe izpod 18 let prijavijo zakonito upravičeni zastopniki. Spodnještajercem, v kolikor pod 1. in 2 ne pridejo v poštev in so 14. IV. 1941 na Spodnjem Štajerskem imeli svoje bivališče ter do razpada jugoslovanske države jugoslovansko državljanstvo, se ni treba javljati.
*	Boljševizem v »najčistejši« obliki. Kakor poročajo nemški listi iz Helsinkijev, so boljševiki severno od Ladoškega jezera v neki vasi zapustili sledove »najčistejšega« komunizma. Boljševiki so v omenjeni vasi podrli 20 kmečkih hiš, ker so rabili les — za kurivo. Cerkev so boljševiki spremenili v nekako provijanturo. V cerkvi, ki je bila polna razne nesnage, je stalo 20 miz za vojake. Plotove okrog pokopališča so boljševiki podrli, prav tako tudi križe in nagrobne spomenike, ki so jih uporabili za gradbo poljskih utrdb. Pokopališče je nudilo žalosten prizor največjega razdejanja. Spomenik padlim vojakom iz leta 1918 so uporabili sovjetski vojaki kot tarčo za streljanje. Župnišče so kratkomalo zažgali. Videlo se je vsepovsod, da so bili na delu res sami boljševiki.
*	Bolgarski ministrski predsednik dr. Bogdan Filov in zunanji minister Ivan Popov sta se podala preko Zagreba v Rim, kjer ju je Mussolini v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana prisrčno sprejel. Z nemške strani je bil pri sprejemu navzoč veleposlanik v. Mackensen.
*	Prehranjevalni stroški v bolnišnici Cilli. V tukajšnji javni bolnišnici iznosijo prehranjevalni stroški za bolnike kakor sledi: tretji razred RM 3.60, drugi razr. RM 5.50, prvi razred RM 8,— dnevno. — V javni hiralnici v Hochenegg-u pri Cilli-ju je za oskrbovance, ki so navezani na javno socialno skrb, plačati dnevno za oskrbnino RM 1.30, za ostale pa RM 1.70.
*	Značilna izpoved sovjetskega generala. Neka nemška infanterijska četa je ujela na vzhodni fronti med drugimi sovjetskimi četami tudi nekega sovjetskega generalmajorja Petra Maka-rova, komandanta XI. motoriziranega! korpusa. Pri zaslišanju je Makarov izjavil sledeče: „Sovjetska armada je izgubila svojo udarno moč. Ne verjamem, da bi se vodstvu posrečilo, rešiti karkoli iz te zmešnjave.- Primanjkuje opreme in rezerv, zlasti pa v tehničnem pogledu. Tudi zadnje rezerve, ki smo jih v zadnjih dnevih dobili z Bajkal-skega jezera, nam niso mogle ničesar pomagati. Ljudje so bili strahovito ne^ umni in povrh še slabo izvežbani Ni čuda, da je šlo vse križem in kražern."
*	20.000 hrvatskih delavcev je doslej odšlo v 14 transportih v Nemčijo na delo. V zadnjem transportu je bilo tudi veliko število deklet, ki bodo našle zaposlitev kot hišne pomočnice.
*	Pijanec Jožel Stalin. Kakor poroča istanbulski dopisnik švedskega lista „Aftonbladet", imajo v Moskvi vtis, da se je Stalin v poslednjih šestih mesecih v veliki meri vdal — pijančevanju.
*	Nad 70.040 mrličev v Angliji. Kakor poroča peka popravljena statistika angleškega ministrstva za varnost, so inašteli v prvih 18 mesecih vojne v Angliji 71.900 mrtvih in 52.600 ranjo nih, same žrtve, ki so jih povzročili letalski napadi.
*	Nov nižji davek na službene prejemke delavcev in nastavtjcncev. S 1. julijem t. I. so na Spodnjem Štajerskem uvedli v Nemčiji veljavni davek na plače, ki bo posebno za delavce in nastavljence ugodnejši, kakor je bil dosedanji tozadevni jugoslovanski davčni predpis. Delojemalci s tremi otroki po novem predpisu od svojih plač sploh ne bodo plačevali davka, če nimajo dohodkov, ki bi presegali 195 RM mesečno. V splošnem so vse davčne dajatve delojemalcev z otroki, nižje od bivših jugoslovanskih. Poročen nastavljenec z dvema otrokoma bo na primer sedaj pri mesečni plači od 230 RM plačal 5 RM in 96 Rpf davka, medtem ko se jc po jugoslovanskem davčnem redu isto plato obdavčilo z 19 RM in 80 Rpf. Mesečnega zasluška do 101 RM se odslej poročenim delojemalcem sploh ne bo obdavčilo. Jugoslavija je obdavčila vse zaslužke, ld so dosegli vsoto 600 dinarjev mesečno. — Samski delojemalci bodo seveda razmeroma višje obdavčeni kakor poročeni. ■ Dohodki samskih delavcev ali nastavljencev izpod 84 RM 50 Rpf mesečno se ne bodo obdavčili.
*	V znanju jo moč. 30 učencev in učenk se je prijavilo v tečaj za poklicno izobrazbo, ki ga je v Marburg-u nedavno otvoril Steirischer Heimatbund. Učne predmete tvorijo nemščina, stenografija, strojepisje, knjigovodstvo in trgovska korespondenca. Kmalu otvo-rijo enake tečaje tudi v Cilli-ju in Pet-tau-u. Za pozneje je mišljena prireditev takih učnih tečajev tudi v ostalih okrožnih mestih Spodnje Štajerske, da se na ta način mladim ljudem ž malimi sredstvi omogoči razširjenje izobrazbe in znanja ter povečanje delovnih storitev.
*	Norveška ladja v službi Anglijo potopljena. Kakor poročajo norveški listi, je bila norveška motorna ladja „Brattdal" (5000 ton), ki je vozila v službi Anglije, potopljena.
*	Reichsmarschalt Hcrmann Goring
1e sprejel v svojem glavnem stanu irvatskega maršala Kvaternika.
*	Ustanovitev hrvatskega društva časnikarjev. V Hrvatskem novinarskem domu v Zagrebu se je vršila nedavno ustanovitev hrvatskega društva časnikarjev. Za častnega predsednika novega društva je bil soglasno izvoljen poglavnik in prosvetni minister dr. Mile Budak.
*	O tvor j en je telefonski promet med Spodnjo Štajersko, Koroško in Kranjsko ter ostalim ozemljem Reicha.
*	Pri sprejemanju uradkiih vojnih poročil se po gostilniških lokalih ne sme motiti gostov, gosti sami se pa morajo medtem časom tudi mimo zadržati. Tako glasi obvezna določitev, ki so jo nedavno razglasili.
*	Samo stvarno polno prtljago sprejemajo na železnicah glasom najnovejše spremembe v železniškem prometnem redu. Pri tem se priporoča, da poedinl komadi prtljage ne presegajo težino 50 kilogramov.

*	Kje je Vorošilov 1 Kakor poročajo nemški listi iz Moskve, se je Stabln trdno odločil za odstranitev maršala Vorošilova, ki ga je tik ob izbruhu operacij z Nemčijo postavil za svojega namestnika. Po neki vesti, ki jo je priobčil španski list „Pueblo", imajo v Zedinjenih državah zanesljiva poročila o tem, da je Stalin že odredil ustre-litev maršala Vorošilova. Od Stalina baje ni nič drugega pričakovati, ker je že pokazal, da hote kolikor mogoče dolgo zavlačevati končni polom svojega režima, ki jc zgrajen samo na terorju in Zločinih. To hoče doseči Stalin s stopnjevanjem dosedanjega terorja.
*	Zene sovjetskih vojakov se morajo v smislu Stalinovega dekreta javiti za javno službo. To velja za vse žene razen tistih, ld morejo na podlagi zdravniškega spričevala dokazati, da nfeo pri zdravju. Deoo teh žen hočejo bolj-ševiki spraviti v državne otroške domove.
*	Marburg med rojstvom fn smrtjo.
V	župniji Sv. Magdalene so med 10. in 20. julijem t. 1. zaznamovali 11 rojstev. Od teh so bili 4 fanti in 7 deklic. Umrle so 4 osebe, 1 moški in 3 ženske. V zakonski stan je stopilo 14 parov, in sicer največ iz bivše župnije sv. Jožefa v Brunndorf-u. V opuščeni župniji Brunndorf, ki spada pod župnijo Sv. Magdalene, je bil po en slučaj smrti in rojstva. — Stolna mestna župnija je v istem razdobju vpisala 13 rojstev, 6 moških in 7 ženskih. Smrt je pokosila 6 oseb, 1 moškega in 5 žensk. Zakonsko zvezo je sklenil 1 par. —
V	frančiškanski župniji — kjer je navadno največ krstov in mnogo porok — sta se v tem času rodili samo 2 deklici, smrt ni nikogar obiskala, pa tudi
Eoročnega veselja ni bilo niti v eni iši.
*	Burg - Kino v Marburgu predvaja vsako nedeljo ob pol 10. in 11. uri predpoldan izključno pregled vojnih dogodkov. Na filmskem platnu vidimo potek bojev na zemlji, v zraku in na morju v vsej natančnosti. Gre za filmske posnetke, ki so jih napravili hrabri možje PK-oddelkov na fronti v največji nevarnosti za lastno življenje. Ti pregledi vojnih dogodkov so tako priljubljeni, da jih gre gledat na stotine ljudi, ki na ta način doživljajo fronto in vso pretresljivost borb v kino-dvo-rani. Iz teh slik je tudi razvidno, da tvegajo naši vojaki pač vse za Fühner-ja m domovino. Kdor hoče videti brezr primerno požrtvovalnost naših vojakov, si mora ogledati te nedeljske predstave, ki so najvernejši izraz zgocfoviinskega dogajanja.
*	Ameriška trgovska in potniška plovba po morju je pod državno kontrolo. Glasom sklepa ameriškega senata je celokupni pomorski promet, ld je sedaj bil neomejeno v rokah velildh ladijskih družb in denartiih velikašev, stavljen pod državno nadzorstvo.
*	30.000 delavcev je nedavno v Linzu na zborovanju poslušalo govor Reichs-organisationsleiter-ja dr« Ley-ja.
*	Kanal Iihein-tihone. Pred kratkem so blizu Bussigny-ja na švicarskem ozemlju zasadili prvo lopato za izgradnjo kanala, ki bo vezal reko Rhein z reko Rhone.
*	Skrb za kolonizacijo slabo obljudc-denih krajev v Italiji. S pomočjo državnih subvencij so v Italiji zopet dogradili 1128 novih hiš za koloniste v redko naseljenih krajih. Za to pridobitev se je izdalo 67 milijonov lir.
*	Jubilej dela profesorja Heinkel-a.
Julija t. 1. je konstrukter letal profesor dr. Ernst Heinkel proslavil tridesetletnico izdelovanja letal. Kakor znano jc svoj prvi izdelek preiskusil pomladi leta 1911 in se mu je takrat poskusno letalo popolnoma razbilo. Konstrukter in letalec Heinkel je pri tem bil težko ranjen, kar ga pa m odvrnilo od življenjske poti, ki si jo je s svojtfn prvim aparatom zarisal. Danes izdelujejo v tovarnah „Ernst-Heinkel-Flug-zeugwerke" že nad 60 vrst letal za različne svrhe. Od vojnih letal znamke „Heinkel" je najbolj znano letalo „He 111", ki uživa sloves najboljšega bojnega letala na svetu.
*	Diplomatski uracMki zapuščajo Moskvo. Po poročilih iz Moskve so trije uradniki in štirje nastavljenci ameriškega veleposlaništva zapustili Moskvo ter se podali v Kazan. Ameriški veleposlanik Steinhart jfe izjavil, da gre za ukrep iz previdnosti. On sam, da še namerava do nadaljnjega ostati v Moskvi.
*	Japonski cesar je sprejel v ponedeljek zvečer novega zunanjega ministra admirala Tojodo, ki mu je ob tej priliki poročal o položaju.
*	22 novih šol bo zgradila madžarska vlada v Karpatiji.
*	Letalsko brodovje Liitzovv je sestrelilo v tej vojni doslej 1072 sovražnih letal. Poveljnik tega brodovja major Lutzow je sam sestrelil 40 sovražnih letal. Ta velika edinica je uničila na vzhodni fronti do 2. julija 326 letal v zraku in 223 aparatov na zemlji. Do 18. julija so sestrelili letalci tega brodovja samo na vzhodni fronti skupno 683 letal. Fiihrer je počastil to brodovje in poveljnika s tem, da je majorju Lutzowu podelil hrastov list k Viteškemu križu Železnega križa.
*	Olajšave za prebivalstvo Laudkreisa Marburg, kt imajo opravke pri političnem komisarju. Da bi se prebivalcem okrožj'a Marburg omogočilo, da svoje prošnje in želje iznese jo na merodajnih mestih, bo politični komisar za Land-kreis Marburg, vsak 1. in 3. četrtek vsakega meseca uradoval v Windisch-Fei-slriz-u; vsak drugi četrtek v mesecu v Gonobitz-u ter vsak 4. četrtek vsakega meseca v Mahrenberg-u, kjer bo hkrati sprejemal tudi stranke iz bližnje okolice imenovanih krajev.
Racionalizacija dela pri trgovcu
posamezniku. Dr. Hayler, Leiter der VVirtschaftsgruppe Einzelhandel to je vodja gospodarske skupine trgovcev posameznikov, je določil trgovca Herbert Ekloh-a, da je najprej v tujini in pozneje v svoji trgovini študiral in praktično preskusil racionalizacijo trgovca posameznika. Ekloh poroča sedaj o izkušnjah takozvanega „racio-sistema" ki se v nekaterih obratih že praktično izvaja. Cilj, strankam hitro postreči, ne da bi se potrebovalo zato mnogo časa in izrabilo veliko delovne moči, je pri tem sistemu na svojevrsten način dosežen. Blago se ne nalaga več v širino, temveč v ozadje. Blago za opazovalca dobi samo toliko prostora, kakor ga potrebujeta in zavzemata dva paketa ali komada, ki ga kupec kupuje. Vso ostalo blago se jemlje iz ozadja kjer je naloženo. Pri tem se bo razen drugih koristnih pridobitev, znižalo število metrov na katere se prodaja odnosi. Zmanjšalo se 1k> pa tudi delo prodaj jalca in izrabo njegovih moči. izkušnje teh ureditev, ki štedijo delo, sedaj vsestransko preizkušajo.
DOPISI
□	Pettau. Za 200 tečajev nemščine, ki jih prireja organizacija Steirischer Heimatbund, se je v našem okraju javilo nad 8000 udeležencev.
□	Windisch-Feistritz. Pri nas so na slavnosten način ob veliki udeležbi prebivalcev otvorili novo zgrajeno kopališče. V krasni sončni okolici, deloma z malim gozdičem obdano kopališče, razpolaga z okusnimi kabinami in sončnimi terasami ter predstavlja za naše mesto koristno in potrebno pridobitev.
[] Frauheim. Dobili smo nad vse potrebno in koristno postajo za pomoč materam in otrokom, takozvano „Hilfsstellenleitung für Mutter und Kind". Doslej iz gmotnih razlogov nedosegljivi zdravniški pregledi m nasveti so nam sedaj brezplačno na razpolago, kar prebivalstvo našega okoliša visoko ceni.
[] Cilli. Uradni župani okraja Cilli so pri nas imeli svojo prvo delovno sejo, ki jo je vodil politični komisar Anton Dorfmeister. Razen političnega komisarja so na isti poročali tudi razni vodilni uradniki političnega komisarja za Landkreis Cilli. Na dnevnem redu so imeli: politični in gospodarski položaj, združitev občin, poslovanje urada političnega komisarja, zvišanje poljedelske produkcije, ustanovitev mlekarne v Cilli-ju, poslovanje urada dela, zaposlitev delavcev itd.
[] HIg. Dreiialligfeeil in W. B. Tudi pri nas je organizacija „Steirischer Heimatbuiid" o tvorila tečaje za nemščino, ki jih obiskuje nad 200 odrastlih udeležencev.
[] Gonohilz. V domu „Deutsche Jugend'' smo imeli prvi zbor organizacije Deutsche Jugend, kjer je nastopilo 200 fantov. O nalogah in dolžnosti mladine jim je spregovoril Baunführer, ki jim je tudi razdelil zelena-bele-zelene trake. * Zabavni večer vojaštva, na kate-, rega je bilo vabljeno tudi civilno prebivalstvo so priredili v hiši „Deutsches Haus'' v Cilli-ju. Zabavo je otvoril orkester domačega moškega pevskega društva, nakar je poveljnik mesta major Deinhardt omenil važnost takih prireditev, ki so najlepše priče o povezanosti vojske in civilnega prebivalstva. Vsi nastopajoči umetniki so želi popolno priznanje.
[] Babno bel Cilli. Dozorela nam je zlata pšenica, ki jo sedaj žanjemo m spravljamo v kozolce. Ko se posuši in pride do mlačve, nam bo posebno letos z ozirom na vojni čas vsako zrno nekaka dragocenost. Predvidnosti gre zahvala, da je letošnji pridelek zaao-voljivejši od lanskega, ki je bil žrtev vremenskih nezgod. Takoj po pšenični želvi preorjemo naše njive ter nasejemo ajdo in repo, da izvlečemo iz zemlje kolikor se največ da.
Našim prijateljem in čitateljem!
Naročnina za »štajerskega Gospodarja« se sedaj že lahko vplačuje na naš poštno-čekovni račun »Postscheckkonto Wien Nr. 55030«. Pri vplačevanju naročnine je treba natančno paziti na računsko označbo.
I „Štajerski Gospodar"
Postscheckkonto Wien Nr. 55050
O deviznih predpisih pri prekoračenju mej
objavlja razglas v uradnem listu šefa civilne uprave za Spodnjo štajersko, da je vsak izvoz vseh tuzemsklh in inozemskih plačilnih sredstev, kakor tudi Reichskreditkassenschein-ov prepovedan.
Brez dovoljenja je tu- in inozemcem izjemoma dovoljeno izvoziti vsoto do 10 RM v kovancih ali v Rentenmark-schein-ih. Ta izjema pa ne velja za obmejno prebivalstvo pri prehodih čez mejo.
Tuzemci lahko kovance preko 10 RM in tuzemske kovance do 50 RM ali pa isto protivrednost tujih plačilnih sredstev brez dovoljenja spravijo v tujino, če so v posesti izkaza o nujnosti svojega potovanja, oziroma izkaza, da gre za službeno ali poslovno potovanje.
Uvažati je prepovedano tuzemska plačilna sredstva, nadalje češki, poljski in holandski den^r ter vsa na dinarje se glaseča plačilna sredstva. Dovoljen je smo uvoz tuzemskih zlatnikov.
Izjeme so samo pri tu- in inozem-cih, ki lahko brez dovoljenja uvozijo dnevno do 10 RM nemških kovancev, kar pa ne velja za obmejne prebivalce v obmejnem prometu.
Tuzemci smejo preko tega uvoziti nemške kovance do nadaljnjih 50 RM, če dokažejo, da so te zneske spravili v inozemstvo na podlagi izkaza o nujnosti potovanja, oziroma na podlagi izkaza o službenem ali poslovnem potovanju.
Prispevki v rudarsko zavarovanje
šef civilne uprave za Spodnjo štajersko, pooblaščenec za socialno zavarovanje, je odredil višino socialnih prispevkov za delavce in nameščence zavarovane pri krajevnih bratovskih skladnicah.
Socialni prispevki se računajo od čiste mezde oziroma plače, kateri se doda še vrednost prejemkov v naravi. Plače preko 10 RM dnevno, 70 RM tedensko ter 300 RM mesečno se pri odmerjenju socialnih prispevkov ne jemljejo v poštev.
Prejemki v naravi se'cenijo kakor sledi: Polna oskrba in stanovanje dnevno RM 1.32, tedensko RM 9.24 in mesečno RM 39.60. Celodnevna oskrba dnevno RM 1.10, tedensko RM 7.70, mesečno RM 33.—. Poldnevna oskrba dnevno RM 0.55, tedensko RM 3.85, in mesečno RM 16.50. Prosto stanovanje dnevno RM 0.22, tedensko RM 1.55 in mesečno RM 6.60.
S 1. julijem 1.1. znašajo, socialni prispevki za delavce 25.05% računske podlage za prispevke. Od tega plača delodajalec 15.9, delojemalec pa 9.15%. Za' nameščence ¡znosijo 19% računske osnove za prispevke. Za na-
meščence plača delodajalec 10%, nameščenec pa 9%.
Delež, ki ga plačajo delojemalci se mora pri mezdah oziroma plačah odtegovati.
Omenjeni skupni socialni prispevki v rudarsko zavarovanje ali bratovsko sMadnico se delijo na bolniško zavarovanje delavcev iin nameščencev, na nezgodno zavarovanje delavcev in nameščencev, ma zavoravanje brezposelnih delavcev iin nameščencev, n<a pro-vizijsko zavarovanje delavcev ter na penzijsko zavarovanje nameščencev.
Nove živilske
nakaznice
Živilske nakaznice za čas med 28. julijem in 24. avgustom 1941 se v svojih osnovah niso spremenile. Spremembe so nastale edino pri nakaznicah za mast, ki so namenjene za otroke izpod 6 let in za normalne potrošnike.
Ker na Spodnjem Štajerskem za enkrat še nimamo posnetega mleka, je z ozirom na tozadevne predpise v Nemčiji bilo potrebno dosedanjo količino 9(30 g svinjske masti, razdeliti na več vrst masd. Položaj oskrbovanja z jedilno mastjo in letni čas zahtevata, da se poveča potrošnjo masla, kar je dalo povod za to spremembo, ki izgledaj kakor sledi. Otroci do 6. leta starosti dobijo 450 g špeha ali 360 g svinjske masti, 125 g masla in 50 g margarina ali 40 g jedilnega olja. Do ras tli dobijo 450 g špeha, 360 g svinjske masti. (200 g masla in 250 g margarine ali 200 g jedilnega olja. Ce ni masla, se na od-rezke z oznako „BU" na mesto 50 g masla, lahko dobi 40 g svinjske masti ali kuhanega masla.
Hkrati dobijo delavci pri težkih delih dodatne nakaznice za meso, mast in kruh.
Pariinik za krompir
Napredek in čas zahtevata, da se tudi v kmetijstvo opravijo vsa dela pravočasno, hitro in s čim manj režijskimi stroški in delovnimi močmi. To je mogoče le z uporabo kmetijskih strojev, ki jih pa v zadnjih letih vsled pomanjkanja sredstev nismo mogli nabaviti. V'starih pokrajinah Nemčije je upora, ba kmetijskih strojev na visoki stopnji, zato je poziv, naj se sporoči, koliko in kakih strojev potrebuje naše kmetijstvo, zelo razveseljiv in velike važnosti. Marsikomur se bo sedaj uresničil dolgoletni sen o naprednem gospodarstvu. Ne mislim se spuščati v podrobnosti z naštevanjem in opisom nam prepotrebnih strojev. Opozoriti hočem le naše kmetovalce na to, da obstoja našemu kmetu menda neznani, vendar sila koristen in potreben stroj, in sicer takozvani pariinik za krompir (Kartoffeldämpfer).
Pri nas se spravlja krompir v kleti, ki so večinoma majhne, vlažne in vse premalo zračne, vsled česar nam čez zimo segnije 25 do 30 odstotkov pri. delka. Upoštevati pa moramo, da je krompir glavna hrana na le za člove.
ka, nego tudi važen del krme za živi. no. V današnjem času moramo skrbeti za to, da pridelamo čim več dobrega sadeža, ki ga je treba obvarovati pred gnilobo. To ni samo v korist posamez. niku, nego je tudi korist skupnosti. Kot umni kmetovalci zato ne bomo več prepuščali krompirja gnilobi, nego bomo poskrbeli sedaj, ko nam je dana prilika, za nakup takih parilnikov za krompir. Tak parilnik ali Kartoffel, dämpfer si bomo menda najlažje na. bavili potom zadrug ali občin.
Kartoffeldämpfer je velik parni kotel, v katerem se krompir spari. Ko je krompir izkopan, ga takoj sortiramo za seme, za ljudsko prehrano in za klajo živini. Krompir, namenjen za klajo, se v posebni pripravi dobro ope. re ter se takoj nato v parilniku spari. Sparjen krompir se takoj stlači v silos. Ker pa pri nas na žalost silosov še sploh nimamo ali pa so zelo redki, si bomo začasno pomagali na ta način, da se pod streho skopljemo v ilovici potrebam primerno veliko jamo. To jamo obložimo z deskami, da se nam ne ruje zemlja in ne pomeša med krompir. Tako spravljen krompir, ne gnije in je obenem s parjenjem že ku_ han. Na ta način prištedimo na kurivu in na času. Sparjenega krompirja ni treba vsak dan kuhati, temveč ga ob pokladanju živini polijemo z vročo vodo.
So slučaji, da nam krompir — pri. pravljčft za seme ali prehrano — v sla. bo zavarovani shrambi zmrzne. Ker ta. kega krompirja ne moremo takoj po. hraniti živini, ga mnogo segnije. V tem slučaju pa lahko tudi tak zmrznjen krompir sparimo in stlačimo v jamo, ki jo je treba z zemljo dobro pokriti. Na ta način obvarujemo tudi tak krompir pred gnilobo. G. O., F r i e d' a u.
Buta-ttdUsiarte
Marburg, Burgplatz 1
Tedenski pregled. Posebne predstave v nedeljo ob pol 10. in 11. uri.
Borba za
Stalinovo črto
Evropa v boju proti boljševizmu
—	Napredovanje proti Salli. — Stuka uničujejo sovjetske utrdbe.
—	Nemški lovci nad Belim morjem. — Pvehod črez reko Prut. — Proč s propagandnim kičom moskovske oentrale! — Vedno globlje v Ukrajino. — Pohod v Kijev. — Dvojna bitka pri Bialystoku in Minsku. — Cele sovjetske armade razbite. — Vkorakanje v Rigo. — Grozodejstva zverin bolj še viške čeke — Zaslužena sodba. — Nemška bojna letala napadajo. — Borba za Stalinovo črto. — Napredovanje proti Leningradu.
Vstopnina RM 0.20 za sleherni prostor. Od petka dne 25. julija 1941 naprej dajemo Terra film „Rosen in Tirol". Nastopajo Hans Moser, Theo Lingen in Leo Slezak.
ZANIMIVOSTI
z Mož s 65.524 predniki. V Šanghaju so pred kratkim končali veliko sodnijsko razpravo v procesu, ki je trajal par let. Neki Kitajec je tožil zaradi dedščine ter je dokazoval svojo upravičenost do dedščine nazaj do 15. stoletja. V to svrho je doprinesel popolen rodovnik s 15 generacijami in 65.524 predniki. Rodovniku je predložil nepobitne osebne dokumente vseh teh prednikov. Mož je bil zares vztrajen in trdovraten, da-je v par letih zamogel zbrati vse potrebne dokumente. Zato pa je imel lepo zadovoljstvo, da so mu sodniki spričo tako brezhibnega dokazovanja prisodili iztoženo dedščino.
z. Riba, ki pleza. Istorije o ribah, ki se pripovedujejo v zamorski republiki Liberiji, sicer močno diše po lovski latinščini, so pa vendarle resnične. Živi tam n. pr. neke vrste riba, ki po drevju pleza in po travi in po obali lovi muhe ter drugi mrčes. Oči ima nasajene kakor polž in jih ume kar ganljivo obračati, kadar se ogleduje za hrano. Ce uzre kaj tečnega, se tako dolgo zaganja k obali, dokler si ne ulovi plena. Te vrste skakalci dihajo skozi rep in zaradi tega lahko mirno zadremlje-jo na obrežnem pesku. Da je le rep v vodi, telo se lahko po mili volji grje na soncu, in vendar spadajo te živalice med ribe, ne morda^ med amfibije. Več vrst takih rib živi v Afriki in Polineziji. Tista, ki je zastopana v Liberiji, je bila upodobljena na znamki iz leta 1918 in je nedvomno ena najoriginalnejših živih bitij, ki so bila kdaj ovekovečena na znamkah.
Naroči Štajerskega Gospodarja!
Der Polizeidirektor in Marburg a. d.Dr. Preisüberwachung
Marburg a. d. Drau, 24. 7. 1941. IV—41.15/41.
Navijanje cen
Policijski ravnatelj v Marburg-u a. d. Drau (nadzorstvo cen), je mesarja Franz-a Mohorko iz Marburg-a a. d. Drau, PerkostraBe Nr. 17, na podstavi § 4 Odredbe šefa civilne uprave o določanju cen na Spodnjem štajerskem, od 9. maja 1941, kaznoval s 200 RM in 14 dni zapora. Razen tega se mu je za stalno prepovedalo nadaljno poslovanje.
Mohorko je klobase vrste »Braun-schweiger«, ki jim je določena najvišja ceha 1.40 RM za kg, prodajal po ceni 2 RM. S tem je razen dovoljenega dobička na oderuški način dosegel še prepovedan dobiček od 43 odstotkov.
Prodana klobasa je razen tega bila črviva, da se jo je radi kvara moralo proglasiti za življenjsko - nevarno. Uradni ogled v njegovem poslovnem obratu je ugotovil tako ostudne razmere, da v kaznovanega ni več zaupanja, ki je za vodstvo trgovin z živili potrebno. To je razlog, da se je odredilo stalno zaporo za njegov obrat.
Der Polizeidirektor: 185	gez. Dr. VVallner.
Dienststelle fiir KriegsbeschadigtenUirsorge in Marburg a. d. Drau, Tegatthoffstrasse 12
se je z 14. julijem 1941 opustilo. Odslej bo v vseh na skrb vojnih poškodovancev odnosečih se zadevah na območju Spodnje Štajerske redno ura-doval Versorgungsamt Graz. Kraj in čas uradovanja se bo vedno pravočasno v časopisju objavilo.
Prihodnji uradni dnevi so:
V	Pettau-u, v pisarni bivšega društva invalidov, Ungartorgasse 5, dne 30. julija 1941 med 9. in 12. ter med 14. in 18. uro.
V	Cilli-ju, v mestnem uradu Cilli, dne 6. avgusta 1941 med 9. in 12. ter med 14. in 18. uro.
Ob uradnih dneh prihajajoče stranke se v interesu gladkega urejevanja njihovih predlogov naproša, da prinesejo tudi dokumente o svojih zadevah seboj.
Versorgungsamt Graz.
MALI OGLASI
%
Učno mesto
v kaki trgovini ali primerno službo išče pridna, poštena mladenka. Naslov v upravi.
Zvesti delavec
išče oskrbo pri dobri družini. Ponudbe na upravo tega lista.	180
Zanesljivega viničarja
(najemnika) za vinograd, sadovnjak in polje sprejme Slrohmaier Anna, Ge-mischtwarenhandlung, Gams bei Marburg a. d. Drau.	182
OGLAŠUJTE!
C Ii n S A vojaške odrezke, 9taro »nje železje in kovine, papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino Alois Arbeit er, Marburg, Draugasse 5. 2
Ta	potrebujem marelice, bre-
td	'	skve( hruške
in rana jabolka prve in druge kakovosti po najvišjih odobrenih cenah. Prevzem vsak torek in četrtek. Ponudbe in direktne dobave na: Fa. Hans Göttlich, Marburg a. d. Drau, Kärntnerstraße 128.	176
Oral zemlje za vrtnarstvo
želi vzeti v najem v okolici Marburga Johann Rojko, Theresienhof, Marburg a. d. Drau, Adolf-Hitler-Platz 1.	172
Sodi hrastovi ^VLe6! Ž
žganjekuho z mešalnikom, vsebine 3—4 hI se kupi. Ponudbe na upravo »štajerskega gospodarja«.	171
Xi Solni ČtaiAfr v zakonu razoča-
aiivim aiajerc, ran| žeu znanja z dobrosrčno gospodično čedne zunanjosti, ki bi znala ceniti moža. Samo resne ponudbe na upravo lista. Slika zaželjena. 174
Viničarja
s 4 delovnimi močmi in večletnimi spričevali sprejme Weingut Frauheim, Aug. Schlachtltsch.	158
Koiarskega vajenca
s popolno oskrbo sprejme Löschnig Alois, Wagnermeister, Marburg/Drau, Franz-Josef-Straße 15.	179
MI! nap starejü samee, želi znanja
mnnd"»	z osebo, ki
bi mu gospodinjila in pomagala pri delu. Nastop takoj. Alojz Polutnik, St. Leonhard ob Tüffer.	175
VaiAn^c s Primerno šolsko iz-fajenec obrazbo in z znanjem nemškega jezika se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v
hiši. Antonie Penič, Gemischtwarenhandlung, Marburg a. d. Drau, Viktringhof-gasse 9.	177
D a Irin pošteno, sprejme Johann ue HB O, MuleC( Lasach Nr. 2 (Loža-ne), P. St. Margarethen a. d. Pößnitz. 173
Konjskega hlapca felfn&gft
poštenega išče Hunkar, uprava posestva Mayturn, pošta Pettau.	170
Kobilo zameniam za kravo, za drva ali za vino. Gasthaus Riedl,
Lendorf, P. Marburg a. d. Drau.
178
Čitajie En naročujte dnevnik
„Mßdutyii ieitmp"
»Marburger Zeitung« je uradno glasilo organizacije »Steirischer Heimatbund«. Naroča se pri »Verlag der Marburger Zeitung«, Marburg, Badgasse 6, Postscheckkonto 54.608.
Per Präsident der Reichspostdirektion Graz
POZIV
na prenos bivšega jugoslovanskega poštno-čekovnega in poštno-hranilni-škega dobroimetja na nemške poštno-čekovne in poštno-hranilniške račune.
Da bi se prebivalcem Spodnje štajerske in priključenih pokrajin Koroške in Kranjske po možnosti hitro omogočilo razpolagati s svojimi poštno-čekovnimi in poštno-hranilniškimi dobroimetji, ki jih imajo v bivši jugoslovanski poštni hranilnici v Belgradu in njenih podružnicah v Ljubljani (Lubiana), Zagrebu, Sarajevu in Splitu, se bo počenši s 15. avgustom 1941 za prebivalce imenovanih pokrajin bivša jugoslovanska poštno-čekovna in poštno-hranilna dobroimetja na predlog, po tečaju 1 Dinar = 5 Rpf, preneslo na nemške poštno-čekovne in poštno-hranilniške račune.
Za prenos poštno-čekovnega dobroimetja je predpogoj, da je predlagatelj lastnik nemškega poštno-čekovnega računa. Kjer še to ni slučaj, je zato v kraju stanovanja pri pristojnem poštnem uradu najprej staviti predlog za otvoritev nemškega poštno-čekovnega računa. Tozadevne tiskovine se dobijo pri vsakem poštnem uradu. Svrham primerno je, če si prebivalstvo Spodnje štajerske ter priključenih pokrajin Koroške in Kranjske otvori svoje poštno-čekovne račune pri uradu poštne hranilnice v Wien-u. Kakor hitro dospe poročilo o otvoritvi računa ter o dodeljeni številki istemu, se prenos poštno-čekovnega dobroimetja od bivše jugoslovanske poštne hranilnice v Belgradu ter njenih podružnic na nov nemški poštno-čekovni račun lahko predlaga pri vsakem poštnem uradu na Spodnjem štajerskem in v priključenih ozemljih Koroške in Kranjske. Tiskovine za te predloge se dobijo brezplačno pri poštnih linicah.
Poštno-hranilniška dobroimetja pri bivši jugoslovanski poštni hranilnici v Belgradu se bo na ta način preneslo na nemške poštno-hranilniške račune, da se bo jugoslovanske poštne hranilniške knjige — na predlog — zamenjalo za nemške poštno-hranilniške knjige. V to svrho se bo jugoslovanske poštno-hranilniške knjige proti potrdilu lahko oddalo pri vsakem poštnem uradu Spodnje štajerske in priključenih ozemelj Koroške in Kranjske. Nove nemške poštno-hranilniške knjige bo poštno-hranilniški urad Wien po prenosu dobroimetja neposredno vrnil vlagateljem.
Podrobnosti glede prenosa dobroimetja se lahko izvejo pri poštnih uradih.
Marburg a/Dr., den 23. Juli 1941.
169
Gez. Dr. Ing. Neugebauer.
Dienststelle für Kriegsbeschädigtenfürsorge in Marburg, Tegetthoff strasse 12
je prenehala dne 19. julija 1941 s poslovanjem. Za stranke v Mar-burg-u se uvedejo redni uradni dnevi. Prvi uradni dnevi so dne 23. in 24. julija 1941 v Marburg-u, Te-getthoffstraße 12, v pritličju od 9. do 11. in od 14. do 18. ure.
168
Versorgungsamt Graz