Štev. 274. POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. r" ** Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod t« dvorlite nad tlikarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—13. ure dopoldne. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankir&na pisma se ne sprejemajo. Uredntiketa telefona iter. 74. V Ljubljani, v sredo, 30. novembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prasnika, ob polu uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, k« polovico leta 13 K, xa ietrt leti 6-50 K, xa 1 mesec 2K 20h. Vupravništvu prejeman: celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, xa ietrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubijania«N,emj_e dostavnine 20 h. — Plačuje sc vnaprej. ^ L* « Upravništvo je t Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprcjema naročnino, Inserate In reklamacije. — Imtrull se računajo enostopna pelltvrsta ^dolžina II Milimetrov) ia enkrat 13 b, za dvakrat II b, it trikrat 9 b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah itane enoatopna garmondvrsla M h. — Pri večkratnem objavljeni* primeren popust. Uprarnlikega telefona iter. 188. Mrtvo mesto. Dunaj, 29. nov. Nedavno je dr. plem. Korber avstrijski parlament primerjal mrtvemu mestu, koder se martinčki grejejo na solncu in med razvalinami bujno raste grmovja in bodičevje, v katerem se skriva raznovrstna golazen. Optimisti s to primero niso bili zadovoljni, četudi ja letos suša mnogokje uničila polj ske pridelke. Tolažili so se, da vlada na jesen odpre bcgfrte t>voje »alcge ter z odprtimi rokami sipi je zlat dež po deželth. Res j« vlada takoj v prvi seji dne 17. t. m predložila načit zakena, da hoče razdeliti 151/» milijona raznim revežtm, da ublaži bedo. A ravno ta načrt zakena je sedaj velika ovira za delavnost paritmenta. Kakor sem io poročal, poouja vlada 15'/» milijona, obenem pa zahteva za prazne svoje blegsjne 53'/, milijona. Parlament naj torej dovoli 69 milijonov novega državnega posojila v ta namen, da vlada ublaži dvojno bedo — vsled oim po raznih deželah in vsled raznih troikov v državn h blagajnah. Dcčim glasuje za 15 in pol milijona v^a zbornica, upira se ogromna večina kred.tu, ki g« vlada zahteva za svojo upravo. Ta kredit bi itražal zaupanje vladi, a pravega zaupanja ni ne na levici, še manj ta des niei. Med nemškimi agrarci tudi dogodki v Inomostu niso toliko razburili duhov, ko ravno ta cblike vladnega načrta, s katerim išče politično zaupanje za nepolitični kie dit. Za časa najhujše obstrukcije so tudi češki poslanci vedno glasovali za državne podpore Ko je vlada pred tremi leti za tre-notek omamila češko obštrukcijo z milijardo za razne investicije, so ji dovolili ša 80 mi lijonov povrhu v pokritje tekočih troškov iz državnih bkg, s katero hoče odgovoriti na kraljevi pre stolni govor. Adresa je parafraza prestol-nega govora. Skupščina iziavlja svojo radost, ker so ednošaji med S.bijo in Avstro-Ogrsko dobri in prijateljski ter naibcljSa zagotovilo za gospodarski razvoj Srbije. Adresa dalje izraža simpatije za Rusijo in željo, da zmaga rusko orožje v boju za krščansko stvar in civiizacijo. Istotako so naj boljše razmere med Srbijo in Črno Goro. Interesi Srb je in Bolgarije so solidarni in naj bi tudi ostali. Glede Makedonije pa iz javlja ekucščina, da so narod živo interesuje za s\o|e brate v Makedoniji in trdao upa, da bedo pričete itforme omogočile miren kulturni razvoj. Prvi govornik v adresni razpravi, liberalec dr. V e 1 j k o v i o , je zahteval, naj vlada pojasni, v čem je prijateljstvo med Srbijo in Bolgarijo, ker je bolgarski min. predsednik Pitrov izjavil, da mod državama ni nobenega sporazuma. R i b a r a c , vodja narodne stranke, je grajal belgrajske trgovce, ker so obiskali mažarske trgovce v času, ko hode ogrska vlada nasilno aatreti srbske šole na Ogrskem. Govornik tudi naeprotuje sporazumu z Bolgarijo ter obsoja vlado, ker ni storila koraka, da brani Srbe v Ma kedeniji proti turškim in bolgarskim razboj nikom. Graia tudi bolgarske revolucionarne odbore, ki hočejo s tujo pomtčjo iz Makedonije narediti novo Bosro. Tega pa srbaki narod no more trpeti, ker se gu tiče usoda Makedonije kakor oseda Bosne. In usoda Bosne se tiče srbskega naroda, dokler se to vprašanje ne reši na korist — Srbije (I?). Avakumovic, liberalni vodja, je za sporazum z Bolgarije, a ae boji bolgarske neodkritosti. Z»hteva od vlade, naj uveri skupščino, da od sporazuma z Bolgarijo Srbija ne bode imela škode. Ne veruje, da ao Bolgari iz čistih namenov za avtonomijo Makedonije, zato želi, da be makedonsko vprašar je reši soorazumno Da korist Bolgarije ia Sibije. Treba je torej jasneje ia od ločneje govoriti, da hoče Srbija vse storiti za premembo osode Makedoncev na korist njihov« in Sibije. Vlada naj torej v tajni seji pojasni, v čem obatoji sporazum med Srbijo in Bolgarijo glede Makedonije. Nikolič, predsednik adreanega od-brra, Milan Djurič in Petrovič so t ranili načrt adrese. NaglaSali sr, da bo vsi poslanci ed ni giede obramb« srbskih koristi in da sporazum z Bolgarijo sloni na skupnih interesih. L,ubezni pS med dvema državama no more biti, ker politika ,take ljubezni ne pozna, marveč le skupne interese. Mto je potreben srbsko-bolgarski sporazum, v pre-pornih vprašanjih pa kompromis Adresa iz raža živo zanimanje zi Srbe v Makedoniji, zato naj skupščina adreso odobri. Minister P a š i č je izjavil, da se srbska in -bolgaruka vlada drže načela: »Balkan balkanskim narodom«. Bosansko vprašanje pa je stvar velikih držav. Vlada vodi politiko sporaiuma za izvršitev reform v Makedoniji. Nato je zbornic« odobrila b 97 radikal nimi glasovi proti 12 glasovom liberalcev in narodnjakov. Vsi govorniki brez izjeme pa so izja vili, da glasujejo za novo držarno posojilo, ki se porabi ca novo orožje. Adrejo je predsednik Stanojevič z dnputaoijo izročil kralju, ki je iijavil, da se strinja z adresa. pisma iz Bolgarije. Novo posojilo. — Adresa. — Makedonija. Sofija, 26. nov. Časopisje ostro napada vlado zaradi no vega posojila v zneske 100 milijonov frankov. 83 novih brzostrelnih baterij je vlada naročila topove od francoske tvrdke Schneider & Comp. Ti Iroški znašajo 30 milijonov. Dvajset milijonov hoče vlada izdati za žela« niči Trnovo Trevno in Radcmir Kjustendil. 25 milijonov dobita v obligacijah bolgarska narodna banka in nemljedelska banka na račun državnega doigi. 15 milijonov dinarov pa ostane vladi, da poplača viseče dolgove in velike troške tega posojila. Posojilo se realizuje ob novem letu. Za slučaj vojske, epidemije, finančne kriza itd. pa morejo banke odreči posojilo. Pogoji so torej preoej hudi. Finančni minister Pajkov je v sobranju pojasnil vzroke, zakaj vladn zahteva novo posojilo. Treba je plačati visečo dolgove, zgraditi nove železnice in za armado preskrbeti boliš« orožje. Vea bolgarski dolg znaša 317,518 000 levov. Vlada je dobila novo posojilo pod boljšimi pogoji nego 1. 1902. Opczoija je Bicer ostro grajala pegoje novega posojila, a večina je vladi zagotov ljena. Sobranje ni še odebrilo adresa na kne žev prestolni govor. Adreao be da umetniško okrasil bolgarski slikar T a č e v v staro-bolgarskem slogu. Makedonski begunci v Bolgariji bo iz brali nov odbor, ki naj nadaljuje delo za osvobojenje Makedonije. Predsednik dr. Naj-čev ima nalogo, da sestavi poiiv na vse Makedonce, naj bo sdini in skupno nadaljujejo boj za prostost. V S.fijo je priSel Damjan G r u j e v, načelnik makedonske vataike organizacije. Grujev je bil težko ranjen v boju s Turki. Seda) je v hotelu »Or ent« in govori le z najboljšimi prijatelji, ker je vsled rane jako slab. Grujev je z dušo in telom zavzet za Makedonijo ter že ntkaj let vodi vse gibanje. Ko se je zdravil nekaj časa pri vojvodi Kr stiču v Makedoniji, so Turki Krst ču ponu dili 100.000 frankov, ako jim izroči Grujeva. Krst o je ponudbo odklonil. I i tega ie razvidno, koliko skrbi dala Grujev Turkom. O priliki ga obiščem ter vam več poročam. Rusko-japonska vojska. Naskok na Port Artur — odbit! V soboto je pričel general Nogi nov naskok na trdnjavo ter posebno na utrdbe Sunsušan, EdunSan in Kikvanšan. V Tokiu je bila v nedeljo razširjena vest, da napad* napreduje in v Č fu so bili že piipravljeni na padeš trdnjave. Poročilo is Tokia, ki je prišlo preko Rima, poroča dne 28 t. m , da se je Japoncem v zadnjem naskoku pojrečilo razrušiti utrdbo Erlunšan, Osjerlun ter Majo-kobje Jamadje. Pri napadu na Sansufian in Kikvanšan so bili Japonci odbiti; izgubili so sioro 7000 mož. Iz Londona poročajo 29. t. m.: V Tokiu in Sangaju so mnenja, da se bo obleganje Port Arturja odslej vršilo še z večjo energijo. Nasprotno pa poroča dopisnik „Daily Telegrapha" i< Č fua, da se je bombardement in naskok od 22. do 24. t. m. končal z japonskim neuspehom, ki je stal težko žitve^ V Tokiu je vee pobito, ker ae je naDad na Port Artur zopet ponesrečil. »Daily Express« poroča, da so v Tokiu mnenja, da je oblegovalna armada storila nadčloveške napore, da bi zavzela trdnjavo. Molk na vseh uradnih straneh dokazuje, da ni bilo nikikega uspehe. Neverjetna vest izpred Port Arturja. Tokio, 28. nov. Reuterjev urad poroča, da je bil nočni japonski naskok na 205 m. visok grič uspešen Sodi se, da so Jtponci storili s tem že 90% dela, da pnpolnoma zasedejo Port Artur. V posesti tega griča samt rejo Japonci luko popolnoma pregledati. Položaj na mandžurljskem bojišču Silovit mraz v Mandžuriji zelo vpliva na operacije. Kakor poročajo iz Tokia so našli pet vojaku v Kurokijeve armade, ki so itali na predstraž;, zmrznjenih. Iz Peterburga poročajo 28. t. m., da Jtponci na zahodni btrani železnico demonstrativno potiskajo naprej svojo konjenico. Dae 27. t. m. so napadli vas L!nšipu, a so bili odbiti. Kakor se govori, je vzbudilo vpo« klicanje dopolnilnih rezerv na otokih Kiusiu in Osaka med prebivalstvom veliko nevoljo. Ia ravno vsled tega je dobil Kuroki v dopolnitev svoje armade Ie neizurjene novince. Glasi se, dc ao Japonci postavili pri Haj-cepu obiežne topove starega modela. Ii Mukdena poroča »Lokalaczeiger« cd 27. t. m.: Na poBtojankch v gorovju je padel Breg. Sicer pa je mraz in brez vetra. O nadaljevanju vojske so mnenja različna. Eai mislijo, da bo boj mirovil do spomladi, drugi mislijo, da ee bodo dogodki, proti katerim je bilo vse dosedanje le igra, pričeli razvijati najkasneje ob prihodu baltiškega brodovja. Ravno vsled tega brodovja bedo Japonci poi.kusili vse, da še prej, nego pride som brodovje, piibore na suhem odločilno zmago. »Vostnik mandžurijske armade«, katerega 100. številka je ušla v ponedeljek, natančno naznanja gibanje baltiškega brodovja. Vojaki ta list vkljub svoji mali plači pridno kupujejo tor z zanimanjem zasledujejo vsa poročila. »Lokalanzeiger" poroča iz Mukdena 28. t. m.: Ze od 24 t. m. je Ronnonkamj-fov oddelek, ki stoji na najvzbodnejšem krilu, izpostavljen neprenehoma japonskim napadom. Dno 25. t. m. je napadla sovražna brigada z 12 topovi dvakrat b^uspešno Rennenkarapfove pozicije. Drugi dan bo Japonci ponovili napad na centrum in levo kr lo generala Renncnkam^fa, a ao kmala odjenjali. Njihove izgubo bo velike. Dae 27. t. m. bo je ob 7. zjutraj zopet pričel boj pe-heta. Napadajoče japonske čete pripadajo 7. reservnemu polku. Ruski brzojavni urid pereča i: Hran- San« dne 29. t. m.: Včeraj pri svitanju dneva ao Japonci napadli Rennrnkampiove či ao zaplenili mnogo orožja. 300 naj« denih japonskih trupelj je bilo pokopanih. Kuropatkin poroda. Dne 27 t. m. poroča Kuropatkin: Po poročilu, ki mi jo došlo danes ob 7. uri sjutraj od oddelki«, ki stoji pri Cinhenčeiu, je noč pre Sla mirno. A ob pol 7 uri zjutraj je sovrsžnik zopet pričel s ofenzivo ter "b 7. uri pričel streljati na levem krilu. O i 25 do 26. novembra je izgubil naš oddelek skupno 11 mrtvih ter 62 ranjenih. A ranjenci skoro vsi prosijo, če smejo ostati v vrstah. Poveljnik smatra sovražnikove izgube za velike. M1 smo zaplenili več kot sto pušk. Po umi ,rmah padlih Japoncev sodimo, da 7 reservni polk deluje pr-ti našemu cen tru in levemu krilu. Stotnik W«nkowsliy se je splazil 8 sedmimi lovci svoje stctoije na veSer 26 t. m. v centru naših postojank ob Sahu preti sovražnim prednjim stražam ter je osebno ujel nekega japonskega podčast nika, ki se je oddaljil od straže. Ujeti je pričel vpiti, nakar je ostala straža zbežala. Vsled tega sta zbežali tudi dve japocBki stotniji, ki sta tam delali. D^a Jiponca sta bila ranjena. Danes se je na jeponike okope poBamič slrelialo. Z dne 28. t mer. poroča Kuropatkin: Boj pri Činhenčenu se je danes zopet pričel ter končal cb 11 uri dopoldne. Sedaj po-kopujemo mit /o sovražnike. Niihovo števi'o je iznašalo do opoldne 230. Vsi pripadajo 7. rezervnemu polku 9 brigade. Mnogo pušk, streli ra ter orodja za utrdbena dela je prišlo nam v roke, Saharov poroča Brzojavka Saharova od 28. ti mes. Be glasi: Od včeraj z:utraj Japonci loprt nadaljujejo cienzivo proti Cmbenčenu. A naš ogenj iz topov in pušk jo je ustavil. Boj je prenehal ob 6 uri svečer. Sovražnik se ni mcgel približati našim pozicijam več ko ia 600 korakov. Vsled hudega sneženega viharja je bil boi večkrat prekinjen. Ko se je vreme okrog 3 ure popoldne sopet razjas nilo, je b lo opaziti, da iziu?a sovražnik obiti desno krilo naše pozicije. S preciznim streljanjem smo prisilili tri sovražne stotnije, da so se umaknile. Ta dan naše izgube niso bile znatne. Dne 27 t. m 2večer so zasedli oddelki naših preetovo^nih lovcev pod poveljstvom stotnika Kotlubaja eelo Narganca pred Pu> tilovim gričem ter je držali vkljub silovitemu atrelianju sovražnikovem, dokler niso lovci polož li pod poslopje, ki ie služilo sovražniku kot utrdba, bombe. Ko so se naši oddelki umaknili, je zletdo poslopje v zrak. Nato smo pričeli obatreljavati selo Nan-ganco ter v bližini ležečo sotesko, katero so zopet zasedli močni japonski oddelki. Na naši strani je bil en mož ranjen. Gsnerai S hsrov poroča s dne 29 t m.: Po včerajšnjem napadu na naše pozicije 83 je pričel sovražnik popoldne umikati. Naše straže, ki bo ga zasledovale, je sprejel v ne kem salu, 4 km. od naših pozioij, s strelja njem. Naši topovi so prisilili sovražnika, da se je umaknil iz sela Noi na 29 t m. je prešla mirno. Japonci se pripravljajo na sprejem baltiSkega brodovja. »Neue Fr. Presse« poroča iz Londona 29. t. m. h Saseho so odplule včeraj tri ji ponske križanca ter 15 rušiicev torpedovk z zapečatenimi pismi. Odplule bo proti jugu. Sodi Be, da bodo zadele v ladijskem morju ob baltiško brodovje Švedski kapitan o Vladivostoku „Moskov. Vedomosti" so objavile razgovor s švedskim agentom vojne mornarice, kapitanom Liibeckom, ki se je povrnil z bojišča na Švedsko Isti pripoveduje sledeče: Bival sem na skrajnem Vztoku že od meseca aprila. Vladivostok je silno močno utrjen. Po moji sodbi ni nikakor možno vzeti te trdnjave. Kje naj vzame sicer Japonska, ki je že vsled brezuspešne blokade Port Arturja oslabljena, potrebne moči, da blokira in oblega tako mogočno trdnjavo, kakor je Vladivostok? V mestu vlada po-polen mir, kakor da bi se vršila vojna zelo daleč od njega. Javno življenje hedi svojim navadnim potem in ako ne bi primanjkovalo nekaterih, za vsakdanje življenje zelo važnih predmetov, katerim se je cena zelo povišala, bi sploh ne bilo nikakega razločka med mirovnim in sedanjim vojnim stanjem. O vojni se je izrazil omenjeni kapitan: Po mojem mnenju se vojna izvrši šele na jesen bodočega leta. Kar se tiče operacij na morju, jih zamore zimski čas le malo ovirati. Vsekako je pričakovati večih spopadov na kopnem. Kapitan je tudi pohvalil ruske pomorščake, disciplino, ki vlada na brodovju, in prisrčne odnošaje med častniki in moštvom. Avstrijski cesar In hullski dogodek. Dne 28. t. m. sta bila pri grofu Golu-chowskemu angležki poslanik ter ntmestnik ruskega poilaiika, da v imenu svojih vlad vpraiata, bi li b i cesar voljan, imenovati petega člana preiskovalne komisije. Orot Go-luohivviki je odgovoril, da je v položaju reči, da je oesar voljan imenovati petega člana. 400 ičleaniiklh vo« izginilo ? Berolioska »Poat« poroča 29. t. m. is Peterburga: Iz Irkutaka poročaj)-, da je te dni uginilo v okrožju s birske železnice 400 vagonov z živežem in obleko. Vagoni, ki so bili namenjeni na bojišče, so bili last kitajske želasniške družbe. Japonska bojna sila. Reuterjev urad poroča iz glavnega stana ruske armade z dne 28. t. m.: Po sem došlih poročilih imajo Jjponci skupno osem divizij, poleg tega devet brigad pehota ter dve bri gadi konjemce. Brodovje Roidestvenskega. Reuterjev urad poroča it C zopet izpustili 10 italijanskih visokošolcev iz preiskovalnega zapora. V zaporu ie š« 36 laških visckošolcev. Voditelj anarhistov Most zaprt. »Ntw York Worlci» poroča u 8t. Loaisa, da so zaprli vcditelia anarhistov M ista. Po icija je izvedela, da so imeli anarhisti me ssca septembra v S1. Louisu tajen ahod, na taterem je govoril M st o nadaljevanju anar histifike propagande. Vsled tega so odločili tudi ob Rooseveltovcm potavanju v St Louia najobširnejše varnostne odredbe. Prestol ni govor v romunski zbornici. V ponedeljek je bilo otvorjeno redno zasedanje rumunsbe zbornice b prestolnim govorom, ki je zunanjo pol t ko rumunskega kraljestva označil sledače: Stremljenja držav, rešiti vsa nesporazumljenja na miren nač n, utrjujejo vedno bolj mir. Rumunija zasleduje tako mednarodno politiko, da bi pridobi zaupanje in prijateljstvo vseb. Nemški državni zbor. Včeraj je bil otvorien nemški državni zbor. Predsednik B a 1 1 e s t r e m je naznanil, da bo zbornica razpravljala poleg proračuna, tudi o zakonskih načrtih glede dveletne vojaške službe in pa o pomnožitvi armade v mirnem času. Zbornica bo proračun in naknadni proračun, načrt o stanju armade v mirnih časih in pa o dveletni vojaški Bluibi skupno rešila. Ballestrem je naznanil, da bo zbornici trgovinske pogodbe predložil v prvi polovici meseca decembra, ne glede na to, ali s e z Avstro-Ogrsko sklene trgovinska po godba ali ne. To vprašanje se bo rešilo na Dunaju v treh dneh. Rusija in Angleška v osrednji Aziji. Reuterjev urad poroča z dnem 21 ok-brom: Bilaski guverner je naznanil afganistanskemu emirtu, da je došla v Hissak vangar nova ruska armada. Guverner v Sij' rabada pa poroča, da so Rusi svoje obmeine straže r>b reki Kobuha pomnožili na 4000 mož. Tudi guverner v Herrsdu poroča, da se ruske čete jako pomnožujejo. Guverner je zibteval 20 000 mož, kar je emir takoj dovolil sajsabadakemu guvernerju je emir poslal obmejna zemljevide in mu ukazal, preprečiti vsako prekoračenje meje. Nadalje je dobil povelje, utrditi mesto z novimi utrd bami, jarki in štirimi stolpi. lato povelje je dobil guverner v N mi. Nesporazumljenje med Nemčijo in Avstrijo. Med pogajanji o trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo je prišlo do jako velikih in resnih nesporazumljenj. Popolnoma nerešena so še vprašanja o carini na mli-narske izdelke, na živino in na les. Tudi glede zdravstvenih prepisov za izvoz živine ni prišlo še do sporazumljenja. Vsi ti pred meti so jako važni za našo državo, ker se vsako leto izvaža za 300 milijonov tega blaga v Nemčijo. Med našo državo in Nemčijo je zaradi dosedanjega neuspeha v pogajanjih nastala napetost v trgovinsko-poli-tičnem oziru. „K<>lnische Zeitung" pa poroča, da je včeraj zvečer šlo več nemških poročevalcev in posredovalcev z Dunaja. Ostali pa odpotujejo z grofom Posadevskim danes zjutraj. Posado\vsky je brzojavil v Berolin, da so trgovinska pogajanja z Avstrijo prekinjena. .Milanski socialisti poraženi. V Milanu imajo socialni uemokratje najboljšo organi/aoijc. 01 I. 1899 ho pri volitvah v mestni zastop zanagaii s svojimi kandidati. Letošnje leto so je pričelo po marljivih pripravah cd katoliške strani resno delo pri vs?h občinskih volit', ab. V celi vrsti važnih občin so že letos padli socialni demokratje. Zadnje redeljo je pn padel M i 1 a n sam. Z nemi meščani no » 2vezi s katoličani nasKočili oociaiisliško trdnjavo ia zmagali ■ vsemi 24 kandidati Ti si bili izvoljeni s 17500-17 600 glasovi; socialisti so pa ostali s 14.400 —14 500 glasovi v manjšini. Dj se izprevidi moč katoliškega gibanja, je treba opomniti, da katoliška stranka ni poslala vseh voltcav na volišče. Ko se je videlo, da sooiallsti padejo, ho ostale ie znatne rezerve doma Lata 1902. so dobili socialisti 14.500 glasov, smerni meščani 7500;, katoličani so se zdržali glasovanja. Iz tega se jasno vidi, da je nad 10.000 katoliških volivcev ae udaležilo zadnje volitve. O socialistih je treba pripomniti, da imajo v Italiji pravzaprav tri atranke : Prvi bo re-f o r m i s t i, ki se drže nekako Barnsteino-vih načel in zahtevaj) radikaln h preosnov v korist delavstvu. Katoliška stranka ima velik del njihovih zahtev tudi v svojem programu. Drugi so socialisti Marksovih načel. Tretji ao pa revolucionarji, ki ae po svojem programu le malo ločijo od komunistištih anarhistov. Italijaaska katoliška organizacija z« občinske volitve dela uapefino. Kadar je načelno mogoče, sa ne boji niti kompromisov. Dolavna je in pametna. Z »to zmaguje. Peticija „gospej". Pruska zbornica jo t da se bode vršila čisto nova volitev. — Z t vodstvo poslov okrajnega zastopa se je postavil za komisarja c. kr. okrajni nadkomisar g. pl. Lehmitnn. — S tem je hotela vlada napraviti Celjanom nekako uslugo, zlasti ker je leta 1838., ko je vlada na pritežoo narodoe stranke kuzpuBtila okrajni zastop, takrat postavila aa komisarja prejšnjega načelnika, g Gustava St gerja, dočim je v tem slučaju ukrenila drugačo.— Vlada si je pomagala iz zadrege, kako po-mag iti celjskim Nemcem, kateri so pri zadnji volitvi v okrajni zastop napravili grozno neumnoBt, da so atrajkali pri volitvi v mestu celjskem in trgu vojniškem, tako, da so ostale volitve nedovršene s tam, da je na kratko presekala goidiškivo-zel in sedaj vse dosedanje voli t v e r a z v e 1 j a v i 1 a ia okrajni zastop celjski razpustil a, tako da se bodo morale vršiti nove volitve. Cdjani delajo sicer navidezno na to odredbo ve Bele obraze, mi pa jih lahko že sedaj zagotovimo, da to veselje nn bode trajno. — C »liani I Na svidenje pri Filipih ! š Slovenska ljudska iola v Celju. Zadeva stavbe slovenske šole v C4ju je sto rila vendar enkrat po dolgotrajnem zavlečku precejšen korak naprej. Deželni šolBki svet je kentao odobril stavbišče v Karolininih ulicah v C?liu, katero je okrajni ftolski svet že kupil pred štirimi leti za blizu 23.000 gld., kateri denar je pa ležal toliko časa po nepotrebnem brezobresten in mrtev. Upamo, da se bode ta šolska zadeva kmalu popolnoma rešila, da ne bode na etotine slovenskih dekiic moralo še vedno ostali brez pouka in sedeti doma zapečkem, mestu da bi hodile v šolo. š Poroka. V soboto se je poročil v romarkt cerkvi v Petrovčab okr. zdravnik g. dr. E m Jul. F r i d r i c h z gospodično Heleno Makonsky, hčerko generalnega zastopnika meščanske pivorarne, gosp. Makonsky ja, v Planu. Mladi par je poročil č. g. F. Ogradi, celjski opat. fi Politični shod na Vukovskem pri Mariboru se jo s jajno izvrail. Stiger je dcbil nezaupnico. Dobili smo o tej pomembni manifastaciji Slovencev mariborskega okraja obširen dopis, katerega priobčimo jutri. š Umrla je v bv. Križu tik Slatine po-sestnica Rozalija Drofenik. — V Mariboru je umrl piBinonoša v pokoju Jan. Podobnik. — V Spodnjem Dravogradu je umrl posestnik in lesni trgovec Anton Š m a r i č n i k . st«r 48 let. š Osebne veBtl Umirovljen je glavni kontrolor c. kr. glavne davkarije v Cilju, Oton Lee b. — Mesto poštne ekapedi-entke na Ponikvi je dobila Amalija B a k š i č. š Utopljenca Janeza Pečarja iz Maribora no dooili v Dravi. š Dvorni svetnik Roiek je, kakor poročajo iz Gradca, praznuvi.1 včuraj 80iet-nico svojega rojstva. š Šolske vesti. V Dobravče je imenovan za i;adu£itelja tamešnji učitelj g. Matej T u š e k. š Krščanska nemška ljudska stranka v Gradcu napreduje! Jr^ri vCo rajitaji občinsk. volitvi 1, razied* v Gradcu je priSel kandidat krščanske ljudske stranke urednik Neunteufal v ožjo volitev. „Grazer Togblatt" «e pjni joie. Kakor se vitli, jo g. Ntiunteufal nemškim nacionalcom v Gradcu pokazal, da je vreden svojega im^tia. Kan- didata, katera je podpirala kr&čanska ljud eka stranka, hotelir Brandel in župan Graf, sta dobila največ glasov 898, oziroma 827; oatali kandidatje nemškega volivnega odbora nekaj nad 600, oziroma 400 glasov V pe tek bo ožja volitev če ia dva mandata. Urednik Neunteufel je dobil 338 glasov. Le toB je krščanska ljudska stranka v tem razredu prvič samostojno nastopila. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Nesvosta trgovska uslužbenca Pri trgovou Tomažu Mlekužu v Starem trgu služila sta kot trgovska pomočnika 19 let stari L e o p o 1 d S p a n in 25 let stari Friederik Kranj c in sicer od 15. ja nuarja do 15. novembra 1903. Dogovorila sta se, da si bosta od gospodarjevega denarja toliko nabrala, da bodeta zamogla od potovati v Amsriko, odkoder bi Mlekužu pisala in mu priznala, da sta pri njemu vzela denar, da mu ga pa bodeta takoj vrnila ka dar si ga toliko prislužita. Kakor obdolženca sama priznavata, vzela sta mu vsega Bkupaj 780 K. Trgovec Mlekuž pravi, da ni nikdar zapazil, da mu zmanjkujejo kaki zneski, pač pa se mu je ob 'sklepu bilance čudno zdelo, da je za tako veliki promet dobiček le premajhen. Ko je Kranjc avojo tedanjo službo zamenjal z neko drugo v Ajdovščini, vzel je od vzetega denarja 508 K. Kasneje pa mu je Span poslal še 180 K Mlekuževega de narja. Dogovorila sta se čez nekaj časa, da Span prevzame Mlekuževo filialko v Igovi vasi in Kranjc mu je v to sviho poslal 600 kron, katere je moral Span položiti za kavcijo. Da bi se pa kaka nepravilnost ne au mičila, popravil je na brzojavki ime »Ajdov ščina« v »Sevnico«, češ da bo vsak za trdo mislil, da so mu roditelji denar poslali iz Sevnice. Sele, ko je bilo Spanovo mesto prazno, ker je v Igovi vasi otvoril svojo trgovino, se je posrečilo njegovemu nasledniku, Jankotu Sumrada zaslediti malverza eijo. Oba obdolženca odkrito priznavata kaz-njivo dejanje in le to trdita, da sta imela resni namen škodo poravnati. Mlekuž navaja, da ima samo 300 K škode vse drugo je dobil vrnjeno. Med državnim praidnikcm in Zbgovorn kom vnela se je polemika, ali se ima ta kaznjivi čin smatrati za tatvino ali poneverjenje, porotniki so se s svojimi gla sovi odločili za poneverjenje nakar je po iotno sodišče oziraje ae na važne olajšalne okoliščine obdolženca obsodilo vsakega na 6 mesecev težke jeie poojstrene z 1 postom in trdim ležiščem vsakih 14 dnij; zasebni udeleženec Mlekuž se je pa zavrnil s svojo terjatvijo 300 K na civilno pravni pot. Uboja oproičen. Blaž Strempfel je popoldne dne 8. novembra i 1. nesel vrečo žita v mlia; ker je bil pa nekaj vinjen, se je majal z vrečo na rami zdaj na desno zdaj na levo. Ta komični prizor je gledal iz Telbi novega dvorišča Jernej Lindau, bajtar iz Podjelo vega brda, ter mu je Bmejaje zaklical: »Blaž pojdi no dol, saj se te nič ne bojim«. Stezica za Telbanovo hišo je nekaka bližnioa na Laniše; na tej stezici obrnil se je Strem« pfel, in ker je precej strma, padel je z vrečo vred v bližini necega kozolca. Ta padec je pa vinjenega Strempfelna tako razburil, da je jel vpiti: »J*z ti bom kri pokazal, jaz čem kri videti; in res sta se v veži Telba-nove gostilne oba spoprijela, se valjala po tleh tako, da je bil enkrat eden, enkrat drugi na vthu. Gospodinja je poklicala Ja koba Podobnika, kateri je na dvorišču butare vezal, da naj gre mirit, in res jih ]e spravil tako narazen, da sta vsak na eno stran padla. Lmdau, ki je bil prvi po koncu, zgrabil je neko poleno, ter priletel k še na tleh klečečemu Strempfelnu ia ga, ne da bi mogel kdo sabraniti, hipoma ž njim vdaril po glavi, pote a pa stekel Ta je takoj po vdarcu nezavesten obležal, in drugo jutro v tt-m stanu umrl in sicer vsled otrpnenja možganov. Obdolženec svoje dejanje v bistvu priznava, izgovarja se le z nekakim silobra-nom, češ, da ga je Štrempfel brez vzroka napadel, mu grozil s smrtjo ter da ga je zategadelj takrat udaril, ko se je ravno pobiral, ker se je bal, da bi 2opet v njega ne skočil. Porotniki so vprašanje o uboju zanikali z 29 proti 3 glasovi in Lindau je bil oproščen. Obtoženca je bilo treba precej dolgo prepričevati, da je prost. Po obravnavi so se porotniki pritoževali pri predsedniku sodišča, g, L e v i č -n i k u, da je zagovornik, dr. A m b r o -s c h ii t z nemški govoril. Gospod predsednik je dejal, da je zagovornika poslala odvetniška zbornica. Drugič naj gg. porotniki protestirajo prej, takoj, ko zagovornik v slovenski razpravi prične govoriti nemški. Nihče pač ne more siliti porotnike, da bi v slovenski razpravi razumeli nemščino! Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče. Razloček med giedalitnimi igrami, katerih kal je vzraala iz narodnih in domač h tal, ter med raznimi francoskimi vissloigtami in burlei' kami — čestokrat jako dvomljive vrednosti — umeje pornavati tudi nafie občinstvo. — To smo imeli priliko opazovati včeraj. Dasi so bili »Lsgionarji" upriiorjeni v pretekli sezoni večkrat, ohranili so svojo privlačno Bilo. Vkljub temu, da včerajšnja uprizoritev »Legionarjev« ni bila najvzorneja, mnogoštevilni poslušalci niBO štedili z glasnim priznanjem in z aplavzom tudi pri odprti sceni. Dejanje igre ni baš obsežno in temelji na onem odstavku Jurčič ■ Krsnikovih »Rokovnjačev", iz katerega zvemo, da je Brnjač zapeljal neveBto inženerja pl. Basaja, potem, ko je bil tega obdolžil tatvine, za kar Basaj sklene se osvetiti. Kolikor mogoče - posrečilo se je g. Govekarju ii te snovi spisati gledališno igro, h koje uspehu mnogo pripomoreta lepjesik in slog. Kakor smo rekli uprizoritev bi bila lahko boljša in prvo je, kar zahtevamo, da naj je bodisi med igro bodisi med odmori za kulisami mir in pa nastopi sigurni: to na račun režije. Tako je možki zbor pevske točke izborno pel, za kar je žel po sebno zahvalo, a inače premalo živahno na stopal. Dobra moč mlajšega domačega nara ščaja je g. N u 6 i č , ki obeta res nekaj po stati na deskah, ki predstavljajo svet: vsa čast mu 1 G. V e r o v š e k je bil — samo-obsebi umevno — v svojem elementu in Bkrbel za Bmeb, kar je tudi dosegel, in že takoj pri nastopu dobil poseben aplavz. — Pohvalno omenjamo gospe Danilove; priznanje zasluži tudi ostalo žensko osebje. Uiogo Brnjača pa bi bilo po našem mnenju nekoliko precizneje karakterizirati, kakor je to storil g. B o 1 e š k a. — Mi Bi predstav ljamo nastop tekmeca, ki mu je vsako srelstvo dobro, da doseže svoj namen, — v nastopu in gestikulacji nekoliko drugačega, kot navadnega intriganta; njegov nastop mora biti samozavesten, a ne brutuler. B lo bi prav, če bi se šel g. Boleška najprej učit mimike, šele potem naj bi prišel nazaj h gledališču. Pri predstavi je — živahno aklamirana — sodelovala Društvena godba, in reči mo ramo, da niBmo vojaške prav nič pogrešali. Intendanca naj premišljuje, ali bi ne kazalo že v prihodnji sezoni najeti to godbo. Svo ji k svojim! * Martin Žunkovlč: Wann wurde Mitteleuropa von den Slaven besie delt? Bsitrug zurKUrung emea Gesohichts und Gekhrtenirrtbums. Kremsier 1904, Druck uad Verlag von Hiinrich Slov&k. Cena 1-20 K. Str. 111. — zanimiva knjižica! Marsikoga bo njen polemični značaj omajal o starih nazorih. Znanost sedaj uči, da so se blovani naselili v srednji Evropi v 6., k večiemu že v 5. stoletju. Proti temu zagovarja Žunkovič trditev: »Slovani so v srednji Evropi avtoh-tonni in jih je po njih jeziku mogočo zasledovati daleč nazaj v diluvialno dobo«. Svoje pre iskave je postavil Zunkoviš na sledečo pod lago: 1. Preiskuje postanek in pomen kraje-pisnih imen v srednji Evropi sploh; 2. preiskuje zemljepisno razširjenje kra opisnih imtn slovanskega izvora in jih primerja z naravo krija in z geološkimi razmerami; 3 preiskuje zvezo bajeslovja in ljudske domi sljije med prošlostjo in sedanjostjo. Seveda ne moremo slediti pisatelju v posameznostih. Kot časnikarjem nam zado stuje, da samo objavimo njegov sklep. G. /junkovič pravi, da o najstarejših časih sploh ni več upati, da bi se našli pismeni zgodo vinski spomeniki. Zato je edini vir jezikovni zaklad, kattri nam predstavlja najstarejšo zgodovino. G. Zuakovič polaga toliko važnost na krajepisne razmere, da nam podaje fotografije krajev, katerih imena razlaga. To je seveda bolj šiva in verojetna razlaga, nago smo je bili vajeni doslej od učenjakov »pri zeleni mizi«. V knjigi je brez dvoma mnogo hipotetičnega. Ravno zato pa kliče po preiskavi in po odgovoru! Dnevne novice. V Ljubljani, 30. novembra. Naša enketa. »Narodovci« postajajo vedao bolj nervozni zaradi enkete o vseslovenski ljudski Btranki, kajti v »Narodu« je bilo rečeno, da n e — in zdaj morajo molčati. A težko je molčati o tako važni stvari. Ker »Narodovci« v svojem listu nimajo svobodne besede, oziroma se ga ienirajo že sami, je neki »realist« zanesel plod svojega duha v hrvaški »Pokret«, v katerem je pri šel do sledečega zaključka: V militaristič nem žargonu bi označili »Slovenčevo« taktiko takole: Enketa je ,feethaltcnde Gruppe1, strankarsko klerikalno podrobno delo je pa umfassender Aigrifl1«. — To je sicer velika bedarija, a »Slov. Narod« je planil po njej, kakor izstradan pes in jo je ponatisail. Ti stim liberalcem pa, kateri ne trobijo brezpogojno v rog slovensko-cemške sveže, je zagodel tako : »V zborovanju deželnega zbora so mislili klerikaloi, da »zbijejo obroč de želnozborske večine. Tu so bili poraženi, njih nameni prekrižani. Vendar pa je bilo med ne klerikalci nekaj takih politikastro v, ki bo verjeli, da bo se k 1 eri k a Ici vbaš m i n o 1 e m z a s e d a n j u borili za slovensko narodno stvar. Te so hoteli klerikalci pritegniti na svoje prsi.« — Te »politi-kastre« glasilo slovensko-nemške zveze zopet plaši s starim strašilom o „klerikalizmua. A mi se ne damo oplašiti. Svojo pot gremo naprej pošteno in odkrito in vabimo vsakega zavednega Slovenca, naj pove svojo misel. Kdo je kriv, da ne deluje vseuči-liiki odsek? Sobotni »Slov. Narod« je v odgovoru na zelo umestno opasko »Zore" iznašel, da klerikalci. Ti so namreč po njegovem vzrok, da v dotičnem odseku ni zastopnikov deželnega zbora in profesorskega kolegija ljubljanskega semeniSia. To je — kratko povedano — laž! Vseučiliška akcija se je pričela v minoli legislativni dobi deželnega zbora. V tistem zasedanju se je tudi od deželnega zbora iivolila deputacija, ki naj v avdijenol razloži vladarju to zadeve. Ta deputacija še do danes ni bila v avdijenci. Kdo je kriv? — Ali klerikalci ali slovensko-nemšk« zveza? Dotična deputacija z določenimi osebami je upravičena zastopnica deželnega zbora glede na vseučilišče. — Kdo je kriv, da vseučiliški odbor neče vedeti zanjo ? Ali klerikaloi, ali liberalni nemškutarji ? — Profesorski kolegij ljubljanskega seme nišča je izbral svoja zastopnika za vseuSi-Iiško akcijo, in podpisi teh zastopnikov so so podpisani pod prošnjo, ki se je iiročila ministrstvu. Kdo je kriv, da jebila Mijaronova pot na Dunaj ob tiati priliki edin.> vidno do janje vseučiliškega odbora? Katoliško-na rodna stranka je delovala in deluje v tem oziru vztrajne in z določnim smotrom. Pri shodih zanaša vseučiliško misel med ljud stvo. V zvezi, ki jo ima naše katoliško aka-demično dijaštvo z ljudstvom, je naša moč in naše delo, konference s Heinom in Schwe< glom so liberalno delo. Mi smo naidušili za vseučiliško idejo kmečke in delavske sloje-Liberalci pa — Schwegel naš jim oble kaže. Katoliško-narodoi poslanci so v predzadnjem zasedanju deželnega zbora ponovno stavili nujni predlog, naj deželna vlada izpo-sluje izvoljeni vseučiliški deputaciji avdi-jenco pri vladarju. Liberalci so imeli lepo priložnost, preklopiti se temu predi gu, in ko bi jim bilo kaj na tej stvari, bi Be bil ta predlog v pol ure lahko sprejel. A liberalci so izjavili, da glasujejo proti nujnosti vsakega našega predloga, in ta njihov sklep je zaključil dotično zasedanje. — lz vBega tega sledi ia nas: Mi liberalcem v vseučiliški ak oiji nič ne zaupamo. Tudi v ti zadevi iščejo le strankarskih koristi. Ne branimo jim pa, da se udeležujejo našega resnega in odloč nega dela za slovensko vseučilišče v Ljub ljsni. Samo toliko naivni nismo več, da bi pustili kakega Danila Majarona samega nastopati v našem imenu. Mi imamo svoje zastopnike, državne poslance, ki imajo nekaj značaja in veljave. Ti so naravni voditelji vse-učiliške akcije. Če hočejo liberalni revčki Andrejčki na Dunaju ž njimi, si obodno jim! Tod pa imamo ljudstvo, ki razume našo zahtevo in ve z nami vred, da slovenski liberalci nimajo nič druzega, nego široka usta, zraven pa samo še toliko lenobe, da se da primerjati edino z njihovo brezvplivnostjo. Se nekaj! »Narodova« laž hoče, kakor smo že rekli, oslabiti opazko »Zore«, ki po pravici kritikuje nedelavnost vseučiliškega cd seka. Zanimivo! Ti liberalni nemškutarji, ki so dozdaj vedno tako nepopisno bahato ba gatelizirali slovensko katoliško akademično gibanje, čutijo potrebo, zagovarjati se proti »Zori«. Ti ljudje bo začeli slutiti, kje je t« žiiče. Naši akademiki jim imponirajo. In da se oper6, morajo lagati. Hm! Dogodki na graikem vseučilišču Kakor smo že poročali, so nemški burši na pobalinski način pomazali deske slovenskih akademičnih društev na univerzi. Vsled tega je rektor prepovedal vsem druitvom rabo desk. Sinoči ob 5. uri zvečer je imei aka demični senat sejo, v kateri je sklenil, di se strinja popolnoma s tem, kar je rektor odredil in da izraža glede obnašanja nemških buršev svoje ogorienje. Kdo Ima seno na proda]? Kakor smo ie pred tedni poročali, je vlada meseca avgusta prepovedala seno izvažati iz države, ker se je letos vsled suše v mnogih deželah nakosilo malo sena, še manj pa otave. V mnogih krajih primanjkuje krme sa živino. Z ozirom na to je osrednja vlada dala pel milijona kron na razpolago poljedelskemu ministrstvu, da podpira gospodarske zadruge, oziroma kmetijske družbe pri nakupu krme za one kraje, kjer je pomanjkanje. Državna podpora je v prvi vrsti naminjena v to svrho, da se plačajo prevozni atroški na železniczh. V drugi vrsti dobe državne prispevke gospodarske zadruge in zveze, da morejo preskrbeti živinorejcem brezobrestna posojila za nabavo živinske krme. Ako državni zbor dovoli iz državnih sredstev nadaljno podporo, bode vlada imela še višjo svoto na razpolago. Ker torej na eni strani mnogi zaradi zaprte meje ne morejo prodati sena in je na drugi strani posebno v severnih deželah in v Istri veliko pomanjkanje krme, je mogoče seno presej ugodno prodati posredovanjem gospodarskih zadrug in kmetijskih družb, ki imajo nalog, da poročajo poljedelskemu ministrstvu o množini in ceni sena, ki je na prodaj. Družba sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani vsem rodoljubom. „Mal položi dar — Domu na altar« je bilo vedno vodilno geslo naše družbe, kadar se je šlo za to obremeniti slovensko javnost s kakim novim davkom v prid prepotrebne družbine blagajne. — »Mal položi dar — Domu na altar" je bila vedno vodilna misel družbi-nemu vodstvu, kadar je hotelo odpreti drui-bini blagajni vir no^ih d -hodkov. Prav to geslo je pa tudi vodil< družbino vrdet-o v njega 155 seji z dne 12. okt bra 1904 Po vodim sklepa v tej se|i se »Družba sv. Cirila in Metoda v L ubljani« ogUša danes pri slavnih uredništvih in društvih, pri vsth rodoljubnih Slovenkah in domorodnih Sloven cih. A danes ne zahteva nikakih novih denarnih prispevkov, ali novih narodnih davkov. Prosi le, da ji vsakdo izmed njenih dobrotnikov prepusti to, kar premnogi izmed njih, kakor nerabljivo vriejo od sebe. Neštete bo v posesti slovenskega naroda se nahajajoče rabljene poštne znamke. Le malokdo se ukvarja s tem, da jih zbira in ureja — večina jih zametuje. Ako bi pa ves slovenski narod vse te v njega posesti se nahajajoče rabljene poštne znamke podaril naši družbi, bila bi to nova in znatna podpora diužbini blagajni. Vsaka poSiljatev takih znamk nam dobro dojde, za vsako pošiljatev bodemo hvaležni, naj bodo že urejene ali tudi neurejene zbirke inozemskih ali d o m a č i h r a b 1 j e-nih poštnih znamk. Nikdo Vas, Slovenke in Slovenci, naj torej odslej ne odstranjuje rabljenih poštnih znamk, če jih pridno nabira, ohranjuje in nam daruje zagotovi si hvaležnost podpisanega vodstva in podpirane slovenske dece. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Mčtodi v Ljubljani. — Znamke naj se pošiljajo naravnost na naslov: »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. »Akademiki". »Ušit. Tovariš« je postal »akademik«. Tudi on je sprejel nase »vele-krasno, a težavno nalogo«, da bo kot »akademik« poučaval »zapuščeni, suienjBki slovenski narod« z veleduhovitimi predavanji in s »prirodoslovnim svetovnim nasiranjem. On že vidi v duhu velike dogodke. Najprej bo ta »akademik« »trčil skupaj pri svojem delovanju ob ono četo reakoionarcev, ki se drže na površju le s tem, da vzdriavajo sloje v duševni zakrknjenosti in ki zavajajo vdane jim ovčice v oni mistioizem, ki jih napravlja popolnoma nesamostojne." Torej trčili bodo ob nas, saj smo mi tisti, ki so tako »zakrknjeni* in tako »mistični«. Zdaj pa res postajamo £e radovedni od sanega obetanja, kajti toliko č«sa ie ob nas trkajo, da je gotovo eden že trčen, če ne mi, pa vsaj — »akademiki«! — Nesrečna rodbina. »Slovenec« jo že poročal, du ao čevljarju Knezu v Jar šth pri Mengšu v treh tednih zaporedoma umrli žena, mati in en otrok. Četrti teden je zbolel še on sam in včeraj umrl, torej so v štirih tednih umrii Štirje iz ene rodbine, ostala Bta le Šo dva ned »sla otroka. Ro? ščina je velika, dolgovi neplačani; če bi se kdo teh sirot usmilil na katerikoli način, bi storil silno dobro delo. — Mraz Včeraj je kazal toplomer na prostem na Vihniki in v Lcgatcu 8 6topinj, v Kranju in na Jesenicah pa 9 stopinj po Cekiju. — „Gorenjčeva" sestra? »Jeseniške Straže" 1. stevima bo izšla v kranjski Lam pretovi tiskarni 3 decembra, — Najden čoln. V Savi pri Taenu bo našli 24 t. m. rdeče pobarvani čoln, vreden 80 kron. Č ln je prinesl« bava z Gorenj skega. ohranjen je pri občinskem predstojniku. —■ Gosdni požar Dne 20. t. m. je gorel goad Kuziovaa med Bdsniso in Pod gradom. Požar je trajal celo noč in opusto-šil kake 3 ha. gozda Selo 21. t. m. so bes-niški prebi-aloi pogasili ogenj. — Hlapec ubil otroka. V Znojilah je hlapec Fm večje število prejšnjih in novih kupcev peseti. Vina so jako dobra, zlasti ona, napravljena po novem načinu, in kar je najvažnejše, prav cena. Dobe se po 28 do 36 kron hektoliter. — Predavanja, katero je imel deželni potovalni učitelj gospod Fr. Gcmbač, se je udeležilo kakih 500 ukaželjnih vinogradnike v. — Ogenj. V torek zjutraj ob 4. uri je gorelo na oavici pri B^h Bistrici. Pcseat niku Rožiču je igoaela hiša in hlev ter ve liko sena. K sreči je posestnik Repinc opazil v pravem času ogenj ter sklical skupaj ljudi, da so odnesli iz hiše opravo in rešili iz hleva živino. Pogorelec |e bil zavarovan. Kako je ogenj nastal, se ne v6. — Umrl je v Sturjah pri Ajdovščini tamošnji posestnik in podžupan g. Edvard C i g o j v 37. letu svoje dobe, zapustivši vdovo in veS nedoraslih otrok. — Ii Amerike poročajo, da je v Du lethu, Minn., umrl 22 let atari bloveaec A n ton S k u 1, doma z Iga pri L ubljani. Pre-hladil se je v rudokopu. — Občni zbor druitva c. kr. davčnih uradnikov aa Kranjsko vršil se je dne 6 nov. 1904 v reatavraeijskih prostorih »Ilirija« v L ubljr.ni ob navzočnosti 31 članov. Namesto društvenega predsednika g. Klinca otvoril je občni občni zbor predsednikov namestnik gosp. Ravnikar s trikratnimi »Živijo« klici na cesarja, po zdravil je navzoče člane in predstavil vladnega zastopnika g. mag. komisarja Robido. Nato je poročal predsednika namestnik o razvoju društva, katero ima sedaj 118 članov. Potsm ko se je predsednik spominjal umr lega člana g. Globočnika, poročal je o delovanju društva perovodja g. Ruda. Iz poročila društvenega blagajnika g, Debelaka je razvidno, da je imelo društvo v letošnji funkcijski dobi 514 K 85 h do hododkov in 450 K 46 vin. »troškov, toraj bl»gajniškega preobtanka 64 K 39 vin. Na predlog računskega preglednika g. T o m e a dcbil je odbor absolutorij. Za leto 1904/05 sklenila se je članarina za uradnike in prak tikante, ki imajo višii ad.iutum 6 K, za druge prakt kante pa po 1 K. Po končani debati o dcšlih vlogah in predogib, naznanil ae je izid volitev. V odbor so izvoljeni in s'cer za dobo treh let: Josip Ah lin, Rulolf B i n d e r, Alton Burger, I»»n Dem š a r, Fr^no G r e g o r i č, Alojzij M u š i č, Viljem Praprotnik, Vincenc P r e m k, Franc Ravnikar in Adolf Ruda Kot namestniki: AUksander Hruška, Ignacij Kline. Anten K r i ž m a n , Konrad Rozman in Ie te zdaj organuu-jejo z« volitve. London, 30. novembra. Nekatere ve Ui iz Tokia trdijo, da naskok na Pert Artur še ni končan. Iz Tokia poročajo, da se naskok na severne utrdbe še ni posrečil. Japonci nekaterih zavzetih utrdb nise mogli vzdržati, pred druge utrdbe se Japonci prišli, a so bili z veliko silo vrženi nazaj. Japoncem se je posrečilo del utrdbe Erlušan razstreliti z minami. Pri tem se v eni uri ime li 4000 mrtvih. Peterburg, 30. nov. Zadnje dni ja bilo mnogo spopadov ob fronti mandiurskih armad. V nobenem niso J-ponci zmagali. Posebno so Jsponci silili proti desnemu ru-ekemu krilu. S tem ao hoteli markirali svoj4 pravi namen, da bi obfili levo krilo. Japonoi. eo pustili levo krilu čist) pri miru, a pr tem so šli daleč i a okoli, da bi ga obšli Rusi so po kitajskih og'eduhih to izvedeli in aa pripravili na japocsti napad, katerega bo popolnoma odbili. Peterburg, 30 nov. Dopianik „Birž. Vjed." javlja iz Mukdeaa: Pcgovarjal som so s praporščakom Kaktiševom, ki je prišel ii Port Arturja od glavnega štaba. Pravi, da vlada povsod najlepše razpoložanje ter da ao vsi prepričani, da Port Artur ne bo padel nikdar. Ganeral Steselj sam se ja izrazil, da je z» trdno prepričan, da Port Artur ne bo p«del. London, 30. nov. Jiponski ministraki predsednik Katsura se je izjavil, da Rusija «elaj uvidi, da vojska s par bitkami ne bo koučana. Za Japonsko pomenja ta vojska smrt ali življenje. Noben Japoneo ni v dvomu »glede resnosti poloiaja. Japonci so pripravljeni žrtvovati zadnjega moža. Vojska s padcem Port A'turja ne bo končan«. Rusiji bo dana priložnost za nov vojni načrt. Obe vodilni politični stranki na Japonskem ata glede vojake in dovoljevanja potrebnih posojil edini. Obe stranki zahtevata odločno korejsko politiko in pcmnožitev japonskega upliva na Kitaj dir m. j&otooroiogi&n« iuvkG&iiv. Višina nad morjem 306-2 m,srednji zračni tlak 736.9 mi 1 {V., opa- MMK To*;«* Wo- ratan VrtMTi. 1 WMj» »0 . an CeJ.lIa vs 5 291 D. zvec. | <36 3 56 | sl. sever | megla 3q| 7. zjutr. | V37-4 | —7'07~sl~~jzahri „ j 0 0 2. popol.| 736-4 | —3-8 | sl jug. srednja včerajšnja temparatnr* —4 7', norm 0 T Zaščitna znamka: „Sidro n Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pnin - Expeller je splošno priznano kot izvrstno bol blaiujofe mazilo; cena 80 v., K 1-40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-Ijah z našo zaščitno znamko rSicrott iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. ^-rjRICHTERJEVA LEKARNA k „zlatem levu" v Pragi Elizabethgasse štev. 5 novj. _Jtnevno razpošiljanje. '///MS,. polenovka se dobi vsak petek io vsak postni dan od sedaj do Velike noči sveža in kuhana pri „Bobeačku" na sv. Petra cesti 17. 1993 2—1 Zahvala. Za mnogobrojno izraženo sočutje povodom smrti na.še iskreno ljubljene nepozabne soproge, oziroma matere, stare matere in tašče, gospe KATARINE ZORKO izrekamo tem potoni vsem znane >m in prijateljem svojo najtoplejšo zahvalo Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem darovateljem prekrasnih vencev in Šopkov ter za nepričakovano mnogobrojno, zelo častno udeležbo pri pogrebu preblage rajnee. 1996 Posebno se pa Se kar najtopleje zahvaljujemo milostlj vemu proStu. g. dr Elbertu, prečaslitima gg prijorju i in Bubprijo'ju usmilienih bratov v I Kandiji in vsem drugim preč gg. du-I hovnikom, kateri so nam z velitto-! dušno požrtvovalnostjo pri pogrebu Se | posebno lajšali veiiko bolest. Belacerkev, 26. novembra fO*. Žalujoči rodbini Zorko=Majzeij. 11*2 100 44 mrnumrnanm Zahtevajte brezplačno in frank« moj iloBtrovani cenik z več ko iIOO podobami ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči Hanns Konrad toiarna ia are In lirozua trgovina BCost it. 955, Češko. Pra.a utr, alk. nmoatolr-ara a ulilro, alatam Boakopf patent t trpetnem futralu (jI (1 O'ti) la )cl«aor«f-a aaaja a «leg- Ttrllleo Ia alk- b U* J ' lj* i« prlreikom, komad - — (Y\ednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. 1996 HT Ta teden IV. ciklus Tirinško. Velezanimivo!'•SI Vajenec \ za mesarski obrt iz dobre, poštene hiše, se Sprejme takoj Nastop takoj. Naslov povč upravništvo. Tržna poročila. 29. novembra. Budimpešta. Pšenica za april 10.21 do 10.22 Rž za april 7.96 do 7.97. Oves za april 7.17 do 7.18 Koruza za maj 7.56 do 7 58 Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje ome jeno, trdno. — Prodaia 12.01 0 met. stotov, za 6 stot. zvdržano — Druga žila zj 5 stotink zvišanja. — Vreme : mrzlo Javna zahvala. Po dne 29 novembra 1904. proti Frančiški Ze-Tcb vrSivši se porotni obravnavi nabral se je za F. Zelich po inicijativi eosp porotnikov od teh in drugih gospodov, kateri žele biti neimenovani, znesek 452 K 70 h in se istej po slav. osfcrbništvu jetnišnice izročil. Za ta človekoljubni čin izreka z« govorništvo v imenu in po naročilu Frančiške Zelich vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo. 1939 Ljubljana, 29. novembra 1904. Odlilto van z zlato medaljo na ra sata v i v Parizu 1 1904 P. n. Velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo manufaktumo trgovino preselil 3 Marijinega trga na Steri trg št. t „Pod trančo" v lastno hi jo, prej Seterjevo, in da bom še cenejše prodajal kakor dosedaj vse v io stroko spadajoče predmete. Zahvaljujem s^ velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ja dosedaj mi v toliki meri ijk^ano zaupanje in prosim da me tudi nadalje v mojem novem podjetju blagovolijo podpirati, ter fagotov-Ijam 3 dobrim blagom po najnižjih cenah solidno postrežbo. S spoštovanjem Žranc Dolenc 1997 3-1 od danes naprej $tari trg jt, 1 „?od tranio". ? Pianino te je naprodaj Ljubljana, Sv. Martina cesta št. 10 pri gosp. Balog. 1969 3-2 Sode nove več vrst od 60 do 700 I. potem stari od 17 do 73 hI. so zaprodati pri Ivan Buggcnig, cesta na Rudolfovo železnico št. 5 in Bleiweisova cesta 42. Franc Stupica, LJubljana, Marije Terezije cesta i, v Ančnikovi hiši poleg Figovca. Priporoča alamoreznloe, mlattlntoe, AlatO* nloe, gepeljne, preie za grozdje in sadj% pluge in brane najboljšega izdelka ter lamokol-nloe. Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnloo, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljavo vode, razne tehtnloe z uteži, Štedilnike vaah vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvljake, žage, kotle za klaJO ia žganje. Fortland in Roman-oement, železniške ilne in traverze, poljski maveo. Mizarsko, tesarsko in kljadavnič&rak« orodje ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vedno svežega šp©-676 52-33 cerij skega blaga. Kot novost priporočam: mm Pero družbe sv. Cirila in Metoda, škatljica K 2-, po pošti K 2-20 Stenski koledar za leto 1905 Cena 40, po pošti 50 vinarjev. Mali skladni koledar za leto 1905 Cena 50, oziroma 60 vinarjev. Jernej Bahovec, trgovec Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 12 1985 4—1 X Dragotin Puc fapetnik In preprogar Dunajska oeata št. 18, zvršuie vsa tapetniška in dekoraotjska dela er ima v zalo»i vse v to stroko spadajoč« predmete lastnega Izdelka. 884 2 9 kakor tudi pohištva prve kranjske mizarskt zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. f mr Pijte _ f Klauerjw 1 Jriglav"1 najzdravejši vseh likerjey. 5441 60 -107 } Važno za gospodinje! Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem poleg svoje že obstoječe trgovine z železnino na Vodnikovem trgu otvoril še specielni oddelek za zzzz:_ hišno in kuhinjsko orodje. Potrudil se bom vedno, da bom imel v zalogi le najnovejše in najbolj praktične predmete, in se priporočam v obilni obisk a 1998 2—i Štefan Nagy trgovina z železnino, hišnim in kuhinjskim orodjem Ljubljana, Vodnikov trg 5. Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo velijo zalogo ^^SS jVliklav^evih daril in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po najnižjih cenah.