Leto LXVI PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, v soboto, dne 19. marca 1938 Stev. 651 Cena 2 Din Narotnina mesečno 21 Dia. 'azniii Veliko senzacijo je vzbudil govor bivšega ministrskega predsednika Lavala v senatski komisiji za zunanje zadeve. Lovai je dejal, da se mora Francija na vsak način sporazumeti z Italijo, če se hoče obvarovati pogubnih poslcdic nespametne politike, ki jo je začela ljudska fronta, ki je Italijo popolnoma odbila od sebo in je kriva, da so je ustvarila os Rim—Berlin, ki se čedalje bolj utrjuje. Blum pa na drugi strani napenja vse sile, da bi se pakt med Francijo in sovjetsko Rusijo ra»-Si ril v prav vojaško alianco. kot izklesane značaje posreduje družbi v neprecenljivo korist, ker človeštvo plemenitijo in ga dvigajo na stopnjo, ki je človeka vredna. Rekli smo, da so v življenju slehernega trenutki nepopisljive utrujenosti, ko bi hotel človek kakor nekoč stari Elija, pustiti vse skupaj in reči: »Vzemi, Gospod, rajši mojo dušo; ne morem in tudi nočem biti drugačen kakor so drugi ljudje«. Ako naj za take težke ure pomaga dobra družinska vzgoja in naj mlademu človeku poleg tega privzgoji tudi smisel za tiho junaštvo, potem mora ta vzgoja biti tudi verska, ker je vera v nadzemskega Boga najmočnejša opora zoper življenjski defetizem in malodušje. Kaj boljšega, kakor je vera v predobrega, vsevednega in vsevidnega Boga za vzgojo mladine in optimistično, pošteno delavnost naroda ne bo mogoče dobiti. Če je naš narod še po veliki večini nadnaravno usmerjen, se mora zahvaliti verski vzgoji v naših družinah: z dnevno skupno molitvijo zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi in ob Marijinem zvonienju; z branjem nabožnih knjig, ko se ob zgledih svetnikov vžigajo mlada srca k posnemanju; s krščanskim življenjem in kr- ščansko smrtjo roditeljev, ki so poštenega in mirnega srca ter z neomajno vero v duši stopili večnosti nasproti. Mnogo mladih slovenskih družin posnema svetel zgled svojih vernih staršev, pa čeprav sedaj žive po mestih, v delavskih nišah, v daljni tujini. Zal jih je tudi mnogo, ki so pozabili že v prvem rodu na svoje verne starše in likvidirali verske vaje v družini in obisk službe božje. Postali so »napredni«, vprašanje je, če tudi bolj srečni, bolj zadovoljni. Toda, če so ravnih misli, morajo v globini svoje duše vendarle priznati, da bi njihovi pošteni roditelji, skrben oče in ljubeča mati ne imeli tolikšnega junaškega poguma v neštetih preizkušnjah življenja in ne bi mogli doprinesti toliko nesebičnih žrtev za svoje otroke, ko ne bi črpali svojih najglobljih sil iz trdnega krščunskega verovanja. Iz družin nam klije novo življenje. V družinah se odloča srečna ali nesrečna bodočnost narodov. Za narod bo velika sreča, ako bo vsakdo iz svoje družine ponesel s seboj v življenje verno dušo, delovne roke in človekoljubno srce, ki naj s pravičnostjo in ljubeznijo pomaga ogreti sedanji mrzli svet. drin ROUMANll nim zaledjem, je etara litovska prestolnica in šteje danes 250.000 prebivalcev. Premožnejše prebivalstvo mesta je poljsko Okolica je vsa litovska. Litva, majhna obrežna država, ki meji na Poljsko, meri 53.242 kv. km površine m šteje danes okrog dva in pol milijona prebivalcev. »Začasna prestolnica« je Kaunas e 105.000 prebivalci. Litva zasedbe Viltie in vilenskega okrožja do danes ni priznala in je do danes imela mejo proti Poljski zaprlo, tako da ni bilo čez njo nobenega prometa. S Poljsko nima nobenih diplomatskih zvez. Klajpeda (Memel) ee imenuje ozek pas ozemlja vzdolž Vzhodne Prusije, kjer prebivajo večidel Nemci Ker je Klajpeda edino pristanišče Litve, je bilo to ozemlje prieojeno Litvi z gotovo eamoupravo Nemčija je Klajpedo aili Memel vedno zahtevala nazaj. Ozemlje meri eamo 2417 kv. km in šteje danes olkrog 150.000 prebivalcev. Gdansk je veliko pristanišče na Baltiku z netnšikim prebivalstvom. Ker je Poljska potrebovala izhod na morje, je dobil Gdansk popolno samostojnost pod vodstvom Zveze narodov. Nemčija tega nikdar ni hotela priznati in zahteva Gdansk nazaj. Gdansko ozemlje, ki ie danes hiti erjeveko, meri v površini 1893 kv. km ter šteje 450.000 prebivalcev. Poljeka ima v Gdansku velike pravice. Kriza v angleški vladi Vprašaaje Češkoslovaške London, 18. marca. TG. V Chnmberlainovi vladi so izbruhnila nesoglasja. Skupina ministrov, ki jih vodi vojni minister Hore Belisha, je zahtevala od Chamber-laina, naj spremeni zunanjo politiko, naj se izrazi jasno, kaj namerava storiti u Češkoslovaško in kaj v Španiji. Če ne, bodo ministri izdejstvovali, da se povrne nazaj Baldwin kot vod]a konservativne stranke. Vojnega ministra podpirajo minister za dominione Mac Donald, minister za Škotsko Walter EUiot, minister za kmetijstvo Morrison, kolonialni minister Ormsby Gore, lord tajnega pečata lord de la Warr, trgovinski minister Oliver Stanley in lord Winterton, minister za kneževino Lancaster. Chamberlainova vlada šteje 22 ministrov. Upornih je torej osem. Tndi v spodnji zbornici je prišlo do burnih prizorov ter je morala miriti skupščinska policija. Največje razburjenje pa je nastalo, ko je vstal admiral sir Rodger Eyos ter izjavil naj upoštevajo, da pri vsej moči danes angleška mornarica nizadosti močna, da bi se istočasno borila proti nemški mornarici na Severnem morju, proti italijanski mornarici v Sredozemskem morju in proti Japonski na Daljnem vzhodu. Tudi v pogledu vojnega letalstva na morju je Anglija daleč za drugimi velesilami. Chamberlain se je spričo velike nervoznosti v zbornici odločil, da bo v teku prihodnjega tedna jasno izpovedal smernice angleške politike v Srednji Evropi m napram Italiji in Španiji. Vladna kriza je bila s tem odstranjena. London 18. marca. b. »United Presse poroča iz zanesljivega vira, da britanska vlada ne bo dala prav nobenega jamstva za varnost Češkoslovaške. Ta sklep je bil sprejet na včeraj seji britanske vlade, ki je bila pod predsedstvom Chamberlaina. Sprejetje tega sklepa je bil rezultat odgovora, ki so ga dali na vprašanje britanske vlade posamezni dominioni. Dominioni so izrecno poudarili, da so vsak trenutek pripravljeni podpirali Anglijo, le jo bo kdo napadel, odklanjajo pa vsako vmešavanje v politiko, ki bi mogla Anglijo prisiliti, da intervenira v srednji Evropi. Nova vlada v ČSR Praga 18. marca. AA. Havas. Snoči so krožile vesti, da bi morala že snoči biti izvedena rekonstrukcija vlade. V Hodževo vlado bi vstopila desničarska narodna zveza. Podpredsednik te stranke Ježek bi postal minister brez portfelja. Vladi bi se tako priključilo še 13 poslancev. Sovjetski poslanik v Pragi odšel „po drugo nalogo" Praga 18. marca. AA. (Štefani) »Narodne No-viny< poročajo, da se dosedanji sovjetski poslanik v Pragi Aleksandrovski, ki mu je bila dana naloga, da v Bukarešti preišče Butenkovo afero, n« bo več vrnil v Prago, ker bo ga poklicali v Moskvo, kjer ga čaka druga naloga. V Moskvo so odpokli-cali tudi dosedanjega tiskovnega atašeja na sovjetskem poslaništvu v Pragi Kona. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno m milo. Zagrebška vremenska napoved: Srnino ia nespremenljivo. (Koncert Zlatko "Balokovič Ж. Ljubljanska filharmonija, ponedeljek 21. I. m. ob 20. uri v unionski dvorani Hitler proglaša ustanovitev Velike Nemčije Zastopniki nekdanje Avstrije ne sede več med dzptomati Berlin, 18. marca, c. Nocoj ob 20. uri se je začela seja nemškega Reichstaga. Napovedana je bila izjava nemške vlade o zadnjih dogodkih. Izjavo je v obliki govora podal vodja Reicha in kancler Hitler. Seja se je vršila v običajnih monumentalnih in slovesnih okoliščinah in so govor po radiu zopet prenašali na vse strani sveta. Sejo je otvoril predsednik Reichstaga feldmaršal Gôring in je najprej pozdravil državnega namestnika avstrijske deželne vlade Seyssa Inquarta, ki je na to zgodovinsko sejo pripeljal tudi svoje tovariše iz Avstrije. Avstrijskega namestnika so vsi navzoči burno pozdravljali Nato je Gčring dal besedo vodji rajha Hitlerju, ki je po silnem vzklikanju in pozdravljanju izvajal med drugim naslednje: Že pred nekaj tedni sem tukaj pred vami podal obširno poročilo o tem, kaj je narodni socializem v zadnjih 5 letih ustvaril v Nemčiji, To je pač edinstven primer v zgodovini, da se kak narod iz popolnega propada tako sunkovito dvigne kvišku. Prepričan sem, da nikomur drugemu to ne bi bilo mogoče. Ko sem vam tedaj poda;al obračun, sem obravnaval tudi tisto vprašanje, ki se ga razni evropski nevedneži niso marali dotakniti. Priključitev Avstrije — po narodnostnem načelu Hitler govori nato o razvoju narodnostnega načela v 19. stoletju in pravi, da je bil nemški narod edini, ki tedaj ni dosegel tistega, kar so si drugi narodi ustvarili. Dasi je tedaj to načelo izvojevalo narodne pravice številnim narodom, je nad nemškim narodom najbolj nenaravno nasilje lahko vzdržalo razdeljenost. Nad šest in pol milijoni Avstrijcev se je poslej po mirovnih diktatih izvajalo najhujše posilstvo. Tisti, ki toliko govore o načelu samoodločbe narodov, niso marali spoštovati volje šest in pol milijona Avstrijcev. Čisto nenaravno so jih ločili od njihove domovine. Ko so po vojni razni režimi v Avstriji organizirali glasovanje za priključitev — demokrate v Parizu in Londonu moram opozoriti, do tedaj narodni socialisti še niso bili na oblasti — tedaj so ti oblastniki to voljo Avstrijcev potlačili in glasovanja kratkomalo prepovedali. Avstrija je tako postajala iz dneva v dan ne-sposobneiša za življenje. Umrljivost med avstrijskim narodom jo silno naraščala in v zadnjih letih je imel Dunaj na 10.000 rojstev 24.009 smrtnih primerov letno. Ne maram apelirati na demokracije, da so oh tej nesreči stale popolnoma mirne. Ti so mirni celo tednj, če pol milijona Spancev umira za svojo stvar, silno pa se razburijo tedaj, če pri nas kakemu Židu »police zavežemo«. To omenjani samo zaradi tega. da dokažem, kako so mirovne pogodbe ustvarjale nezmožne države in jih že pri nastanku obsodile na smrt. Avstrijo so nato hoteli od zunaj podpirati, kar pa je le še povečalo zagrenjenost med narodom. Teror oblasti je nato naravno naraščal, večala pa se jo tudi odpornost morale, ki vodijo narode. Narodi žive brez ZN Nekaj tisoč Francozov je naše Posaarje prisililo k temu, da so morali celo z glasovanjem izreči svojo pristojnost nemškemu narodu. Tedaj jo je bilo to glasovanje »pravično«, dasi se je komaj nekaj odstotkov izreklo za liste, ki so glasovanje povzročili. Tedaj je bilo to glasovanje pravično, sedaj pa, ko gre za Avstrijo, pa bi ne bilo pravično. Pravica mora biti pravica tudi tedaj, kadar gre za Nemce. Narodi so po božji volji in bodo večno živeli in kakor so narodi tisočletja živeli, ko ni bilo Zveze narodov, tako bodo tudi živeli še tisočletja, ko Zveza narodov ne bo več. obstojala. Ta ustanova bi mogla samo tedaj opravljali svoje delo, če bi se skladala z zahtevami višje morle, ki vodijo narode. Berchtesgaden Dokler je živela Avstrija izven naših ineja, je razj)olagala samo omejeno s svojimi pravicami. Avstrijski narod je moral zmeraj gledati na Nem- čijo in čim bolj je rastla Nemčija kot velesila, tem manj ie morala dopuščati nasilje, ki jo v imenu manjšine vladalo nad veliko večino nemškega ljudstva v Avstriji. Iz teh razlogov eem poklical v Berchtesgaden Schuschnigga na razgovor in sem mu razložil, da se režim, ki nima tal mod ljudstvom, s silo ne more vzdržati. Razložil sem mu, da se bo nasilje večalo, v Nemčiji pa bo rastlo nerazpoloženje proti tistim, ki to nasilje izvajajo. Opozoril sem tedaj Schuschnigga, da je bil to moj zadnji poskus in da sem sklenil braniti do zadnjega pravice svojega naroda v Avstriji z vsemi sredstvi, če ne bi bilo mogoče normalno urediti tega vprašanja. Demokratičnim metodam na ljubo namreč noben narod še ni maral umreti. Napoved Hudskega g'asovanja Toda takoj po mojem razgovoru s kanclerjem Schuschnlggom se je v njegovem tisku začela obsežna lažniva propaganda proti doseženim sporazumom. Schuschnigg je bil odločen, da naj sporazum enostavno uniči. V torek zvečer so prišle v Berlin tajinstvene vesti, da se namerava sklenjenemu sporazumu izogniti s pomočjo nekega čudnega plebiscita. Ker tega nisem mogel verjeti, sem poslal takoj posebnega zaupnika na Dunaj, da se informira. Naslednjo sredo pa smo slišali v Insbrucku Schuschniggov neverjetno čudni govor, v katerem je zares oznanil svoj lažnivi plebiscit, s katerim si je hotel potrditi še za nadalje diktatorsko oblast nad avstrijsko deželo in pravico, da še nadalje zatira resnično voljo naših nemških bratov. Rešiti se je hotel s pomočjo lažnivih volitev. Me[e so padle — brez krvi V tem trenutku sem se odločil, da kot voditelj nemške države ne dovolim, da bi bila moja ožja domovina še nadalje zatirana in da bom uporabil pravilna sredstva, da svoji domovini omogočim, da izrazi svojo pravo voljo. Poslal sem na Dunaj -»ultimat«, če že rabimo to besedo, ki jo je časopisje tako imenovanih dem. dežel uporabljalo, a v tem ultimatu ni bilo zapisano nič drugega, kakor to, da Nemčija odslej ne bo dovolila nadalj-nega zatiranja Nemcev v Avstriji. Znan vam je nadaljnji potek dogodkov. Vi ste videli, da so meje med Nemčijo in mojo domovino padle hitro in ne da bi bila kanila ena sama kaplja krvi. Če bi tega ne bil storil, bi bila v Avstriji izbruhnila revolucija in bi mi bili itak prisiljeni h korakom, ki smo jih pravočasno povzeli in smo s tem še preprečili prelivanje krvi. Schuschnigg ni hotel verjeti v mojo besedo, da sem odločen poseči vmes za pravice nemških bratov. Naj danes Bogu zalivali, da sem ta sklep storil in izvedel, kajti samo njemu se ima zahvaliti on in desettisoči drugih nemških bratov, da so ostali pri življenju, pri življenju, ki ga on gotovo ni zaslužil, ker je nemške brate zatiral, a ki mu ga bo narodni socializem in njegova država pustila. Sedaj sem srečen, da sment v imenu svoje ožje domovine tukaj pred vami govoriti in vam slovesno povedati, da se je kot zadnja tudi moja domovina pridružila veliki skupni nemški domovini. Storil sem, kar sem pred nemškim narodom, pred njegovo j>rošlostjo in pred n jegovo bodočnostjo in pred svojo lastno vestjo iz ljubezni do svojo domovine, ki jo srčno ljubim, storiti moral. Zahvala Mussolini u Naj me danes svet sliši, ko pravim, da teh 75 milijonov, ki tvorijo veliko Nemčijo, ne bo nikdar nobeden več raztrgal, kajti pred temi 75 milijoni stoji železna moč nemške armade. Od st ranili smo hvala Mogu neznosno napetost, ki je ležala nad srednjo Evropo. Tudi odmev, ki sino ga pri velikih in pri malih državah slišali, nas v tej veri potrjuje. Dovolite mi, da s hvaležnim poudarkom omenim prijateljsko zadržanje Poljske, prijateljsko zadržanje Madžarske in izraze prijateljstva, ki so prišli od jugoslovanske države. Toda ne smem zaključiti tega govora, ne da bi se s Krvavih procesov v Moskvi ni konca Varšava, 18. marca. TG. Sedaj, ko so ustrelili obtožence zadnjega procesa, imajo pripravljene zoj>et štiri nove ргосдае. Položaj v Moskvi je bolj napet kot kdaj prej. Procesi, ki eo na dnevnem redu, eo sledeči : V prvoin procesu bodo posadili na obtožno klop nekatere bivše komunistične voditelje iz stranke. Med njimi so: O s i n s k i, ravnatelj statističnega urada. J a k o v 1 j e v, bivši komisar za denarslvo. in M a n ž e v, eden od najvišjih strankinih odličnikov. V drugem procesu bodo dvignili obloži*) proti reli vrsti nekdanjih ljudskih komisarjev, in sicer so obtoženi bivši predsednik gospodarske petletke R u d i u t a k , njegov naslednik na tem tneetu Mešlavh (Mehlschlauch), voditelj sovjetsko državne kontrole A n t i p o v in ljudski komisarji Bubnov, Krylenko, K n m i n s k i in L ti b i m o v. V tretjem procesu bodo sodili nekatere so-vjelske diplomate. Med njimi so bivši poslanik nn Kitajskem Bo gomilo v, poslanik v Berlinu J ur en je v, poslanik v Rimu Ste in, poslanik v Varšavi Da v tja n. nadaljo vsi poslaniki v Litvi, na Fin«kein, v Letonski, na Norveškem, v Madridu in v Barceloni (0 v se jen ko, nekdaj tudi sovjetski poslanik v Pragi). Četrti proces jo namenjen višjim poveljnikom armade in mornarice. Na zatožni klopi sedijo pomočnik vojnega ministra maršal J e g o r o v, bivši vrhovni poveljnik rdečega letalstva general A I -k n u k i s , bivši vrhovni jwveljnik rdečega vojnega brodovja veliki admiral Orlov, nadalje dva poveljniiia armadnih zborov genernia Bje-I o in B u b j e n k o (Dibenko?). Tudi Ježo v se je že zameril Zaradi poteka procesa je naslednik Jagode sedanji šel GPU Ježov padel pri Stalinu v nemilost. Ježov se je namreč izkazal kot slab režiser, ker se mu ni posrečilo, da bi bili vsi obtoženci brezpogojno priznali svojo krivdo. V prvi vrsti gre tn za berlinskega jToslanika Krestin*kega, ki je takoj prvega dne razprave glasno in odločno izjavil, da so vsi nedolžni, da je vsa obtožnica izmišljena in da gae samo za namen diktatorja, da spravi s poti vsakega, kdor ne misli tako kakor on. Četudi je Krestinski drugega dne evojo krivdo« priznal, ni bilo več mogoče pred tujimi žurnalistt in diplomati izbrisati močnega vtisa njegove prve izjave, ker je obnašanje Krestinskega drugega dne jasno dokazovalo, da svoje prvotne izpvovecfi ni preklical brez hudega pritiska. Pa tudi Buharin je zelo niz-togotil rdečega carja, ker ni hotel priznati, da bi bili zarotniki v zvezi z inozemstvom izdajali državo, ampak so bili v opoziciji 6amo iz ideoloških razlogov. Pa tudi Jagoda, ki ima brez dvoma veliko zločinov na svoji vesti in katerih tudi ni tajil, je zelo kompromitiral vladajoči režim, ker je dejal, da so bile izpovedi obtožencev pred preiskovalnim sodnikom izsiljene in je namigoval na izvestne metode, ki so njemu samemu kot bivšemu vodji OPU najbolj mane. Najbolj ogorčen pa ie Stalin eeveda zaradi tega. ker je Jagoda s spretnim namigava-njem obdolžil Stalina samega, da mu je naročil zastrupitev Gorkega in druge zločince. Hudo je Stalin ogorčen tudi zaradi tega, ker se je bivši komisar za zunanjo trgovino Rosenholz branil, da bi vložil formalno prošnjo za pomiloSčenje. češ da se ne mara ponižati do take komedije in prositi tirana za milost. posebnim čustvom hvaležnosti zahvalil še Italiji in njenemu voditelju za zadržanje ob usodni uri nemške zgodovine. Čutil sem se dolžnega, da svojemu prijatelju Mussoliniju razložim vzroke svojega postopanja v posebnem pismu. V tem pismu sem mu tudi zastavil svoje ime, da so italijanske meje prav tako kakor francoske meje za nas svete in nedotakljive. Naj sprejme Mussolini mojo zahvalo za dragoceno pomoč, ki mi jo je nudil in italijanski narod naj sliši od mene, da za mojimi besedami, ki sem jih dal, stoji nemški narod. Italijanska dežela in njene meje so za nas svete in nedotakljive. Tako je os Rim-Berlin zopet doprinesla veliko k ohranitvi miru. Kajti Nemčija ei miru želi, noče nikomur fxrizadevati bolečin, a tudi sama ni pripravljena, da bi po krivici bolečine prenašala. Pripravljena je, da na vsako hujskanje proti nam odgovori na način, kot je zadnje dni govorila. Naj nikdo ne dvomi o tem, da bo v bodočnosti zavest časti, ki preveva nemški narod, dopuščala, da bi kjerkoli milijoni nemških bratov po krivici trpeli preganjanje zato, ker so Nemci. Državni zbor razpuščen, 10. aprila nove volitve po vsej Nemčiji Dne 10. aprila se bo avetrijsko ljudstvo izjavilo o preteklik dogodkih. Ker pa nočem, da bi v tem zgodovinskem trenutku avetrijsko ljudstvo hodilo samo osamljeno, sem se odločil, da naj ga pri njegovem glasovanju spremlja ves ostali nemški narod, Tako bo dne 10. aprila ves nemški narod pozvan, da skupno z Avstrijo glasuje o zgodovinskem dogodku, ko je nastala velika Nemčija in da izpove, če je z delom narodnega socializma zadovoljen. Na koncu svojega govora se je kancler obrnil še proti zastopnikom Avstrije ter jih pozdravil kot borce iz vzhodne marke, kot krvne mučenike narodnega socializma, ki so dosegli srečo, da so svojo deželo privedli v skupno materino domovino. Nato je predsednik Reichstaga feldmaršal Gô-ring imel daljši govor, v katerem se je Hitlerju zahvalil za vse, kar je Hitler storil za ves nemški narod. Prečital je zakon, s katerim je sedanji Reichstag razpuščen in volitve za novi Relchstag, v katerem bodo sedeli tudi avstrijski zastopniki, razpisane za dne 10. aprila. Glasovanje dne 10. aprila bo torej prvič glasovanje o priključitvi Avstrije k Nemčiji in drugič volitev novih državnih poslancev. Gôring pa ee je tudi dotaknil potrebe, de je zdaj v Avstriji treba pritegniti tudi vse tiete, ki eo bili tnorde zapeljani in ki niso odgovorni za politiko, ki se je vodila. Zdaj pa moramo reči, da kdor je pošten, ta naj gre г nami. Nova čudovita bodočnost se odpira pred nami pod vodstvom ljubljenega vodje. Naša hvaležnost do vodje sploh ne more imeti meja. GOring se sprašuje, ali je nemški narod sploh kdaj tako ljubil kakega smrtnika, kakor ljubi Hitlerja. Seja je bila .lato malo pred 0 zaključena, poslanci pa so zapeli obe himni in še dolgo burno vzklikali Hitlerju ia novi Nemčiji. Dunaj, 18. marca. c. Reuterjev dopisnik ponovno poroča, da živi bivši kancler Schuschnigg v palači Belvedere. Sicer ni zaprt, vendar pa je močno zastražen ia ae sme sprejemati obiskov. Sovjeti predlagajo - konferenco, da hi se rešil mir na svetu Odklonilni odgovori z vseh strani Moskva 18. marca. TG. Zunanji komisar Litvi-nov je pozval k sebi inozemske časnikarje nu »prvo takšno konferenco od leta 1930 dalje« ter jim sporočil, da je Sovjetska Rusija razposlala vabila va veliko svetormo konferenco proti napadalcem. Povabljene bodo vse velesile, izvzemii *na]iadulk-z. Litvinov sicer ni omenil nobene države po imenu, toda iz njegovih izjav je bilo dovolj prozorno, da je pod napadalkanti mislil Italijo Nemčijo in Japonsko. Litvinov je dodal, da se bodo napadi vedno bolj ponavljali, ako sedanja mednarodna brezbrižnost traja dalje. To dokazujejo dogodki, ki so se pripetili v osrčju Evrope. Vse male države so sedaj v nevarnosti, v prvi vrsti pa Češkoslovaška. Treba jo pogledati tudi na sedanji poljsko-litvanski spor, ki izhaja iz Istih virov mednarodnega nereda. Sovjetska Rusija je pripravljena vse obveznosti, ki jih je sprejela, izpol njevati, bilo to v okviru Zveze narodov, bilo v okviru svojih pojjodb s Francijo in češkoslovaško, in se bo udeležila vseh skupnih nastopov proti napadalcem. Toda te nastope je treba organizirati in to je tudi namen konference, na katero vabi sovjetska vlada. Časnikarji so vprašali Lilvinova, na kakšen način misli Rusija priti na pomol češkoslovaški, ko pa ni njena soseda. Litvinov je odgovoril, da se bo že našel način ob pravem trenutku in da se vedno najdejo pota, če obstoja le dobra volja. Poljski časnikarji so Lilvinova vprašali, v čem vidi nevarnost poljsko-litvanskega spora, nakar je odgovor, da so tisočglave demonstracije v Varšavi, kjer so vpili in razobešali napise: Dol z Litvo, zasedimo Litvo ! dovoljen dokaz za to, da ozračje ni prijateljsko. Franco nadaljuje ofenzivo Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: V četrtek so nacionalistične čete zasedle Caspe in okolico. Sovražnik se je trdovratno branil. Na njegovi strani se je borilo pet mednarodnih brigad, ki so po krvavi bilki morale zapustiti svoje po stojanke. Nacionalistične čete so prišle že 5 km vzhodno od Caspeja. V prodiranju proti Guada-lope so nacionalisti ujeli nad 1000 miličnikov in zaplenili 35 strojnic. Sestrelili smo dvoje letal. S padcem Caspeja in Alcaniza je zaključen prvi del nacionalistične ofenzive. Črta Caspe— Alcaniz bo sedaj služila kot izhodišče za prodiranje proti morju. Od začetka ofenzive smo v tem odseku ujeli nad 7000 miličnikov. (Mesto Caspe leži blizu izliva reke Guadalope v Ebro in šteje 20.000 prebivalcev. V okolici je bilo važno letališče rdečega letalstva.) Saraqosa 18. marca. AA. (Štefani) Na nragon-skem bojišču so čete prostovoljcev vnovič prešle v napad in zavzele Alcorizo. Med letalskim dvobo jem sta bili dve republikanski letali sestreljeni. Barcelona 18. marca. AA. Havas. Po obvestilu obrambnega ministrstva so sovražniki prisilili vladne čete. da so se morale umakniti iz Caspe in Al-cnniza. Pri Alcanizu se je razvila huda bitka Odbiti so bili napadi nacionalistov. Poročilo pravi, dn na drugih frontah ni bilo ničesar novega. DoMfusoveea morilca bodo odhopali Dunaj 18. marca. AA. (Havas) »Zeitc poroča, da pripravljajo obnovo procesa Planete, ki jo bil svoj čas zaradi udeležbe j>ri Dollfussovem umoru obsojen na smrt in obešen. Njegove posmrtne ostanke bodo odkopali in jih slovesno prenesli v nov grob. Dunaj 18, marca. AA. (Havas) Avstrijske železnice so izročili nemškim železnicam kot poseb no lastnino nemškega rajha. V okolici Hittaua pri Linzu se je prevrnil nemški top motoriziranega oddelka. Takoj je obležalo ubitih sedem lopuičarjev, muugo pa jih je teže ali laže ranjenih. Variava 18. marca. AA. Havas. V poljskih krogih so z nezaupanjem sprejeli Litvinov predlog za sestanek velesil. Predlog hoče vzpostaviti neko kolektivno obravnavanje dogodkov. Poljska pa Je tako delo zmeraj odklanjala. Pariz 18. marca. AA. Havas. Sovjetski predlog ni bil ugodno sprejet v Parizu. Načela, na katerih sloni ta predlog, v Parizu odobravajo, toda sovjetski zunanji minister ni ničesar predlagal, kako bi mogli priti do sporazuma. Sovjetske namere so važne samo zaradi tega, ker pojasnjujejo stališče sovjetske vlade. ; London 18. marca. AA. Reuter. Med svojim obiskom v zunanjem ministrstvu je sovjetski veleposlanik Mnjski izročil angleški vladi vabilo sovjetske vlade, da naj se skliče sestanek velesil, na katerem bi se naj obravnaval položaj v Evropi. Sedaj proučujejo besedilo tega vabila, toda že na prvi pogled se vidi, da do tega sestanka ne bo moglo priti. Nasprotno mislijo celo, da bo vabilo imelo več negavltnih kot pa pozitivnih posledic. Washington 18. marca. AA. Havas. Zunanje ministrstvo še ni prejelo vabila sovjetske vlade. Sicer uradnih Izjav o tej zadevi 8e ni, vendar pa se poudarja, da bi tako vabilo moralo priti v po-štev samo za evropske države, ker ameriška vlada ne more sodelovati v Evropi. Rim 18. marca. A A. Reuter. Pooblaščeni krogi izjavljajo, da je korak sovjetske vlade premišljen manever, da bi se poslabšal mednarodni položaj. Seia senata Belgrad, 18. marca. m. Finančni odbor senata je danes dopoldne in popoldne nadaljeval razpravo o državnem proračunu v poeameznoetih. Na dopoldanski seji se je pretresal proračun za pravosodno ministrstvo. Razpravo je začel reeorni minister Milan Simonovič z daljšim poročilom. Seja je trajala do 14. Popoldanska seja se je začela ob 18. Na dnevnem redu je bile najprej razprava o proračunu za prosvetno ministrstvo. Obširno poročilo ie podal prosvetni minister Dimitrij Magaraševič. Po dolgi razpravi je bil sprejet proračun tudi za to ministrstvo. Za tem je finančni odbor pričel pretresati proračun za notranje ministrstvo. K proračunu za to ministrstvo je reeorni minister dr. Korošec podal dolgo poročilo, v katerem je pokazal pregled notranjepolitičnega življenja v državi in podal smernice notranje politike. V času, ko poročamo, seja finančnega odbora še traja. Finančni odbor bo zasedal pozno v noč. Delal bo tudi jutri ves dan. ker mora do nedelje zvečer dokončati 6voje delo. Proračunska debata v 6enatu, kakor emo že poročali, 6e bo začela v ponedeljek zjutraj. Na tej seji bo podal najprej poročilo poročevalec večine linančnega odbora g. senator Smodej. Danes popoldne ob 17 je imel v senatu sestanek Delovni klub senatorjev, ki v senatu podpira kraljevsko vlado. Na sestanku so bili določeni govorniki za proračunsko razpravo v ple-numu senata. Sklenjeno je bilo, da bo v imenu Delovnega kluba v načelni proračunski razpravi v senatu govorilo 5 senatorjev Delovnega kluba. Med temi je tudi poročevalec večine finančnega odbora g. 6enator Smodej. Od slovenskih senatorjev JRZ bodo pa v proračunski razpravi govorili še dr. Schaubach, dr. Kulovec in g. Smodej. Osebne vesti Belgrad, 18. marca. m. Upokojene eo naslednje učiteljice v Sloveniji: Bučar Angela v Trbovljah, Karlina Kadunc pri Sv. Gregoriju, Julijana Deide-va v Zireh, Anka Sitar v Kranju in Franja Sotlar v Polzeli. Z odlokom prosvetnega ministra so bili imenovani za profesorje 8. skup. naslednji suplenti: v Ljubljani: Avsenek Bogomir na II. realni gim-nnziji ter Sotošek Janko in Stanec Leopold na III. realui gimnaziji. V Mariboru: Stražar Konrad na realni gimnaziji, v Kranju: Dular Jože ln Opoka Anton, v Ptuju: Gnbiovšek Ludvik, v Zemunu: dr. Mihael urthaber in v Podgorici: Edvard Mizerit. Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Odkar so bravci naše nedeljske številke zadnjič dobili »Slovenca« v roke, je v Evropi izginila ena država. Avstrije ni več. Izginila je v objemu Nemčije. Takorekoč v enem dnevu in brez velikega hrupa. V petek, dne 11 marca je moral avstrijski kancler Schuschnigg na pritisk Nemčije odstopiti. Še istega večera so prisilili predsednika republike Miklasa, da je izročil kanclersko mesto hitlerjevcu Seyss-lnquartu, ki je sestavil novo vlado in takoj prosil berlinsko vlado, naj pošlje svojo oboroženo silo v Avstrijo, kjer da bo ščitila red in mir. V soboto, dne 12. marca zjutraj so začeli korakati nemški polki čez mejo in zasedati Avstrijo. Prišlo je 16.000 mož policije in — kakor pravijo — 200.000 redne armade. Opoldne je bil že nemški kancler Hitler v Avstriji in je bil v Linzu nad vse •lovesno sprejet od avstrijskega kanclerja, ki je v pozdravnem govoru izpovedal, da njegova vlada odpoveduje veljavnost člena 88 mirovne pogodbe, ki prepoveduje Avstriji, da bi kdaj smela opustiti neodvisnoet brez dovoljenja Zveze narodov. Kancler Hitler potovanja na Dunaj ni nadaljeval, ker je tamkaj sedel še predsednik Miklas, ki ga niso mogli pripraviti do tega, da bi odstopil. Šele pozno zvečer, dne 12. marca so ga prisilili, da je odstopil. Po ustavi so njegove pravice prešle na kanclerja, ki je to priložnost izkoristil, da je takoj podpisal zakon, s katerim Avstrija vstopa v nemško državo kot navadna dežela. Istega večera je Nemčija z zakonom potrdila priključitev Avstrije k Nemčiji. V nedeljo, dne 13 marca je bil kancler Hitler že na potu na Dunaj, kjer je bi! slovesno sprejet in je na Trgu junakov slovesno proglasil, da je Avstrije konec in da pripada Avstrija odelej Veliki Nemčiji. Še istega popoldne je izšla cela vrsta zakonov, s katerimi je bila avstrijska armada pride-ljena nemški, avstrijska policija podrejena nemški policiji, narodnosocialistična stranka proglašena za vladajočo stranko, vse druge organizacije pa raz-puščene. Istega dne so bili imenovani po vsej Avstriji novi deželni poglavarji, nove deželne vlade, novi župani. V ponedeljek, dne 14. marca se je začelo preoblikovanje Avstrije v nemško pokrajino na vseh področjih politične uprave, gospodarstva in kulturnega življenja. Zidje so s posebno uredbo izključeni iz vseh državnih in javnih služb. Po Du- aju je bilo javljenih skupno okrog 80 samomorov nekdaj odličnih osebnosti, med njimi tudi majorja Feya. Toda po okoliščinah, v katerih so se samomori zgodili, bi bilo sklepati, da nieo bili povsem prostovoljni. V sredo, dne 16. marca je imel Mussolini v Rimu velik govor, v katerem je pojasnil, zakaj Italija ni hotela priti Avstriji na pomoč, kakor so to od nje, ki se je večkrat zavzela za avstrijsko samostojnost, pričakovali. Dejal je, da Italija ni imela nobene koristi od tega, da je z Nemčijo povezana v prijateljski pogodbi, Avstrija pa njenih nasvetov ni poslušala in je torej sama kriva evojega pogina. V petek, dne 18. marca je imel v Berlinu nemški kancler pred državnim zborom ponoven govor o Avstriji, ki ga pa berete na drugem mestu. Najbolj značilno pri avstrijskih dogodkih je to, da je menda v Evropi ni bilo države, ki bi ji bile velesile tolikokrat zajamčile, da se bodo za njeno neodvisnost postavile v bran, da se zadnje dni ni ganila nobena. Francija je bila sploh brez vlade, ko je Nemčija zasedla Avstrijo, Anglija je bila drugod zapoelena, Rusija je streljala dalje svoje nekdanje voditelje, Zveza narodov pa je dremala svoje spanje v Ženevi. Po dogodkih zadnjih dni je Jugoslavija postala neposredna soseda Velike Nemčije, ki šteje sedaj 75 milijonov ljudi. Nemčija je sedaj na Karavankah in gleda doli na Jadran, Naša država je po modri politiki sedanje vlade z nemško državo v prijateljskih odnosih in je to dejstvo v sedanjem trenutku zelo razveseljivo. Kakšen bi bil položaj naše države, če bi še danes na svojih severnih mejah imeli ozračje, kot srno ga imeli še 1. 1935. Človek na to «ploh ne sme misliti. Glede slovenske manjšine na Koroškem pa bo jugoslovanska vlada — v kolikor že ni — izkoristila prvo priložnost, da z Nemčijo po zgledu poljsko-nemške manjšinske pogodbe dobi za koroške Slovence pravice, ki jim bodo dovolile, da ohranijo svojo narodno bit in kulturo. V Španiji čete generala Franca hitro napredujejo. Ker se je pretekle dni tudi Anglija izjavila za zmago nacionalistov, je verjetno, da gre državljanska vojna v Španiji h koncu. Republikansko Španijo podpira samo še Francija. Na Kitajskem eo se Kitajci okrepili in .crtiskajo Japonce nazaj iz pokrajine Šansi. Japonci poraz in umik priznavajo. Med Poljsko in Litvo je izbruhnil zelo -levaren prepir. Poljska ima 33 milijonov, Litva pa dva milijona prebivalcev. Poljska je poslala v Litvo ultimat, v katerem zahteva, da se meje, ki so bile 20 let zaprte, odprejo. Človek ima vtis, kakor da bo Poljska, izkoriščajoč sedanji položaj v Evropi in sledeč drugim zgledom, segla po Litvi in jo za- sedla m si jo priključila Verjetno gre v tem primeru za dogovor z Nemčijo, po katerem bi Nemčija dobila od litvanskega ozemlja košček pri Me-melu, ostalo pa bi pohrustala Poljska. Bodoči teden bo prinesel jasnost. Od oetalih velikih držav Francije, Anglije in Amerike pa slišimo, da se vedno hitreje oborožujejo in da oboroževanje požira vedno večje število milijard. Notranji pregled Proračun za leto 1938/39 je skupščina v Belgradu sprejela v neizpremonjeni obliki. Za predlog je glasovalo 196 poslancev, proti pa 92. Obenem je bil sprejet tudi finančni zakon k proračunu z obsežnimi dopolnili, pri kuterih je tudi naša ožja domovina deležna dobrot državne blagajne v večji meri kakor katerokoli leto doslej. S tem so bila pomladna zasedanja skupščine zaključena in od-godena za nedoločen čas. V eni izmed zadnjih sej si je nekdo od poslancev spet dovolil omalovaževati in zaničevati pomen manjšinske deklaracije — tovrstni govori tako redno pridejo na vrsto v vsakem zasedanju, kakor sneg pozimi. Poslancu je moško odgovoril minister dr. Miha Krek, ki je ponovno poudaril, da si slovesa te deklaracije ne damo vzeti. Čudno pa je, da si moramo pred nekaterimi nestrpneži leto za letom braniti svoje dobro ime, da smo si po zastopnikih Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu izgovorili pravico, da hočemo sami kovati svojo usodo. Na zadnji seji skupščine je bil tudi poslanec Rašovič izključen od 30 sej, ker je na seji 4. marca govoril, da zato ne more vsega povedati o razmerah v naši vojski, ker je bil na poti v skupščino zahrbtno napaden in so mu napadalci pobrali dokn-zilni material. Po natančni in nepristranski preiskavi pa se je izkazalo, da je bilo vse skupaj iz trte izvito s prozornimi političnimi nameni. Ker je poslanec hotel nalagati vso skupščino, je bil tako disciplinsko kaznovan, vojni minister pa je vloiil proti njemu tožbo zaradi žalitve osebne časti. Predlog državnega proračuna je sedaj pred senatnim finančnim odborom. V senatu je imel zunanji minister dr. Stojadinovič velik govor, v katerem je povedal mnenje in stališče jugoslovanske vlade k zadnjim zunanjepolitičnim dogodkom, zlasti na naši severni meji. V domačem življenju so zlasti razveseljivi uspehi Akademskega pevskega zbora, ki je na svojem pohodu po Sloveniji ponesel slavo naše narodne pesmi prav na vzhodno mejo, v Mursko Soboto. Vsi taki nastopi pred ljudstvom so važni, •V;-- :, tfjwlgyfe » R» 'i-šj.,-: ' \fc~-a wvY. Љ' - nevorni kalodont ZOBN PROT» шш >. '»". ' v i*, • V •.»♦•':• «fj . v»', .•" < «v .«.-т ►Л«; ^ШШШ, i dovolj denarja za take namene. Zato pa dela še ne smejo obstati. Če smo imeli tisoče in stolisoče za predpustno norenje, se mora dobili ludi ta to, da tega mamuta vzdignemo na vrh, naia prst te ga drži. Vsa slovenska pozornost pa je bila seveda te dni obrnjena na dogodke na naši severni meji, ki se živo tičejo našo narodne manjšine na Koroškem in tudi nas samih. Na Karavankah se sedaj začne država, ki meji na Dansko. Železna Kaplja je v državi, katere upravni, šolski, vojaški in gospodarski zakoni veljajo do Baltika! To so neposredno pomembni dogodki za dva: za Nemce in Slovence, za Nemčijo in Jugoslavijo, posredno pa seveda tudi za ostalo Evropo. Tisti, ki so se doslej že vsa leta na ves glas pritoževali, da nas leto 1918 ni našlo pripravljene in zato zmerjali vse vprek — pa samo zmerjali —, so prav sedaj pokazali, da jih zgodovina še ni prav nič izučila, da so ostali to, kar so bili: bahači, spletkarji, hinavski lažnivci, politikanti, ki bi radi s širokimi kretnjami opozorili narod, naj se v nje zagleda. Po deželi že begajo nekakšni agitatorji, ki vlečejo vsak ua svojo strankarsko stran, vsi pa samo stran od naroda. Izšlo je tudi že več letakov, ki so drug drugemu na las podobni, vsi zmerjajo in pljujejo na domače ljudi,- vsi vpijejo: Vlada naj odstopi, sedanji slovenski zastopniki naj gredo v opozicijo, da bomo še z njimi lahko držali, v vlado naj gredo drugi, da bomo še proti njim lahko rovarili — pa bo vse dobro, vseh težav bo konec. Polni so očitkov, da je priključitve Avstrije k Nemčiji kriv Za Vaše kolo oroizvajsmo notranjo in zunanjo gumo, Proizvajamo io iz kotorda iz istega materi jata kot proizvajamo avtomobilsko gumo naso gumo jamčimo Vam! Pridite v naše prodajalne, oglejte jo in prepričajte se papež, dr. Korošec, dr. Stojadinovič ali tudi »Slovenec«, čeprav je vsakemu pametnemu človeku znano in je tudi prepričan o tein, da nihče — razen Nemcev — ni teh dogodkov pospeševal, pa jih tudi nihče ni mogel ustaviti, niti velesile ne, kakor so dovolj jasno povedale. To so navadne politične hujskanje, ki bi neresnim utegnile zamegliti pogled v edino možno in v edino resno delo: v mejah velike Nemčije dobiti za naSo narodno manjšino to, kar ni bilo mogoče dobiti v majhni Avstriji. Vodstvo Nemčije je baš s priključitvijo pokazalo, da ima več razumevanja za na* rodnostne težnje, kakor pa ga je imelo vodstv» nekdanje Avstrije. Se pred dobrim tednom dni je bilo pe izložbah naših kngijarn vse polno nemških knjig; v zvezi z najnovejšimi dogodki pa bi se to razstavljanje nemških knjig moglo kje napak razlagati, zato so jih knjigarne umaknile iz izložb, nekatere kar vse od kraja. In sedaj šele vidimo, koliko na tem polju premoremo. Polno izložbeno okno samih slovenskih knjig, ki ne po opremi ne po vsebini prav nič ne zaostajajo za tujimi! Tudi izložbe s« dajo prav lepo opremiti s slovenskimi knjigami, kdor to zna, seveda. Tako se nam dan za dnem odpira pogled v lastne vrednote. Kdo bo hup il „Jutro" Z nekakšno suvereno zafrkacijo poizkuša »Je-tro« zavrniti naše poročilo, da je »Jutro* z živim in mrtvim inventarjem naprodaj. Kdor več zanj ponudi, tistemu bo pa pripadlo. Samo to je resnica. »Jutro< pa je kljub temu drzno dovolj, da si upa govoriti o »Slovenčevih< izmišljotinah, bedastih lažeh itd. Obviselo je pač na besedici »delnice«. Slovensko bi res pravilno moral rabiti besedo »delež«, ker je lastnik »Jutra« konzorcij, ne delniška družba. Toda v ostalem pa je nedeljsko »Sloven-čevo« poročilo od pričetka do konca popolnoma točno in resnično. Da »Jutru« osvežimo spomin, ga pozivamo, naj še enkrat zapiše, če si upa, da >Slovenec« laže, ako trdi naslednje: Ali so res spori med lastniki »Jutra« in aH je prišlo med njimi do tožbe ali ne? Ali je res ali ne, da g. Ribnikar prodaja svoj delež? Ali je res, da g. Ribnikar trdi, da predstavlja delež, ki je naprodaj, nad polovico »Jutrov«« vrednosti? Ali je res ali ne, da sta gg. Ribnikar In Kramer pripravljena napraviti ob tej priliki tndi politično kupčijo in presedlati iz JNS v kako drugo stranko, recimo v JRZ? Ali je res ali ne, de smo upravičeni dvomiti v iskrenost takšnih političnih kupčij? To in nič drugega je trdil »Slovenec« v nedeljo in to trdi tudi danes. Ali si npa »Jutro« sedaj, ko smo namesto besede »delnica« zapisali »delež« še trditi, da »Slovenec« laže in si izmiSlja bedaste senzacije? Zaključek smuške skakalne šole v Planici. Smuška skakalna šola v Planici, nad katero je pred kratkim prevzelo ministrstvo za telesno vzgojo pokroviteljstvo in nadzor, zaključi na praznik 2.5. t. m. tretje leto svojega obstoja s tekmo šolske mladine na 25 m skakalnici. ker naša pesem je že od nekdaj eno izmed najmočnejših sredstev našega odpora in obenem dokaz naše samobitnosti. Slovenija se je spet imenovala v mednarodnem svetu v zvezi s Planico in njeno smučarrko skakalnico, na kateri je Avstrijec Bradi »potegnil« 107 metrov. Po vsem svetu gre ta vest, z njo pa tudi, kje je ta skakalnica in kdo jo je postavil. Drugi, ki je mednarodni svet opozoril na našo domovino, je pa — iz prazgodovine, velikanska žival, katere kosti so začeli odkrivati v Nevljici pod Kamniškin\i planinami. Po vsem svetu, zlasti v znanstvenih krogih, bo šla ta vest, svetovni listi bodo prinašali zemljevide dežele, opisovali bodo okoliščine, v katerih je bila ta dragocena priča prazgodovinskega življenja najdena. Hudo ,ie le to, da naš Narodni muzej, ki odkop vodi, nima Žid je v bivši Avstriji Židovstvo predstavlja za Avstrijo kočljivo .prašanje, ki bo tudi pod nemško upravo težko rešljivo. Ce je bilo že v Nemčiji židovstvo močno 1er dela še sedaj po petih letih Nemcem velike preglavice, je avstrijsko židovstvo še močnejše. Saj je samo na Dunaju NAD 800.000 ZIDOV, ;>rav tako oblagodarjena pa so tudi druga mesta Med avstrijskimi Židi je izzval prevrat strahovito paniko. Oklepali so se Schuschniggovega plebiscita kot zadnje rešilne bilke. Samo dunajski Zidje so zbrali za ta plebiscit 3 milijone šilingov, graški pa 600.000. Prevrat jih je prehitel, nabrani denar so narodni socialisti zaplenili, odbore, ki so nabiranje darov zn plebiscit organizirali, pa so zaprli. V Gradcu se sicer dosedaj še nobenemu Židu ni skrivil las, samo nošenje hitlerjevskih znakov so jim prepovedali Zato pa se hiše, ki so last Zidov, odlikujejo z največjim številom hitlerjevskih zastav. Pač pa prihajajo z Dunaja poročila o pogro-mih proti Zidom Veliko židovskih trgovin je bilo demoliranih, odlični Zidje pa aretirani. V Gradcu je bil aretiran tudi Nobelov nagrajenec univ. prof. dr. L6wy, na Dunaju pa so med drugimi zaprli tudi lastnika največje trgovske hiše Krupnika — zaradi davčne utaje. BEG ZIDOV je precej otežkočen ne le zaradi ostre kontrole, ki jo vršijo avstrijske oblasti, temveč tudi zaradi tega. ker so vse sosednje države svoje meje zaprle ter beguncev ne sprejemajo Edino v Italijo je beg še mogoč. Vsi brzovlak* na progi Dunaj—Trst imajo več vagonov napolnjenih s samimi Židi. Te vlake nazivajo Gradčani sedaj »paleslince«. Silno natančno jih preiskujejo ter pomagajo pri tem poslu uradnim organom tudi oddelki SÀ Brzovlaki prihajajo zaradi tega v Maribor z veliko zamudo. Kontrola se vrši od Gradca do Špilja, ker pa je ni mogoče v tako kratkem času izvesti, stoji brzo-vlak v Spilju včasih tudi po več ur. V vsakem vlaku sta rezervirana po dva oddelka za telesno preiskavo žensk in moških. Preiskava se vrši silno natančno, in sicer po moških in ženskih organih narodnih socialistov, podvreči pa se ji mora vsak židovski potnik brez izjeme. Pri komur dobe več kot 20 šilingov v avstrijski valuti — toliko je do voljeno vzeti gotovine s seboj iz Avstrije — mora brez pardona nazaj Zaplenili so pri nekaterih beguncih že milijonske vsote gotovine. Ko pa se oni, ki so srečno prešli avstrijsko mejo, vesele, da so prispeli na jugoslovansko ozemlje, jih čaka V MARIBORU NOVO PRESENEČENJE. Potovan je smejo nadaljevati samo oni, kl imajo potne liste in vozovnice za Italijo. Vsi drugi pa morajo izstopiti ter jih naše oblasti pošljejo s prvim vlakom nazaj v Avstrijo. Včasih zberejo sopotniki za kakšnega pripadnika svoje rase denar ter mu kupijo vozno karto do Postojne, samo da pride na varno zavetje v Italijo. PRVI URADNI UKREP PROTI ZIDOM je odpustitev židovskih sodnikov in državnih pravdnikov iz službe, oziroma njihova upokojitev ter zapora za sprejem novih židovskih kandidatov v advokatski in notarski poklic. Tudi so izmenjali vse židovske zdravnike v bolniških blagajnah in drugih javnih ustanovah Poznalo se bo to sedaj predvsem na Dunaju, kjer Je bila veČina zdravnikov in odvetnikov — Zidov. Pesem rdečega laboda V >Delavski politiki« je neki rdeči lakod zapel zadnjo pesem avstrijski republiki, v kateri skuša dopovedati naivnim marksističnim ovčicain v Sloveniji, da je pokopal samostojno Avstrijo tako zvani klero-fašizem. Pripoveduje namreč, da se je predsednik Miklas, ki se je sprva branil sprejeti nemške pogoje, vdal, da je vzel odstop Schuschnigga na znanje in da je imenoval novo vlado s Seyes-Inquartom na čelu, ki je potem poklical v državo nemško vojsko. Vsak pa ve, da se je predsednik Miklas obenem s Scbuschniggom aneksi ji Avstrije junaško upiral do zadnjega, dokler se ni moral ukloniti neodoljivi sili, da prepreči strašno krvoprolitje. Radovedni smo, kako bi se obnašal na Miklasovem mestu kakšen socialdemokratski predsednik ali pa kancler, saj je sploèno znano, da so tako zvani socialpatrioti tako v Avstriji kakor povsod drugod pred vsako silo strahopetno klecnili in padli na kolena ter iz strahu za svoje osebe in ]X»ložajo brez velikega obotavljanja izdali svete dogme Karla Marxa. Menda je to dokazano v zgodovini 19. in 20. stoletja več kot dovolj, tako da se lahko omejimo na leto 1914, ko eo rdeči bratci tako v Nemčiji kakor v Avstriji iz strahu pred cesarjem Viljemom in pred starim Francom Jožefom ter pred meščanskim razredom in njegovo oboroženo silo slovesno zatajil marksizem in proglasil vojno zoper demokratično Anglijo in Francijo za sveto stvar ter pozvali rdeče mase, naj gredo z navdušenjem prelivat kri za avstro-ogrski imperij. V zahvalo za to so seveda marksistični nadfuhrcrji v Berlinu in na Dunaju smeli ostali med vojno na dobičkanosnih mestih v zaledju, kjer so se med vojno zaslužile ogromne vsote, in so rdeči bogovi, oblečeni v ministrske frake, dobili tudi vstop v vlado, v kateri so sedeli v prisrčni slogi skupaj z veleplemstvom in buržuji. Rekli bi torej, da nam sodrugi nikakor ne morejo biti za zgled, kadar je treba postaviti moža, kakor sta ga postavila Miklas in Schuschnigg, ki do današnjega dno odklanjala ponudilo sedanjega režima, da ju svobodno pusti od [Kilovati v inozemstvo, česar bi gotovo ne storil noben socialistični prvak, o katerih je znano, da jim je lastno življenje in blagostanje strahovito dragoceno. Vprašamo se tudi, zakaj se pa niso dvignili marksisti, da branijo Avstrijo do zadnje kaplje krvi in rajši umro za domovino, kakor da bi gledali njen poraz, ko jim vendar nihče ni branil, da gredo proti nacistom na barikade, kamor sicer tako radi pošiljajo delavce — kadar namreč ni prevelike nevarnosti, da bi tekla kri, ampak se narobe obeta ugodna prilika, dn rdeči fOhrerii brez velikih žrtev pridejo nn svoj račun. Zabavno jo tudi čilati, kako naš dobri slovenski sodrtig ugotavlja, da je likvidiral ostanke nekdanje apostolske Avstrijo avstrijski klero-fasizem, kateremu zdaj hoče naprtiti krivdo, da je on poklical nemško armado v Avstrijo in da se je uveljavil >Anschlu»s<. Kdo pa je bil tisti, vprašamo, ki je prvi proglasil »Anscbluss« in izrekel načelo, da Avstrija in Nemčija po narodnostnem principu spadata neločljivo skupaj? Bil je to veliki rdeči bog dr. Karel R e n n e r, ki je dne 30. oktobra 1918 proglasil republiko »Doutsch-čsterreich als Bcstandteil des Deutsclien Roiches« in v svojem nastopnem govoru izjavil, da je Avstrija bistveni del nemškega rajha. s katerim se mora združili v neločljivo enoto! Sele 10. septembra naslednjega leta je po določilih saint-germainske pogodbe moralo ime »Deuechôeter-reicb« pasti in »o velesile izrekle, da more »An-echluss« na Nemčijo, ki so ga avstrijski socialisti proglasili za nujno in naravno potrebo in zahtevo, skleniti samo Zveza narodov. Če se zdaj vrnemo k rdečemu labodn v »Delavski politiki«, pa bi si spričo njegovega ogorčenja, da nihče ni priskočil ogroženi avstrijski republiki na pomoč, dovolili samo še to vprašanje: zakaj ni priskočil Avstriji na pomoč največji in najprisrčnejši prijatelj »Delavske poli'.ike« g. Leon Blum z regimenti svoje ljudakc fronte, ki je zaprisegla večno zveetobo mirovnim pogodbam in določilom ter sklenila, da bo z vsemi silami branila Evropo pred avtoritarnimi in fašističnimi državami? In če tega ni mogel storiti Leon Blum takrat, ko še ni mogel sestaviti svoje pisane vlade, pa naj se postavi sedaj in reài Ml k lasa in Schuschnigga ter zadovolji rdečega tovariša v »Delavski politiki«, ki toži, kako današnjemu svetu manjka odločnih Junakov, ki bi preliii evojo kri za sveta načela evropske demokracije in neodvisnosti malih narodov. Rdečega laboda iz »Delavske politike« pa t>o tovarifi Blum lahko pri tej priliki povzdignil v Homerja, ki bo dostojno ovekovečil v junaški j>csmi pohod za-padne demokracije za rešitev Avstrije izpod oh-lasti nacizma ... Črnogorske pokojnine Desetniki (kaplarji) in naredniki nekdanje črnogorske vojeke »o »c po poslancu Boškoviču začeli potegovati za to, da bi dobivali pokojnino. »Crnogoriki glasnik« sedaj objavlja piamo, ki ga je temu poslancu v tej zadevi pisal vojni minister general Marič, v katerem mu pravi, da ti podčastniki nekdanje črnogorske vojske nimajo pravice do pokojnine Tako da ie bilo rešeno že I. 1930., in sicer na osnovi zakona o organizaciji črnogorske vojske, pn katerem tudi takrat niso mogli pričakovati pokojnino, ko so službo nastopili. Drobne novice Koledar Sobota, 19. marca: Jožef, ženin M. D. Nedelja, 20. marca: (8. postna nedelja), Aleksandra, niutenica. Ponedeljek, 21. marca: Benedikt, opat; Se-rapion, škof. Torek, 22. murva: Lea; Katarina Lenovska, devica. Novi grobo vi -f- V Ljubljani je umrla gospa Leupoldina Plaveč, upokojenka tobačne tovarne. Pogreb bo 19. marca ob pol 4 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na viško pokopališče. Naj v miru počiva! + V Ljubljani je umrl v četrtek dne 17. marca ob 11 ponoči gospod Djuro Čipak, črkoetavec v Zadružni tiekarni v Ljubljani. Pogreb bo danee, 19. marca ob 3 popoldne izpred mrtvašnice eplo.šne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. — Naj v miru počiva! Osebne vesti = lt]Ht za specialista iz rentgenologije je 18. t. m. opravil ljubljanski zdravnik g. dr. Rudolt del Cott Čestitamo! Dr. Savnžk od 23. t. m. zopet redno ordinira Nove orgle na Šmarni gori Te dni je postavil orglarski mojeter g. Fran Jenko nove orgle na Šmarni gori. To » ie tretje orgle, postavljene na Šmarni gori. Prve orgle — kolikor ee more zvedeti iz vodiškega župnijskega arhiva — so bile leta 1842 prodane v Kokro za t» gld. Kokrjani so jih bili zelo ve-eeli; sprejeli so jih z zvonjenjem in streljanjem. Namesto teh je leta 1838 orglarski mojster Ivan Bogomir K u n a d naredil nove z 10 registri za 660 gld. Te druge orgle so pa do evoje častitljive stoletnice, katero naj bi letos obhajale, popolnoma opešale. Bilo je treba novih. Na 8 vozovih eo jih pripeljali na poro. Orgle ie pojo. in eicer prav lepo pojo. Slovesen blagoslov novih orgel bo na praznik Marijinega Oznanjena 25. marca. Ob 10 bo slovesna maša, pred katero bo slovesno blagoslov-Ijenje novih orgel. Na ta praznik bo tudi ob pol 9 sv. maša s pridigo, popoldne ob 2 pa pete litanije M. B. z ljudskim petjem. Na veselo »videnje takrat na Marijini gori. Redna siolica osu. rej- s. B,-ЗИЗО dn. 24. X"- 1»»- — S posebnimi vlaki v Budimpešto na 34. evharistični kongros. Potovanje na podlagi kolektivnega potnega lista. Da se pravočasno zasi-gura udobna stanovanja, je nujno potrebno prijaviti se fini prej. Zadnji rok za prijave je 31. marec 1938. Vse potrebne informacije, prospekti in prijave za območje ljubljanske škofije pri >Put-niku<, Ljubljana in njegovih podružnicah v Kranju in na Jesenicah; za območje lavantinske škofije pa pri >Putniku< v Mariboru in njegovih podružnicah v Celju, Ptuju, Gornji Radgoni in Dravogradu. Zahtevajte prospekte. Prietni siciliianski citronov sok v prahu „LIMONINA" nadomešča limono v vseh uporabah Hamoprodaja «a Ljubljano: J. Oeet, Туг.-бта 1 Samoiirodaja za Maribor: „Bon-Bun". Vetriu|ska 12 — XX. mednarodni jubilejni kongres katoliških esperantistov se bo vršil letos na splošno željo vseh deželnih lig v naši prestolnici Ljubljani od 6. do 11. avgusta. Kdor se želi udeležiti tega važnega kongresa, naj se javi na naslov: 20. ju bilejni mednarodni kongres katoliških esperantistov. Ljubljana, Reslova cesta 29. — Pripravljalni kongresni odbor bo izdal lepo kongresno knjižico, ki bo vsebovala poleg propagandnih člankov o naši Sloveniji tudi naslove priglašeneev. — Prijavnimi znaša 50 din za ves čas kongresa, kdor se pa želi udeležiti kongresa le en dan ali dva, znaša dnevna prijavnina 15 din. Prijavljenih je že lepo število delegatov iz 6 držav. — Za pripravljalni kongresni odbor: Golobič Peter. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani nae obvešča, da prejema dnevno številne prošnje sa sprejem v železniško službo, katerih pa ne more ugodno rešiti, ker nima niti za to razpoložljivega kredita niti ni za to prietojna. Zato opozarja v poštev prihajajoče, da ne vlagajo prošenj, ker si s tem povzročajo eamo nepotrebne izdalke. — Občni zbor »Union«, hotelske in etavbiuske d. d. v Ljubljani, bo v torek, dne 29. marca 1938; ob 17 v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljub- Novost pri uporabljanju kreme za čevlje sedaj s praktičnim odskočnim pokrovom Ijani. Udeleženci morajo položiti delnice višaj do 23. t. m. v pisarni hotela Union. —V Italijo! Sveta gora, Gorica—Trst in Pado-va--Benetke 2 romarska avtoizieta, 25.-27. marca io 7.-9. aprila; različne, znižane cene. Zahtevajte takoj brezplačna navodila pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. — Sejavéc. Nedeljsko branje. Pouk, zgodovina, legende. Izšel ie nadaljnji, t. i. sedmi snopič te v preprostem, la Ivko umi] i vem slogu spisane poučne in v večtjp višave dvigajoče nas knjige. Spisal jo je dr. Egidij (dr. Andrej Pavlica). Obsega 54., 55., 56., 57. branje za deveto, deseto, enajsto in dvanajsto nedeljo po binkoštih in 58. branje za vnebovzetje D. M. v tej sedmi knjigi eo izrabljeni zlasti zgledi o sv. Bernardini iz njenega najboljšega življenjepisa, ki ga je objavila m. Marija Terezija Bordenave iz redovne hiše, v kateri je živela in kjer je umrla sv. Bemardka. Naročilo eprejtna Jugoslovanska knjigarna v LjifoAjani, kjer se dooi tudi ostalih èest zvezkov te zbirke, ki je jako porabna za nedeljske in priložnostne govore. Шдтадпо uganko v „VrujjinskiPrattki" 3a l J938 je pravilno rešilo lepo število reševalcev. Rešitev ee glasi: Družinuka pratika je moia.stalna spremljevalka. Nagrade so bile prisojene naslednjim tekmovalcem : 1. nagrada: JožeRibit. Pekre,p. Limbuš pri Mariboru 2. '„ Albina Balentin. Loke 107, Trbovlje 1. 3. . Mld Ničemer, Brod 3. p. Sv. Križ ob Krki 4. , flate VerlK, trg. sotr., Črna pri Prevaljah 5. „ Frant Porovne, Glinje 12,Cerklje p. Kranju в. „ Pepta Sllbar. Moste 35. p. Žirovnica 7. „ Anton lere. Javor 8, p. Dobrunje. Vsi navedeni prejmejo pismeno obvestilo in zaznamek knjig, iz katerega si poljubuo izbero knjige do višine prisoiene jim nagTade. Uprava Druž. Pratike — Za prelepo romanje na Trsat in na prekrasni otok Rab in k M. B. Zdravja v Splil-Hvar dobi vsakdo navodila 6 slikami brezplačno pri »Družini božjega 6 ve ta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — »Union«, francoska zavarovalnica, ena od najstarejših in največjih ervetovnih zavarovalnic, osnovana leta 1S28, s sedežem v Parizu, sporoča, da je njen reprezentant v Ljubljani g. Matko Jevak, Miklošičeva 34. Samo Se danes ln jutri! Ne zamudite čarobnega velelilma z nenadkriljivo Jaanetie Mac Donald v pesmi in plesu. TARANTELA Kino Matica Telef. 21-24 Danes ob 16., 19. in 2115. uri in v nedeljo ob 14-80., 17., 1915. in 21 30 uri odkriK več kamenitih blokov, ki eo po izgledu podobni rimskim pragom in sarkofagom. Našli eo tudi nekaj starinskega denarja. Nekaj sto metrov dalje >o odkrili staro pokopališče in ostanke termalnega kopališča. V Kaštel Stari je prišel ravnatelj eplit-skega muzeja, ki je proučil najdene predmete. Na Klisu pa je neki kmet odkril star 12 metrov globok turški vodnjak, na katerega dnu je še živa voda. JCn&eztuo mito, ze$ domače, ùtovenïfio m\io\ — Zračne zveze z Jadranom. Iz Zemuna poročajo, da se družba Aeroput bavi z načrtom zgradbe letališča v Splitu, ki bi veljalo skoraj 5 milijonov dinarjev. S tem bi bilo mogoče vzpostaviti redno zračno zvezo med Zagrebom in Splitom, z drugimi mesti v državi in z vso Evropo. Č<;ška državna letalska družba je že pred dvema letoma vzpostavila letaleko zvezo med Splitom in Sušakom ter je bilo v Splitu urejeno zasilno amfibiisko pristanišče. Toda ta proga je bila zaradi tehničnih ovir kmalu ukinjena. Obstoja poleg tega tudi resen načrt za zračno progo Rim-Split-Zemun-Bukarešta. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje prtrti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Gradnja ceste Varaždin-Čakovec. Iz Va-raždina poročajo, da bo ministrstvo pričelo graditi državno cesto Varaždin-Čakovec, ki bo dolga 15 km, široka 6 m ter bo tlakovana e kockami ali z betonom. Zaenkrat delajo še načrte. — Pred volitvijo novega mehamedanskega poglavarja. V Sarajevu se zbere 22 t. m. vakuf-ski zbor aa redno sejo. Na terj seji bodo obravnavali tudi, kdo bo ree ul ulema muslimanske verske zajednice v Jugoslaviji. — Mislili boste, da imate r kopalnici cel smrekov nasad, če boste uporabljali pri kopanju CIMEAN kopalne tablete. NenozafiHe.das] morale «innes ogledati prehrasnl lllm NINO IJ1MS0N Operne »rile ln nesmrtno Scliuberiovo Ave Marijo poje glovlil bnrltonlat Telefon 22-21 NJEGOV MODEL tt Sodelujmo pa «e Camllli Horn, Paul livar, Tlbor Halmai ln HII4« ». Stotz PređBtave danes ln Intri ob 16.. 17., 19. in 21 nri Aichsangcr Šved_ - ЈапШерига: Port srf ćno zvezdo cene od 2 50 Dm d0 4 50 Dm g Danee in ra-ri ob 10 30 matineja — Nesrefa pod vozom. V ljubljansko bolniš-uico so včera j pripeljali 48 letnega Franca Pan-čurja, hlapca iz Kamnika. Pančur je peljal voz hlodov. Med vožnjo je padel pod voz, čigar prvo kolo je šlo čezenj ter mu zlomilo ključnico. Pančur je dobil še druge notranje poškodbe. — Nva zaloiba v Ljubljani (Kongresni trg 19), knjigarna, trgovina s pisarniškimi potrebščinami iu umetninami. V zalogi vsa dela domače književnosti in najboljši izbor sodobnih tujih knjig iz vseh področij: leposlovne in znanstvene. Naročila po želji se izvršujejo čim hitreje. — Papir vseh vrst, poslovne knjige, šolske in pisarniške potrebščine, primerna darila za godove in praznike. — Oglejte si izložbe »Nove založbe* ! Semobrivce vseli sloiev prosimo, da nam v lastnem interesu z dopisnico iavijo svoj točen naslov, nakar sledi brezplačna poštna pošiljka. Dopise nasloviti na: Koimftlnos, nariftor, nosi, »red. TO. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 19. t. m. je objavljena • Izvršilna odredba k uredbi o pomožnem osebju v gostinskih obratih«, dalje »Pravilnik o poslovanju z občinskimi (mestnimi) veterinarskimi skladi ter z banovinskim veterinarskim skladom dravske banovine« in »Navodila glede zaposlitve tujih državljanov z dovolitvijo na nedoločen Čas«. — Dvodnevni avtobusni izlet v Canin (Italija) k zimskošportnim prireditvam, ki se vrše dne 3. aprila t. 1., priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani. Informacije in prijave pri Putniku v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. — Zveza strojnikov kraljevine Jngoslavije se najtopleje zahvaljuje gg. inž. parnih kotlov Gu-liču in brniškemu svetniku inž. Ditrihu za trud predavanj našega tečaja. Nadalje se zahvaljujemo kr. banski upravi v Ljubljani za denarno pod-l>oro, ker je s tem pokazala razumevanje za |X>-trebe strokovne izobrazbe našega poklica. Obenem prosimo za naklonjenost pri nadaljnjem izobraževanju našega članstva. Zahvaljujemo se tudi direkciji tehnične srednje šole, ki nam je pomagala pri organizaciji našega tečaja. — Pomemben praktičen izum pri uporabi kreme za čevlje. Naèa domača tvornica, ki izdeluje prvovrstno »Ilirija« kremo za čevlje, je uvedla po sebno praktično, patentirano novost pri evojih škatlicah, tako da na en pritiek pokrovčelk odskoči, vendar pa ostane iefri ie vedno pritrjen na škatlici. To je posebno važno zaradi tega, ker ee je pri odpiranju pokrov do sedaj dostikrat pokvaril ali Ça izgubil, zaradi česar se je krema hitro posušila, ej pomanjkljivosti je sedaj konec, ker bo ta novoet pripomogla k temu, da se krema ne bo več izeuéila. Gospodinjam pa bo mnogo prihranjeno, ako bodo uporabljale kreino s to praktično novostjo. — jugoslovanska kinološka zveza priredi letoe svojo VI. medna rodno razstavo vseh vrst psov v dneh 7. in 8 maja v proetorih velesejma v Ljubljani pod pokrovitelj6lvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Razstava bo pod okriljem mednarodne kinološke zveze (FCI) in se bodo podeljevali naslovi: Prvak (-inia) Jugoslavije. Ljubljana 1938, in nadeja na mednarodno prvaštvo v lepoti (CACIB). Prijavnice so na razpolago pri tajništvu J.K.S., Ljubljana I., Cesta v Rožno dolino 36 (tel. 23-55). — Nova nrheološka odkritja v Dalmaciji. V Kaštel Starem so pn raziirjevanju ceste delavci — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanera optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — »Dei zn soncem« je šmarnična knjiga, ki jo bo sredi aprila t. I. razpošiljal avtor Vekoslav Skuhala, župnik na llajdini. Stala 19 din, pri lz Julijske krajine Ledine. (Smrt najstarejše faranke.) Na Vrsni-ki je umrla v visoki starosti 92 let naša najstarejša župljanka Marijana Vehar, rojena Gantar, znana pod domačim iineuom Hlipčeva teta. Bila je zelo delavna, pridna in skromna. — Pred par meseci je umrl v Koritab nagle smrti tridesetletni Ivan Mohorič. Bil je vnet član gasilskega društva na Ledinah in se je vrlo zanimal za sadjerejo. Njegova smrt je bila res trd udarec za družino. Oba rajnka bomo ohranili v lepem spominu! Naj jiuia bo lahka domača zemlja, ki sta jo iskreno ljubila. l'rva razstava ljudske umetnosti na Goriškem. Pokrajinski tajnik je pred dnevi ustoličil deželni odbor za prvo razstavo goriške ljudske umetnosti, ki bo nastanjena v pritličju muzejskega poslopja ua Kornu in otvorjena 7. avgusta t. 1. Za razstavo so obljubili svoje sodelovanje najodličnejši zastojv uiki goriške pokrajine. liazstava ima namert prikazati vse značilnosti ljudske umetnosti, kulture in običajev. Zalo bomo videli lia razstavi fotografije hiš iu cerkva zidanih v posebnem slogu, hišno in poljedelsko orodje, izdelke stare industrije in obrti, orise šeg in navad, sploh vse,, kar izpričuje ljudsko umetnost in običaje prebivalstva ob Soči. Ker je prevzel ureditev razstave strokovnjak profesor Cossàr smemo pričakovati, da bo v polni meri dosegla svoj cilj in privabila v Gorico tudi mnogo obiskovalcev. Lokavee pri Ajdovščini. Malo kdaj je bil mesec februar tako lep kakor letos. Nekaj dni je bilo prav spomladanskih. Obdelali smo že več kot polovico njiv in jih pripravili za setev. Za nas Lo-kavčane je to velikega fioinena, ker bomo jx>teni, ko bo seme v zemlji, služili s prevozom lesa iz gozda. Kakor znano imamo pri nas lepo vrsto žag, od katerih imamo vsi zaslužek, zlasti pa še letos, ko, hvala Bogu, vse obratujejo. Odkar je lesna trgovina zopet 1м>1 j živahna, se je število brezposelnih znatno skrčilo. — Na žalost moramo omeniti, da so se pri nas zadnje čase začele množiti tatvine pogonskih pasov pri žagah. Ker o zlikov-cih ni nobenih sledov, je razburjenje tem večje. Okradene so bile žage: Hmeljakova iz Lokavca, Slokarjeva od Čahov in Slokarjeva od Slokarjev. Najbolj drznega se je pokazal nepošteni uzmovič pri žagi g. Jožeta Slokarja pri Slokarjih. Ker je zaga dobro zaprta, je zlezel v njo po osi vodnega kolesa in odnesel 450 lir vredni pas. Varnostni organi dozdaj niso še nič izsledili. Splošna želja je, da bi vendar že enkrat spravili tatinsko zalego I>od ključ na varno. Z doma je pobegnil 23 letni Ivan Savli iz Po-Ijubina pri Tolminu. Fant je služil v italijanski armadi v Firencah pri poljskem tojmištvu (Arti-glieria cainpagna). Iz vojaške bolnišnice so ga poslali domov na trimesečni dopust znradi boleh-nosti. Domov je prišel 28. februarja in po dveh dneh. to je 2. marca, ie odšel ob pol 21 kakor ponavadi iz hiše. Prihodnje julro so domači opazili, dn ga ni nikjer. Odtlej so ga povsod iskali. Obvestili so oblastva. ki so jim šla na roko. Pregledali so vso okolico tja do bližnje jugoslovanske meje. Vso je bilo zaman; izginil jc neznano kam. Fant Svetovni evharistični kongres v Budimpešti Termin za priclaševanje romarjev na kongres je fiodaljšan do 31. marca. Kongresno himno (slovensko besedilo, note za vse jezike iste), ki jo pojo vsi udeleženci vsak v svojem jeziku, je objavil Glasnik Srca Jezusovega št. 3 (za marec). V kratkem jo dobe tudi vsi župni uradi. Roinar.ii-pevci, ee naprošajo, naj se jo naučel Kongresni odbor v Budimpešti bo izdal album, v katerem bodo slike in izreki znamenitih osebnosti vseh narodov, ki so udeleže kongresa, o Sv. R. Telesu, tudi naših slovenskih. Pri glavni obveznosti bo govoril tudi en Slovenec v slovenščini 4 minute v radiu, ki ga bodo slišali po vsem svetu. Po radiu bo pozdravil kongresiste tudi ev. oče ob sklepu. Posrečilo se je izposlovati, da gremo iz Budimpešte nazaj dne 29. maja šele j>o končani sklepni slavnosti kongresa, t. j. okoli 22.30 (prej določeno ob 20). Vsi iupni uradi so prejeli tiskane informacije^ za udeležence, sporede in prijavnice. Kdor se želi torej podrobno poučiti o [X>gojih romanja na kongres, naj prosi za en izvod teh tiskovin svojega župnika. Budimpešta se trudi na vso moč in z vso iznajdljivostjo, da pripravi veličastno slavje in ustreze romarjem v vseh potrebah. Pooblaščenec ljubljanske škofije, g. Hafner Jernej, je te dni potoval v drugo v Budimpešto po informacije in v evrho priprav za čim ugodnejšo in častuejšo udeležbo slovenskih romarjev na kongreeu. med zastopniki kakih 36 narodov. V sklepno procesijo bodo pripuščene le naše narodne noše! Drugi bodo le med gledalci v špaliriu. Upamo, da bo mogoče izposlovati tudi gg. učiteljem in učiteljicam ter gg. uradnikom-cam dopust za to romanje. Priglašeni romarji bodo poleg duhovnega užitka, zanimivih doživetij in zasluženja romanja, imeli tudi sladko zavest, da bodo izpolnili e svojo udeležbo na kongresu važno narodno in versko nalogo. Slovenci — Jugoslovani, moramo to izredno priliko dobro uporabiti, da nas mednarodni svet ejiozna od naše najboljše strani! Tudi za naée sosede, Madžare, ki nae žele gostoljubno sprejeti, to velja. Mednarodni evharistični kongres najbrž zopet 20 ali več let ne bo v taki bližini! Kongres v Budimpešti ima namen pospeševati mir med narodi, zbližanje vernih narodov in za-jemnost v odporu zoper mednarodno organizirano brezverstvo(S. R. P. — vez ljubezni). Jugoslovanski stalni evharistični odbor (predsednik g. škof. dr. Srebrnič — Krk) je |>overil organizacijo romanja na kongres »Putniku« — Zveza za tujski promet —, ki sprejema priglase m daje vse informacije v Ljubljani in Mariboru. Prof, Kardinar -70 letnik Ne sme neopaženo mimo nas 70 letnica priljubljenega in gorečega duhovnika, konzi-etorialnega svetnika g. prof. Jožefa Kardinara. Skromnemu, pa tako vnetemu delavcu v vinogradu Gospodovem čestita k 70 letnici vse Celje in okolica, čestita vsa lavantinska škofija. G. prof. Jožef Kardinar se je rodil dne 19. marca 1868 pri Sv. Križu na Murskem polju, v oni župniji, ki ie dala slovenskemu narodu mnogo najodličneiših duhovnikov. Gimnazijske študije je dovršil na mariborski humanistični gimnaziji, bogoslovje pa v mariborskem bogoslovju. V duhovnika je bil posvečen 25. julija 1891. Kot kaplan v Dobrni pri Celju, kjer je zelo požrtvovalno deloval, je bil med farani zelo priljubljen. Tu je ustanovil Katoliško prosvetno društvo, katerega častni član je postal. Kako so ga Dobrnčani ljubili in sjioštovali, je pokazal dan slovesa, ko je bil 1. 1895 menovan za veroučitelja in profesorja slovenščine na celjski gimnaziji. Po smrti g. prof. dr. Jemejca je postal 1. 1900 profesor verouka in ostal v tej službi do upokojitve 1. 1927. To službo na celjski gimnaziji je prekinil zloglasni PPŽ režim, ki ga je prestavil za nekaj mesecev na državno realko v Ljubljani. G. prof. je bil vedno in povsod neustrašen pobornik slovenstva, v težkih časih pred vojno in med vojno pa je bil močna opora niim, ki so branili pravice Slovencev. Med dijaki je bil zelo priljubljen, mnogim revnim pa je bil kot oče in jim pomagal. Kako velika je njegova ljubezen do mladine, kaže njegovo dolgoletno delovanje v odboru Dijaške kuhinje v Celju. Dolgo časa je bil tudi član načelstva Celjske posojilnice. G. prof. že 12 let vodi dekliško Marijino kongregacijo pri čč. šolskih sestrah, kjer opravlja že 42 let vse druge duhovniške službe. Četudi ima že 70 let, je še vedno krepak ш čil in prav rad pohiti na pomoč gg. župnikom na deželo, kjer je še posebno priljubljen. Vsi čestitamo g. prof. ob 70 letnici in mu želimo, da bi ga Bog ohranil zdravega še dolgo vrsto let! KIKO KODERpIEVO Telefon^ Danes in jutri ob Vili., '/>3., 4., 4,6., 7. in •/«9. uri premiera najveličastnejšega verskega filma Življenje in smrt sv. Terezike Pri večernih predstavah ob V»9. uri za dodatek prekrasni velefilm V sedmih nebesih (Simone Simon) Radi ogromnega zanimanja predvaja ta film tudi KINO MATICA v torek 22. in sredo 23. t. m. Predprodaja za ta spored bo v kino Matici od torka zjutraj dalje in ne že danes, kakor smo to prvotno javiîi. je visoke postave, suhljat in mirnega značaja. Pokrit je s čepico, oblečen ima temnomoder suknjič, sivo-rjave hlače in naj>ol težke čevlje. Kdor bi vedel zn kakšno sled. ga prosimo, da obvesti družino Savli, Polublno 94-1, p. Tolmino, Oorizia. Italia. Vodnikovo poročilo o prvi najdbi mamutovega zoba na Slovenskem O znameniti najdbi mamutovega okostja v Nevljah pri Kamniku je vredno, da se spomnimo Vodnikovega poročila o tem, kako so pri Beriče-▼em našli kos mamutovega zoba. Poročilo je izšlo v Ljubljanskih Novicah 1. 1798 — torej pred 140 leti — in je datirano v Ljubljani dne 15. grudna 1798. Glasi se: »Neka nova reî se ie ônidan v kranjski deželi našla. To je slonov zob ali elonova kost. Četrti dan tega meseca je šel Miha Dragar ali Barja ob Savi; on je iz Beričevega na 6nem kraju Save v Dolski fari; zagleda belo reï v savskem produ, jo vzame ven, nese en kos fajmoštru v St. Jakob pokazat, polovico pa sebi ohrani. Gospod fajmošter Modest Sraj pošljejo to reč v Ljubljano zastopnim možem pokazati ino vprašati, kaj bi to bilo. Ti spoznajo, da je prava, resnično slonovo kost, katera je bilo nekdaj od Save podsuta. Kraj je bil ogledan ino se je našlo, da stoji ravno konec Grab-čeve ali Martina Snoja njive nad cerkvijo Sv. Križa na Beričevem v melini, kjer Sava novič dere, njive podkopuje ino štiri sežnje visok svet pod-jeda. Kost je ležala ravno tako globoko, da je štiri sežnje pod starim nekdanjim od Save na-neseniin prodom. Slednji kôsec je pol pedi dolg ino zdaj sta oba v Ljubljani za spomin ino učenost v naturskem nabiržlišču hranjena. »Ta reč je nova za Kranjce, pri nas še ni bila nobena elonova kost najdena, zdaj najprvič ino zadosti globoko zasuta. Na Štajerskem Lipniškem polju so se že našle, na Toskanskem v laški deželi ino na Erdeljskem se večkrat najdejo. Učeni možje se bodo modrovali, kako je ta prikazen k nam Kranjcem prišla, ali od povsodnega potopa aH morda od Rimcev, kateri so pri svojih vojskah slone imeli ino se tukaj vojskovali. Znana reč je, da sloni bo le v toplih deželah pod soncem doma, pa tudi, da Rimci so jih od tam dobivali. Lehko je Rimcem ta ali drugi slon tukaj pri nas konec | vzel, kosti so pognile, ali zob je bolj trden ino je dalje ostal, dasiravno je zdaj že mehek kakor ilovica bil. »Hvala naj bo dana gospodu fajmoštru, kir je to modro skrb imel, modre može za svet vprašati; ino čast Mihu Dragarju, brodniku na beričevskem brodu, kir je prvič na Kranjskem novo prikazen znašel. Obeh imeni bodo pri teh dveh kôscih slo-nove kosti v naturskem nabirMišču zapisani stali.« Glej Val. Vodnik, Izbrano delo (priredil dr. Iv. Grafenauer), Cvetje iz dom. in tujih logov, 5. Moh. družba v Celju, 1935, str. 88—89. Da slonova kost, ki o njej govori Valentin Vodnik, ni mogla biti iz rimske dobe, ampak da je mnogo starejša, »od povsodnega potopa«, kakor pravi Vodnik, ali iz ledene dobe, kakor pravimo dones — mamut je živel v mrzlih krajih —, dokazuje že nje trhlost pa tudi kraj, kjer so slonov zob našli, 7 metrov pod prodom, ki ga je ob koncu zadnje ledene dobe Sava z Bistrico vred nanesla na najdišče. Bržkone je to prva najdba mamutovega zoba na slovenskem ozemlju. V Narodnem muzeju te najdbe iz Vodnikovega časa ne hranijo. Tako se je spomin nanjo kakor tudi na brodnika Miho Dragarja in na arheološko zaslugo pisatelje in župnika Sraja ohranila ne po »naturskem nabi-rdlišču«, ampak po poročilu našega prvega časnikarja Val. Vodnika. Gl. n. d., 125. Grf. 30 let dela za ubogo mladino Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju stopa v 31. leto svojega delovanje. No občnem zboru je predsednica ga. Ela Kalanova podala poročilo o delovanju društva v tekočem letu in se s prisrčnimi besedami zahvalila vsem dobrotnikom. Društveni tajnik šolski upravitelj g. Janko Kramer je podal zgodovino društvenega delovanja v dobi 30 let. Društvo se vseh 30 let ni ustrašilo težav in ovir, katerih ni bilo malo. V tej dobi je zaščita razdelila nad tričetrt milijona dinarjev. Društvo je bilo ustanovljeno L 1908. Takrat je šel glas: Vse za otroka I Vlade je ukazala, da se mora v vsakem sodnem okraju ustanoviti »Društvo za varstvo otrok«. Namen društva je bil, zaščita bedne, zapuščene mladine. Tako se je tudi v Celju ustanovilo 1. 1908 društvo za celjski sodni okraj. Toda to društvo je bilo nemško, Slovenci pa so hoteli imeti svoje društvo in so ga v tem letu tudi ustanovili. Ustanovni občni zbor je bil v hotelu Beli vol. Zborovanje je otvoril v imenu pripravljalnega odbora g. dr. Schwab, ki je bil tudi izvoljen za predsednika. V odbor eo bili izvoljeni: Evhortič Ivo, sodni nadsvetnik, prof. dr. Dolar Anton, Go-rišek Frane, viker, trgove« Kolene Anton, šolski upravitelj Černej Ludvik iz Griž, urednik Spin-dler, dr. Slovič Matija in Levstik Miloš. Od ustanovitve do prevrata je predsedoval društvu g. dr. Anton Schwab, ki je že 1. 1912 skušal doseči, da bi se vsa slovenska društva na Sp. Štajerskem združila v centralo, ki bi bila protivna utež nemški centrali v Gradcu, kamor so morali poročoti o svojem društvenem delovanju. Nekaj naših društev se je za to takoj odločilo, ustanovitev slovenske centrale pa je preprečil izbruh svetovne vojne. Do prevrate je bilo društvo navezano zgolj no prispevke dobrotnikov. Pri eeljski okoliški občini je našlo že v začetku izdatno podporo. Tudi celjski denarni zavodi in vsa javnost je rada podpirala društvo tako, da je lahko pomagalo povsod, kadar je šlo za zanemarjeno mladino. L. 1919 se je g. dr. Schwab odpovedal predsedstvu. Njegov naslednik je bil šolski upravitelj g. Bizjak Jožko, ki si je pridobil v teku 15 let, ko je predsedoval društvu, mnogo zaslug. Za požrtvovalno delo je bil izvoljen častnim članom. L. 1920 je društvo postalo Državna zaščita dece in mladine in je prejemala od države izdatno mesečno podporo. Sedaj je lahko delovala še uspešneje in je dobila tudi potrebno avtoriteto. L. 1923 je država ukinila redno podporo, tedaj pa sta priskočili na pomoč z izdatnimi podporami celjska mestna in okoliška občina. Tudi celjski denarni zavodi in vsa javnost je podpirala društvo. Zaščita je napredovala od leta do leta. Z vsakoletnimi cvetličnimi dnevi, zadnja 3 leta s prodajo oljk, je zbirala sredstva in z njimi prirejala od 1. 1920 do danes za revne šolarje celjskih šol, božičnice. 2e od vsega začetka je Zaščita mislila na gradnjo svojega lastnega doma. Zarodi denarnih težkoč pa tega ni mogla doseči. No prošnjo društvo je bilo 1. 1931 ustanovljeno dnevno zavetišče, ki danes prov lepo uspeva. Od 1. 1934 vodi društveno delovanje ga. Ela Kalanova, katera mu posveča vso skrb in ljubezen. Društveni tajnik šolski upravitelj g. Jenko Kramer po že 28 let opravlja težke tajniške posle. Blagajniško poročilo je podala gdč. Zupančičevo. Na predlog revizorja g. Žemljica je prejel odbor razrešnico, blagajnik pa pohvalo. Izvoljen je bil etari odbor, ne novo je prišlo v odbor gospo dr. Reichove. Ob tem lepem jubileju prosimo vse, da podpirajo Zaščito ter s tem lajšajo bedo naših ubogih otroki Občinske volitve v Brežicah Občinske volitve, ki bodo v nedeljo, 27. marca, za našo novo občino, vlada med volilci vedno večje zanimanje tn po vseh znakih todeč, bo volivna udeležba ta dan zelo velika. Pristaši liste JRZ in prijatelji prirejajo po vaseh volivne sestanke. Navdušenje med pristaši naše liste je vedno večje, ker ee zavedajo, da je njihova zmaga na dao 27. marca gotova stvar. Razen tega se zavedajo, da so na naši listi možje, ki jamčijo za bodoče plodonoeno delo v korist vseh občanov. Naši kandidati io možje na svojem mestu in ugledni gospodarji, ki bodo enako dobri gospodarji ▼ občinskem odboru. Da našim nasprotnikom, ki se zopet skrivajo pod »gospodarsko listo«, sedanje občinske volitve niso prav, nam ni treba posebej poudarjati. To sami najbolj dokazujejo s tem, da vsa njihova agitacija gre za tem, da zbegajo čim več volivcev. Zat otrosijo predvsem med okoličani, ker med meščani jim nihče ne verjame, vse mogoče laži, ki so čisto navadni triki, katerim naj nasedejo nepoučeni volivci. Njihovo geslo je pač: laži kjerkoli in kakorkoli, nekaj se bo že prijelo. Ker se jim je trik o plačevanju zgradarine ponesrečil, so začeli okoličane plašiti s plačevanjem dolgov, ki da jih ima mestna občina bajne vsote. Resnici na ljubo moramo povedati, da mestna občina dejansko dolgov nima, razen malenkostnih, ki so pa kriti s protivrednostjo v naravi, dočim jih ima okoliška občina 230.000 din zaradi elektrifikacije. V tem primeru bi kvečjemu mestna občina plačevala dolgove okoliške občine. Še bolj debela in nesmiselna laž pa je, da bodo morali občani, predvsem okoličani, plačevati davke in doklade za nov prosvetni dom v Brežicah, če zmaga lista JRZ. Gospode od gospodarske liste prosimo, naj nam povedo, koliko naših prosvetnih domov so že postavile občine. Dejstvo je pač, da je prosvetno društvo v Brežicah pričelo s pripravami za zgraditev prosvetnega doma. Jasno je, da našim naprednim to ni prav. Zato je pa treba hitro vreči med ljudi laž o plačevanju davkov za dom. Toda vedo naj, da tako debelim lažem naše ljudstvo ne bo nasedlo nikdar. Koliko in če bo pomagalo pri zidavi doma, pa bo s prostovoljnim delom brez vsakih doidad in davkov. Pa našim naprednim to še ni dovolj, kar je pač dokaz njihove nemoči. Med okoličani zopet trosijo vest, da bodo takoj po volitvah prenesli sedež občine na sedež sedanje okoliške občine, ter dosegli zopet razdružitev obeh občin, če zmaga gospodarska lista. Mislimo, da nimajo naše ljudi za tako neumne, da bodo nasedli takim trikom, ker to danes ve vsak, koliko bo dosegel opozicijski župan in občinski odbor, kar je najbolj zgovoren dokaz ravno sedanja mestna občina v Brežicah s svojo napredno električno lučjo. Navedli smo nekaj najbolj debelih in nesmiselnih laži in trikov, s katerimi agitirajo naši nasprotniki za bodoče občinske volitve, ki pa najbolj zgovorno dokazujejo njihovo nemoč in malo upanja na zmago. Toda povemo jim, da takim in podobnim trikom naše ljudstvo ne bo nasedlo. Okoličani dobro vedo, in naši nasprotniki tudi, če znajo le malo računati, da z združitvijo ne bodo ničesar izgubili, ampak samo pridobili, kar smo že povedali. Pa še na nekaj ne smemo pozabili, kar posebno odlikuje naše nasprotnike in dokazuje n'ihovo nemoč. Zvedeli smo namreč, da hočejo gotovi delodajalci vplivati na svoje podrejene, da volijo opozicijsko listo Tudi X nasiljem bi radi naši nasprotniki, kot nekdaj, vplivali na volivce ter uporabljali metode kot pred leti Toda vsem tistim, ki bi hoteli na ta način siliti volflce, kako naj volijo, povemo, da si bomo to dobro zapomnili. Toda vse to gospodom od gospodarske liste ne bo nič pomagalo. Naši zavedni volivci bodo prihodnjo nedeljo oddali svoje glasove za listo JRZ, za edino plo-donosno delo v korist vseh občanov v novi združeni občini. SANATORIJ ZA ŽIVČNE BOLEZNI ZAGREB. ZolengaJ 37 Telefon 93-81, Scf-zdravnik: Dr. DJtIRO VRANESlć Skrita — a ne pozabliena 80 letnica vrle krščanske žene Sredi mesto Kranjo, ki dobivo vedno bolj značaj vrveža velemesta — živi v svojem zatišju v Jenkovi ulici 10 vdova gospa Kumpova Josipina. Ravno danee dovršuje ta biser-žena. moti in stara mati 80 let vzornega življenja. — Četudi ni obla-godarjena z zemskimi bogastvi, jo poznajo reveži daleč na okrog in kadarkoli kdo potrka no njeno vrata, mu v »Kristusovem imenu« daruje, kar zmore. Jubilantko, od katere ni bilo zaradi njene skromnosti dobiti nobene slike, je najzvestejša podpornica Klaverjeve družbe, dolgoletna naročnica »Domoljuba«, a ob nedeljah prebira tudi »Slovenca« še brez očal. Cerkev ji je vse in molitev jo teši v vsaki bolezni, tako, da ne potrebuje nikdar zdravnika, ker ima z d r a v n i -k a vseh zdravnikov vedno v svojem blagem srcu. — Lani jo je za vedno zapustil njen soprog sodni poduradnik Aleksander Kump, dobričina prvega razreda in od tedaj je samo — Bog njen delež. — V svojem tihem zatišju moli za pokoj duše evojega moža, za dušni blagor svojih otrok: sina Aleksandro, poštnega upravitelja v Kranju, hčerko Anico, vdovljeno Vedernjak, in za hčerko Justo, ki je poročena nekje na Hrvaškem z domačim orožnikom in za blagor vnučkov. — Kakor je skrajno skromna v zasebnih potrebah za sebe, tako je bogato radodarna za vse dobrodelne ustanove; zato uživa tudi spoštovanje vseh, ki to blago ženo poznajo! K njeni 80 letnici in obenem k njenemu 81. godu želimo tej vzorni ženi in materi, ki je pravi vzgled krščanske žene — prijeten večer življenja. No mnogo lete, Kumpova mama! — Neznani, hvaležnosti dolžni čaetiicL Pogrešne vesti o aretacijah Slovencev na Koroškem Jugoslovanski konzulat v Celovcu uradno poroča pod štev. 199 z dne 17. t. d, da je bil od Slovencev v Koroški Avstriji aretiran edini Ivan P o 1 j a n e e , župnik v Skocijonu pri Dobrlivasi. in sicer iz razlogov, ki niso v zvezi z njegovim narodnim delovonjem. Niso aretirani zlasti stolni kanonik Valentin Podgore, župnik v Ho-dišah Ivan Stare, župnik v Globasnici S e • k e l, stolni kanonik d r. R u d o 1 f B 1 û in 1 in urednik »Koroškega Slovenca« Z w i 11 e r , kakor so to pogrešno objavili listi. Profesor dr. Franc T i š 1 e r je bil priprt samo pol ure, nato pa izpu ščen z opravičilom, da se je zgodila pomota. — Iz pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani, II. št 6438, z dne 18. marca 1938. Razdelitev bednostnega sklada Kakor vsako leto bo tudi v letošnjem letu banovina s sredstvi ii banovinskega bednostnega sklada izvrševala številna javna dela po načelu, da se omogočijo dela zlasti tam, kjer je vprašanje nezaposlenosti prebivalstva najbolj pereče. Ker se sredstva iz banovinskega bednostnega eklada uporabljajo za različna javna dela, je g. ban dr. Marko Natlačen te dni potrdil načelno razdelitev gmotnih sredstev tega sklada. Kljub številnim drugim potrebam, so prav naše ceste nujno potrebne velikih popravil, kar je bilo upoštevano tudi pri raz delitvi bednostnega sklada. Dobro polovico vseh sredstev, ki se bodo natekla v bednoetni sklad, bo banovina v tekočem letu namenila za popravila in ureditev cest. Četrtino sredstev bo porabljenih za hidrotehnična dela, v glavnem za regulacijo rek in potokov. Pičla četrtina sredstev pa je namenjenih za melioracije in za zagraditve hudournikov Glede na to načelno razdelitev sredstev bednost nega eklada bo tehnični oddelek banske uprave v najkrajšem času izdelal podrobno razdelitev pri spevkov za posamezna javna dela, tako da bo z novim proračunskim letom ie mogoče z nekaterimi od njih začeti Jubilej vzorne žene Dane« poteče 60 let odkar te je rodila na Viču pri Ljubljani gospa Jožefa Oblakova, soproga poštnega pod-uradnika, vzorna krščanska žena in mati. Njena življenjska pot je bila na gosto posuta s trnjem. Ker pa jo ie življenje tako preizkusilo, je tudi ostala kremeni-tega značaja prav do danee. Rodila je 7 otrok, od katerih pa živi samo najmlajša hčerka. Jubilantka je še vedno čvrsta in vesela tn kaj rada prepeva. Kaj bi tudi ne, saj je več kot pol svojega življenja prepevala na koru viške cerkve v božjo čast in čast sv. Antona. — Bog ji daj še dolgo erečno življenje, da bi ji v krogu ljubljene družinice potekala stara leta bolj rožnato. — Bog jo živil Ne pozabite na drugo nagradno žrebanje, ki Vam lahko pr>ncse srečo i Lastništvo »Slovenca« razpisuje drugo nagradno žrebanje za vse sedanje in nove naročnike dnevnega »Slovenca«. Z žrebanjem, ki bo dne 7. julija t. L, bo razdeljenih 146 raznih bogatih nagrad. Nekaj nagrad navajamo danes: Oprava za spalnico — dve nevestini opremi — kuhinjska oprava — dva šivalna stroja — pet radijskih aparatov — deset dvo-koles — dve harmoniki — zaboj sladkorja — prašič (120—150 kg) — štiri vreče bele moke — obleke — štiri moške ure — štiri ženske ure — petkrat po 500 kg žlindre (gnojila — 5 brzoparilnikov — 5 plugov osnpalnikov — 5 izruvačev za krompir in še drugo nagrade, ki jih bomo še objavili. Do žrebanja imajo pravico: 1. Vsi sedanji naročniki dnevnega »Slovenca«, ki so nanj naročeni že najmanj tri mesece m ki bodo imeli naročnino plačano za mesec julij. 2. Vsi novi naročniki, ki se na dnevnega »Slovenca« naroče vsaj za tri mesece in ki bodo plačali vsaj do 4. julija t. 1. trimesečno naročnino. Nagrad je veliko več in njih vrednost mnogo večja kot pri prvem žrebanju, zato se pravočasno naročite na dnevnega »Slovenca«! -,IIIII\1III4 \*'| „Blago je bilo časih boljše in tudi milo ni več prida." — „„Blago je danes tako kot je bilo včeraj, le milo in milo je — dvoje. ]az perem vedno le s priznano dobrim terpen* tinovim milom Zlatorog, pa perilo dolgo traja, vedno je lepo belo in mehko-voljno. Lastni uspeh Vas ba prepričal o resničnosti moje trditve.0" TERPENTINOVO MILO Za odpravo mostnine pri savskem mostu na Otočah Te dni je g. ban dr. Marko Natlačen odredil, naj se pri okrajnem načelstvu v Radovljici skliče v najkrajšem času zborovanje okrajnega cestnega odbora, na katerem naj bi se razpravljalo o odpravi mostnine pri savskem mostu na Otočah. Na zborovanju bodo zastopane prizadete občine Radovljica, Brezje, Ovsiše, Kropa in Kamna gorica. Zastopniki občin se bodo razgovarjali o prispevnem razmerju občin za vzdrževanje mostu. S prispevki občin bi bilo namreč lahko vzdrževati savski most in bi se nato mogla ukiniti mostnina. Upajmo, da se bodo občine zedinile, da bo most nina odpravljena, ker res ne gre, da bi romarji, ki prihajajo iz vseh delov Slovenije na Brezje, morali prispevati za vzdrževanje mostu, ki služi v prvi vrsti gospodarskim namenom prizadetih občin. Gradbeno dovoljenje za palačo Bat'e Ljubljansko mestno županstvo je vložilo na tehnični oddelek banske uprave načrte za palačo, ki jo namerava zidati tvrdka Bafa v Ljubljani ob šelenburgovi in Aleksandrovi cesti. Na predlog tehničnega oddelka je g. ban dr. Marko Natlačen te dni podpisal gradbeno dovoljenje za palačo po priloženih načrtih. Po teh načrtih naj bi palača dobila tudi kavarno. Z izdajo gradbenega dovoljenja seveda še ni rešeno vprašanje kavarniške koncesije, temveč samo to, da glede no načrte z gradbenotehnične plati proti izvršitvi ni nobenih pomislekov. Vprašanje kavarne same, katere koncesija se dovoljuje po obrtnem zakonu, pa je še nadalje ostala odprto vprašanje. Lastništvo »Slovenca« Že ]o2ek malt ve, da C1MEAN odlično neguje nam zobel Skala ubila dva konja Voznik Alojz Kotnik iz Legna pri Slovenjem Gradcu je peljal iz kamnoloma kamenje s parom konj. Naen« krat se je privalila po hribu nizdol velika skala in padla naravnost na oje med konja z vso »ilo. Enemu je presekala vrat in je na mestu izkrvavel, drugemu pa je zlomila nogi in so ga tudi morali takoj zaklati. Sreča v nesreči je ,4? je voznik nekoliko zaostal za vozom. Škode je 4500 din, ker je tudi voz precej razbit. Vzrok nesreče je baje, ker kamnolom ni bil dovolj zavarovan. Poziv potujočemu občinstvu V zadnjem času je železniška uprava ugotovila, da povzročajo potniki zamude potniških vlakov z nepravilnim vstopanjem in izstopanjem v vozove. Voznoredne postanke vlakov na poetajah in postajališčih določa železnišika uprava na podlagi izkušenj ter povprečnega števila izstopajočih in vstopajočih potnikov. Da bi se preprečile zamude vlake^ je Generalna direkcija državnih železnic že svoječasno izdala naredbo, da morajo potniki izstopati pri prednjih vratih v emeri vožnje in vstopati pri zadnj;h vratih, na kar ee potujoče občinstvo ponovno opozarja, da se strogo ravna po tej odredbi. Nadalje obvešča železniška uprava potnike, da je prejela številne pritožbe iz smučarskih krogov, da vstopajo v železniške vozove, ki 60 uvrščeni v gorenjeke potniške vlake in so označeni z napisno tablo »za 6mučarje«, tudi tiesrmičarji. Ker so omenjeni vagoni opremljeni in določeni eamo za prevažanje smučarjev, ве ostali potniki pozivajo, da ne vstopajo v te vozove, temveč v vse ostale vozove. Število poškodb v želcznišikih vozovih se je v zadnjih mesecih zopet j>ovečalo. Železniška uprava je ugotovila, da so rezali potniki jermena pri oknih in razbili šipe ter plinske oble. Vee te pošlkodbe povzročajo ali e svojim neprevidnim postopanjem ali celo namerno. Ugotovljena škoda znaša mesečno več tisoč dinarjev. Zato se potniki pozivajo, naj ne poškodujejo naprav v vozovih in podpirajo železniške sprevodnike pri izslcdenju storilcev s tem, da prijavijo sprevodniku slehernega, ki bi povzročil kakršnokoli škodo r.a železniški imovini. Ljubljanske vesti Dne 19. marea 1988. Gledališke Drama. Sobota, 1Q. marca: »Gospoda Olerrtha-jevi« Irven Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja. 20. marca: »Zadrega nad zadrego«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, dne 21. marca: Zaprto. — Torek. 22. marca: »Bela bo lezen«. Red A. Opera. Sobota, 19. marca: »Orofica Marica«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol — Nedelja, 20. marca- -Vod to goro zeleno«. Irven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek. 21 marca: Zaprto. — Torek, 22. marca: »Don Јиал«. Red B. ^Tintenkuli" Je? tlager 1938 leta Prireditve In zabave Frančiškanska prosveta M. O. v Ljnbljani priredi v torak, 22. t. m., točno ob 8 zvečer v Iranči šikaneki dvorani »Večer v časi našim materam«, na katerem bodo otroci pod vodstvom gospodične Sla-vice Vencajzove uprizorili dve igrici, in eicer »Mala oanica« in »Mamica in zdravnik«. Goepod Janez Nadrag iin gospodična Zupančičeva bosta recitirala Skerljevo »Pesem moje matere« in Sarden-kovo »Vrnitev« nakar bo gc*vpod dr P. Roman Го-minec ob izbranih skioptičnih slikah govoril »Zahvalo materam«. Da omogočimo 6!cherni naši mamici obisk lega večera, «no določili najnižje cene (po 3 ta 2 din) Pripeljite otroke 6 seboj! Duh po Izpuhtevanju le'ena tskoj in traino odpravi StinopCd. — Varuie obutev ln perilo Zahtevajte v lekarnah, drogerilab. parfumeriiab in uličnih trgovinah. — Drogerija JANCIGA.J, Ljubljana, Krekov trg. nteg min. n«. »љ. si.aiei V frančiškanski dvorani bo jutri, dne 20 t. m., ob petih popoldne igra v petih dejanjih »Vestalkac, ki jo bodo igrale »Male klarice«. IgTO je priredil Franc Rihar. Igralke bodo naetopile v krasnih rimskih nošah. Vetopnice ee dobijo v predprodaji Pax et bonum v Frančiškanski pasaži. Cene eedežem od 10 do 4 dm; stojišča 2 din. Finžgarjevo igro »Verigo« bodo uprizorili danes ob pol 6 popoldne v Frančiškanski dvorani. Lastnik izžrebane vetopnice prejme prosto voznino za romanje k Materi Božji na Trsat in na otok Rab. Predprodaja vstopnic dopoktne in eno uro pred predstavo. Prosvetno društvo Moste — Dekliški krožek «»prizori v proslavo Materinskega dne igro »Ce mati ne ljubi«. Igra bo na pravnik Marijinega oznanjenja, 25. t. m ob 8 v Ljudskem do:nu v Mostah. Vse ljubitelje narodnih iger opozarjamo na Finžgarjevo »Našo krit, ki jo uprizorijo jutri ob 20 na frančiškanskem odru. Vstopnice dobite v predprodaji v oalači >Pax et bonum«. Smarnogorsko okrožje ima v ponedeljek, dne 21. t. m., ob 8 zvečer 6vojo redno вејо v št. Vidu. Udeležba obvezna 1 — Tajnik. r—- seme slog a iv.v* L A I L A Slavospev dalinemu severu, primdne krasote B in lepa ljubezen mladega dekleta. I Danes In jutri ob 10-30 uri po znižanih cenah : H Benjamin O igli: Ti si mola sreča. I Nainovejai inrnui: Zdrniitev Avstrile ln NemCJe- p Spored klavirskega večera, ki ga izvaja R * -oui KoczalskL, «len največjih eodobnih pianistov, v eredo, dne 23. t. m., v veliki Filharmonični dvorani Koncert bo pod okriljem Glaebene malice ljubljanske. V I delu evojega koncerta igra pianiet Koczaleki najprvo Beethovnovo eouato v cie-molu, nato Sclrumannovo ekladbo Papillons in lastno во-nato v enem stavku gie-mol. II. del koncertnega večera je posvečen Frideriku Chopinu ter izvaja Ko-czaleki 6amo dela evojega rojaka in velikega mojstra. Slišali bomo Fantazijo v f-tnolu. Nok'urno v еб-duru in fis-duru, dalje štiri valčke, in sicer as-dur, des-dur, a-mol, es-dur in končno še Scherzo b-mol. Znano je, da je Raoul Koczaleki najznamenitejši 6odobni interpret Chopinovih del. Koncert bo v eredo, dne 23. t. m., ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Sedeži eo na razpolago v knjigarni Glasbene matice. V kratkem izide kniiga: $ent)o$M gospod $imen in njegovi sodobniki. Zgodovinska povest iz 18. stoletja. Violinski virtuoz Zlatko Balokovič deluj« na koncertnem polju že 25 let. Zato bo s številnimi koncerti v evoji domovini, ki ee vršijo od 18. t m. dalje, preelavil ta evoj jxib-ilef e priredbo posebno eijajnin velikih 6imic«iičnih koncertov. Tak pomemben koncert bo tudi v Ljubljani v ponedeljek, dne 21. t. m., v veliki Unioneki dvorani. Zagreb &e z velikimi evečanostmi pripravi;« na koncerte Zlatka Balokoviča, prepričan i smo, da bodo tudi Ljubljančani pokazali vse evoje zanimanje za koncert domačega umetnika, na katerem 6odeluje tudi naša Ljubljanska Filharmonija. Zato vabimo vse v ponedeljek, dne 21. t. m., ob 20 v veliko Unioneko dvorano. Vstopnice ee dobe v knjigarni Glasbene matice na Kongresnem trgu. — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-.Tosefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Osi. res- s. br. 30474/35. Prosvetno društvo Trnovo. Igralska družina uprizori drevi ob 8 m v nedeljo ob 8 zvečer ljudsko igro v petih dejanjih »Deseti brat«. Vetopnice v predprodaji od 10 do 11 dopoldne. Predavani» O Španiji priredi ekioptično predavanje moški odsek šempetreke prosvete v eredo, 23. marca, ob 8 zvečer v prostorih Proevete. Predava goepod urednik Javornik. V6i člani in prijatelji odseka 6te vljudno vabljeni. Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredijo v soboto, dne 26 t. m„ ob 18 v mineraloški preda valnici na univerzi predavanje »Svet in življenje z vida volje. Predaval bo univ. profesor g. dr. Albert Bazala, predsednik Jugoslovanske akade-demiie znanoeti in umetnosti v Zagrebu. Vabljeni vsi, ki ee zanimajo. Vstop prost Predavanje prol. Koblarj« O kulturi m osebnosti, ki bi moralo biti v okviru predavalnega cikla »Danice«, »Savice« m »Zarje« v ponedeljek, bo zaradi BaJokovičevega koncerta od|>adlo. Prihodnje predavanje bo v ponedeljek teden, dne 28. marva. „Tlntenkull" prospekte zahtevajte od Katoliško prosvetno društvo v šiški. V ponedeljek, 21. t. m., ob 20 bo v samostanski dvorani predava! g. dr Ce6nik o »Prosvetnih domovih«. Vabljeni eo člani, ki ee zanimajo za graditev Prosvetnega doma v Šiški. PriroiloKlovno društvo. V torek, dne 22. marca oredava ob 20 v mali filharmonični dvorani kina Matice univ. prof. g. inž. Osana o »Razvoju telegrafskega in telefonskega kabla«. Ženski odsek Šempetrske prosvete ima v ponedeljek. 21. t. m., ob 20 v društveni dvorani predavanje. Direktor učiteljišča gosp. Ivan Dolenc bo predaval o muslimanski ženi. Sestanki Dravska sekcija združenja poštnih zvaničnikov in sluiiteljev v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 20. marca, ob 14. v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22. i» 88 i B Ин B — proinenadne in športne, " W 4» ■■ U« površnike, dežne piašče ne-premočljive športne jopiče itd. nudi ugodno tvrdka Drago Schwab Ljubljana — Aleksandrova 7 Vsakovrstna sukna in ševijoti od cenenih domačih do najfinejših inozemskih vedno na zalogi. Kino Zvočni kino Vič predvaja danes in jutri filmsko umetnino po Shakespearovem romanu »Romeo in julija«. Za dodatek zvočni tednik. Zaradi ogromne uolž ine filma predstave na praznik in v nedeljo izjemoma ob 4 ш ob 7 zvečer. Pride »Tarzan zmagovalec«. Lekarne Nočne službo imajo lekarne: V eolioto in nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič; v ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Mar tus, Moste. Poizvedovanja Našel 6C je pred 14 dnevi otroški prstan od Rimske ceste proti uri. Dobi ee v Rožni dolini, Ce-eta V, 10. Dr. Jamar Tone ee ie preselil na Tyrsevo cesto 31/11 (Bavarski dvor). Ordinira od 12—1 ure 1 Danes ob 11. Ima vodstvo po razstavi upodabljajočih umetnic Male ženske antante v Jakopičevem paviljonu kiparka ga. Dana Pajnič. Ker se z današnjim dnem razstava zapre, naj zamudniki pohite in si jo še pravočasno ogledajo. 1 Duhovna obnova za gospe »n gospodične bo v stolnici od nedelje 20. marca do vključno četrtka 24. marca. Vsak večer bo ob pol 8. pridiga in nato litanije z blagoslovom. Prvi govor bo jutri, v nedeljo 20. t m. Najvljudneje vabimo k tej obnovi, ki naj bo kot priprava za bližnji Marijin praznik in sveti velikonočni praznik! 1 Sestanek JRZ za Poljanski okraj bo v ponedeljek, 21. t m-, ob oemih zvečer v salonu gostilne pri Majarončku. Na sporedu zanimivo predavanje. 1 Občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva bo danes, dne 19. marca ob pol desetih dopoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5. Na dnevnem redu so poročila odbornikov in preglednikov, volitve novega odbora in odsekov ter sklepanje o samostojnih predlogih. Odbor SKAS. Za avbe vzord, zlata nit. gotove oblike, rožasfl trak. {jubila M, PREMIK Kongresni trg 7 1 Kršč. žen. društvo proslavi materinski dan dne 28. marca s prireditvijo v opernem gledališču in dne 26. t. m. s sv. mašo v stolnici ob pol 7 s skupnim sv. obhajilom. Sv. mašo bo daroval za umrle članice g. univ. prof. dr. Lukman pri oltarju sv. R. Telesa. Vabimo vse članice in prijateljice društva, da se te pobožnosti udeleže v čim večjem številu. — Odbor. 1 Slovenska kri kriči iz tujine in proei domovino pomoči in rešitve. Skoraj polovico jo je tam. Ce nain гев utone, polovica naroda je utonila. Se zavedamo te etrašne resnice? Kaj bo polem z nami? Ali mi6l:mo na to? Bomo potem še narod? Ali ni sjTričo tega dejstva 6krb za naše zamejne Slovence in izseljence eamo skrb za naš narodni obstoj? Zato pomagajmo! Rešuj m o, dokler se rešiti dal — Zlasti našo mladino moramo navdušiti za to delo! — Prvi korak v tej erneri bo 1. izseljenska akademija, katero priredi Rafaelova družba s pomočjo naše šolske mladine v nedeljo 27 t. m., ob pol U v Frančiškanski dvorani pod pokroviteljstvom bana goepoda Marka Natlačena. Pri akademiji bo govoril Škof g. dr Gregorij Rožmau kol predsednik Rafaelove družbe. V6i vabljeni! 1 Dr. Bogdan Brecelj, specialist za ortopodijo, do 27. t. m. ne ordinira. 1 Vdovam in sirotam civilnih državnih uslužbencev bo razdelil Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva uL 9, 50 podpor po 200 din. Nekolkovane prošnje, ki morajo biti glede eiromašnoeti potrjene po okrajnem načelstvu ali po pristojni občini, je vložiti najpozneje do 5. aprila t 1. 1 Prof. O. Šest praznuje v soboto 26. t. m. 25- letni jubilej svojega umetniškega dela. On je eden redkih gledaliških ljudi, ki so vse evoje sposobnosti posvetili izključno le našemu gledališču, tako da je v tem, kar imamo danes gledališke kulture, v veliki meri njegova zasluga. Za svoj jubilej si je izbral opero RiSoletto, ki bo s prvovrstno zasedbo vodilnih vloS m s popolnoma novo režijo umetniško in scensko popolna predstava. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni. 1 Zveza katoliških nameščenk v Ljubljani vljudno vabi nu duhovue vaje in tečaj KA, ki bodo v dneh od 1. do 10. aprila v uršulinskem samostanu. Začetek prvi dan ob 8 zvečer. Prijavite se na naslov: Zveza katoliških nameščenk, Masary-kova 12. 1 Sadjarska podružnica Šiška. Jutri, v nedeljo, ob dveh popoldne, bo praktično obrezovanje ead-nega drevja in trt na vrfu pri trgovini goepe Lo-trič Marije v Zgornji Šiški št. 106 (pri Celovški -^MMHHSMMIMMBBMinVWMMHinnnKMMKI1- „Tinlenkuli" Samoprodaje za Drav. banov. | Celle. Pošt. predal 86. ceeti 157). V torek zvečer ob pol oemih bo predaval sadjarski inšpektor g. Kafol v prostorih »Stare šole« na Celovški cesti ОД. Snov predavanja bo »Pomladanska dela na vrtu«, k1' bo zanimala vee posestnike malih vrtov. Armature Lutz za plin, vodo in paro tovarna Ljubljana-Šiška tet. 32-52. 1 Tečaj o negi in prehrani oirok se prične dne 24. t. m. ob pol 5 popoldne v predavalnici državnega zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica, kjer naj se zglaeijo inte-resentke za ta tečaj. i Strokovno čiščenje oblek. — Parno likanje. — Šimenc. Kolodvorska 8. I Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl. Dvorukova ul. 3. tel. 24-07. I Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A Kune, Ljubljana 1 Havliček - Brata, elektropodietje, Stari trg št. 2-1, telefon 23-96, so priporoča. Maribor m Alojzija Perger na zadnji poti. Včeraj popoldne je bil v Kaninici ob lepi udeležbi pogreb gospe Alojzije Perger, sestre prevzvišenega kne-zoškofa dr. Tomažiča. Pogreba se je udeležil vee stolni kapitelj. ravnatelj dijaškega semenišča g. Richter, zbor bogoslovcev, ki je zapel pred hišo žalosti in na pokopališču, ter številni sorodniki in prijatelji iz domače fare Sv. Miklavža z župnikom Polakom, ženska zveza z zastavo in redovnice. Pogrebne obrede je opravil prevzvišeni knezočkof g. dr. Tomažič, ki se je zahvalil vsem za zadnjo čast, ki so jo izkazali rajni. m 50 letnico svojega rojstva obhaja danes naš splošno znani m velečislani misijonar-frančiškan p. Gabriel Planinšek. Znano je njegovo plodonoeno delovanje na prižnici in v spovednici. Gorečnost za zveličanje duš ga žene v najrazličnejše župnije, kjer z besedo in z ognjevito in prepričevalno misijonsko gorečnostjo zatira razne razvade v človeških dušah ter na njih mesto vsaja čednost in ljubezen božjo. Zelo priljubljen je tudi kot pridigar na novih mašah. Za pokojnim p. Filipom je nai p. Gabriel prevzel tudi vodstvo Ш. reda v Mariboru in v 60 skupščinah po deželi. Udejstvuje se blagodejno in hvaležno tudi v mladinskih prosvetnih organizacijah, povrh vsestranskega delovanja vodi še posle samostanskega predstojnika. Bog ga ohrani zdravega, veselega in agilnega do skrajnih mej človeškega življenja. m Teluvadna akademija bo drevi ob 8 v dvorani na Aleksandrovi cesti s 6ledečim sporedom: 1. Državna himna, 2. Molilev, simbolična vaja članov, 3. Kaj pa delaš Anzelček, simbolična vaja članic, 4. Borba, naraščaj, 5. Peričice, naraščaj, 6. proste vaje miadcev, 7. Slovenka sera, simbolična vaja članic, 8. bradlja, člani, 9. govor, 10. Himna slovenskih lantov, 11. V bratskem objemu, naraščaj 12. gimnastične vaje članic, 18. proste vaje članov, 14. krog, člani, 15. Gor čez izaro, simbolična vaja članic. Vstopnina: sedeži po 10, 8 in 5 din, stojišča 3 din. Velika izbiral Manufactura »Češki magazin« Maribor - Ulica 10. okt. — m Proslavo materinskega dne priredi Marijina kongregacija mater frančiškanske župnije na Marijin praznik 25. marca v Mladinskem domu v Cvetlični ulici ob 16.30. Na aporedu so razne de-klamacije, otroški prizori, razni nastopi, pravljična igra »Sneguljčica« in burka »Klatež Potepuh«. Med odmori bodo igrali tamburaši iz Krčevine. Za mladino bo isti spored že dopoldne po sv. maši ob pol desetih ni Poročila sta se policijski stražnik Megla Matija in zasebnica Ašic Terezija. Bilo srečno! m Za ukinjenje policijske prijavne pristojbine v mariborskih hotelih in prenočiščih se je zavzel mestni turistični odbor. Ta pristojbina znaša 1.50 dinarja na osebo. K.er pa je sedaj uvedena občinska davščina na prenočišča, bi bili tujci obremenjeni z dvojno takso, kar bi neprijetno vplivalo. Predpisane prijavne tiskovine naj bi si prenočišča sama preskrbela. m ZAKs vabi vse člane širšega odbora na Štajerskem, da se udeleže seje širšega odbora za Štajersko v nedeljo 20. t. m. ob pol 10 dopoldne v Gambrinovi dvorani. Udeležba obvezna. m Premiera Parinove opereto »Nečak«, s katero bo mariborsko gledališče proslavilo 80 letnico rojetva pokojnega našega velikega skladatelja, bo v torek 22. marca. m Izpit za pooblaščenega inženirja gradbene stroke sta v Belgradu opravila šef premoženjske Zopet se bliža aovo kolo državne razredne loterije! Zato ai ôimpreje nabavite uvojo srečko v blM »геби In pooblaščeni glavni kolektnri drl. razr. loterije BEZJAK, Maribor ЂоГ^" Cela ereftka stane Din 'MOT—, polovlea Din lOT-in «etrtlnka Diu SO'—. uprave mariborske mestne občine ini. Ivan Lah in uradnik gradbenega urada inž. Krajnčič. Čestitamo! m Fantovski odsek II ima redni sestanek v ponedeljek ob 8 zvečer v običajnih prostorih. Zanimivo predavanje. Udeležba obvezna. m Vzgojni teden za etarše priredi v Maribora Slomškova družba od 21,—27. L m. Predavanja bodo v veliki dvorani na Aleksandrovi 6 ob 8 zvečer. Predavali bodo: v ponedeljek 21. marca prof. Bogovič: Zakaj toliko neuspehov v sodobni vzgoji; v torek 22. marca: dr. Stanko Gogala: Vzgoja in dresura; v sredo 23. marca: ravnatelj prof. Fink: Obrtniki in mojstri kot vzgojitelji; v četrtek 24. marca: ravnateljica gospa Stupca A.: Ovire in sredstva pri vzgoji delavskega otroka e posebnim ozirom na dekleta. Predavanja so vstopnine proeta. Pridite vsi, ki se zanimate za kr-ščaneka in sodobna vzgojna vprašanja! m Kamilica pri Mariboru. Katoliško izobraževalno društvo uprizori v nedeljo 27. t m. ob 3 popoldne v cerkveni dvorani lepo duhovno igro »Siehernik«. Prijatelji vabljeni! m Ljudski oder ima v ponedeljek 21. t. m. ob 19 skupno vajo za velikonočno igro »V času obiekanja«. Vaja bo na odru. Pridite vsi in točno. Vabljeni so tudi tisti, ki bi imeli reeno voljo za sodelovanje. m Nočno lekarniško službo imata ta teden lekarni Franc Reins, vogal Aleksandrove in Melj-ske ceste, tel. 25-32, in Franc Minarik, Glavni trg 12, tel. 25-85. takojšnjem naročilu pa 16 din. m Šestsobno stanovanje, eventualno deljeno, se odda v najem. Livadna 5, I. Gledališče Sobota 19. marca ob 15: »Veronika Deseni-ška«. Znižane cene. Ob 20: Trubadur«. Nedelja 20. marca ob 15: »Pod lo goro zelenoe. Znižane cene. Ob 20: »Cviček za pečjo«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Velik požar Dne 15. marca je naslal sredi vasi Zagorje pri Pilštanju velik požar, ki je uničil posestniku Ivanu Ivačičti hišo in vea gospodarska poslopja, sosedu Francu Gračnerju pa dvoje gospodarskih poslopij. Le popolnoma mirnemu vremenu, Bogu in pa nad vse požrtvovalnim nepoklicnim gasilcem ве je zahvaliti, da ogenj ni do tal pokončal vse zagorske vasi s cerkvijo, šolo in vsemi poslopji vred. Ogenj je nastal zjutraj ob 3.15 na dosedaj še nepojasnjen način. Najbolj je prizadet Ivan Iva-čič, kateremu ni ostalo drugega, kakor pepel, popolno razdejanje in pa pet majnih otročičev brez strehe, brez hrane, brez vsega. Če je kje kako dobro in usmiljeno srce, naj se usmili s kakim darom teh revnih in ubogih. Od veselja znorel Mrzli vetrovi so peli okrog naših domov in sneg je pobelil Apačko polje, ko so tiarodui socialisti Avstrijo priključevali Nemčiji. — V hiši nekega mlinarja v Konjišču so poslušali poročila o aneksiji Avstrije. Med drugimi je bil navzočeu tudi neki jetični mladenič HOtjl. Ob čitanju časopisov se je bil v teku svoje bolezni navdušil za Hitlerja. Radijska poročila o dogodkih zadnjih dni so to navdušenje tako razvnela, da je začel vzklikati: »Heil Hitler!« Dal Je mlinarju zaušnico ter je na vso moč razsajal, da so ga komaj ukrotili. Zdravnik iz Črncev je ugotovil, da je znorel in da je njegovo stanje smrtno nevarno. Živa zgorela Velika Pirešiea 18. marca. V četrtek dopoldne je v Ilranišah v Galiciji grabila i>o pobočju hriba 73 letna Miklavžin Marija, doma iz Št. Janža na Vinski gori. Nagrabljeno listje je spravila na kup ter znosila na svojo cvetlično gredo, s katero je imela vedno izredno veselje, z namenom, da tam to listje zažge ter s tem zemljo pognoji. Ko pa je listje začelo'goreti, se ji je zaradi neprevidnosti vnela obleka ter je bila uboga ženica hipoma vsa v plamenu. Ker v bližini ni bilo nobene pomoči, je revi obleka popolnoma zgorela in ona je seveda dobila zelo hudo opekline ter je takoj umrla. Domnevajo pa, da je glavni vzrok tako hitre smrti srčna kap, ki je staro in že itak slabotno ženico spričo strahu zadela. Občinska komisija iz Velike Pirešice je odredila, da se truplo prenese v mrtvašnico v Galicijo. — Umrla je bila povsod poznana kot dobra ženica, ki je že 15. leto služila pri posestniku Krulcu Francu v Hramšah. Največje veselje je imela s svojo cvetlično gredo, na kateri si je z veliko ljubeznijo vsako leto vzgojila obilico krasnega cvetja, s katerim je najraje krasila farno cerkev. Naj ji sveti večna luči Kotijo Zopet je zacvetel teloh in zopet je zapel v zgodno spomlad koroških gozdov drozeg, ki prinaša v naše kraje prvi pozdrav vigredi. To nae sili, da napravimo račune o zimi v Kotljah, najnovejši rimskošportni postojanki na severni meji. Pred enim letom smo ustanovili »Tujskoprometno in olepševalno društvo Kotlje - Rimski vrelec«. Kako potrebno je bilo, je pokazal uspeh zadnje zime. Kotlje so bile vso ziino — letos izredno hudo in dolgo — vedno polne smućarjev. Orožništvo Slovenije je priredilo tri zaporedne smučarske tečaje, ki ee jih je udeležilo vsakokrat po 20 mož. A tudi od drugod so vreli smučarii. Od južnjaškega Srbijanca do goatolečege Hrvata in prebrisanega Kranjca, vse se je zbralo pri nae. In kako lepo so prepevali čestokrat slovenski gostje v mrzlo zimsko noč. Društvo bo torej evoje prvo leto zaključilo г velikim uspehom, a tudi zimski gostie so odšli zadovoljni in bodo prihodnjič prišli Se oolj številni, sebi v korist, našemu kraju pa v gospodarsko prid. To bo dalo pobudo vsem, da k druStvu pristopijo. Saj je članarina samo 15 din. Treba je za prihodnjo zimo športno udobje še povečati in čakajo društvo nove nalog«. eiajcenejše in kvalitativno najboljše trastove in bukove Ocbavlja in polaga tovarna REMEC - CO DUPLICA PRI KAMNIKU železniška In avtoposta]a Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7, poleg SlamiCa Nastopno predavanje dr. Fr. Steleta Dr. Stelè izhaja iz dunajske umetnoetno zgodovinske šole, in sicer iz seminarja enega največjih umetnostnih zgodovinarjev vseh časov M. Dvorà-ka. To dejstvo pa ni važno le kot kak biografski zapisnik, niti ni v omenjenem dejstvu iskati in vrednotiti zgolj odnos učenca do učitelja ali določene »šole«, marveč sovpadejo v tem primeru še druga s stališča splošnega kulturnega razvoja naravnost usodna dejstva. Ob čaeu M. Dvofàka je namreč umetnostna zgodovina po prizadevanju elednjega in predhodnikov — pionirjev Wickhoffa in Ricgla iz brezglednih in dostikrat fantastičnih teorij in romanopieja postala eksaktna znanost. Kritična primerjalna historična metoda in sintetično na filozofski fazi počivajoča gledanja na celotno umetnostno snovanje so iz preproete »dekle arheologije« ustvarili novo znanstveno panogo, ki je v najkrajšem času vzcvetela, kot malokatera. In v ta čas rojstva novega znanstvenega feuiksa, sovpada Stelčtov študij na dunajski univerzi in kar je še mnogo bolj važno: obenem z našo starejšo umet. zgodovinsko generacijo prenese dognanja dunajske šole v naš kulturni krog ter postane tako eden ustanoviteljev moderne umetnostno zgodovinske znanosti na Slovenskem. Proti koncu svojega življenja se je M. Dvoràk z veliko vnemo posvetil študiju varstva spomenikov, kar je napoeled bila povsem logična posledica njegovega znanstvenega gledanja na zgodovino umetnosti. Dostikrat nepopravljive napake, ki jih je hietoricizerci zagrešil na tem polju, se v luči moderne metode spomeniškega varstva obsodijo, kjer sc da kaj rešiti, popravijo in naraeeto samovoljnega in napačnega odnosa do umetnostnih spomenikov se na objektivnih normativnih kriterijih nove moderne metode osnuje pravična in znanstveno neoporečna presoja umetnostnih monumentov. Na tej poti je mojstra nekako pred petindvajsetimi leti sledil učenec in tako je po svetovni vojni dr. Stelè prevzel vodstvo spomeniškega urada za Slovenijo. Če se danee, ko stopa predavatelj na najvišji forum slovenske znanosti, ozremo na petindvajsetletno dobo dela na tem polju, moremo ugotoviti nad vso mero aktiven rezultat. Od skromnih, največkrat amaterskih podvigov je naše spomeniško varstvo prešlo v roke znanstveno neoporečno šo-1 an emu človeku. Uspeh njegovega znanstvenega udejstvovanja bi mogli v glavnem označiti v dveh smereh. Prvič: spomeniško varstvo samo je danes pri Slovencih v danih prilikah na siopnji kateregakoli varstva v zamejstvu, in drugič: slovenska umetnost preteklosti (zlasti srednji vek) je na podlagi metode moderne umet. zgodovinske vede že v veliki meri obdelana. Poeebno v drugi smeri — raziskovanja slovenske umet. zgodovine je dr. Stelè zastavil velik del svoje moči in zgodilo se je čudo! Na tem malem koščku slovenske zemlje je poznavanje naše umetnosti preteklih časov do-eeglo stopnjo, ko so se na fundamentih dolgoletnih študij in klasifikacij poedinih konkretnih primerov pokazali problemi, ki po svoji aktualnosti presegajo etnične in kulturne okvire naše domovine in nas od »province« postavljajo na široke ploščade mednarodnega kulturnega življenja. Predan svojemu delu in obenem nekako simbolično izrazujoč poslednji akt petindvajsetletnega znanstvenega prizadevanja na polju slovenske zgodovine umetnosti si je predavatelj ob prehodu na visoki kulturni forum kot temo izbral problem, ki je po eni strani povsem naš, a po drugi splošno evropeki, namreč: vprašanje gotskih dvoranskih stavb na Slovenskem. Danes 18. t. m. je imel v zbornični dvorani slovenske univerze ob udeležbi vseuč. profesorjev in občinstva 6Voje nastopno predavanje. Predstavil ga je dekan filozofske fakultete g. dr. J. Kelemina, ki je poudaril njegovo znanstveno kvalifikacijo ter njegovo delo v slovenski javnœti, ki je povsod visoko cenjeno in s katerim odkriva Slovencem našo likovno preteklost. V uvodnih besedah predavatelj na kratko oriše stališče naše umet. zgodovinske etolice do današnje evropske znanosti, spominja se velikih ustanoviteljev dunajske umet. zgod. šole, nakar preide k temi sami. Gotske dvoranske stavbe; župne cerkve v Kranju, Skofji Loki, Radovljici, Št. Rupertu na Dol. in v Cerknici ter prezbiterij romarske cerkve v Crngrobu tvorijo s stilističnega vidika neko zaokroženo skupino, ki že sama po sebi vzbuja živahno problematiko. V poslednjem času 6e zlasti nemška znanost mnogo bavi z vprašanjem postanka in pomena gotske dvoranske arhitekture in tako tudi analiza naših dvoranskih cerkva pomeni del aktualnih prizadevanj najnovejše umet. zgodovinske znanosti. Idealni tip, ki se mu je eicer najbolj približal Kranj, a tudi v ostalem gradivu, v klasični popolnosti pri nais ne najde rešitve, si moremo ustvariti, če poedine arhitektonske dele stavbe združimo v novo idealno arhitektonsko tvorbo (n. pr.: Crn- grob in Kranj). Tip dvoranskega prezbiterija je v tlorisu pravokoten, na vzhodnem delu z oktogo-nalnim zaključkom oblikovan prostor. Idealni primer ladje pa stremi v tlorisu za kvadratom, prostor je pokrit z zvezdasto oblikovanim obokom, osrednji otočni kvadrat je poudarjen s sklepnikom in slikami. Ves obok nosi bogato kamnoseško sklep-niško okraeje. Geografsko je večina teh primerov gotske dvoranske arhitekture omejena na Gorenjsko, stilistična sorodnost pa nas sili, da sklepamo na »šolo« ali dobro organizirano delavnico, ki je najbrže imela svoje središče v Škofji Loki. Z ozirom na stilistično primerjavo z našo ostalo gotsko tradicijo, pa kaže ta skupina tako svojske poteze, da je nujno iskati neposrednih pobud iz drugih kulturnih in umetnostnih središč tedanjega časa. Predavatelj nas nato povede za sledovi gotske dvoranske arhitekture v sosednja kulturna in umetnostna središča in nam ob kritičnem primerjanju materiala dokaže, da je iskati pobud za nastanek naše skupine v bavarski »burghausenski šoli«, kateri je uresničujoč nov kulturni ideal bogatega južno-nemškega meščanstva dal trdno obliko in svoj pečat arhitekt Stattheimer. Posrednik pri presajanju tujih umetnostnih oblik na naša tla je biLa najbrže Škoija Loka, ki ob tem času tudi eicer izkazuje gospodarske stike z Bavarsko, Tuja umetnostna oblika je nato oplojena z domačo tradicijo postavila osnovo za živahen razcvet te vrste arhitekture, ki je trajal dobro polstoletje. In če Pri dvokotesih ie najvažnejše: da je vzdržljiv in lahek pri vožnji. Ker Wanderer kolesa izpolnjujejo oba omenjena pogoja, so se razširili po vsem svetu. Okvir Wanderer kolesa se izdeluje sedai na temelju 50 letne preizkušnje, je zeio stabilen in lahko zdrži mnogo dalje kakor bi se to navadno pričakovalo. Emajliranje Wanderer koles je 3 vrstno, radi tega emajl ne poka ne pri udarcu in ne pri tresenju. Krom plast se nnbaja na niklani pod'agi in ščiti goie dele proti vsem vremenskim vplivom. Kljub vsem tem prednostim se dobivajo danes moška in ženska Wanderer kolesa v trgovinah koles po zelo zmernih cenah. Kupujte radi tega Wanderer kolesa, ker so prvovrstni proizvod nemške industrije. Generalno zastopstvo in skladišče R. PRPIČ. ZAGREB, Vrhovčeva 13. motrimo naposled dejstvo 6 stališča umetnostne geografije moremo po analogiji »kranjskega prezbiterija« sklepati na izrazit slogovni pojav našega umetnostnega prostora. Taka je v glavnih potezah vsebina dr. Steleto-vega predavanja. Vidimo, da kot umetnostni zgodovinar sledi metodi dunajske umet. zgodovinske šole, da za njegovo znanstveno naziranje nikakor ni okostenelo obstati na mrtvi točki, temveč da intuitivno sprejema vase vse aktualne potrebe in dognanja moderne znanœti (prim. umetnostno geografijo). Delo, ki ga je vsega absorbiralo, pa mu je narekovalo tudi stvarno presojanje umetnostnih pojavov, in sicer predvsem od njihove formalne strani. In če vidimo z metodološkega vidika v presojanju umetnosti dve skrajnosti: formalno zgodovinsko in duhovno filozofsko, moremo ugotoviti, da se dr. Stelè nekoliko odmika drugi in približuje prvi. S. Mikuž. Hripo in drug prehlad lahko preprečite z AFLUKIN pilulami Od Amsterdamscbe Chininefabriek. Zastopstvo: Kaštel d. d., Zagreb ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BIH Oglas pod S. štev. Delo slovenskih planincev Ljubljana 18. marca. Slovenski planinci imajo v narodnoobrambnem oziru mnogo zaslug za slovenski narod in njihova organizacija, Slovensko planineko društvo, je vedno veljala za eno najmočnejših slovenskih obrambnih postojank. Zato je ves narod redno z zanimanjem spremljal vsakoletno obče zborovanje SPD. To zanimanje tudi sedaj ni ponehalo, kar je dokazal snočnji občni zbor Osrednjega društva SPD v Delavski zbornici. Zborovanje je začel predsednik g. dr. Pretnar, ki je pozdravil navzočne, tako zastopnika g. bana načelnika dr. Rateja, zastopnika vojaških oblasti podpolk. Oblaka, zastopnika mestnega župana prof. Weetra, zastopnika železniške direkcije dr. Jegliča, ban. referenta g. Sotlerja, zastopnika Zimsko-športne zveze in druge. Na predsednikov predlog sta bili odposlani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke vsem članom kraljevske vlade, ki so si pridobili zaslug za razvoj slovenskega planinstva, tako dr. Korošec, dr. Krek, dr. Vrbanič in dr. Miletič. Toplo zahvalo je predsednik dr. Pretnar izrekel banski upravi, raznim samostojnim oblastem in občinam za podporo, ki so je bili planinci deležni. Spomnil se je pokojnih zaslužnih planincev, katerih spomin so navzočni počastili. V nadaljnjem poročilu je dr. Pretnar navajal uspehe društva pri vzgoji planinskega naraščaja, uspehe, ki jih je društvo doseglo pri mednarodnem zborovanju planincev v Parizu ter je navajal uspehe posameznih društvenih odeekov, katerim gre vsa zahvala za trud. Obsežno tajniško poročilo je podal dr. Brilej. Navajal je, da ima Osrednje društvo danes 21 domov in nad 5000 članov ter predstavlja tudi močno gospodareko organizacijo, obenem pa predstavlja enega najlepših dokazov organizatorne sposobnosti in pridnosti našega naroda. Osrednje društvo SPD, kaikor se imenuje ljubljanska podružnica SPD, je lani zelo živahno delala. Lani je to društvo štelo 3071 rednih članov, 1171 akademikov in 860 mladcev. Število članov se je zlasti povečalo pri akademikih, in sicer za 396. Društvo je vzdrževalo prijateljske stike z vsemi sličnimi organizacijami, se udeleževalo vseh anket in poslalo svoje predloge k raznim zakonekim načrtom. SPD je 10.000 din smrtiuMiezgodne podpore je prejela od lastništva „Slovenca" v začetku tekočega meseca gospa Te režija Jančič iz Maribora, vdova pokojnega stalnega naročnika „Slovenca"' železniškega sprevodnika g. Franca /ančiča v Mariboru. Kakor je „Slovenec" že poroča/, seje rajni Jančič dne 22. februarja letos smrtno ponesrečil na posta/ici Gračnica blizu Rimskih toplic in še isti dan med vožnjo v bolnišnico umrl. Ker so bili izpolnjeni vsi pogoji v smislu „Pravilnika" o smrtno-nezgodnih podporah, je uprava „Slovenca" takoj po prejemu dokazil izplačala znesek 10.000 din in prejela nato od gospe vdove naslednjo dûbvûlo. Podpisana TEREZIJA JANČIČ, vdova po žel. sprevodniku, se upravi dnevnika „Slovenec" v Ljubljani toplo zahvaljujem za točno, brez odbitkov, izplačano posmrtninsko podporo z znesku din 10.000--ki mi je bila izplačana po mojem pokojnem možu, ki je bil redni naročnik dnevnega „Slovenca" ki se je 21. feruarja v službi smrtno ponesrečil. Maribor, dne 8. marca 1938. Terezija Jančič. vedno uveljavljalo tudi zahteve planincev pri raznih prometnih vprašanjih. Osrednje društvo je organiziralo lepo uspelo fotografsko razstavo v Novem Sadu ter sodelovalo v Asociaciji slovanskih planinskih društev in v Mednarodni uniji. Slovenci so napravili več tur tudi v inozemstvu. V domačih gorah pa so planine zahtevale mnogo žrtev: 27. marca 1937 pod Storžičem 9 tržiških planincev, 30 marca je zmrznil na Velcm polju Vukosavljev, pod Okrešljem je zaeulo dan prej Hermino Brix, 8. maja se je smrtno ponesrečil pod Hribaricami dr. Marjan Bukovec, 6. junija se je na Plešivcu smrtno ponesrečil Josip Pirtovšek iz SIo-venjega Gradca, 24. julija je pri trganju planik strmoglavil na Storžiču Florjan Likar z Golnika, 3. avgusta se je pri trganju planik na Njivicah nad Veliko Planino smrtno ponesrečil Anton Rozman iz Kamnika, 26. avgusta se je ubil na Košuti Ivan Kafka iz Zagreba Ln 28. avgusta se je na Prisojniku smrtno ponesrečil dijak Anton Švajger iz Ljubljane. Ko so zborovalci počastili spomin teh žrtev slovenskih planin, je podal poročilo o delu posameznih odeekov. Iz teh poročil je zlasti razvidno, da so naši planinski domovi v preteklem letu znatno napredovali, ker jc bilo skoraj v vsaki planinski koči nekaj izboljšanega. Dovršene so med drugimi vse priprave za novo kartoteko vseh plezalnih vzponov v naših planinah. Literarni in znanstveni odsek društva pripravlja tudi nekaj zanimivih knjig o naših planinah, med drugimi knjigo o planinskem rastlinstvu. Izdana bo tudi tabela o zaščiti rastlin. Važno je tudi vprašanje planinekega muzeja, za katerega se SPD še vedno trudi in išče možnosti, da ga ustanovi. Odsek je priredil več predavanj, ekrbi za pristno slovensko izrazoslovje, katero je dovršil že dr. Tuma, vendar pa ga morajo pregledati še jezikoslovci. Letos bo kongres mednarodne planinske unije v Pragi in naše društvo pripravlja gradivo za razstavo planinskih fotografij. Povečala se je tudi letos knjižnica društva. Planinci, zlasti mlajši, se knjižnice radi poslužujejo, Društvo je priredilo tudi več predavanj, ki so vsa uspela. Poročilo gospodarskega odseka je podal g. Ivo Marsel. Poročal je, da je lani obiskalo planinske koče in domove, ki so last tega društva, 22.695 obiskovalcev ali 2730 manj kakor prejšnje leto. Med temi gosti je bilo nad 20.000 Slovencev in drugih Jugoslovanov, za tem Nemcev oziroma Avstrijcev, Čehov, Angležev, Italijanov in članov drugih narodov. Društveni proračun za 1. 1938 obsega 440.000 din dohodkov in toliko izdatkov, društvena bilanca za lani pa izkazuje 2,768.000 din aktive in toliko paeive, Pri volitvah so bili na novo izvoljeni v odbor inž. Henrik Pardubsky, Pavel Kunaver, dr. Stanko Tominšek in Adalbert Pučnik. Odbor je dobil pooblastilo, da more sam imenovati 62 delegatov za glavno skupščino SPD. Občni zbor je potekel v popolnem soglasju ter ga je malo pred 10 zaključil dr. Pretnar. III. javna produkcija Tretja produkcija gojencev ljubljanskega kon-servatorija je dosegla priznanja vreden uspeh. Posvečena je bila spominu predeednika T. G. Masaryka in je obenem zajela umetnine izključno čeških mojstrov, kar je dalo prireditvi z umetniškega pogleda privlačno enotnost. Po nekaj uvodnih beseda, ki jih je govoril univ. prof. Vaclav Burian, se je razvilo nastopanje glasbenega naraščaja, ki je tokrat razkril še posebno svoja izvajalska svojslva. V vrsti pianistov smo spoznali lepe sposobnosti Antona Korošca, Štefke Kruljčeve, lep smisel za podrobne estetske postave sta pokazali Ksenija Ogrinova in Edita Logerjeva; Marta Osterčeva pa je v podajanju Novakove »Balade< dosegla že poteze dozorelega umetništva, ki vodi že k samostojnemu nastopanju. — Med pevci je zamikala Ljudmila Polajnarjeva, ki bi utegnila svoj glas še bolj razviti, lepo se je v podajanju vzpostavil basist g. Lupša; Štefanije Pavlovičeve mezzosopranski glas ni brez vrednot. — V violinski umetnosti se nam je jx> daljšem času predstavil Kajetan Burger in z izvedbo Dvorakove Sonatine dokazal svojo postopno umetniško rast, ki ji je treba le še moči in zrelosti. — Ugoden zaključek produkcije je bil podan v nastopu kvinteta, ki je zaigral dva stavka iz Dvorakovega »Klavirskega kvinteta v a-duru«. Izvedli so to umetnino: Marta Osterčeva (klavir), Kajetan Burger (I. violina), Vinko Novšak (II. violina), Ivan žižniond (viola) in Bogomil čehovin (čelo) in so v svoji igri dokazali 6misel za komorno umetnost in za skupno delo. Dr. Stefan Divjak — 70 letnik Ljubljana 18. marca. Velik in plemenit mož slavi danes 70 letnico svojega rojstva, namreč g. dr. Štefan Divjak, bivši ravnatelj in šef zavoda za duševne bolnike na Studencu. Dr Divjak zre sedaj, ko uživa več kot zaslužen pokoj, ua svoje življenjsko delo z upravičenim ponosom, saj jo nad 40 let lajšal bolečine in trpljenje tisočem in tisočem trpečih. Dr. Divjak se je rodil 1. 1868 v šišniču na Hrvatskem. Gimnazijo je študiral v Zagrebu, medicinsko fakulteto pa v Gradcu, kjer je bil promoviran, ko mu ni bilo niti 24 let. Dve leti je bil sekundarij v ljubljanski bolnišnici, nato pa je nastopil službo v Prevojah, po devetih mesecih pa je bil nastavljen za zdravnika v zavodu na Studencu. Od 1. 1804. pa do 1909. je kot edini zdravnik vodil umobolnico. Že 1. 1895. se je specializiral na Dunaju na Krafft-Elbingovi kliniki ter pri drugih dunajskih učenjakih, kakor pri Wagner-Jaureggu. Dr. Divjak je bil prvi, ki je uvedel pri nas edino uspešno metodo za zdravljenje paralize, namreč Wagner-Jaureggov način cepljenja bolnikov z malarijo, kar se je izkazalo do danes kot zelo uspešno sredstvo. L. 1908. je postal vodja zavoda. Dolgo vrsto let je bil tudi zdravnik delavstva v Vevčah in se ga delavstvo hvaležno spominja. V vojnem času je bil 4 leta zopet edini zdravnik na Studencu. I'o prevratu je število bolnikov v zavodu silno narastlo tako, da jih je bilo tudi 400 do 500 v zavodu. Ko je služboval na Studencu, je pregledal najmanj 22.000 bolnikov. Pri njem se je v psihiatrični stroki izpopolnilo 112 mladih zdravnikov. Dr. Divjak je vedno sledil znanosti na zdravniškem polju ter je vedno uvajal moderne načine zdravljenja. Vedno je skrbel za to, kako bi lajšal bolnikom gorje. Izkazal se je tudi za dobrega ekonoma ter je vedno skrbel za gospodarski razvoj zavoda. Povrh tega je skrbel tudi za razvedrilo in duhovno tolažbo svojih bolnikov, saj je skrbel za redno službo božjo, za koncerte, gledališke igre in za knjižnico. Eden prvih radio-aparatov v Sloveniji je bil montiran ravno na Studencu. Dr. Divjak je izvedel tudi napeljavo ljubljanskega vodovoda v zavod. Ob razumevanju i.n vsestranski podpori bivšega oblastnega predsednika, sedanjega bana dr. Natlačena, je dr. Divjak pričel misliti na razširitev zavoda, kar mu je tudi uspelo. Zgrajena je bila kapela, uslanovljen je bil dom sester, ki so poprej stanovale v lesenih potresnih barakah, iz-pojK)lnjeno jo bilo gospodarsko poslojije z vsemi potrebnimi objekti, tik pred upokojitvijo 1. 1934 pa je bil zgrajen nov oddelek za ženske bolnice in vodnjak z električno črpalko, za kar je napravil dr. Divjak sam načrte. Dr. Divjak je osebno sicer skromen, vendar je dobil tudi javno priznanje, saj ima odlikovanje sv Save 3. in 4. stopnje. Dasi je po rojstvu Hrvat, jo ze tako aklimatiziran. da je poslal kar pravi Slovenec. 7.0 dolga leta živi v srečnem zakonu z go. Apolomjo, ki je doma iz Doba pri Domžalah. Iz tega zakona se mu je rodilo 6 hčera, od katerih so tri poročene, med temi je ena soproga primarija dr. Blumauerja, gdč. dr. Štefanija Divjak pa je sledila poklicu svojega očeta in je zdravnica. Dr. Divjak je bil vse svoje življenje trden katoličan in čeprav Hrvat po rojstvu, je vedno vneto simpatiziral s slovenskim ljudstvom in z njegovimi katoliškimi ter jiolitičniini organizacijami. Naročnik jSlovenca« je okoli 45 let. Dr. Štefanu Divjaku želimo, da bi še dolga leta živel v taki telesni čvrstosti in duševni ve-drosti, kakor jo je ohranil do svoje 70 letnice. Boc ga živi ! Б — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec »1 ranz-Josef greučice«. naravne Jožefi in pomlad Na Jožete in Jožice so Franceti, Janezi in vsi, ki nosijo poštena slovenska krščanska imena, nekoliko ljubosumni... Jožeti in Jožice imajo namreč prav tedaj god, ko se začenja pomlad. In stara slovenska sega je, da se pomlad začenja dva dni porej, kakor drugje po Evropi, ki jo začenja šele dl. marec. Pri nas nn Slovenskem se pomlad prične s praznikom sv. Jožefa. Včasih, ko še nismo imeli raznih Silv, Irm, Cvetan in llermenegild, ki prihajajo zopet v modo, smo točno vedeli katera gospa ali gospodična Jožica iu Pepca ima danes god ter smo jim nesli obenem s prisrčnimi čestitkami šopek cvetlic, to se pravi vijolic, zvončkov ali kaj podobnega. Tudi nageljni so že cenejši za god sv. Jožefa. Težje je bilo Čestitati Janezom m Ivankam, Francetom in Franckam, zakaj pa-tronov s temi imeni je po koledarju vse polno in vsak godovanec se more izinazati: »Danes ni moj god. čez tri mesece!« Po treh mesecih pa dobi človek zopet enak odgovor. Jožeti se ne mo-rejo izniazati in se kažejo kar vesele, da se jih kdo spomni. Skoraj v sleherni družini dobite kakšnega Jožeta. Dajmo jim torej danes čestitati in s prisrčnim stiskom rok začnemo torej na ofi-cialen način pomladansko razpoloženje. Sonce sije tako, kakor bi morala sijali naša srca, po mestu in po deželi hodijo deklice s polnimi naročji telo-hov, zvončl iov, trobenlic, vijolic in narcis, vse jo radostno, saj so nam nedavno mučeniki obljubili lepo vreme vsaj za 40 dni, nedvomno pn ga bo.lo deležni vsi današnji godovanci. Naj veljajo naše čestitke še tistim Jožotom, ki so od nas in ki sodelujejo pri »Slovencu«, to je tistemu, ki se zdravi na Rabil in katerega zelo pogrešamo, ker bi zopet radi slišali njegovo dobro šalo, tistemu, ki nervozno teka od telefona do telefona in sprejema vesti z vseh strani sveta, in pa tistemu, ki je začasno odložil pero in sedaj kurajžno gioda težko kost. Temu želimo, naj kost čimprej ogloda, za kar bo dobil doktorski klobuki 1 marka je 1*50 šilinga Iz Berlina poročajo, da je izšel zakon o razmerju med šilingom in marko. Ta zakon, oz. odredba določa, da je zakonito plačilno sredstvo v deželi Avstriji poleg šilinga marka. Ena marka je poldrag šiling. Gospodarski minister rajha je pooblaščen ukiniti vse obstoječe omejitve plačilnega prometa med Avstrijo in Nemčijo ali pa delno izpremeniti. Državni finančni minister je pooblaščen dovoliti carinsko prostost za blago avstrijskega izvora (ali popolnoma ali samo delno). Odredba je v veljavi od 17. marca 1938. Likvidacija Avstrijske nacionalne banke V Berlinu je nadalje dne 17. marca izšel zakon, po katerem preide poslovanje Avstrijske nacionalne banke na Reichsbanko. Avstrijska nacionalna banka stopi v likvidacijo in se ta likvidacija razvija po Reichsbanki za račun nemškega rajha. S prevzemom poslov prevzame Reichsbanka vse osebje Avstrijske nacionalne banke, tako da ostanejo varovane dosedanje zakonite ln pogodbene pravice v veljavi. Zvezne železnice v nemški upravi Pravna oz. gospodarska oseba avstrijske zvezne železnice je razpuščena. Vodstvo obrata pre- vzamejo nemške državne železnice. Avstrijske zvezne železnice upravljajo uemške drž. železnice kot posebno premoženje rajba. S temi tremi odredbami je podana jasnost glede številnih vprašanj, ki so nastala posebno za valuto v zvezi z novo državnopolitično ureditvijo. Po prvotnih vesteh je bilo računati na razmerje med šilingom in marko z 1.35, očividno pa je prišlo zaradi lažjega preračunavanja do sedanjega razmerja: 3 šilingi so 2 marki. To se ujema tudi približno s prejšnjim tečajem, odn. razmerjem med šilingom in marko na naših tržiščih tako za valute, kakor tudi za klirinški promet. Kar se tiče Avstrijske nacionalne banke, so nekatere vesti vedele že povedati, da je bilo zlato z Dunaja že preneseno v Berlin. Ce se to še ni zgodilo, se bo zgodilo v najkrajšem času. To pomeni veliko okrepitev nemškega zlatega in deviznega zaklada, o čemer smo svoj čas že poročali. Ce računamo, da je bil avstrijski zlati zaklad bi-lanciran po tečaju 1 šiling 166.67 miligraina zlata, je znašal po zadnjem objavljenem izkazu 40.500 kg. Nemški zlati zaklad, preračunan po tečaju 358.42 mlligrama zlata za marko, je znašal 25.448 kg. Skupni zlati zaklad Nemčije bo torej znašal 65.949 kilogramov ali preračunano na marke namesto dosedanjih 71 skupno 184 milij. mark. Tudi devizui zaklad Reichabanke, ki je znašal komaj 5 milij. mark, se bo povečal s priključitvijo Avstrije za 127 na 132 milij. mark, kar je znatna vsota. — Skupni obtok bankovcev znaša 5068 njilij. mark in 953 milij. šilingov. Vloge v hranilnicah naraščajo Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so tudi v mesecu februarja 1938 narasle vloge pri slovenskih samoupravnih hranilnicah, in sicer v celoti za 11 milij. ter znašajo 1.053,582.310 dm. Če odštejemo v tem prirastku veebovaoe vlagateljem pripisane obresti (1.4 milij.), se pojavi čisti prirastek 9.5 milij. din, torej pol milijona več ko v mesecu januarju. V dveh mesecih so torej vloge narasle za blizu 19 milijonov dinarjev. Vloge na knjižice so znašale »kupno 625.9 milij., vloge v tekočem računu 427.6 milij. Znesek vlog na knjižice je narasel pri 9, vlog v tek. rač. pri 10, skupni znesek vlog pri 12 hranilnicah, število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev v tek. rač pri 9 in skupno število vlagateljev pri 7 hranilnicah. Vseh vlagateljev 135.104. Iz teh številk izhaja, da je akcija za upostavitev likv idnosti hranilnic in ostalih denarnih zavodov vplivala prav ugodno tudi v mesecu februarju, in da kaže gibanje vlog zelo ugodno sliko, ker se zaupanje vedno bolj vrača. Dotok novih vlog je stalno razveseljiv. Pomožno osebje v gostinskih obratih Na podlagi členov 1 in 5 uredbe o pomožnem osebju z dne 20. maja l'J37 je odredil ban dravsko banovine g. dr. Marko Natlačen po zaslišanju strokovnih organizacij naslednje: 1. V Ljubljani, Mariboru, Celju, na Bledu, v krajih Sv. Janez, Sv. l)uh in Ukanca ob Bohinjskem jezeru, v Kranjski gori, Rogaški Sdatiai, Dobrni, Laškem. Rimskih toplicah in Slatini Radencih smejo hoteli, restavracije, gostišča (postajališča), kavarne in penzije zaposlovati kot pomožno osebje, ki ima neposredno opraviti z gosti, samo osebe, ki imajo strokovno izobrazbo predpisano z uredbo o pomožnem osebju v gostinskih obratih. Opomba uredništva: Ta uredba določa, da sinejo biti zaposlene kot pomožno osebje le osebe z najmanj 4 razredi osnovne šole, za plačilne natakarje pa velja, da morajo iineti najmanj 2 razrede meščanske ali srednje šole, v večini obratov pa morajo dokazati, da so opravljali take posle že najmanj dve leti. Kot sobarice v hotelih itd. ee smejo zaposliti ean>o one osebe, ki eo dovršile kakšno gospodinjsko šolo ali pa delale vsaj dve leti v kakšnem večjem gospodinjstvu. 2. V krajih, označenih pod 1. te odredbe, se v hotelih, restavracijah, gostiščih (ostajaiiščih) in ponzijah pobira od gostov nagrada u\ pomožno osebje, ki ima neposredno opravila z gosti iu sicer največ 10% od zneska računa. Višino odstotka s prednjo omejitvijo določi vsak imetnik obrte za svoj obrt. Nagrada za pomožno osebje, zaposle.no pri neposredni strežbi gostov, ee enie pobirati tudi v kavarnah in goetiinah v krajih pod 1. 0 pobiranju nagrade določijo imetniki kavarn in gostiln sami vsak za svoj obrat. 3. V gostinskih obratih, kjer se pobira nagrada za pomožno osebje po 2. te odredbe, je prepovedano pomožnemu osebju, ki ima neposredno opravila z gosti, sprejemati nejxtsredno od gostov napitnino v kakršnikoli obliki. V vseh teh obratih je izobesiti na vidnih krajih napis, da je nagrada za pomožno osebje zaračunana v računu bi da je prepovedano pomožnemu osebju eprejemati napitnino neposredno od gosta. Ta odredba, objavljena v »Služb. listu« z dne 19. marca, št. 23, stopi v veljavo 1. maja 1938. Obrtni ozlsek zbornice TOI V sredo je imel obrtni odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani plenarno nejo, katero je vodil predsednik g. Ivan Ogrin. Iz poročila predsednika g. Ivana Ogrina posnemamo naslednje ugotovitve. Po zadnji plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je bila seja uprave, ki je sklenila nastaviti v Zbornici nekaj novih moči, od katerih pa ne pride nobena naravnost v poštev za obrtni odsek, ampak vse samo za delo skupne ZlK>rnice. Obrlni odsek pa ima premalo moči, da bi lahko izvrševal posle, ker sta oba uradnika preobremenjena z delom in zato zahteva zase potrebno število osebja. Zbornica, oz. obrtni odsek, je prejel v izjavo predloge ministra za trgovino iu industrijo giede novelizacije obrtnega zakona ter bo podal svoje mnenje po zaslišanju vseh obrtniških organizacij, tilede zavarovanja obrtnikov za starost in onemoglost so jc iniciativi obrtnega odseka ljubljanske tbornice zahvaliti, da je stvar prišla sedaj v temeljito obrnvnnvo v ministrstvu za »ocialno politiko tn narodno zdravje, ki je po dosedanjih poročilih iz Belgrada namerava to vprašanje ugodno rešiti. Mnogo dela je imel obrlni odsek s šušmarstvom ter ie bilo mnogo intervencij na pristojnih mestih za pobijanje Susinarstva. Važna vprašanja so za obrtništvo tudi pri strokovnem nadaljevalnem šolstvu. Tu smo Slo- venci posebno interesi rani, ker moramo gledati, da dajemo našim ljudem, ki si hodijo iskat kruha drugam, dobro strokovno izobrazbo. Glede srednje tehnične šole je upravičena zahteva, da pride na mesto ravnatelja strokovnjak s širokim pogledom, ki bo skrbel zlasti za to, da dobi šola se celo vrsto prepotrebnih oddelkov. Vajenske šole bi bilo trebi izpopolniti in njih delo porazdeliti na dva dela: praktični in teoretični. Poleg tega naj se pritegnejo k praktičnemu pouku vajencev tudi mojstri, s katero zahtevo pa žal doslej obrtni odsek še ni uspel ter bo moral nadaljevati svoja prizadevanje za reformo obrtno-nadaljevalnega šolstva. Zavod za pospeševanje obrti lepo deluje, vendar mu manjka prostorov. Zidanje dvorane in predavalnice na dvorišču zbornice je ustvaljeno. Zaradi tega mislijo obrtniki na zidanje posebnega obrtnega doma v Ljubljani. Novo je tudi vprašanje združitve vsega obrt-nopospeševalnega dela. Ustanovil naj bi se poseben zavod v ta namen ter bi zanj prispevali: zbornica 40%, banovina 40%, 10% občine in 1010% ostali interesenti. Tako ustanovitev si želi obrtništvo in je prav, če banovina pospeši tozadevno akcijo. Odsek je izvršil tudi imenovanja zastopnikov v obrtnonadaljevalne šole. Obrtni odsek nadalje vztraja na svoji zahtevi, da se naj izdela osnutek pravil, ki bodo določala samostojnost posameznih odsekov. Mnogo dela ima Zbornica, oz. odsek s pre-osnovo obrtniških Združenj. To delo je tem težje, ker so edino v Sloveniji taka združenja še delala, drugod pa so ta dela opravljala prostovoljne organizacije. Zato smo bili prav blizu taki rešitvi, po kateri bi bila prisilna združenja razpuščena, tako pa je ministrstvo dalo nalog, da naj naš» združenja čim bolj spojimo, posebno taka z malim članstvom. V bodoče naj bi bilo za mesto Ljubljana združenje z najmanj 500, izven Ljubljane pa s 400 članL To bo pn težko Izvedljivo, ker se je treba ozirati za krajevne razmere. Skupna združenja naj bi imela svoje strokovne sekcije, ki naj bi bile v strokovnem oziru samostojne. Strokovne sekcije naj bi bile nadalje združene v zvezo, kar naj bi bila zbornica sama. Predsedniki sekcij naj bi bili odborniki skupnega združenja. To se je dobro obneslo n. pr. v Nemčiji. Glede ostalega delovanja odseka je g. predsednik še obrazložil nekatere druge akcije. Zlasti zahteva obrtništvo, da se naj zadostno skrbi za Zavod za pospeševanje obrti, ki naj dobi čimprej svojega uradnika s primerno stroi, družbe ln Izletu« pisarne, kl nameravajo prirediti poučna potovanja, izlete ln ekskurzije v tu- ali Inozemstvo, doba najugodnejše, najboljše odprte liletne avtobuse za vsako poljubno število potnikov samo direktno pri avtopodjetju: J. GORIC AN, TRŽIČ JUGOSLAVIJA, Dravska banovina 461 (460), begi. obvezn. 91—91.50 (91.50), dalm. agrarji 90—91 (91), 4% sev. agrarji 60 den., 8% Bler. pos. 94.50—96, 7% Bler. pos. 89—90.50, 7% pos. DHB 99.50—101, 7% etab. pos. 97 denar, — Delnice: Narodna banka 7.300 den., Priv. agrarna banka 225 den., Trboveljska 220—225, Gutmann 66 bi., Tov. eladk. Bečkerek 500—600, Osj. eladk. tov. 110.50—135, Dubrovačka 370—406. Belgrad: Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 denar, agrarji (61), vojna škoda promptna 463— 464 (463.50, 462.50), za konec aprila 462.50—468 (402 50, 462), za konec maja (462.50), begi. obv. 91.26—91.75 (91.50), dalm. agrarji 90.50 donar, (90.75), 8% Bler. pos. 95—96, 7% Bler. pos. 89— 90 (89.25), 7% pos. DHB 99.75 den. — Delnice: Narodna banka 7.400 bi. (7.325), Priv, agrarna banka (230.50). Žitni trg Novi Sad: Koruza M., srem. 92—93, bn. 90— 91. Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Sombor: Pšenica bč. 179—181, bč. oko!. Som-bor 178—180, gor. bč. 181-183, srem., slav. 179— 181, bn. 171—173, gor. bn. 176-178, bč., bn. Tisa vlačilec, bč, ladja Begej in kanal nesprem. — Koruza bč., srem. 88—90, bč., srem. maj 90—92. Tendenca nespremenjena. Promet 58И vag. Šport o praznikih Nogomet: Herrnes : Železničar (Maribor), j i l venstvena tekma na igrišču Hermesa v nedeljo, dne 20. marca. Pričetek ob 15 30, predtekma ob 14. Mednarodni turnir na igrišču Jadrana. Danes ! ob 14 nastopijo: Ljubljana - Reka in Grfln Weiss (iz Beljaka) — Jadran, jutri pa nastopita najprej pie- | tnaganca, nato pa zmagovalca. ' Smučarstvo. Smučarski maraton ua 50 km se vrši v nedeljo pri šport hotelu na Pokljuki. L a h k o a t I e t i k a. Cross-country SK Ilirije ee vrši v nedeljo 20. t. m. ob 10.30 pod Cekinovim gradom za juniorje in seniorje. Table tenis. IV. pokalni table-tenis turnir SK Maratona se vrši danes in jutri na Rakovniku. Mariborski šport Mariborski šport. Na igrišču Rapida ee prične ob 15.30 tekma med ISSK Maribor : SK Celje. Pred-lekmo ob 14 odigrata rezervi ISSK Maribor in Rapid. Celjski sport V nedeljo 20. t. m. bo na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Muro iz Murske Sobote in SK Atletiki. Tekma 6e bo pričela ob pol 2 popoldne ter bo sigurno zelo zanimiva. Ostale cesti Zimska olimpiada v Sapporo bo odpovedana? Prva delovna seja mednarodnega olimpijskega odbora se je vršila na vožnji od Assuana v Luxov. Po pozdravu novih odbornikov mednarodnega olimpijskega odbora Reichenau (Nemčija), Renné Cou-dert (USA) ter Antonija Prado (Brazilija), je bil Kitajski dovoljen še en zastopnik mednarodnega olimpijskega odbora. Potem so najpreje spremenili določila olimpijskih iger v tem smislu, da se zimske igre lahko vrše v drugi državi kakor letne. Praktično se to pravi, da ni potrebno, da se zimska olimpiada I. 19-10. vrši na Japonskem, temveč je lahko v drugem poljubnem kraju, eventualno v Evropi. V oficialnem komunikeju je bilo sporočeno, da se mednarodni olimpijski komite čudi, ker je predsednik FIS-e zagrozil vsein podrejenim zvezam z izstopom, če bodo članice FIS-e sprejele olimpijsko amatersko pravilo. Dalje se čudi mednarodni olimpijski odbor, da bi FISa ne bila v stanu izključiti ne samo smuške učitelje, temveč tudi učiteijem odreči amaterstvo. Avto in sport. Izšla je 3. številka »Avto in šport«, vestnika avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, ki prinaša zanimive članke in dopise ter lepe slike. V uvodu je članek »Ceste in spet ceste«, nato sledi članek »Zoper zakon o jamstvu za škodo«, dalje ^Ekonomična vožnja«, »Zimska sezona gre h kraju« in drugi aktualni ter zanimivi članki. Zanimiva je posebno rubrika o avtomobilskih rekordih, o statistiki avtomobilov in drobiž, ki ga je dovolj na zadnjih straneh lista. List izhaja 10. vsakega meseca in stane letno 60 diu, katerega izdaja Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije. Vesti športnih zvez, klubov hi droStev Moto Ilcrmes poziva vse svojo člano, da ee udeleže pogreba pokojnega Potra Skahernota, ki не ho vršit 10. marca ob Ki. nrl izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice. — Tajnik. športniki! Ljubljanska nogometna podivena le pre-jftla od nemško ši>ortne z voze dv« pončna filma o pravilih nogometno igro In o tehniki nogometa, ki boste predvajana v tukajšnjem kinu .Sloga- na praznik sv. Jožefa točno oh 8..K1 dopoldoo. Vstopnina S din. Ne zamudite prilike! I'laealno sekcija SK Ilirija. Reja odborra sr bo vršila v ponedeljek, dno 21. mnroa oh №. nri v kluhs-kl sobi. Trčilo In sigurno. Motnktuh «Ilirija• v Ljubljani tavlja članstvu, da jo umrl član g. Peter Sknborno, stud. tochn. Pogreb prernno umrloge j>o dnnos, 1!). maren ob lfi. uri izpred mrliško v o-?, o Rploine bolnišnico ln eo članstvo poriva, da eo polnoAtevilno udeleži pogreba. Jugoslovanski tovrlng kluh obvešča vse svojo članstvo ponovno, da so vrši redni občni zbor 7. t.e znanim dnevnim rodom v |K)nodoljok. dno 31. marca t. t. oh pot 'JP. uri v lovekl dvorani hotela Miklič. Turni umutariki trraj "1'Г> so hn vrSil v času od 4. do 1(1. aprila. Pričolek turo bo v Mo.istrnni, dnljo skozi Zgor. Krmo do Stnničovo kočo. preko Kredarico na Hribarlco in čez v dolino Triglavskih јоиог, dalje na Koovno, Vogei in Orno prst a son topom v hotol Hellevne nad Boh. јетегош Navedenega turuegu tečaja prek« Triglavskega itogorja so morejo udeležiti lo izveibanejfu iu vztrajni smučarji Prijave »prejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. do 3. aprila 1S38. tSK Hermes - nogometna sekcija. Jutri popoldtio igramo prvenstveno tekmo proti SK Železničarju Iz Maribora in predt.ekmo proti 9K Maratonu Točni objavi sta na oglaamb deskah pri jSjKirt Kmet? in na igrišču. Velika izbira koles Najceneje pri Jati»!' Josip Banfai Ljubljana, Miklošičeva cesta Stev. 20. RacHsaparati, Športni predmeti Razpis Dravska finančna direkcija v Ljubljani sprejema pismene, z 10 din kolkovane ponudbe za dobavo raznega papirja in drugih pisarnišikih potrebščin v približni vrednœti 48.000 din, do 26. marca t. I. do 11 ure dopoldne. Pogoji za dobavo in vzorci so proti položitvi takee 20 dm na ogled v sobi št. 40 med uradnimi urami. Ietotain se oddajajo tudi ponudbe (ali po pošti), ki naj bodo zapečatene in opremljene z naslovom: »Ponudba za dobavo pisarniških potrebščin k štev. 7/57-1.38.« Pondbe, ki bi bile vložene po tem roku, ne pridejo v poštev. 4» \ < x «v* 4, % % -, 4s7 ® 4 4 Ф K V £ T v n Л Starostovenski grobovi 3«Kl ' 6oi«er*. Ogromno je bilo nekdaj ozemlje Slovanov; v 7. in 8. stoletju je segalo od Labe in Odre na vzhod v rusko nižino in od Baltiškega do Jadranskega morja. Toda močni, lakomni iuiec in v veliki meri tradicionalna slovanska nesloga — ki se še sedaj prav bohotno razcveta in na katere posledicah trpimo posebno mi, Slovenci — sta povzročila, da se je v 14. stoletju pomaknila meja na Odro in da so nekdaj tako mogočni polabsiii Slovani bili vključeni kol brezpravna raja v meje nemškega cesarstva. Prvotno so mejili na jugu na Cehe, na vzhodu na Poljake in na zahodu, zahodno reke Labe in njenega pritoka Mulde, na Nemce; na severu je potekala njihova meja od izliva Labe v Severno morje pa do izliva Odre v Baltsko morje: otok Rujana v Baltskem morju je bil njihovo središče, Berlin stoji na slovanskem ozemlju — do nedavna se je imenovalo neko predmestje Berlina: Nova vas —, dalje priča za to tudi ime mesta Chemnitz (Katnenice), imena Oraetz (Orauec;, /лмекаи (c.viKavaj au pa iviag-deburg, ki se imenuje slovansko: Djevin, itd. Polno imamo imen, ki pričajo še sedaj o mogočnih slovanskih rodovih na severu; in sedaj samo — grobovi. Samo majhen narodič, Benjaminček nas Slovanov, Lužiški Serbi in ostanek slovanskih Kašubov, ki podajajo roko Poljakom, so še ostali od mogočnih polabskih Slovanov. Sicer pa sam grob, kamor se človek' ozre... Podobno je tudi z nami Slovenci; nekdaj se je razprostiralo ozemlje naših pradedov tja do Donave in na Salzburško, a sedaj teče severna meja južno od Celovca in naši rojaki onkraj Karavank bijejo obupni boj za svoj narodni in življenjski obstanek. Koliko časa se bodo še vzdržali? Obupno je tudi na našem zapadu. Nekdaj so segali Slovenci daleč v beneško ravan, o čemer pričajo tudi le še imena, n. pr. Bellgrado (Beograd), Passiano Schiavonesco i. dr. v Furlaniji. Ker pa niso imeli krepkih vezi s svojim narodnim telesom, so se polagoma poizgubili v tujem morju. Slovenska meja se je pomaknila višje gori v brda. S pritokov Nadiže in z vrhov pri Huminu in Krminu ter z goriških brd so dolga stoletja zrli v beneško ravan kot ponosni gospodarji ponosne zemlje; sedaj se pa morajo kol brezpravni sužnji upogibati pod bičem samogoltnih tujcev. Ne. toži zaman pesnik: Oh naši so samo — grobovi! Za staroslovenske — in obenem slovanske grobove sploh — so najznačilnejši obsenčni okraski, ki so jih dajali z vsakovrstnim orodjem mrtvecu v grob. Obsenčnice ali kakor jih nekateri imenujejo slepočnice, so bronasti ali srebrni obročki, zakrivljeni v podobi črse S; nahajajo se večji del pri ženskih mrličih, ker so jih nosile ženske kol okrasek na laneni ali usnjali vrvici ob senceh. Prav pogosto se najdejo v grobovih razni keramični izdelki, posebno posoda, ki je na zunaj okrašena z značilno vijugasto črto — vijugasta ali valovita linija se pojavlja že v neolitiku, po zneje pa v bronasti dobi; sledimo jo dalje v liall-slatski dobi in tudi še v poznejših pepelnih grobovih. Kot tipičen ornatnent se zopet pojavi pri rimski podeželski keramiki, odkoder preide v staroslovensko. Obsenčnice so se našle tudi v obliki polu-mesca in se prištevajo po tem, ker se je obilo takih okraskov našlo v Kettlachu, v tako imenovani Kettlaški tip. Izrastki lega tipa segajo na vzhod v ogrsko nižino, v Panonijo, na severu pa v češke zemlje. Poleg vpliva uvozne trgovino z zahoda, iz frankovske države, odkoder so se uvažali v slovenske zemlje predvsem emajlirani predmeti _ najdeni emajlirani okraski so predvsem razne zaponke, v katere so vrezane razne živalske figure, zalite z emajlom —, se kaže tudi vpliv trgovine z vzhoda in juga; iz Ogleja je vodila še v predzgodovinski dobi trgovska pot, ki se takrat še ni opustila. Vpliv Orienta, ki ga posreduje Bizanc, se kaže zlasti v ornamentiki: orijentalni motivi in živalske figure na fibulah (zaponkah) in slepočnicah ter razne oblike arabesk kažejo na živahen promet s sredozemskimi deželami Staroslovenski grobovi spadajo v dobo od b. in 8. stoletja do li., odnosno 12. stoletja. Lezi jo eden poleg drugega in so večinoma okostni. Pokriti so z gruščem. Izredno veliko število najdenih starosloven-skih grobov v Srednji vasi pri Bohinju nam je dokaz, da je bila zgornja savska dolina ze zgodaj naseljena s slovenskim prebivalstvom in se za to. da je bila v Srednji vasi posebno močna naselbina naših pradedov. Z omenjeno zgodnjo poselitvijo savske doline so bržkone v zvezi tudi najdbe grobišč na Bledu; naleteli so na gomile pri gradbi nove cerkve. Skeleti so bili obrnjeni z glavami proti zapadu, z nogami pa proti vzhodu; v grobovih so se našli bronasti in srebrni prstani, steklene koralde, ovratne verižice ter srebrne in zlate obsenčnice. Ker se je našel še kovanec iz pozne rimske dobe, se domneva, da pripadajo ti grobovi začetku srednjega veka in potemtakem torej prvi naselitvi Slovencev (o. 480—495). Staroslovenske gomile so bile odkopane tudi na Brdu — bližnjo naselbino kaže ime Selišče — in pri Suvoboru; povsod se je našlo mnogo okraskov in obsenčnic. Na Pristavi na Bledu so pri kopanju peska izkopali nekaj staroslovenskih grobov in našli obsenčnike 1er različne obročke iz brona z vloženimi emajliranimi okraski. Ce gremo po starodavni poli na goriško stran, zadenemo na staroslovensko grobišče v Tomaju nu Krasu. Številna staroslovenska grobišča so bila odkrita v Istri pri Buzctu in sicer v krajih Mejica in Brežac, kjer so se nahajali v grobovih prstani, so se naseljevali v Istri nekako od 8. stoletja naprej in zato se ti grobovi pripisujejo dobi 8. do 10. stoletja. Ugotovljeno je, da se prastare poti in ceste niso nikoli popolnoma opustile in tako so tudi Rimljani, ko so zavojevali naše kraje, gradili ceste po sledovih cest prazgodovinskih narodov na našem ozemlju. In na te zapuščene rimske poti so pozneje navezovali tudi Slovani svoja naselja; tako se je rimska cesta Buzet— Sv. Maitin—Golac križala pri Gradišču s ceslo Trst—Trsat. L. 1898 so našli na nekem sadnem vrtu v Črnomlju žaro, v kateri je bil shranjen pepel pokojnika; poleg žare so dobili tudi razno posodje z običajnimi okraski staroslovenskih grobov in še različno orodje. Tukaj pa že vidimo, da so mrliče sežigali. V Krški dolini je šla stara cesta, ob kateri so ob svoji naselitvi Slovenci prodirali, čez Poljane in Črmošnjice in se končala v Črnomlju. Če gremo sedaj na kranjsko stran naletimo na obširno staroslovensko nekropolo (grobišče) v starodavnem Kranju, kjer so odkrili tudi longo-bardske grobove. Te starodavne najdbe nam brez-dvoina kažejo, kako odlično vlogo je že v prastarih časih igral Kranj, in sicer kot utrjen kraj in središče dežele. Nadaljnje najdišče imam v Rojali pri Moravčah. Grobišče je iz 6. ali 7. stoletja in vsebuje poleg skeletov značilne obsenčnice in drugo okrasje, pa tudi mnogo glinastih posod; posoda je iz fine, svetlo-žgane gline in je na robu okrašena z že omenjeno značilno valovito linijo. Ko so delali v Komendi po potresu novo cerkev, so izkopali nekaj starih staroslovenskih grobov. Grobovi so bili odkriti tudi v Mengšu pri gradbi novega župnišča. Staroslovensko grobišče iz 6. stoletja je bilo odkopano na Sv. Gori pri Litiji. Pri prezidavi pročelja cerkve sv. Petra v Ljubljani, so delavci naleteli na staroslovenske grobove iz konca 8. stoletja; poleg lončenih črepinj so se našli razni bronasti predmeti, uhani iz brona, spodaj polumesečno razširjeni in, kar je najvažnejše: obsenčnik iz bronaste žice z obeskom. Na Štajerskem imamo veliko staroslovensko naselje in veliko grobišče v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Najkrajšo zvezo z dravsko dolino in Koroško imamo še sedaj skozi Celje in Slovenj Gradec; tod je že v predzgodovinski dobi vodila pot in tudi Rimljani so po teh sledovih zgradili cesto in ob novo speljani cesti postavili svojo naselbino Colatio. Ko so se naši pradedje v 6. stoletju naseljevali po teh krajih, so tudi vedeli za to najkrajšo zvezo in na svoji poti naselili grič nad nekdanjo rimsko naselbino; sezidali so tam močno in utrjeno gradišče, mrtvece pa pokopavali v zraven ležečem prastarem keltskem selišču v »Puščavi«. Našlo se je čez 50 gomil in v njih predmete: obsenčnice, lasne zaponke, igle, prstane, razne okraske, nože in celo strelice na lok poleg velike množine posode z značilno valovito črto. Staroslovenske grobove z obsenčnicami, prstani in steklenimi koraldami so izkopali na grajskem vrtu v Zgornjem Ptuju in v Spodnji Hajdini pri Ptuju. Grobovi so bili izkopani v sredi vasi ob cesti, ki pelje proti Ptujski gori. — Tod je vodila rimska cesta na vzhod in tukaj so Rimljani zgradili ob Dravi tabor v varstvo svoje meje. — Slovenci so poiskali za svoje mrliče prostor, daleč od ostankov rimskih grobišč in hiš. Dvignjenih je bilo okoli 20 grobov z bogatim inventarjem: obsenčnice iz brona in srebra, emajlirani okraski, različne zaponke, bronasti, železni in srebrni uhani, ovratne verižice, stekleni biseri ter umetniško izdelani prstani. Mrliči so bili z obrazom obrnjeni proti vzhodu. Pri Središču ob cesti proti čakovcu je obstojala rimska naselbina in ko so Sloveni ob naseljevanju prodirali sem, so naselbino požgali in postavili nedaleč ceste svojo vas. L. 1907 so našli v občini Grabe med Ormožem in Središčem ostanke rimske vile in nad grobljem razvalin polno grobov z bronastimi obsenčnicami, prstani in drugim okrasjem. Sosednje staroslovensko grobišče je bilo dvignjeno v Veržeju pri zidanju kolodvora 1. 1923; grobovi so ležali tukaj v razvalinah nekega rimskega poslopja blizu ceste. Sedaj se preselimo na Koroško, zibelko kratkotrajne slovensko-karantanske samostojnosti. Ze v Vidri vesi pri Pliberku zadenemo na prve staroslovenske gomile z obšenčnimi okraski in steklenimi biseri. Drugo najdišče imamo v Vrbi; tu se je našel grob z dvema ostankoma okostij in tri obsenčnice, in sicer lam, kjer je vodila rimska pot iz Ogleja v Virunum na Go-sposvetskem polju. V Perovem pri Beljaku so pri kanalizaciji naleteli na sekirico, nekaj zaponk in dva obsenčnika. knr je dokaz o prvem razširjanju Slovencev v Alpah. Najdbe izvirajo iz konca 6. ali iz začetka 7. stoletja. Dalje se je našlo v Grabštanju pri graditvi železnice poleg skeletov tri rezila iz brona in nekaj okraskov. Podobno tudi na Lorenzhergu pri Brezah. Posebno velika nekropola je bila odkrita v Flasrhhergu pri Šmo-horju, kjer so se našle obsenčnice iz brona in JC"'oTio uvoženo 'iz žaf)auiio-rfiunЛг. Grobovi so iz 6. stolelja, torej iz prvih časov slovenske naselitve. Staroslovensko grobišče, nepobiten dokaz za eksistenco Slovencev na Zgornjem štajerskem, jo bilo odkopano v Aframbergu pri Wildonu; gomile so iz 7. ali 8. stoletja in vsebujejo samo uhane in obsenčnice, ne pa tudi emajliranih predmetov. Tudi v Strassenenglu blizu Gradca je bilo dvignjeno staroslovensko grobišče. Nadalje so se našli grobovi z raznimi keramičnimi izdelki, bronastimi in srebrnimi obsenčnicami, emajliranimi predmeti, uhani, biseri in drugiim najdbami v Schladmingu, Brunu am Steinfcld, Hohenbergn, v Goiscrn pri Ischlu v zgornji Avstriji in nekropole, posebno bogate na inventarju iz staroslovenskih grobov, v Kettlachu v bližini Glognitza in Kriinglu pri Aussee. Iz gornjega vidimo, da so nekatere gomile osamljene sredi slovenskega ozemlja, n. pr. To-maj na Krasu, Buzet v Istri in Črnomelj; iz tega pa ne sledi, da se niso Slovenci naselili tam. koder sedaj ne dobimo njih grobov. Da je bila naseljenost tedanjega prebivalstva ponekod zelo gostaj spoznamo iz naselij, ki so si bila zelo blizu: n. pr. Bled, Srednja vas pri Bohinju, Veržej, Središče in podobno. Osamljena grobišča pa si lahko razlagamo tako, da so bile druge številne gomile razmetane ali uničene z obdelovanjem zemlje ali s popravljanjem poti in cest. Tako smo dali pregled o najdiščih staroslovenskih grobov, omenili jiolabske Slovane in rekli, da smo na poti uničenja tudi mi Slovenci, če nas bo prepir iz dneva v dan cepil in uničeval. Ne daj, da bi večni Zgodovinar nekoč zapisal: »... v neslogi so se med sabo uničili in ni več sledu za njimi!« Stanko Čadez. Claudel o hotandski umetnosti P a u 1 Claudel, veliki katoliški pesnik, je tudi diplomata, ki je prepotoval vee dele sveta in jiovsod oličudoval božje stvarstvo. Še posebej me veže nanj osebno znanje, ko se je tako rad udeleževal kat. akademskih zborovanj v Ženevi in z nami vred pristopili k mizi Gospodovi. Ker me pa tudi na Ilolandsko vežejo dragi spomini, som z največjim pričakovanjem odprla njegovo novo knjigo o umetnosti na Holandskem. Že na prvih straneh se ta dežela razgrne pred našimi očmi v vsej svoji lepoti in l>p-sebnosti, ki je v tem. da na Holandskem nase oko nikjer okrog sebe ne naleti niti na enega onih izgotovljenih okvirov, v katerega bi uredili svoje spomine in sanje Tu narava človeku ni pokazala nobenega določenega nebesnega obrisa, marveč samo neko nejasno spajanje med vedno se spreminjajočim nebom in zemljo .Tu narava ni hotela natančno razodeti svojih načrtov z mogočnimi zgradbami, ki jih imenujemo gorovja. Tukaj je človek prebivalec ali gost vodene ravnine, kjer bohotno raste trava, daleč se raztezajočega kroga, preko katerega gre njegov pogled, ne da hi v nogah zbudil kako hrepenenje. Vsa neovirana zemeljska širina, ki jo vedno na tem, da se razblini v barve in mlečne parice, je bila človeku dana. da si po svoji odgovornosti napravi svoj pašnik ali vrt. Z vasmi, cerkvenimi stolpi in košatimi šopi dreves pa je človek sam hotel omejiti nebo. pod katerim tvorijo poeebno znamenje s soncem oblite njive hiacintov in tulipanov. In vendar tu j niti za trenutek nimamo občutka trde nepromič- nosti vsled nenehnega pihljanja vlažnega in mehkega, človekovemu dihu podobnega vetriča. Že v tem Claudelovem gledanju narave najdemo tri njegove simbole: vodo — zemljo — veter. Voda je Claudelu najvišji simbol absolutnega, veter podoba prosto dihajočega duha. Tudi v zemlji gleda Claudel neko izjiopolnjcnje z absolutnim. In njegovo veselje nad naravo je neko posredno, hvaležno veselje na Stvarniku. Narava mu je skrivnosti polna knjiga, ki jo pred seboj vidi jasno in čisto, ki je pa oči znanosti in njeni mehanični zakoni ne morejo razrešiti; bogajKjlna mu je, Bog pa ni istoveten s svetom, jx> panteistič-nem naziranju. S V a n d e i N e e r o m in II o b b e in o m nae je Claudel |>ovedel v naravo, z drugimi mojstri gremo zdaj ob njegovi roki v notranjost človeških bivališč. Med temi slikami naletimo največkrat na fiojedine in koncerte. In tu se mi zdi, da je Claudelovo tolmačenje zonimivo, ko pravi: »Vsaka pojedina je zares že sama f>o sebi — obhajilo, ne da bi bil verski namen bolj ali monj očiten.« S kakim spoštovanjem govori o teh mojstrih, ki so nam pričarali te goste za mizo, na njih poudarili skromnost in iskrenost, v kateri jedo iz iste sklede islo jed, veselo in bratsko ponujanje. ki daje slikam neko dostojanstvo »visoko nad samim kosilom«. Že iz drugih Claudelovih episov emo lahko spoznali, kako zelo ga zakrament vsega prevzame, i In tu nam za to podaja novih dokazov. Tako je f ves nrežet. da večkrat vse živllenjnke tnjnn tolmači zakramentalno kot skrivnosti — misterije. In bistveni zakramen je Najsvetejši zakrament. Doživljanje tega misterija je moralo torej silno glolioko proareti v Claudelov svetovni nazor. Nato nam odlični pisatelj razlaga, kako so v zlati dobi prišli vsi veliki slikarji do razcvita. Ta zlata doba pa je zaeno tudi najstrašnejša v ho-landski zgodovini. To je doba ljudskih uporov, verskih nasprotij, bojev in najmdov brez konca. Vse to pa jx> Claudelu niti za trenutek ni ogrelo mirnega čopiča umetnikovega. »Človek bi rekel, da zanj topovi nieo govorili, nikoli ni videl gorečih hiš, bežečega prebivalstva, izmučenega obraza meščana, ki se zvija v mlaki krvi«. Na drugi strani je pa to doba. v kateri govorimo o času velikih kolonialnih pridobitev, morskih pustolovščin, odkritij sveta. »Za vso to ee umetnik ne briga — komaj da v študijskih zvezkih kakega Rembrandta tu in lani naletimo na posamezne skice kakega črnca«. Nalo f/redo v Claudelovi knjigi mimo nae mojstri kot so Gérard Don, Mierie, Ter-booh, M e t s u. Daljo se zadržuje samo pri enem. za katerega v svojem bogatem jeziku no najde izraza, zato seže po tujem: »e e r y, u n c a n -n y« — pri V e r m e e r u v n n D o 1 f u. Med drugimi nam tolmači zlasti še njegovo »Evangelj-6ko Alegorijo,« o kateri pravi, da mu ho še v večnosti žal, da je ni več na Ilolandekem. (Po Claudelu se ta slika nahaja danes v New Yorku v Friedsannovi zbirki). Vermeer mu je najjasnejši in r.ajprozornejši slikar na svetu. »Evangeljska Alegorija «predstavlja sedečo ženo, katere obleka spominja na Murillovo »Marijino Oznanjenje«. Žena je lahno nazaj nagnjena, oči so ji obrnjene proti nebu. roka pa ji počiva na srcu. Naslonjena )e na majhno mizo, ki je pogrnjena kot kak oltar. Ooprta knjiga razpelo in kelih so na njem. Žena naslanja desno nogo na kroglo, ki predstavlja svet. Za ženo je velika slika: Križanje. Na stropu visi na nitki druga steklena krogla. Na tleh: nagriženo, zavrženo jabolko, in kača, ki se vije pod težo debele knjige, brez dvoma biblije, ki stieka kačo. Glede simbolizma je Claudel mnenja, da Cerkev, prežeta od prevzvišenega ideala, stieka jxk1 svojo nogo svet. Simbol Cerkve Claudel sploh rud uporablja. Največ strani je v tej knjigi posvečenih Rem-brnndtu, za katerega ima pisatelj vzvišene besede: »Tam, kjer so drugi stali oklevajoči, je on uporabil polnost svojih sil, kraljestvo resničnega mojstra ... pri njem gre za luč, ki mu je življenjski sok, pa tudi nosilka in izžarjevalka misli«. Tako je to najnovejše delo Paula Claudela slavospev holandski deželi in njeni umetnosti. Sla-vospev pa je eploh praoblika Claudelovega pesništva. Pridiguje nam o Čudenju pred čudom Boga in sveta kot religioznem zadržanju človeka. Ta čuvetva pu more izoblikovali edinole v radostnih himnah na velikost in moč božjo. Slavospevno razpoloženje preveva vse njegovo bogato literarno delo, ki je — en sam zahvalni svet Absolutnemu. Himna je njegova drama, in himna je tudi njegova lirika. Ta himna je praoblika, cilj in vsebina Clrnt-delovega pesništva. Zalo pri njem vse življenje dobiva svojo notranjo vrednost le po svojem odnosu do Boga. S leni postaja pisatelj tako rekoč prorok in njegova naloga skoraj evečeniška. Julija Pajnian. in frirodoslovno društvo Prirodoslovno društvo v Ljubljani, o čigar idealnih namenih, intenzivnem javnem delovanju in važnem kulturnem poslanstvu med Slovenci in ostalimi Jugoslovani, je »Slovenec« že obvestil našo javnost (»Slovenec z dne 6. marca t. 1.), izdaja razen strogo znanstvenih publikacij tudi ilustriran, sijajno urejevan prirodo-slovni list »Proteus«. — Z izdajanjem »Proteusa« ima društvo namen, da popularizira v besedi in sliki priro-doslovne vede v najširšem smislu besede, da širi v javnosti naziranje in ljubezen do prirodoslovja in da budi smisel za prirodne pojave v svetu sploh, poeehno pa še, da opozarja na posebnosti in zanimivosti naše ožje slovenske in širše jugoslovanske domovine. — Že sam nxslov »Proteus«, kar pomeni človeško ribico ali mo-čerila, hoče izraziti prizadevanje slovenskih prirodo-slovcev, da se čimbolj razširi in poglobi zanimanje za naše domače prirodoslovje, saj jc ravno človeška ribica najznačilnejši prebivalec naših mnogoštevilnih kraških jam in je že pred davnim časom ponesla »slavo voj-vodine Kranjske« v širni svet in vzbudila splošno pozornost prirodoznanstvenih krogov in njihovo zanimanje za našo zemljo. Štirje letniki tega prvega in edinega slovenskega poljudnoznanstvenega prirodoslovnega časopisa so zaključeni. Z zadoščenjem se lahko ozirajo slovenski pri-rodoslovci na svoje požrtvovalno delo, ki ni ostalo brez odmeva in uspeha v domačem svetu. Po deset številk obsega vsak letnik, tiskanih na prvovrstnem papirju in bogato opremljenih s slikami. Prava zakladnica poljudnega prirodoslovja so ti štirje letniki. V nekaj dneh izide prva številka V. letnika »Proteusa««. Da vzbudi še večje zanimanje in da razširi krog »Proteusovih« čitateljev in naročnikov, je žrtvovalo Prirodoslovno društvo kljub svoji materialni eliski znatno vsoto ter je razposlalo skoraj tri tisoč brezplačnih propagandnih izvodov 9.-10. številke IV. letnika na ogled najrazličnejšim naslovom v upanju, da pridobi »Proteus« novih prijateljev in naročnikov. Mnogi so sc že odzvali povabilu za naročnino, mnogi morda še oklevajo, ali pa si ne dajo časa in truda, da bi si po-bližje ogledali list in se ogreli za njegovo vsebino in kulturno poelanstvo ter sc prijavili kot naročniki. Temu in vsem drugim, ki propagandne številke niso prejeli, veljajo te informativne vrste in topla prošnja Prirodoslovnega društva, da blagohotno podprejo njegovo idealno prizadevanje. Hočemo na tem mestu še prav posebej poudariti poseben in važen namen, ki ga ima Prirodoslovno društvo z izdajanjem »Proteusa« razen že omenjenih ciljev. Naročniki in prijatelji »Proteusa« naj se zavedajo, da ne podpirajo le naše poljudno prirodoslovje, marveč v visoki meri tudi naše strogo znanstveno prirodoslovje. Naši prirodoslovni znanstveni delavci objavljajo svoja dela v posebnem časopisu — Prirodoslovne razprave — večinoma v tujih svetovnih jezikih. Prirodoslovne razprave vzdržujejo zelo obsežno zameno znanstvenih prirodoslovnih časopisov iz vseh delov svela, o čemer jc tako nazorno poročal »Slovence« 6. t. m., da se nam ne zdi potrebno še posebej podčrtavati važnost teh zvez. Obstoj za naše znanstveno prirodoslovje velevažne revije pa ie zaradi pomanjkljivega razumevanja in nezadostnega podpiranja od slrani merodajnih činiteljev resno ogrožen, zato je občni zbor sklenil, da se ves prebitek od «Proteusa», ki je aktiven in se bo s pomnoženim številom naročnikov v V. letniku njegova aktivnost šc dvignila, uporabi izključno le za izdajanje «Prirodoslovn:h razprav» in s tem za neposredno podpiranje življenjsko najvažnejše in najpomembnejše naloge Prirodoslovnega društva. Ker je treba v najkrajšem času določiti vsaj približno naklado V. letniku, zalo naj se novi naročniki javijo čimprej na naslov: Prirodoslovno društvo v Ljubljani, Beethovnova ul. 2. MLADI SLOVENEC f dr, Mihaelu Opeki Mladosti Tvoje vroče hrepenenje iz rojstnega Te kraja je vodilo. Hvaležen Kristusu za povabilo — apostol, si sledil mu skoz trpljenje. En cilj je: večna sreča in vstajenje, le en Gospod — vse drugo je slepilo! Učil si ljudstvo, naj bi mu sledilo, oznanjal Pot, Resnico in Življenje. Počivaj zdaj v Gospodu, srce zlato! Enako zrnu, ki za čas segnije, kali in klasje obrodi bogato, izmučeno telo naj Ti počije. Med znanci spiš pod zasneženo trato, Bog dušo vzel jc v večne domačije. Marija Brenčič. Zakleta deklica (Narodna pripovedka.) Nekemu kraju |>od Žalostno goro ee pravi_ Za starim gradom. Puščoben je ta kraj in z grmičevjem je ves obrastel grič, ua katerem je nekoč zdavnaj stal velik, trden grad. Danes vidimo na tem griču same razvaline. V tem gradu sta živela mož in žena, ki sta imela tri otroke. Dva otroka eta kmalu umrla, ostala jima jo samo drobna hčerka. Bila je zelo lepa. Po hrbtu so se ji vili dolgi, zlati, kakor svila mehki lasje. Mati je imela nčerko rada kot puu-čieo evojega očesa. Vsako željo ji je izpolnila. Deklica pa je imela samo lep obraz, njeno srce pa ie bilo trdo, brezčutno. Služabniki so morali zaradi nje mnogo pretrpeti. Če je deklica jokala in mati ni vedela zakaj, je kratkomalo dala pre-tejwti služabnike. Za vee, kar se jo zgodilo, eo t:li Krivi služabniki. Ko je deklica lorvščala, ni delala materi veselje, kakršnega je pričakovala. Tega pa je bila mati sama kriva, ker je hčerko preveč razvajala. Deklica pa ni bila samo trdega srca, ampak je bila tudi ua vso moc ničemurna in gizdava. Zgodilo se je večkrat, da sta se nmti in hčer odpeljali s kočijo na izlet. Kočija z lepimi konji je stala pripravljena pred gradom, deklice pa dolgo ni bilo iz gradu. Nobena oblek« ji ni bila všeč. Pomerila je lo, pomorila 0110 — in tako sta včasih minili dve uri, p,eden je deklica stopila čez grajski prag. Mati je nekaj časa potrpežljivo gledala lo hčerkino početje, nekega dne pa se je razsrdila in zakričala nad njo: »Zdaj mi je pa že dovolj! Bodi prekleta, kača k Njena kletev ee je uresničila. Kmalu jii bilo živo duše v gradu. Grozna samota in puščoba je zavladala v njem. Odsihdob eo ljudje večkrat videli rjavo kačo z belim znamenjem na glavi, ki se je sončila pred gradom. To je bila zakleta deklica. Belo znamenje na njenem telesu pomeni, da bo nekoč rešena. Kača doslej še nikomur ni storila zalega in vendar je vsak, ki jo je videl, prestrašeno zbežal iz kraja ,kjer ponoči straši. Čez mnogo, mnogo let l>o odnekod prišel mki-cioniri in гн5и -jaVWr. v rpvni koči, nekje imela neka mati dvojčke. Eden izmed ' hr» imel prav tako mehke, rumene lase, kakršne je imela zaklela deklica. Ta bo zakleto deklico rešil, če ne bo svojih staršev nikoli žalil. Pride čas, ko se bo poelovii od domače hiše in odromal po sve-lu. Spotoma bo izvedel o zakleti deklici. Odrezal bo iz enega samega grma tri mladike, vse enako dolge, elare sedem mesecev. Lubje na njili ho moralo biti brez vsakega madeža. Š temi mladikami bo udaril kačo, toda prestrašili ne je ne bo smel. Rešil bo deklico in jo vzel za žeiK». Z njo pa bo dobil tudi vse zaklade, ki leže v skritih grajskih kleteh. ■иу!" 'лиан Stričhov kotiček Koliko napak je na sliki Rešitev nagradne uganka 1. Tako velika ladja ne bi mogla na noben način pripluti na drugo stran ozko struge, ker je most prenizek. 2. Gospodu, ki se vozi v vlaku, je odneslo klobuk v napačno smer. 3. Paionček ne more odnesti dečka v zrak. 4. Če bi ribič ujel tako veliko in težko ribo, bi ee morala palica upogniti. 5. Konj ne stop« pravilno. Oglejte si kakšnega konja na resli, pa boste videli, da stopa čisto drugače! In tudi če bi pravilno hodil, ga voznik ne bi gnal v smeri potoka, ker tam ni nobenega j>rehodp_. G. Če gre kolo od voza čez cev, pač ne more iz cevi brizgali voda. In tudi če bi brizgala — le kdo bi gasil, ko pa nikjer ne gori! 7. Lovec nosi puško, ki visi v zraku in ninia jermena. 8. Vojak, ki stoji na straži, ima dve sablji, namesto ene. f). Kljuka na vratih, ki vodijo v skladišče, leži na isti strani kot tečaji. Takšnih vrat ne bi mogel nihče odpr.Mi Ta uganka je bila za nekatere trd oreh, zato se Kotičkovemu stričku prav nič čudno ne zdi, če je niso si pravilno rešiii. Nekateri so na sliki prezrli vse polno napak in našteli napake, katerih na eliki sploh ni. A kljub temu je Kotičkov striček prejel toliko pravilnih rešitev, da jih je moral v potu svojega obraza pregledovati tri debele ure. Pa ni hil zaradi tega prav nič jezen, o ne, še vesel je bil, kajti se mu niti sanjalo ni, da je toliko bistrih glav med njegovimi mladimi prijatelji. Za nagrado so bili izžrebani : t. Josip Korošec, učenec V. razr. ljudske šo|e v Mariboru (Pohorska cesta fi). 2. Marjeta Kos, učenka I. razr. meščanske šole v Mariboru. 3. Marijan Petrič, dijak I. razr. realne gimnazije v Ljubljani (Režua dolina, resta V-10). 4. Nada G r e g o r c , učenka ? razreda v Ljubljani, Gortanova ul. 6. 5. R e 11 y (?) Cesar, Celje, Prešernova nI. 5. fi. Krista Raknša. učenka ? razreda. Slav. Požega (vojašnica kralja Aleksandra). — -». 'te. — LISTNICA KOTIČKOVEGA STRIČKA Majda Kadunc, učenka I. razreda na vadnici v Ljubljani. Kdo pa 1 i je rekel, da 6em slabe volje? To ni res! Kar pridi me obiskat, pa boš videla, da sem zidane volje kot ptiček na veji. Lepo pozdravljena! Jeruej Vontbcrgar. Cerklje pri Kranju. Omenjeno sliko bom objavil prihoonjo nedeljo. Pri meni gre vse po vrsli, kot so hiše v Treti. Potrpljenje je božja nraot. Dragi striček! — Izvedela sem, da si v bolnišnici, m sicer na živčnem oddelku. Radi bi Te obiskala, pa mi je strežnik Tone (»Napoleon II.«, kakor si ga imenoval Ti) odsvetoval. Povedal mi je, da Te je lani on obiskal, ko si bil na drugem oddelku, pa si se tako kislo držal, da je kmalu izgubil ves pogum. Proti meni pa bi bil najbrž še bolj neprijazen, če bi Te prišla obiskat na živčni oddelek. Slišala sem, da ei bil tudi na našem oddelku na pregledu. Zakaj me nisi prišel obiskat? O, saj vem, kakšen zajček ei ! Gotovo ei 6e bal. da bi 6e pri nas nalezel kakšne nalezljive bolezni. Saj vendar veš, da pri nas samo slabo vidimo. Nič ee ne boj! Ali ne veš, da je obiskovanje bolnikov Bogu dopadljivo delo? Zelo bi razveselil vse otroke, pesetno pa mene. Že dolgo ei želim, da bi Te kje videla. Za enkrat Ti oprostim, ker Ti nisem prej sporočila, da sem v bolnišnici. Veš, etriček, pri pri nas imamo radio od najnižjega do najvišjega glasu. Takšnega gotovo še nisi videl. Pridi, če ga hočeš videti! Ce ei tako 6lab, da 6e ne bi mogel sam vrniti na evoj oddelek, Te bomo pa peljali s konjičkom. Veš, tudi konjička imamo na našem oddelku. Torei pridi! Prosim, da mi odgovoriš. Ce mi ne boš, pri-lomaetim e hudim strežnikom Tonetom nad Tebe. Potem bo Tvoj edini las v nevarnosti. Da Te ne zadene ta strašna nesreča, me deni v svoj kotiček. Sprejmi mnogo pozdravov od Tvojih mladih sosedov, največ pa od mene — Tončke Petelinove. očesni oddelek ljubljanske bolnišnice, I. nadstropje. Draga Tončka! — Res sem še zmerom v bolnišnici, toda ni daleč tisti zgodovinsko važni dan, ko bom pobral šila in kopita in jo mahnil domov. Kakor vidiš, botra smrt ne mara zame, ali pa se boji. da bi jo nemilo zgrabil za vrat, če bi se prebližala moji postelji. Najbrž ji je kdo povedal, da s takimle junakom, kot sem jaz. ni dobro češenj zobati. Pa tudi če ne bi bil tak junak, bi se botra smrt gotovo stokrat premislila, preden bi privihrala nad mene. kaiti bi jo sestra Festina pri priči napodila, kakor hitro bi se prikazala na pragu z mrtvaško koso. O. sestra Festina že ve, kako je treba ustrahovati koščeno ženo! Takrat, ko me je vaš vrli strežnik Tone obiskal na drugem oddelku, sem se res nekajkrat kislo držal, ampak tega je kriv vaš nesrečni Tone sam. Zakaj pa me je zmerom obiskal prav v trenutku, ko sem moral popiti zvrhan kozarček grenkih zdravilnih kapljic? Kdaj si pa že slišala, da bi se človek, ki pelin hrusta ali jesih pije — sladko smehljal? Naj me zdaj pride obiskat vaš vrli strežnik Tone! Kar zazijal bo od začudenja, ko bo videl moj kakor polna luna vedri in veseli obraz. Tu pa tam me seveda tudi tukaj še obišče teta žalost, ampak santo za kratko urico, potem pa spet gre. ko spozna, da mi njen obisk ni nič kaj ljub in drag. Zato prihaja čedalje bolj poredko in bo nazadnje gotovo za zmerom izostala. Naj kar izostane! Niti ene solzice ne bom notočil za njo. čeprav mi je bila dolgo vrsto let edina zvesta družica in mi je stala ob strani noč in dan. Zdai sein vendarle spo-icpi'n,,rnfor"iruxtoDu'r ijuujè "pomolijo pod noš", greni življenje in samemu sebi koplje grob. Te in še marsikatere druge življenjske modrosti sem se naučil v bolnišnici — čast in hvala vsem, ki so mi pomagali, da so sc mi odprle oči! Rada hi videla, da bi Te prišel obiskat. Če Bog da in sreča junaška, bom res prišel, toda zaradi Tebe. ne pa zaradi radia, kajti imamo radio tudi na našem oddelku. Ta radio je gotovo imenit-nejši od vašega, kajti je živ in hodi po dveh nogah. Od jutra do večera prepeva zraven moje postelje zvonko kot vrana, da včasih od ginjenja kar pesti stiskam in si zamašim ušesa z zamaški. In kar je najboij čudno: celo očala ima ta naš prečudni radio in črne brke pod nosom in takšen apetit da mu trebušček raste kot goba po dežju. Če ne verjameš, pa si ga pridi ogledat! Kdo pa Ti je povedal, da sem bil tudi na vašem oddelku? Čisto na tihem, po prstih, sem se splazil tja in še klobuk sem si potisnil nizko na čelo. da me živa duša ne bi mogla spoznati. Kot miška sem smuknil v tisto sobo. kjer vlada črna tema. in zadovoljno zabrundal: »Tukajle bi me sam peklenšček zastonj iskal!« Pa sem takoj utihnil, kajti se mi je približal gospod primarij z nekakšni čudodelnim ogledalcem v roki. Pokukal je skozenj in grozeče ogledoval moje oči prav od blizu, da mi je bilo že kar nerodno in strah. »Naravnost v dušo mi vidi!« sem zastokal in zašklepetal z zobmi. Pa sem se kar koj spomnil, da moja duša ni prav nič črna in da mi zategadelj ni treba od sramu povešati oči. To je menda spoznal tudi strogi gospod primarij. kajti me ni zgrabil za uhlje, kot bi bil nemara storil, če bi imel kosmato vest. nego je prijazno načečkal nekaj na papir in mi rekel: »Tako, zdaj pa lahko greste!« Tega si kakopak nisem pustil dvakrat reči. Zbal sem se, veš. da bi bistro oko gospoda primarija nazadnje vendarle našlo kakšno drobno pegico v moji duši... Torej, če Bog da in sreča junaška. Te bom ob priliki res obiskal, če pa Te ne bom, obišči Ti mene! Saj veš. kako pozabljivi smo takile stari strički. še umreti bom nemara pozabil, če si ne bom pravočasno napravil vozla na žepnem robcu. Lepo pozdravljam tebe, strežnika Toneta in vse. ki na očesnem oddelku čakate ljubega zdravja! — Kotičkov striček. * Ljubi Kotičkov striček! — Pošiljam Ti S'voio najmlajšo sestrico kot darilce za Tvoj god. Zelo mi je žal, da ne morem sama priti, ker me vrat boli. Veš. prehladila 6em se v nedeljo, ko sem se z očkom sankala. Imela eem malo zabave, zdaj imam pa velike bolečine. Sestrico Ti odstopim, da jo boš vzgajal in učil in zabaval, kakor znaš samo Ti. Košarico sem Ti sama naoravila, pomaranče pa Ti pošiljam kot pisanke za veliko noč. Malo zgodaj je res. pa Ti bodo kljub temu dobro teknile. _ Te srčno pozdravlja Tvoiu mlada prijateljica — V i k i c a S e k o r o ti i j a, učenka otroškega vrtca, Celje. Vodnikova ulica 7. Draga Vikica! — Poslano škatlo, v kateri so bile same dobre in lepe reči — pomaranče, rožice, papirnata košarica, pisani srčki z napisom: »Tvoja!« in »Rada Te imam!«, potem punčka iz celuloida, cuceli in še to in ono — sem prejel, toda zaman sem brskal po njej. da bi našel tudi Tvojo sestrico. Saj si uanisala. da mi sestrico pošiljaš kot darilce za god. V budili sem skrbeh, kaj se je z njo zgodilo. Za božjo voljo, pa menda vendar ni na pošti smuknila iz škatle in se skrila v kakšno mišjo kujo? Ko sem videl, da je v škatli ni, sem na vso sapo stekel za botrom pismoiiošem in zakričal: »Hej, hej, boter pismonoša, kje pa je Vikičina sestrica? Ali ste jo izgubili?« Boter pismonoša pa je ta dan gotovo na ušesih sedel, kajti niti obrnil se ni, nego je izginil za bližnjim oglom kot veter in ga najbrž nikoli več ne bodo videle moje oči. Kaj naj zdaj storim? Ali naj naznanim policiji, da je Tvojo sestrico nekdo ukradel, ali kaj? Daj, daj, hitro mi odpiši, če si sestrico res položila v škatlo, da ne bom v takšnih skrbeli! Pomaranče sent z združenimi močmi pohrustal, kot bi mignil, pisane srčke in punčko iz celuloida pa sem obesil nad svojo posteljo, da mi bo delala kratek čas. Boter Debeluhar. tisti ki je zraven mene ležal in si je ves dan zadovoljno gladil trebušček, mi je namreč rekel, da utegne biti ia punčka Tvoja sestrica. »Ali te luna trka!?« sem zarenčal in ga požgečkal s kazalcem na čelu. On pa je napravil na vso moč resen obraz, me skrivnostno pogledal in zamodroval: »Tako Ti rečem. Kotičkov striček, drugače ne inore biti! Najlepši guinb na svoji suknji stavim, da je Vikičino sestrico nekdo začaral v igračko. Počakaj, nemara se nam posreči iztuhtati čarovno besedo, s katero jo bomo spet v živo punčko spremenili!« Tako je rekel učeni boter Debeluhar in meni ni kazalo drugega kakor da sem ntu verjel. Drug za drugim smo začeli kar iz rokava stresati skrivnostne besede, ki naj bi Tvojo sestrico odčarale. Jaz sem zabrundal: »Rokus pokusk, boter Debeluhar je zamrtnral: »Hinder honder!«. strežnik Jože je zakričal: »Čire čare!« — pa ni vse skupaj nič pomagalo. Punčka nad mojo posteljo je še zmerom iz celuloida in se ne premakne niti za las. Jaz pa nisem izgubil zadnjega upanja in sem prepričan, da bomo nazadnje vendarle lztuhtali pravo besedo, ki bo punčko zbudila iz čarovnega spanja — če je res Tvoja sestrica. Če sc bo pa izkazalo, da ni, bom pa botru Debeluharju pošteno navil ušesa, da si bo zapomnil, kdaj me je povlekel za nos! Se enkrat se Ti prav lepo zahvaljujem za voščilo in darilo in Te prisrčno pozdravljam! — Kotičkov striček. Mlada njiva Delavec in ptica Le zapoj mi, ptica mala, pesem v jutrnji pozdrav! /godaj kakor jaz si vstala, zdaj prepevaš iz višav. Dan na dan kot jaz se trudiš, iščeš, letaš vise navzkriž, da mladiče vedno lačne v gnezdu svojem preživiš. Drugim je usoda mila I dala zvrhan koš dobrot, nama pa je naklonila kopo lačnih le 6irot. Jožet Mihelčič, Dobrava pri Kropi. Kci'ëkovemu stričku v spomin Srebot zelena se nad brezdni vije. Trepečetn v strahu : »Če se utrga skala .,. Razpoke so nevarne, hm, ni šala — v prepadu človek ee lahko ubije! Naprej, naprej, še preden mrak razvije tenčico čez zemljo! Kaj bi se bala! Utrujena pod lipo som obstala vrh grička. Tu šo zmerom sonce sije. O, mnogo je na svetu lepih gričkov, a tak noben ni kot Jerebov griček: obroblja venec nizkih ga grmičkov, med drevjem v senci poje droben ptiček: »Hej, mnogo je nn svetu dobrih stričkov — noben ni boljši kot Količkov striček!« Marija Brenčič, Podliji« pri Vrhniki. Strah V davnih, davnih časih je živel za devetimi ; gorami in desetimi morji človek, ki ni bil zado-: voljen s svojo usodo, ki mu jo je naklonil ljubi ! Bog. Ves dan se je jezil in preklinjal. Ta človek je bil zelo bogat. Imel je lep grad, ' veliko kraljestvo in mnogo podložnikov. Bil pa je I skop, gluh za vse prošnje in tožbe siromakov. Zato je Bog poslal strelo, ki je zažgala njegov grad. Kako pravimo in kako bi bilo v resnici „Slovenec44 piše o vojni na Kitajskem ... Naša teta. ki vsak dan bere »Slovenca«, je zadnjič rekla: '-Danes pa »Slovenec« spet piše o vojni na Kitajskemu Kako bi bilo, če bi »Slovenec« res pisal, nam kaže. prizorček, ki ga je narisal Vinko Črnilcc, učenec 111. razr. v Naklem pri KiuUjU. Ta je pa v „Slovencu'4! Pokazal sem teli pismo, ki sem ga napisal Kotičkovemu stričku. Teln me je prijazno pogledala in poki mala s šilaslo brado: »Te, te. te, ti si mi pa tič! Tako mlad si še, pa boš že v .Slovencu'!« Kako bi bilo. h Iii hil jaz res v »Slovencu«. kaže moja druga e -Vinko Č r n i 1 e c, učenec III. razr. v Nakiem pri Kranju. ч^ ♦ Gašper: Ali znaš plavati?« Luka: •■•Ne. a go'ovo se š« priučim. Ne grem prej v vodo, dokler ne bom znal plavati.« Bogatin si je rešil samo mošnjo zlata. V obupu si je izpulil vse lase. A komaj je minil dan, ko uiu je ogenj upe-pelil grad, je Bog poslal še potres. Velika raz-jioka je zazijala v zemlji in pogoltnil« bogatinova polja, travnike, vinograde in gozdove. V strašni jazi si je bogatin odsekal levo roko. Ker ni imel več ne gradu ne zemlje, se je bogatin odpravil po svetu, z mošnjo cekinov za pasom. Hodil je. ves dan. jwtem pa je ves truden legel |)od hrast in zaspal. Tedaj je prišel mimo tat. opazil mošnjo s cekini in jo ukradel. Ko se je bogatin zbudil in videl, da mošnje s cekini nima več, si je od jeze odsekal desno nogo. Ležal je pod hrastom in čakal rešitve. Prišel je tninio kmet, njegov nekdanji pod-ložnik. »Usmili se me in sprejmi me pod svojo streho!« ga je prosil skopuh. »Mojega sina si obesi! in se ga nisi usmilil, ko sem te prosil zanj k je odgovoril kmet m od-krevsal dalje. rriMi «o mimo se mnogi ljuaje — а nihče nt hotel pomagati skopuhu. . ,v> f Ko je bogatin sprevidel, da zaman čaka in prosi milosti, je v svoji jezi vzel sekiro in si odsekal glavo. Bog pa mu je rekel: »Ne boš umrl, dokler ti ne pošljem prijateljice smrti! Pokori se za svoje grehe, to naj ti bo za kazen!« Bogatin je začel begati po svetu, strašiti ljudi, posebno pa otroke. Še zdaj bega okrog, nikjer ga ne manjka. Ljudje mu pravijo »Strah«. Zmota Na koncu temne stranske ulice stojita dva .noška. čakata nekoga in vsa neetrpna sta. Obraza imeta zastrla ?љ rdečim robcem, le ognjevite oči gledajo v temo. V roki prvega rokomavha se sveti snmokres. »Ali bo že kaj, ali ne!« reče prvi drugemu. Čakala sta človeka s polnim ovitkom papirnatega denarja. Ob osmih mora priti po tej ulici. »Toda Peter nama ni nič povedal, kakšen bo ta človek!« se domisli prvi. -v»To nama je vseeno! Kakršenkoli človek bo prišel z ovitkom, je najin!« »Denar ei bovn razdelila! Pa prav pošteno!« prislavi prvi. Vse je temno po ulici. Človek ne bi videl koraka pred seboj. Ona dva pa čakata in nazadnje res pričakata: na drugem koncu ulice se zaslišijo drobni koraki in se vedno bolj približujejo:... »Prihaja!« zašepečeta moža. Kmalu je pred njima stal otrok, s kanglico kave za svojo mamico v eni roki, v drugi pa je držal — zalepljen ovitek. Roparja sta kakor na trnju. Ne vesta, kaj bi. Otrok pa stoji pred njima in ju gleda... Nenadoma eden izmed mož skoči k otroku in mu iztrga ovitek iz rok, potem pa oba izgineta za ovinkom. Otrok stoji sam v temni ulici in joka. Pred njim pa leži na tleh prevrnjena kenglica. Po ulici odmevajo koraki ... Malček gleda in zagleda pred seboj že priletnega gospod«. »Kaj ti je, da jočeš, otrok?« vpraša gospod. »Dva gospoda,« pripoveduje malček gospodu, »sta mi vzela pismo. Prestrašil eem se in skodelica s kavo mi je padi« na tla.« »Pismo sta ti vzela?« ee začudi gospod. »Komu si pa pisni?« Otrok se nasmehne in pove: »Pismo, moje prvo pismo za Kotičkovega etrička.« »Tako,« se začudi gospod, »pismo za Kotičkovega strička?« Malček prikima in še hujše zajoče. Tedaj pa potegne neznani gospod iz svojega žepa ovitek, ga odpre in potegne ven stotak. »Na, da si kupiš nov ovitek in kanglo, ki se ti Je razbila! Kar bo pa ostalo, pa daj mami!« Otrok se še zahvaliti pozabi, tako je vesel. Brž pobere kanglico in že je za ovinkom. Gospod gleda za njim in obraz sc mu raztegne v blag smehljaj. Kakor, d« bi vedel, dn mu je ta malček rešitelj! Roparjev je bilo sram nad zmoto. Drugi so se jima smejali in se norčevali iz njiju. Odšla sta od njihove družbe in postala pošten« človeka. Dva dni po tistem dogodku v temni ulici pa je našel tisti gospod, ki je podaril otroku stotak, za ovinkom ulice raztrgan ovitek, na katerem so je bleščal napis: Količkov striček! « Valentin Albiu, dijak, Ljubljana-Vič. » R V Z I N A Oče Praznik sv. Jožefa — dan očetov Na svoji zemlji — svoj gospod. Družina je država. Oče je kralj. Vlada družini, jo vodi in ureja in skrbi za njen obstoj. Kot kralj svojega kraljestva skrbi za ugled svoje države — družine. Skrbno pazi, da njegove žene — kraljice, njegovih otrok — državljanov, njegovega doma, hiše — kraljestva — ne oškropi blato tujih, neprijateljskih jezikov; da njegove žive lastnine — žene in otrok — ne zadenejo nezgode z dušne in telesne plati. Pazi na Oče seje za svoj dom. to. da more ponosno nositi krono svojega doma, 6voje dobro ime, da ostane ohranjena tradicija njegovega imena v brezmadežnosti glede na vero, čast, poštenje 6vojiznajo njegove mize, drži se starih navad svojih dedov in je Bog tiad njim Oče, ki se tudi oče zateka k Njemu po nasvete, po jx>moč, jx> ljubezen do trpljenja. Strogo pazi, da ie družina do dna krščanska, da бо molitve v hiši ko vsakdanji kruh ki brez njega ni življenja. Za praznike je oče tisti evečenik doma, ki pazi na starodavne navade, ki o božiču poškropi hišo z blagoslovljeno vodo. ki na cvetno nedeljo razdeli butaro med klajo za živino, ki o veliki noči prvi načne gnjat in razdeli »žegen« med svojce. Oče je duhovni oče svojim otrokom zmeraj in vselej, z življenjem in s smrtjo, predvsem s svojim verskim, zglednim življenjem. Oče je trpin. Zaveda se težavnosti svoje naloge, skrbi za družino. Ni mu mar zabav, ne razvedrila zase, dokler mu družina ni z vsem preskrbljena. Cim hujši čaei, tem večja je njegova vnema za dosego dela in zaelužka za svojo družino. Ker je pošten, veren, žilav in vztrajen, že najde kak kotiček, že izbrska kako zaposlenost, da otme družino stra-deža. Oče je m o ž. Tak mož, ki prizna pravice tudi 6Voji družici, ženi. Mož, ki ga ni sram pomagati ženi; ki je ne zataji vpričo prijateljev. Mož, ki mu ne pri- de na mar. da bi dajal ženo v zobe ljudem, da bi jo varal, da bi jo vrgel na sramotilni oder ločitvenih pravd. Ker se zaveda v dno 6\oje duše, da je kralj družine, da je oče in zares mož, mu ni treba surovosti vpričo žene, tla hi s surovostjo uveljavljal svojo možatost in moč. Prepričan je, da so očetje, možje le zato surovi z ženo, ker so slabiči in jih je strah, da se ta slabost ne pokaže. Oče kot pravi mož in glava družine je zmeraj na mestu kot zaščitnik svoje žene. Zaveda se, da je žena njegova polovica, da more le v skupnosti z njo imeti pravi dom. srečno družino, mir Moški se učijo kuhati Trd je kruh očeta — drvarja. in zadovoljstvo in dobro vzgojene otroke, pa čeprav je etreha luknjičava in je kruha le malo na mizi. S takimi očeti se nam ni treba bati bodočnosti. Z njimi se brez strahu vržemo v boj proti vsakršnim, duševnim in telesnim sovražnikom. Ali imamo kaj takih očetov? Bog nam jih daj in ohrani! Alkohol in družina Družina. Kdo ti je že pel slavo? Kaj vse sta oče in mati žrtvovala, da sta vzgojila lepo številno družinico! Kdo more prešteti materine solze in očetove žulje? In vendar je nekdo, ki neusmiljeno posega v srce družine, ki ga raztrga, da krvavi. Kdo? Alkohol! Čut odgovornoeti narekuje očetu in materi, da opustita vse, kar ogroža zdravi razvoj družine. Vsa odporna in delovna moč izgine, ako je poglavar družine zapadel alkoholizmu. Veselje do skupnosti je ugasnilo, kot ugasne petrolejka, ki ji je zmanjkalo goriva. Družinska ljubezen, ki je spajala doslej ženo in moža, otroke z očetom, počasi usiha in gorje, ko je ni več. Začne se novo življenje: strahu, sovraštva, prepirov in najhujših nesreč. Sam seni od blizu opazoval družino, ko se je oče vdal alkoholu. Upropastil je sebe in druge. Alkohol je skrit in nevaren sovražnik družine. So prilike, ki 6e zdijo, da eo že ustaljeni narodni običaji, ki pa eo prenevarne in uničujoče razvade, ki jih moramo sčasoma odpraviti. Toliko tožimo o gospodarski krizi in vendar so vse te »domače« navade ostale. Ne premakne jih največja revščina. Vsak krst, vsak j>ogreb, vsak godovni in rojstni dan se mora »zaliti«, kot je že udomačen ljudski izraz. Zdi se, da je edino pijača tisto slavnostno sredstvo, da se morejo čuvstva dostojno razviti. Tu je vsako pisanje odveč, ako sami ne pridemo do spoznanja, da eo nam take prilike le tedaj v veselje, ako jih praznujemo z veselim srcem in treznostjo. Zakaj se ne priporoča pitje alkohola turistom? Morda samo, da ne pade preko skal, ako ne tudi za ono jaeno razpoloženje, ki ga potrebuje, da more resnično uživati prelepo božje stvarstvo, ki mu ga nudi visoka gora. Alkohol v družini je propad družine. Hiter razpad. Najhujše je razdrto družinsko življenje in bolehno, obremenjeno potomstvo. Koliko je število ulici prepuščene dece in oni mladi zločinci, ki so največkrat žrtve alkoholiziranih staršev! Vse posledice alkohola v družini moremo odpraviti le, ako odstranimo vzroke. Hočem navesti le nekaj temeljnih misli. Prvi zahtevek je krščansko pojmovanje družine. To je vogelni kamen, brez katerega ee zruši vsa stavba družine. Ako je krščanstvo živo v očetu in materi, bo verska vzgoja otrok nujno sledila. Ob raznih družinskih praznikih naj se na ljubo otrok ne pije. Mlad organizem hitro oslabi, zlasti pa duševne zmožnosti, V letih dora- ščanja zmanjka zaradi tega notranjih odpornih sil in sc dogodi, da otrok alkoholika prej propade, zlasti moralno. Vzgoja mladine do zrelih let mora biti treznostna. Ne smemo spregledati, oziroma za-tisniti oči, kadar se pojavijo prvi primeri pijanosti. Treba je pri napol doraslem največje odločnosti in popolne prepovedi. Mladino prepustimo dobrim organizacijam, da se s svojimi sovrstniki primerno razživi. Zlasti primeren šport in laborenje mladega fanta vzgoji v zdravi naravi in se telo samo protivi užitkom, ki eo škodljivi. Koliko manj bo spolnih zablod, ako bo mladina trezna in čista. Skupni izleti v družini naj se izvršijo brez alkohola. Kako trpko je za mater, ako se vrača družina pod večer domov in morajo vsi podpirati pijanega očeta! Zgledi staršev so velika opora mladini, da se ohrani krepostno. Neodpustljivo pa je ponujanje pijače otrokom, ako obišče sorodnik družino. Šc posebno pa ravnanje mater, ki žc malega otroka teši z žganjem, da ga omoti, da zaspi, ali kar se ludi še dogaja, da prejme otrok za zajtrk kruh in požirek žganja, preden gre v šolo. Otrok se tako navadi, da mu pijača postane slrast in so se dogodili žalostni primeri, da sc je otrok do nezavesti napil in umrl. Odstranjevati moramo one prilike, ki so vzroki alkoholizma v družinah. Po toči zvoniti je prepozno. Več žrtve in odpovedi, da nam bo rasel zdrav in trezen rod! To delo je versko in narodno. Izreki o alkoholu T. Jellerson: Ako bi prišel do oblasti, bi vsakega. ki prosi za državno službo, najprej vprašal: ali si abstinent? T. Masaryk: Alkohol ubija pravo ljubezen. Herriot: Uničenje alkoholizma je predpogoj za obnovo Francije. Nemogoča je obnova naroda brez tega dela. Rapissardi: Nikdar nisem iskal pesniških na-vdahnenj ob pijači. Opijam se z idejami, a ne z vinom. Platon: Pijanec je slab roditelj. Nemogoče mu bo prav vzgojiti otroke. Lippeoschtitz: Opijaniti ee zavoljo skrbi in žalosti. nesrečo podvoji. A. Baucr: Alkohol je vâravec siromašnih ljudi, kdor jih jjouči o nevarnosti, je največji ljudski do brotnik, il\ ЈШ Razen mladih fcintov, ki si izberejo poklic kuharja, se v nekatere kuharske šole vpišejo tudi starejši moški, ki so bili prisiljeni, da so si izbrali Ia poklic. Tako je nedavno neki gledališki igralec ■ (v Berlinu) zapustil odrske deske in se pokril z ■ visoko čepico poklicnega kuharja. Ko jc dokončal kuharski tečaj, ie odpotoval v Južno Ameriko, kjer so ga v nekem velikem hotelu nastavili, da nadzira kuhinjsko osebje in da nakupuje za kuhinjo. Najstarejši kuharski vajenec je bil v istem , tečaju neki 56letni, že upokojeni učitelj, ki jc že : prej zmeraj kaj brklja! po kuhinji. Lotil se je (c 1 zadeve prav natančno in je zdaj višji kuhar v neki ! graščini. Poln sanioljubja pa je bil tisti ameriški godbenik, ki je le zato pesečal dunajsko kuharsko ! šolo, da je znal sam sebi okusno kuhati. Vse leto i potuje okoli in njegov želodec ne prenese različnih i ;edi po hotelih. Zdaj nosi s seboj mimo škatle ! za violino — še zaboj za kuho. Prav nič odveč torej ni, če se moški naučijo . kuhati. Tudi v domačem gospodinjstvu, zlasti če i ni služkinje, pa če žena zboli, jim bo lo prav prišlo. Ce so samskega stanu, pa sploh. Torta za materinski dan Mešaš, da se peni, 17dkg sladkornega poprha in 5 rumenjakov. Počasi dodajaš in mešaš dalje, 2 koščka čokolade. 9dkg nastrganih mandeljnov. 5dkg moke in slednjič sneg iz 5 beljakov. Vso zmes daš v tortuo posodo, ki je namazana s presnim maslom in potresena z moko, in pečeš 50 minut. Ko se shladi, torto prerežeš, napolniš s kremo in jo zunaj pomažeš z njo in še potreseš z nastrganimi mandeljni. Krema za k torti. 12dkg presnega masla. 1 jajce, 7dkg sladkornega poprha, '/• vanilijevega pecilnega praška. 3 koščke čokolade, ki jo zmehčaš v pečici — mešaš, da se peni. Preden daš kremo v lorto, se inora I uro hladiti. Na levi je |irijelua obleka za dekleta. Krilo in ži-volek sta sešita skupoj pod pasom s pentljo. Kupiš i!35 cm blaga v širini i)4 cm. Na desni je pražnja moderna obleka za večje fante. Kupiš 3 m blaga, ki je široko MO cm. IO I, I T N A K O N P E K C I J A Masteh, MARIBOR priuajtn vedno najnovejše Profesor (raztresen): »Natakar, če sem že večerjal. mi dajte račun, če pa nc, pa telečjo pečenko s krompirjem.'.: Pridne roké Kranjca rede Že od daleč so se čuli težki udarci, ko eem stopal po leseni brvi čez Bil|x> (Kočevska Rinža), da si ogledam ondotno kovaško čudo od blizu. Navajen na naše domače kovačnice, sem bil kar malo presenečen. Lepa, razmeroma velika betonska stavba pač ne priča od zunaj, da jc kovač-nica. V notranjosti je urejena tako, da bi si jo želel marsikateri kovač. Vse ee vrli in giblje na vodni pogon. Voda žene meh. vrti brite, stružnico in žene težak norec, ki je za naše kraje nekaj novega. Slednjič bi to še ne bilo nič posebnega, če bi ne vedel, da je vse, prav vse, od betonske stavbe do vijaka, razen norca ki so ga izdelale Strojne tovarne v Ljubljani, napravil kovač (Miha Verder-ber) sam s svojo pametjo in močjo. Da celo model in opeko za streho. se nima miru. Se to in ono bo izpopolnil, ko si tnalo »opomore« kot pravi. Prosil sem ga, naj spusti obrat v pogon, kar je seveda rad storil. Spustil je vodo, kolo se je premaknilo in transmisija je bila v teku. Rečem vam. dobro jo je ekoval. Čudno se mi je zdelo, od kod to njegovo znanje. Precej hlač sem strgal v šoli, pa mi le ni šlo skupaj. Vprašal sem ga in je povedal. Samouk sem. Med vojno sem delal v vojaških delavnicah, bil sam v livarnah, največ pa sem se naučil v ameriških tovarnah. Tam sem vse to videl, doma poskusil in posrečilo se mi je. Pa ne bo delavnica prevelika za tukajšnje razmere in predraga, ali ni preveč denarja vloženega v njo«, sem ga vprašal. Dela, pravi, da res Tudi kovaške roke družino rede nima toliko, da bi ga ne mogel podelati, namerava pa izdelovati kmečko orodje, sekire, motike, krampe itd., ter s tem zalagati okolico. Potem bi pokazal blago tudi čez hribe. Na vprašanje, ali se mu ne zdi sedanji čas neprimeren tudi za njega, da gradi toliko delavnico, Ko niti ne ve, ali bo imel toliko dela, da lx> svoje moči in stroje mogel izrabili, me je kar na kratko odpravil. Pravi, da ni delal kovačnice za sedanji čas, ampak za prihodnji, ki mora kmalu priti in biti kaj boljši cid našega, in da bodo imeli on in ko-vačnica dovoli posla. Sedaj, ko je manj dela, ima priliko, da od časa do čaea za sebe kaj napravi in pripravi, za dobo. ko bodo komaj imeli prostora podrti vozovi pred kovačnico. »Viš ga, Kranjca«, sem 6i mislil, ko sem odhajal, »ta vendar še upa v boljše čaec in sc celo na nje že pripravlja!« V hotelu. j.\o. gospod, kako sto bili zadovoljni s prenočiščem?« — r>Čisto dobro, le stenice so bile brez nagobčnikov.« Metalec kladiv» zabija doni« ielielj v steno. Pravni nasveti Zidanje hiše. M. S. - Preden začnete z zidanjem. morate dobiti od občine gradbeno dovoljenje. Pred izdajo gradbenega dovoljenja bo sosedu omogočeno, da prijavi vse event. «govore, nakar bo občina odločila, kako je treba postaviti hišo. I>okler ne vemo za sosedove ugovore, ne moremo povedati, ali бо isti upravičeni. Tudi bi bilo prezgodaj razpravljati o njih, dokler stavbna oblast iu izdala svoje odločbe. Pripominjamo, da stavbno oblastvo (občina) lahko upošteva samo ugovore javno-pravnega značaja, dočim soseda «lede ugovorov, ki so zasebno-pravnega značaja Tn. pr. zaradi sence, evetlobe) zavrne na p>ot civilne pravde. V tem primeru ima odločiti sodišče. Pilot. Š. A. - Obrnite se na Aeroklub v Ljubljani, ki vam bo glede učenja za pilota lahko dal potrebna pojasnila. Stari vrednostni papirji. A. P. Vprašanje starih avstrijskih vrednostnih papirjev se še ni uredilo. Kdaj se bo, ni znano. Zavarovanje državnega upokojenca pri OUZD. M. N. - Vaš elužbodajalec vas je pomotoma prijavil v zavarovanje. Pritožbo je Osrednji urad za zavarovanje delavcev odklonil. Vprašate, kako bi se rešili tega bremena? — V razlogih odklonitve-nega odloka je gotovo navedeno, zakaj вс je pritožba zavrnila. Verjetno po predpisih zakona o zavarovanju delavcev niste izvzeti od dolžnosti zavarovanja. To boste najbolje zvedeli pri navedenem uradu samem. Pripominjamo, da so po na vedenem zakonu od dolžnosti zavarovanja med drugim izvzete one osebe, ki so tedaj, ko je stopilo zavarovanje v veljavo, že prejemale od države, samoupravnih teles iz fondov in naprav javnopravnega značaja ali iz enega od jxykojninskih zavodov rento, vsaj v znesku 1500 din na leto. Podpora iz Amerike. M. A. K. - Vaše vprašanje je nejaeno. Niste povedali, kakšno podporo ste med vojno iz Amerike dobivali in od koga. Domovinsko pristojnost imate v občini, kjer jo ima vaš mož. Občinska pokojnina. K. L. - Obrnite se vendar na dotično občino, ki pokojnino izplačuje. Tam boste na vsako vprašanje dobili najbolj točen odgovor. , Davek od njive. J. S. S. - Ce je hčerka |X>mo-toma plačevala davek od njive, ki jo uživa mati in ki je jx> testamentu dolžna plačevati tudi vsa javna bremena od te njive, lahko zahteva od matere povrnitev plačanega zneska. Pomoto naj prijavi tudi davčni upravi, da se bo vnaprej davek izterjeval od pravega zavezanca. Služba pri pošti in vojaška obveznost. M. I. - Službo pri pošti lahko dobite, četudi zaradi nesposobnosti niste odslužili vojaškega roka. Poleg ostalih pogojev, ki бо potrebni za sprejem v drž. službo, je predpisano le, da je |irosilec jx> dovršenem 21. letu starosti odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen če je |X> odredbah zakona o ustroju vojeke in mornarice kot edini hranitelj ne sposobnih rodbinskih članov ali kot stalno ali začasno nesposoben, oproščen službe v stalnem kadru; odnosno, če je zavezan vojnici, da dokaže, da je plačal vojnico. Zaupana hranilna knjižica. F. P. Ce ste posredovalcu zaupali hranilno knjižico, posredovalec jia jo je prodal naprej, potem je tretja oseba že pridobila lastnino do knjižice in s te«n tudi terjatev, ki jo knjižica proti zavodu predstavlja. Za škodo, ki vain jo je povzročil posredovalec, lahko le njega tožite. Morda boste s kazensko ovadbo, ki vas nič ne stane, več dosegli, kot z odškodninsko tožbo, zlaeti ko posredovalec nima vidnega premoženja. Zaščila. A. - Pišete, da je naetal spor med vami, ki ste prevzeli jKwestvo in z njim poroštva, ter upnikom in da se stvar nahaja pred sodiščem. Sodišče da je razpravo odložilo za 3 mesece. Radi bi vedeli, kako bo iz|)adlo in kdo bo plačal stroške? — Kakšna bo rešitev Sfx>ra, vam bo povedalo sodišče. Ravno tako tudi, kdo bo plačal stroške. Vsako razpravljanje o vaših vprašanjih, ki so vrhu tega tudi nejasna, zlasti, ko ne poveste niti ali teče pravda, kaj trdi ena stranka, kaj trdi druga stranka, odnosno ali se stvar nahaja pred izven-sjxirnim sodnikom in kdo je stavil tozadevni predlog, odnosno vložil tožbo, bi bilo prazno ugibanje. Podobar. H. S. - Obrnite sc na obrtno oblastvo. Tam vam bodo povedali, ali in v kakšnem obeegu smete izvrševali svojo obrt. Plačilo bolniških stroškov za hlapca. S Z. A. - Ce je bil hlapec že jx>l leta v službi, boste morali plačati za njega bolniške stroške za 4 tedne. Pavšalirana pridobnina. B. E. - Pravico do plačevanja pavšalirane pridobnine ima mali obrtnik. ki dela z največ dvema pomočnikoma Vprašate, ali ima to pravico mesar, ki je sam bolan in mu poleg dveh pomočnikov pomaga sin. ki očeta zaetoj>a v obrti? — Po našem mnenju bo davčna uprava smatrala eina za tretjega |x>močnika. Ce ste pa drugačnega mnenja, poskusite to stvar razčistiti s pritožbo proti odloku davčne uprave. — Glede vašega obdavčenja vprašajte pri davč upravi, v katero skupino čl. 42. zakona o nefiosrednih Kmetijski nasveti vnanje z volno angorskega kunca. T. Gojite angorske kunce iu vaše ženske • ; I. . i ________1 ■ i . ... i_____T... : . 1..I 1. K. bi Rav St. - G.'J 1IV uii^vipki miiiv^ 111 ttu.-n. i/i rade njih volno uporabile za domače izdelke. Poskušale so z njo ravnati kakor z ovčjo volno, toda preja jim ni uspele. Krtačiti se ne rla in sc naredijo sami osvaljki: brez k rtačen.ja pa jc i preja neenakomerno debela. Na kak način bi j bilo s to volno |)ostopati, cla se i/, nje nekaj nu- j pravi? — Volna angorskega kunca je sestavljena iz različnih niti ali vlaken, ki jih po kakovosti delimo v dve vrsti: resasto in svilno ali kodrasto, lïcsatso vlakno tvorijo najdaljše dlake, je gladko, ravno (nc nakodrano) in je za prejo slabo uj>orabljivo. Jc to najmanj vredna dlaka, vendar jo dobimo v vsaki vrsti angorskih kuncev; nekatere živali jo imajo več, druge manj. Tiste, ki imajo močno resasto dlako, je izločiti i/ reje. — Svilnato ali kodrusto vlakno je najkrajšu nit v volni in je podobno svilnatemu puhu; imenujejo jo podlanka. Žival, v katere kožuhu prevladuje ta vrsta volne, ima največjo vrednost, ker doseže podlanka najvišjo ceno. — Pri pregledovanju volne razločujemo osvaljkano ali zmedeno. zgneteno ali klobučcvinasto. Zmedeno volno dobimo pri striženju: vlakna se drže skupaj, so nekako zmešana. Če volno pred striženjem sčešemo. dobimo močno osvaljkano, česano uli zgneteno volno. Najboljšo volno nam da angor-ski kunec, če ga redno vsak teden češemo. Striženje in čupanje pripravi tudi dobro volno. — Iz angorske volne se prede nit v prejo, iz kuterc izdelujemo razno fino blago: perilo, jopior. rute, nogavice in podobno. Pravijo tudi, du ima perilo iz te volne posebno zdravilno moč. — Volna tega kunca se v domačem gospodinjstvu la h ko prede, vendar ne tako kakor ovčja volna, ker je bolj nežna. Potrebna navodila o tem bodo izšla v posebni knjižici Volna aiiigorskih kuncev v domuči uporabi,« ki jo obljublja gospod V. Kuntara, pisec knjižice >Angorski kunec«, ki jo je založila založba Rejec malih živali v Ljubljani«. To društvo sprejema tudi volno v ročno jiredenje. Pločevinasta posoda se da očistiti od petroleja. S. F. 1. — Kako in e čim ee da očistiti pločevinasta posoda, v kateri je bil petrolej, tako da bi v isto lahko shranil jedilno bučno olje, ne da bi se to navzelo pelrolcjevega vonja in pokvarilo? — Da odstranite petrolejev vonj iz pločevinaste posode, priporočajo sledeči postopek; Posodo napolnite s evežim laporjem ter jo prav tako zakopljite v lapor. Pustile jo v njem dva do tri dni in lapor ji bo odvzel ta vonj. Če bo pa vzliet emu še nekoliko dišala po petroleju, ponovite ta postopek še enkrat, kvečjemu dvakrat in posoda bo neprijeten duh popolnoma izgubila. — Driigi postopek obstoji v tem, da vzamete klorovo apno, ga ovlažite z vodo in s tako nastalim blatom namažete pločevinasto posodo od znotraj in od zunaj in jo pustile dva do tri dni na miru. Potem jo dobro izmijte najbolje v vreli sodovi raztopini in vonj po petroleju bo izginil. Krava da grenko mleko. VI. Ž. B. — Vaša krava ima zelo grenko mleko; in to ne takoj po molži, ampak ko stoji od jutra do večera, še bolj pa naslednjega dne, bodisi, da je kuhano nI i surovo, kravu je v šestem mesecu brejosti, imu še dva litra mleka na dan. Hranite jo z ro-zanico ječmenove in ajdove slame in sena. ki jo večkrat osolite; napajate jo /. vodo in pomijami. Iladi bi vedeli vzrok grenkobe v mleku. — Kravje mleko postane grenko iz različnih razlogov. Staromolzne krave dajo večkrat grenko mleko. Nekatere vrste trav in zelišč v krmi ga tudi po-vzročajo. Celo ajdovr pleve so v stanu vplivati tako neugodno nanj. Največkrat pa je kriva bolezen v vimenu. So namreč nekatere vrste buk- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii ODREŽITE iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiniiimi terij. ki povzročajo grenkobo. In to bo najbrž vzrok pri vaši kravi, kajti jio vašem opisu mleko ne priha ja že iz vimena grenko, ampak jiostane šele v teku dneva, ko stoji več časa. Tedaj sc razvijajo te grenkohne bakterije, ki ga kvarijo. V tem primeru treba pač kravo zdraviti že pri vimenu in paziti na skrajno snago pri molži in shranjevanju mleku. Strokovnjaki priporočajo pri taki krau pred vsako molžo iizmiti vime z mlačno dveoclstotno raztopino sode in izplukniti z njo tudi golido. Po molži pn mleko takoj iz hlevu. Pri molži je prve curke mleka izmolzti na tla ali še bolje v kako posodo z razkuženim sredstvom, da se te bakterije uničijo. Nadalje vam odsvetujemo pokladanje ajdove slame in r>omi.j, ker ol>ojc (trmi.l ni ravno najboljše za mlečnost. S takimi sredstvi boste kmalu odstranili grenkobo \/ mleku. Zatiranje voluharja. I. K. Lj. — Želite vedeti, kako se eadno drevje zavaruje pred voluharjem. — V tem pogledu je banska uprava v zadnji dobi izdala letak pod naslovom -Zatiranjmo voluharja«, v katerem opisujetega škodljivca in kako ga zatiramo. Lovimo ga s pastmi v obliki cevi ali raznovrstnih klešč, ki jih polagamo v voluharjev rov, ne da bi ga zopet zaeuli. Voluhar ne mara prepiha ter pride zasipat odprti rov, kjer sc ujame v nastavljeno paet. Pasti polagamo z rokavicami, namazanimi z zemljo, da voluhar ne čuti vonja po človeku. Zatiramo ga pa tudi z zastrupljenimi vabami: korenje, krompir, peso prerežemo po 6rcdini ter stlačimo v zarezo nekoliko Zelio-paste. Tako vabo potisnemo v voluharjev rov, ki ga narahlo zagrnemo. Voluharji vabo žro in poginejo od strupa. Tudi te naslavljamo z rokavicami, da ti škodljivci nc zavohajo človeka. Jesenska ali spomladanska saditev smrek. I. D. B. — Želite vedeti, katera saditev smrek je bolj priporočljiva: jesenska ali spomladanska; koliko stare sadike priporočajo in kje se dobe. Posaditi nameravate več tisoč smrekovih sadik v dopoldanskem soncu. — V eplošncm priporočajo bolj spomladansko saditev smrekovih sadik, ker jeseni sajenim sadikam pozimi kaj rada škoduje zmrzlina, ki jih privzdiguje in potrga korenine. Zlasti je to nevarno na sončni strani in v strmih legah, kjer je razlika v toploti zaradi obsevanja od sonca precejšnja. Jesenska saditev je umestna samo na mokrih tleh, dalje pri macesnu, ki zgodaj pomladi zeleni, in za senčnata mesta vasokogarja, ker je tam večji del leta pod snegom. Smrekove sadike so najbolj pripravne za saditev triletne do štiriletne. Sicer jih pa smreke gozdne drevesnice nc izdajajo prej, dokler niso primerne za saditev. Na to gozdno drevesnico vašega sreza se obrnite, pa dobite smrek po nizki ceni toliko, kolikor jih potrebujete. tr~ «r odgovarja samo na vprašanja, ka- | I terim je priložen tale ođrezek. | i ..Slovenec" 19. marca 1938 I § nuiHHiniu иннмпшшишшшишишнмшнмшшшш.....imiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitmii davkih so vas uvrstili. Ce ste uvrščeni v II. skupino, se vas tudi lahko smatra za malega obrtnika, ako ne delate več, kakor z dvema pomočnikoma. Ped pojmom pomočnika ni razumeti sanjo kvalificirane j>omočnike, temveč tudi učence, dninarje in delavce. Finančna kontrola na morju. R. .M. • Sprejemanje prosilcev v 6lužbo spada v delokrog finančnega ministra. V prošnji navedite, da bi radi služili pri oddelku na ladjah. Finančna služba. R. F. - Ker 6te 24 leti in ste uredili vojaško obveznost, imate jiogoje za spre jem v službo finančne uprave. Ne moremo pa vedeti. ali vas bodo eprejeli. Jelše na meji. P. I. V. - Ce mejaš noče okle-stiti jelš, ki z vejami segajo v vaš zračni prostor, smete to storiti sami. Posekane veje, ki 60 visele v vaš zračni prostor, smete obdržati zase. Dota jx> očetu. J. R. L. R. - Dokler oče živi, ne more sin od njega zahtevati dote. Sele ko bo oče umrl, ima sin pravico do dediščine po očetu. Ce bi oče medtem izročil jiosestvo drugemu otroku. bo lahko prvi sin ob očetovi smrti zahteval izplačilo dolžnega deleža od brata, ki je posestvo prevzel. Kupčijski dole žene. K. J. R. - Mož je plačnik za ženine dolgove le tedaj, če ti izvirajo iz takih nakupov, ki spadajo v običajne gos|iodinjske ixisle. Ce ste pa poročeni ženi jirodali inventar trgovine in je ona ta inventar prodala dalje, denar l>a jxirabila za plačilo raznih dolgov, imate pravico. da zahtevate kupnino le od žene. Mož ne jamči za ta ženin dolg. ki ga je napravila zaradi prekupčevanja. Ker je žena voljna vam plačati dolg, ko bo kaj imela, vam svetujemo, da greste z njo na sodišče, tam zapišete izvršljivo |x>rav-navo. tako da boste takoj lahko z izvršbo zasegli dolinici, čim bo kaj imela. Dolg pri banki. A. W. P. - Tudi če je bančna terjatev zavarovana na prvem mestu in v redu plačujete obresti, lahko banka zahteva |>ovračilo po-sojila in če ne plačate, vas lahko toži ter vam s tem napravi pravdne stroške. Zato poskušajte pri kakem domačem zavodu dobiti kredit, da se rešite nadležne banke. Stanovanje na tuji drvarnici. I. V. J. - Ce ste na tujo drvarnico nadzidali stanovanje, vam svetujemo. da napravite z lastnikom drvarnice kupno jiogodbo. s katero kupite svet z drvarnico vred in ; pri sodišču predlagate prepie eveta na vaše ime. Ce je svet z drvarnico vreden 14.000 din, boste plačali prepisnine 6r/r. t. j. 840 din. Ce si j>a hočete zavarovati le stanovanje, potem se dogovorno z zemljeknjižnim lastnikom vknjižite služnostno pravico do tega etanovanja za vas in svoje pravni? naslednike. Žena pijanca. I. V. J. - Žena ni plačnica za dolgove, ki jih dela njen mož jx> gostilnah. Ce bi gostilničarji tožili ženo na plačilo, poleni naj gleda, da pravočasno pride k razpravi, da je ne zamudi in ne bi bila ohsojena v odsotnosti. Tud; ni žena dolžna dopustiti, da bi se upniki vknjižih na njeni hiši za moževe dolgove. Nezakonski oče. B. 1. Lj. - Ce ste bili s sodbo spoznani za nezakonskega očeta zato. ker ste v določeni dobi. od katere ni preteklo do otrokovega po.oda inanj kakor 180 in ne več каког 300 ч,. :uieli o;-iavka z nezakonsko materjo. |>ctem bes'" |ic zaxoiiu ostali oče. tuai č c sedaj mat' govori, da je drugi oče. Le če vi sploh niste priznali, da ste se združili z materjo in bi mati satiri sedaj prckiica'.o svojo prejšn ., za vas obreniîni'no iz-povedbo, potem lahko eJ'agate kazensk pregon matere zaradi krive prisege in če bo zaradi tega obsojena, lahko predlagate obnovitveno tožbo zaradi očetovstva. Taka tožca bi v takih okonestih bila za vas najbrž uspešna. Spor zaradi vode. P. Š. F. - Ce sle skozi 25 let imeli napeljano vodo s sosedovega studenca, vam ne more sosed zaradi kakega spora vode prepovedati. Ce bi vam vodo ustavil, ga lahko tožite tekom 30 dni zaradi motenja posesti in bo moral sosed v tej pravdi propasti. — Pač pa vas sosed lahko toži. da nimate pravice črpati in napeljavati vode iz njegovega sveta. V tej pravdi boste pa vi morali dokazati, če, kdaj in na kak način ste tako pravico pridobili, sicer boste vi pravdo in vodo izgubili. — Ali ne bo najboljše, da se oba v vseh epornih zadevah pobotata in se izognete stroskom. ki eo pri pravdah neizogibni? Dediči. S. J. P. - Najstarejši sin nima jiravice zahtevati od očeta, da njemu izroči posestvo. Oče ga lahko da komur hoče. Ce so ostali otroci mnenja, da je za nje določena dediščina v znesku 12 tisoč dinarjev premajhna, potem lahko ob smrti očeta zahtevajo do|X>lnitev nujnega. deleža. Nujni dele/ znaša jwlovico zakonitega dednega deleža. N. pr. oče zapusti posestvo, ki je po odbitku dolgov vredno 200.000 din, in pet olrok. Zakoniti dedni delež znaša za vsakega otroka petino zapuščine. t. j. 40.000 din. Nujni delež pa polovica tega. t. j. 20.000 din. Ce je v tem primeru oče enemu otroku zapustil posestvo, ostalim pa le po 12.000 din. lahko ostali otroci od dediča zahtevajo dopolnitev nujnega deleža in bo dedič moral vsakemu še dodati po 8000 din. Tožba na dopolnitev nujnega deleža zastara v 3 letih. Intabulncija. S. M. — Ko ste podpisali zadolžnico, ste gotovo obenem podpisali tudi klavzulo, da sc posojilodajalec lahko vknjiži na vaši nepremičnini. Ker jc bil vaš podpis na zadolžnici overovljen od sodišča, je posojilodajalec lahko sam slavil predlog za vknjižbo vam danega posojila. Ko boste posojilo popolnoma poplačali, boste smeli od upnika zahtevati izbrisno pobotnico in ž njo boste lahko sami predlagali izknjižbo vknji-žene zastavne pravice. Hud mraz. P. L. — Če so zaradi mraza zmrznile cevi pri vodovodu in so potem popokale, potem je pač dolžan hišni gospodar, da trpi škodo in popravilo, ne pa najemnik. Če bi pa mogel hišni gospodar dokazati, da so cevi zamrznile in popokale zaradi malomarnosti najemnika, potem je dolžan škodo poravnati najemnik. Odkup police. P. M. S. — Informacija zavarovalnice je točna. Vdova. A. B. — Težko vam bo dokazazati, da ste kol vdova nasedla zapeljivcu, ki vam je obljubil zakon, pa te obljube noče izpolniti. Če imate ubožno spričevalo, lahko poskusile z odškodninsko tožbo, če imate za to dokaze. — Glede otroka pa predlagajte pri varstvenem sodišču, da pokliče očeta in da sc ta izjavi; ali prizna očetovstvo in ali jc voljan otroka vzdrževati. Če tega ne bo hotel, potem ga bo otrok moral tožili po svojem varuhu na priznanje očetovstva. »Kako moreš k taki lepi suknji imeti take grde h'ačevc »Ali veš ti za tako kavarno, kjer bi si mogel hlače preobleči?« 6 Tehnika: Pokrovi avtomobilskih hladilnikov - iz bakelita Nekatere ameriške tovarne so začele izdelovati |XJ6amezne avtomobilske dele iz bakelita. Vzrokov za to je več V prvi vrsti gre tukaj za vprašanje cene. Izdelava kovinskih delov je mnogo dražja kakor izdelava bakelitnih, ker zahteva preoblikovanje železa ogromne stiskalnice. Bakelitni deli so tudi mnogo lažji in jih ni treba še naknadno obdelovati (ličiti itd.). Drugo vprašanje je se- Pokrov avtomobilskega hladilnika. • veda, kakšen je položaj, če se dve taki vozili za-deneta. Razbiti bakelitni deli se namreč ne dajo več tako poravnati kakor kovinski in je treba ves del naročiti iz tvornice. Naša slika kaže bakelitni |K>krov avtomobilskega hladilnika. Eksplozije v ceveh za zrak Že večkrafse je zgodilo, da je v vodih za etis-njen zrak iz nerazumljivih razlogov prišlo do eks-|>Iozije. Kakor so dognale raziskave, je temu vzrok medsebojni vpliv olja in železnega oksida, ki nastaja v notranjosti cevnih vodov pod vplivom zraka. lake eksj>lozije so včasih zelo nevarne, ker raztrgajo ne samo posamezne dele zračnega voda, ampak celo omrežje napieljave. Zdravje iz rož Glavnica, škrlatnordeča glavnica, rženi roži-črk, stari kruh, latinsko Clavicejis purpurea, nemško Mutlerkorn, se pojavi konec junija ali na jesen na raznih travah, predvsem na rži (od tod ime rženi r o ž i č e k), v obliki 2 do 4 cm dolgih viš-njenih rožičkov. Je to gliva, ki preplete s evojim nitkastim micelijem seme, da odebeli. V jeseni ro-žiček odj»ade in če jiade v vlažno zemljo, požene rdeče pecljate glavice, v katerih se razvijejo številni trosi; te prenaša veter na plodnice trav, v katere se zarijejo in razvijejo v micelij; v njem se razvijejo trcsi. ki jih |X>teni prenašajo žuželke iz cveta na cvet. Rožiček je strupen in vsebuje razne strujje kot ergotoxin, ergotamin, tiramiu, histamin itd. V večji množini zaužit jx>vzroča otrplost, mrtvoudnost, bruhanje, bolečine v trebuhu, i^adavico silno žejo, drisko, bolečine v udih, glavobol, krče itd. V primeru zastrupljenia je treba predvsem bolniku očistiti in izprpzivti želodec, dajati mu živalskega olja, čreslovine in čimprej poklicati zdravnika. ki bo poskrbel, kar je treba za pravilen in reden obtok krvi in delovanje бгса. V zdravilstvu uporabljajo glavnico pri krvavitvi maternice, nerednem krvnem obtoku, raznih živčnih obolenjih, toda lc po zdravnikovem navodilu. TODA VSAKDO VSAK nima totrko denarja. da more potovati o kopališče »Kako ti je všeč moja nova obleka?« bi moral dati za zdrau/i letno 100—150 dinar/eo m piti mesec dni mesto drugi oode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. Kristavec, svinjska dušica, hudobilnik. kuže-Ijič, divji bulnjek, bulnjak, bodeče jabolko, hruetec, polonino eeme, latinsko Datura stramonium, nemško pa Stechapiel ali Tobkraut je enoletna rastlina s koželjasto. belo ali rjavobelo, z mnogimi vlakni jx>raslo korenino ter jx»l metra do 1 meter visokim, rogovilasto razraslim steblom in pecljatimi, jaj-častimi. zaokroženimi listi ter velikimi, belimi, v kotili rogovilasto razraslih vej ali na koncu njih poeamič stoječimi lijakastimi cveti, iz katerih se razvijejo velike, bodičaste glavice. Doma je v južni Evropi, pri nas raste po pustili krajih, po grobljah, ob potih in poljih. Vsa rastlina je močno strupena ter ostrega, zoprnega duha Strupi predvsem hieciaiiun, atro-pin in skopolamin, vplivajo posebno na živčevje in čutila. Zaetrupljenje ee javlja po suhih ustih in žrelu, težkemu požranju. žeji, omotici, bljuvanju, hitrem dihanju, poepešenem bitju srca, razširjeni zenici, motnjah v vidu, krčih itd. Končno nastopi smrt. Pri zastrupljenj-u odstrani predvsem strup iz želoda, zakar uporabi živalsko oglie, tanin ali mleko, obenem pokliči tudi zdravnika! V zdravilstvu rabijo liste za cigarete pri naduhi, dalje tudi pri krčili, padavici, vnetju možganske mrene. Vidovem plesu itd. V domačem zdravilstvu ga ne uporabljamo! Ko je nekoč divjal orkan, je razbičano peneče ec morje zagnalo majhen ribiiki parnik na ostre pečine pred južno obalo Islandije. Nihče m pričakoval. da bo mogla vsa posadka s hitro potapljajoče se barke pri ti v čoln 111 se rešiti po več ur trajajočem, hudem boju z razpenjenimi valovi in doseči suho zemljo. Kei se ie pa vse tako naglo zgodilo, so si mogli rešiti le golo življenje; vreče z orodjem in živili pa so ostale na parniku. Zdaj «ri odila iz slamnate in ilovnate koče ko eteklega psa. Začel si teči. ne da bi imel ogrinjalo na sebi in brez lističa koke v uenjati vrečici. Tekel ei po gorskih stezah in pit-etinjekih potih, ki liki kačaetim črtam preprezajo visoko planoto Tolares. Nisi ee uefrašil bliskov, 111 te omamilo grmenje, ni te podrla divja vihra Kordcljer. Jaz eem bil tvoj prvi učenik. »Komu boš pieal, Magta. ko boš znal gladko pisati?« Požrl je eolze in plaho odvrnil: »Očetu, setijor...« * Bilo je še temno, jako temno, ko je prišel njegov oče. Hotel ga je vzeti e seboj dcinov. Pei eo silili vanj. a ni se zmenil zanje. Skrivši. da bi ga ne vide! patron, ee je splazil v grmičje. kjer eo 6i peoni zakurili jutranji ogenj. Videl sem ga. Bil je žilav hribovec, imel je kakih petdeeet let. Ogr-njen je bil v poncho in na glavi je imel široko-krajni pastirski klobuk. Slišal 6ein, kako je nekdo zašepetal: »Magta, Magta, brž pojdi! Tvoj tata je prišel.« Fant je epal v kotu hodnika. »Tvoj tata je tu, e eeboj te bo vzel...« Oblečen je spal. Naglo je vetal. A iznenada je zagledal — ne s telesnimi očmi — drugo ženo svojega očeta pred eeboj... »S 6eboj te bo vzel... Brž, brž, da te don Rodolfo ne zapazi...« Magta je šel k griničju, kjer 60 peomi kurili. Rezki dim 6e je dvigal ko sesvaljkan eteber kvišku, ki ga je gorski veter zakrival in razkrival. Magta se je usede! na tla zraven evojega očeta. Ko sem prišel k njima, nista govorila. A pri rdečem svitu ognja eem iu videl, kako sta ee oba tiho jokala... (Fausto Bnrgoe.) Ne bom nič kupit! r Ta kapelnik je za nič. Nobenih basov ne spravi iz pevcev!« Podal sem se na pot, ki me naj bi bila privedla noter v Afriko, a sem prišel samo do Carigrada, ker eem izgubil ves denar. Resnično, okradli so me, izropa'i, osleparili, na kant spravili! Prav na poseben, zahrbten način so uničili moje finance. Kar poslušajte, kako eo je to zgodilo! Nihče mi ne more zameriti, če sem šel zgolj iz zgodovinsko umetniške radovednosti in poklicnega zanimanja — potem, ko 6em si ogledal vseh 385 mošej v mestu, ko sem prehodil vseh 48 soli v serajlu, ko eem preštel vseh 366 stebrov v jusli-nianskem rezervoarju za vodo in sem zmečkal (i! stenic v evoji hotelski sobi — če sem si potem šel tudi ogledat slavno znani Veliki bazar, ki ima 36 vrat, da bi občudoval orientske zo klade. Moja žena mi je dala za to dobo pomanjkanja deviz jako prikladno geslo: »Da veš, kupila ne bova ničesar!« Hotela sva se le sprehajati mimo dragocenosti in napasti svoje oči na starih, dragocenih vrčih za vodo. Hotela sva le z očmi požirati janičarska, z dragulji okrašena bodala, občudovati ure in zapestnice, se diviti tenčicam in krznini. Ali nama more kdo to zameriti? Torej sva skozi 27. vrata vstopila v labirint bazarja, ki svoje hodnike in rove razteza v vse smeri neba in ki je že samo s svojim, skoraj soparnim vzdušjem in z nepreglednostjo pokritih potov skrivnostno in čo robno vplival na na naju. Bilo je koj |K> 9. uri dopoldne, kar le zato omenim, ker sva ob devetih zvečer še zmeraj tavala okoli in iskala izhoda iz lega blagovnega ozračja. A I i Turki namn niso dali prej miru, dokler sva imela še kak drobiž v žepu. l.e kuko se je moglo to zgoditi? Saj sva vendar sklenila, da ne bova ničesar, pa prav ničesar kupila, niti nobenega skromnega spoininčk« ne. Spočetka so naju lako rekoč uspavali, da sva se čutila varna in eo naju pustili, da sva le mirno hodil« in so naju le s kretnjo roke častitljivo vabili k sebi. A komaj sva izpustila vhodna vrata izpred oči, se je začel boj za najin denar, ki se je, žal, končal z najinim popolnim porazom. »Good 1110 rn in g, шу deur Lady, bon jour, monsieur, guten Tug, meine Herechaftciu, (Dobro ju- tro, draga gospa; dober dan, gospod; dober don. gospoda moja) — je iznenada zadonel vabljiv glas zraven naju. Kodrolas, majhen Levantinec naju je pozdravljal v vseh jezikih sveta in naju prosil, ko sva mu odzdravila, naj ga počastiva e svojim obiskom: ^Ničesar ne bova kupila«-, ev« mu trmoglavo odvrnila, a kar ploha najizbranejših besed je planila iz njegovih ust na naju. »Nič kupiti — samo pogjedali — pogledati nič stati! Ubogi Armenec srečen, če slavni coepodi pokazati blago. Prosim, vstopite! Prosim, vstopite I Armenec eem reven ko berač, a trgovina zakladnica dragocenosti iz »Ti-soč in ene noči!' — Ahmed, skuhaj kavo za gospodo! — Mirzo, prinesi veliko skrinjo! — Mu-stafa, stran pojili! — Salda, ključe daj sem!« I11 ne da hi bila hotela, še preden sva utegnila kaj premisliti, sva že sini« v obokanem prostoru. kjer je kar mrgolelo predmetov, ki človeka kar zbodejo v srcu. »Tu. prekrasen turški nož, s katerim je sultan Soliman zaklal svojo najljubšo ženo,« je zxièel mož hvaliti svoje blago. »Tu — dragocena, na roko storjena sklerla. iz katere je žr! najljubši pes velikega vezirja Ali ja — 13. stoletje — in tu, a zdaj se boste čudili, gospoda moja: perzijska slonokoščena škatlica slavnega cesarja Darijal A kar nama je lopov v resnici pokazal. je bilo ceneno bodalo z medeno nožnico iz dvajsetega slolelja — «Ii bolje — iz leta 1937, —■ dalje navadna skleda in slednjič celuloidna škatlica. ki jo dobiš povsod za pet dinarjev. Lahko lili verjamete, da je bil moj odgovor vreden njegovega nesramnega laganja. A kaj nui je bilo mar mojih žaljivih, zaničljivlh besedi Prav nič si ni storil iz tega in ee nama je začel ta capin celo dobrikati. »Armenec takoj spoznal, da je visokorasla gospoda umetnostni zgodovinar; več. razume kol lastnik «am. A tule, look, poglejte, voyez — enn. dve, Iri — čaša velikega niogula! No, kaj pa zdaj rečeta visokorasla tujca?« In resnično, ta čaJn je bila prekrasna stvar, ki bi ne smela nikoli priti v umazane roke Levantine«. >Ne bova ničesar kupila', sem slabotno ugovarjal, a moja žena je vprašala, pa znre« snino iz radovednosti, kaj da to stane. »Pet in dvajset turških iuntov, sramotna cena, le zato poceni, da tujcem prikupiti; no, vzemite, tri in dvujset funtov, ker ste vi!« In že je stisnil čašo meni v roko. »Tisoč dinarjev — nemogoče!« je strogo odvrnila moj« žena, a nenadoma jo je prevzela strast barantanja in je napol v šali dejala: »Največ 11 i dala deset funtov...« — »Deset funtov!« je zavpil razburjeno Armenec in mi izpulil čašo iz roke. »Alah mi Je priča, da se tujca norčujeta iz mene. Zadnja beseda: osemnajst in pol funta!« — »Maha,«: sem se porogljivo zasmejal. »Ali ste znoreli? S tem denarjem si kupim celo inošejo! Deeet pa četrt funta — če hočete! t - »Za Alahovo voljo, me hočete uničili. Pa le, da bi napravil kupčijo — ubogi Armenec danes še zajtrkoval ni — petnajst funtov ali pa nič!« »Torej pa nič,« sem odgovoril in sva hotela oditi. Mož je planil za nama, kričal je, da se brez dvom« samo šalivft, saj vendar ne moreva iz njegovo trgovine, ne da bi mu izkazala te časli, du bi kaj izbrala in ker je tako dobrosrČou in nesebičen. ki bi tujcem najrajši vse podaril, nam« hoče dati čašo za petnajst funtov in petnajst pija-strov. Moja žena je že dobro spregledala njegovo barantanje in mu je rekla: >Saj sva vam že dejala, da ne dava več ko deset funtov.« In za enajst funtov in trideset pijaetrov sva zares dobila čašo. Kaj bi vam pravil, prav tako so nama je zgodilo z neko knjižico korana, ki jo je sam Mohamed spisal; s tobačnico kalifa Ahmeda Prekrasnega; z. zapestnico iz staroturških cekinov; z znamkami iz dobe križarskih vojn; e svileno vrvico, ki jo je sultan Abu Hasan XXVII. poslal leta 149S svojemu vezirju Mustafu Kemalii Beju s prijaznim pozivom, da naj se nanjo obesi; in s prepro"o Po-veod sva odločno izjavljala, da sploh ničeear ne kupiva in da je vsak trud zaman, nama kaj ponujati in razkazovati in da nimava denarja s seboj. A povsod so naju povabili na čašico kave, kar sva zmeraj sprejela, dn bi ei ne nakopala krvnega maščevanja na glavo. Toda iz ene čašice kave jih je nastalo dvajset; srce mi je že do grlo utripalo, saj veste, da mi je zdravnik črno kavo, posebno pa turško, strogo prepovedal, — in iz kave je po razburljivem barantanju, d« so kar živci jiokali, nastalo tole: tri slo let stare ure, štiri eto petdeset let stare pipe, pet sto sedemdeset Iel stare verižice in tisoč dve sto let etari krožniki. A ko sva prišla do preproge — to je treba poeebej povedati, zakaj, preprogo je najinemu postnemu premoŽenju zadala smrtni udarec. Komaj sva se ustavila pred prodajalno s preprogami, ko je že šinil k nama Turek, ee globoko priklonil, naju zgrabil za roke in ju šele izpustil v obokani prodaja In ici. Kako bi mu naj bila ušla? •>Ne iKJva nič kupila!« sva oba zaono lako obupno zavpita, kakor je bilo primerno temu položaju. A nili nama se ni slišalo zadosti prepričevalno in utrujena sva sc ueedla k posodi i. žarečiui ogljem da bi se malo odpočila. Medtem je prodajalec ko kak čarodej razvijal jnejnoge pred nama: • Bodite zdravi,- je dejal, »tale preproga je tako dragocena kakor déniant. Ah, ali vidite, kako se barve svetijo, saj lo ni več preproga, eaj je vrt v poletnem času! Če ei kupite takole preprogo, imate več od nje ko od ženske — bodite zdravi! Nimate one preproge, 11e, imate kar tri naenkrat U In obračal je preprogo, pravo kraeolo, sem in tja, tako da je bila zdaj motna, zdaj blesteč« se ali v vseb barvah migetajoča, polna lepili vzorcev ali pa divje porisano. Saj ne bova nič kupila,« sva obupno ugovarjala in sva že natančno vedela, da bova tudi lo preprogo moral« kupiti. Menda «> naju hipnotizirali. Nobenega denarja nimava pri sebi.« _ »Denar — pah!c je zakričal Turek zii-nicljivo. »Kaj pa je denar? Te preproge hiti ni mogoče plačali z denarjem. Pri meni imate kredit — noj človek gre z vami v hote! — daste 11111 tistih ušivih šestdeset funtov, «amo z« pot! Zares, hodile zdravi, preprogo vam podarim!« »Saj sva zdrava, a od vas bova zbolela,- sem komaj šo mogel vzklikniti in se braniti nakupa. »SIcer vam pn ne bi moge! dati več kot tri in dvajset funtov.« Turek je moje besede z nemim zaničevanjem preslišal in se je obrnil k moji ženi: »Dajte-tega moža proč in vzemite preprogo. Mož je skopuh. Preproga je zvesta in dragocena in dalj drži. Ah, jaz ubogi revež, zakaj nisem zadosti bogat, da bi jo sam obdržal... Vzemite jo torej za pet in petdeset funtov — to preprogo vseli preprog...« In zacmokal je z jezikom in ustnicami, kflkor bi pokušal kako božansko jed. Jaz sem bil v nemilosti in da hi rešil svojo časi, sem mu segel v besedo in zaeno vzel svoj poslednji denar iz žepa. »Tu imate trideset fnntov, dajte mi preprogo in naju pustite pri miru. Alah bodi z varni »Kaj pravite? Trideset funtov — smešno! Recite štirideset in jaz je ne dam; recite pet in štirideset — in j«z se smejem na lo; recite pedeset — kaj? Kaj rečete več kot petdeset? Moj oče me bo zapodil, če I>0 zvedel za to kupčijo, moj brat me bo preklel. Vzemite preprogo za vsak pijasler čez. pet in štirideset funtov. Kaj lui liante več ko pet in štirideset? Dajte mi roko. pel in štirideset in osenide.set pijaetrov, ne? Pe! in štirideset, dva in štirideset funtov — ena, dve, Iri, stisnile mi roko — oh, Alah me udari, 11e morem več nazaj! Vzemite preprogo in dajle, da se grem jokat, ko sem sam sebe tako ogoljufal!' Drue dan sva šla z vodnikom spet čez Veliki bazar. Kaj bi ee naj še zgodilo — saj nisva imela nobenega denarja več, resnično, niti počenega groša ne! Pa smo prišli slučajno mimo našega trgovca s preprogami in zaslišal sem divje krike 111 kletve. »Kaj pa je?« sva vprašala vodnika in ta se je splazil tjakaj in kakih deset minut prisluškoval. »Lastnik psuje svojega kupca,« je nama povedal. »Mož je nemara včeraj prodal preprogo za dva in štirideset funlov. a je bila več ko šestdeset funtov vredna. Veste, ii prodajalci preprog imajo od vsake preproge po dva kosa. pristno in ponarejajo preprogo. Navadno pokažejo tujcem pristno prejirogo in jo urno zamenjajo za ponarejeno, ki ee na videz prav nič no razlikuje od pristne. Medtem ko z razkazovanjem krasnih preprog kupca zamotijo, mu brž zavijejo ponarejeno preprogo. A prodajalec se je nemara včeraj zmotil; zdi ee, da je kazal ponarejeno preprogo, dal je pa pristno . .< »Ubogi revež! Kar smili se mi,« sem odvrnil. In povem vam, da se mi še danes smili. (R. Menzel.) Za hrateh čas Uganil je vzrok. Mlado dekle: Ne vem zakaj, ali obraz me tudi \edno tuko pere. — Zdravnik: »Hm, recite vašemu luutu, nuj se malo bolje brije.« * Zdravje pa tako! »No, kako je kuj, gospa Petelinčeki'« — »Ah, slabo, zelo slabo! Odkar sem sc ponesrečila, se ne morem znebiti gla\o-Ivoln. želodec nn nagaja, protin me ne pusli spali, roke se mi tresejo in prehlajena sem kur nu-prej « — :No, potem pa morate biti pri krepkem zdravju, do vse lo prenesete.« * Večna ljubezen. »Ali greš z menoj \ kino? Igrujo ,Verno l jubezen !« — »Zal ne morem, sem samo dve uri prosta.« — »čisto prav; več kot dvi; uri ,Vc-C.Ud ljubezen' itak ue шоги traiati.« Frtaučku G ust! ma beseda m Undan je epct »Ju-gosluvenarsk narud« neki zabaulu čez moj ježek, pa čez ježek Kurenčkuve Neške tud. Jest na vem, kua sta mu najna jezika tku na pot? Moj in [xi ud Neške jezika sta ja zdrava, ket riba. Scer pa »Jugosluve-narsk narud« najneh jeziku še sploli nekol vidu ni. Saj jest mu g» še nisem pukazu nekol, Kurenčkuva Neška pa tud gvišen še ne. Nej nama enkat spuruči, kdaj ga bova du-bila u negau kancelari, pa mu jih bova pršla pu-kazat. Z Neška sem že guvuru zavle tega. Ona je rekla, de mu ga bo iz srca rada pukazaln. sam tulk nej še pučaka, de l>o nena ta nova ubleka fertik, ke u te, ke ja zdej nos, se mu neče u zobe dajat. Ta ubleka ma sam še za na plač, za druzga ni več. Ke bo enkat najna jezika vidu ud bliz, bo use drgč guvuru ud nh. Asten še mal nej putrpi, pa se itoniu zmenil. No, pa pestima dons ta reč prgmah. Sej se mende nekamer na medi. Ureden pa tud ni, de b se člouk zavle tacga šmorna jeziu, al pa še clu grimu. Men greja zdej use druge reči pu glau. Neška b s pa tud rada še pred en tak škrnicel za na glava kepila, koker jih nosja naše t« bulS dame, preden bova šla gespude urednike ,>Jugoslu-venarskega naruda« jezike pukazat. Jest sem te dni enkat slišu, de se Bala na liu-bena viža noče s tista soja bajta, ke ja misel na-sprut glaune pošte pustaut, za tistih boreh dvanajst metru nazaj pumekent. l'a na kavarna se tud kapricira, de ja če met gor u enmu štuk. Tistga pa Bata na pumisl. de u Iblan morma met šroke ceste že zavle brezposelneh, ke jih je tulk. de že na vema več, kam z nim. Sam prefesarju pa učitelju mama že več na cest, koker pa u šulah. Tu pa vender na gre. Če je eden brezposeln, ja na more kvarterja plačvat. Hišen puseslnki ta noveh in tud ta stareh hiš, pa nočja met nubenga za-stojn u kvarteri, če je še tak gespud. Asten, pol jim res druzga na kaže. koker de ustaneja na cest. S cestam je pa tud križ, ke sa use tku voske, de morma že zdej eden drugimi pu kurjeh učeseh hodet. Lejte! Za penzjuniste se je že puskrbel tam u Zvejzd. Še kapelca se jim je pustaula, de jim pukaže, kašen lx> u renie. Koker sem vam pa že enkat puvedu. sa tli ta peru u tista kapelca pustaut svetga Flurjana, de b na vogen merku. Sevede, našem gasilcem se je pa tu fržmagal. Pu-seben gespud Furlan je bil kar ves u luft, ke je zvedu za ta konkurenca. Iïeku je, de je tu prouzaprou nezaupenca za gasilce. Če tu naredeja, je reku, na boja pršli gasilci več gasit, če prou cela Iblana puguri. Nej pol svet Flurjan sam gasi, gasilci boja pa raj žeja gasil. Ke sa na tu gespud župan sami sprevidel, de tu na gre in zna gasilce še du kašenga štrajka pr-pelat, sa pa u tista kapelca raj pusti pustaut ena taka mašina, de hodja lohka penzjunisti gledat najna, če gre dež, in pa, de veja, če jih kej zebe. S ta udredba sa se gespud župan penzjunietem in tud gasilcem hedu prkupil. Kene, gasilci bojo zdej lohka vogen gasil, ali pa žeja. Kar se jim bo glih luštal. Penzjunisti maja pa tud za d ost prustora zn ta čas, de dobeja usak soj prustorček gor pr svet-mu Križ. Zdej nam je treba sam še za brezposelne in p« za druge take, ke se na veja kam djat, skrbet, ke te sa skori še veči reveži, koker kronsk penzjunisti. Za te b nam pa ceste še ta narbl prou pršle. Kene, kvarterja na morja plačvat, koker sem reku, pu luft pa tud na znaja letat. Asten, jim druzga nn prelistane, koker ceste. Cest 1к> pa tud kmal premal za use brezposelne. Ke sa pa brez-jioseln glib tku Ide, koker drug, zakua b se jim pol Bata na umeknou mal nazaj. Zakua b Bata pamet lega na duvolt«. Kene, čo se držauna ura-denca umuži s kašnem držaunein urndenkam, pa se ji prec tulk od nenga zasluška udtrga, de ji ostane kumi še za čeule, kulker jih strga, če bod u služba. Al ni jx>1 bi pameten, če se na uzameta, ampak ostaneta raj še kar naprej sam zalublena. Vile, zavle tega se je pa za bat, de nam znaja ostat sam flinte pa kanoni, Idi pa na bo, de b z nim strelal. Na use je treba mieelt, če Črna, de na boma pršli prekratk. Jest že vem, kua eo prou vojska. Čakte, vam bom še tu puvedu. Enkat u ta zadn vojsk sem jest kurajžen čist sam maširu preke souraženke. Kar naenkrat pa zagledani, de en soureženk s flinta čila name. Jest na l>od faulaet, uzamem hiter flinta z rame, pa začnem tud tiajnga ci lat. Ke se m je pa le prena-tngen zdel, de b čist zdrauga čluveka za prazen nč na un svet spraulu. sein ga pa raj pred prašu, #e me misel ustrelit. »Dabome, alto češ ti mene gadjati, i ja ču tebe,« m je udguvuru pu srbsk. »Veš kaj, brate, če je tku, pa rajš na strelivo, ke sva brata,« sem mu jest udguvuru in ubesu flinta spet nazaj na rama. »Pejva raj skp na kašen literček. Mene dons že ceu dan tku žeja, koker de b m goba u želodce zrasla. <: »No, pa ajdimol« m je reku. Nateknou tud on flinta na rama. se me prjeu pud pajzdha, pa sva skp maširala ke preke en vas. Nisva pa še naredila dobreb stu kuraku, pa srečava ena naš« pa-trola. »Kam pa kam?« naj je prašu patrolfirar. »Tegale muža sem ujeu, pa ga pelein—« sem se jest hiter pobahu. »A na veš. de moreš ujetenke puška uzet, če ga peleš?« se je patrolfirar zaderu nad mana. »Sej nisem naumen, de boni jest še negava puška nosu. Nej ja sam nos. Jest mam že soje za-dost.« sem se jest hiter upraviču, lepu pu foršrift salutiru, pa sva šla naprej. Ke sva pršla du ta prve štarije, sva šla pa hiter not. No, in tam sva se ga tku nažajfala, de sva pol uba ubležala tam za enem plankam. Kuku je biu naprej, pa na vem. Ke sem se prebudu, sem Iežu nek u en barak na pojstel med ranencem. Ke s« me dohtari začel jireiskavat in nisa najdel nubene rane na men, sa pa konštatiral, de mam notrajne poškodbe in de Križanka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lil U 12 la 14 15 16 ^ 17 18 19 20 Ji ž? •гз 24 25 i7 29 ao 31 32 33 34 31- 3'/ st- 39 40 41 42 43 44 45 46 _ 47 4K 49 60 51 5V iH 54 55 il 57 51 tU; •il 62 -3 61 -5 66 67 68 19 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 8г »b 84 86 81 87 88 89 90 91 92 93 94 V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. tuja beseda za državnika, 8. prebivalec dela zemeljskega površja, 16. večja gora na zahodu Male Aziie. 17. alkoholna pijača, 18. pevsko znamenje, 19. del roke, 20. vodna ži- , val, 21. najmanjši del vsake snovi, 22. starorimski skrbou sam za tiste frakarje, ke hodja pu kosil u i bog vojske. 23. izraz pri kartanju, 24. tuja be- kavarne douhčes predajat, al pa za knofe domino j seda za uradno listino. 27. obok ki se pne окгоц Spi let? Kavaren mama že tku dost u Iblan. Nej zemlje, 30. jugoslovanska denarna enota. 31. izraz nekar tlela še kavamarjem zgage na dela, ke ja že Šuštarjem zadost. Tam pred glauna pošta b biu že zatu za brez-jioselne prpraun prostor, ke je zmeri precej čiku pri kartanju, 32. kuhinjska začimba, 33. tuja beseda za zavetišče, 34. velika ptica, 38. močvirni plin, 41. važnejše italijansko mesto ob Adiži, 42. manjši kraj med Cerkniškim jezerom in Starim na razpulagajne. Kene. udkar sa prepuvedal na trgom pri Ložu, 43. važnejša postaja v Srenui. 44. pošt kadit, če maš kej za upraut, je tu čist jasen. največji sodobni češki pesnik, 40. del ženske Tku naumen ni nubeden kadiuc, de b gureča ci- obleke, 47. važnejša trdnjava v severni Afriki, 48. gareta u varžet spraulu. Kaj ja bo usak pred pošta preč vrgli. Jest b že svetvu Batat. de nej bo kar tih in se umakne nazaj, ke s tem bo izkazu brezposelnem taka dubrota, de ga znaja se clu za častenga člana izvolt, al pa še za kej višiga. Zdej en čas se tud ud vojske velik guvari. Jest sem kar zmeri u strah, kua boma naredel, če kašna vojska ven zbruhne? Kanonu. flint in druge take ruputije mama scer precej. Seveda, kanoni pa flinte pa na morja kar same souraženke ukul prnašat, ampak je treb pr tem tud žiuga materi-iala. Tega nam zna pa pučas čist zmankat, ke se ide bujeja žent in tku puskrbet tud za ta materija!. Kene, če se en držnun uradenk zalub u kašna držauna uradenca, al pa če je narobe. Tu je useglih. Uženila b se holt rada, pa jima skrb in pa predstojnik samostana. 40. tuja beseda za vrsto naglasa, 53. poljski delavec. 56. druga beseda za rodbino. 62. bližnja sorodnica. 63. manjši kraj v občini Višnja gora, 64. d nuja beseda za serpentino, 65. večji kraj nad Tržičem, 66. poljski plevel, 67. vrsta dragega kamenja, 6S. ud izumrlega naroda. 69 tuja be=eda za časovno razdobje, 70. važnejša država v Juž. Ameriki, 74. skrajšano srbsko moško krstno ime. 77. žensko krstno ime, 78. tatarski poglavar, 79. druga beseda za obzirnost. 80. manjši otok v Jadranskem morju, 82. važnejši kraj ob Donavi v Sreinu, 86. priprava za merjenje časa, 89. važen del telesa, 90. žensko krstno ime, 91. poljski pridelek, 92. širši pojem za družino, 93. tuja beseda za pisatelja, ki brani verske resnice, 94. žensko krstno ime. Navpično: 1. druga beseda za gostijo, 2. slavnostna poveličujoča pesem, 3. vrsta loščila, 4. druga beseda za vrbo žalujko, 5. moško krstno ime, 6 star slovenski veznik, 7. srednji del rok, 8. ženska oseba iz svetega pisma, 9. druga beseda za hude sanje, 10. sestavina zraka, 11. tuja beseda za pleme, 12. manjša državica pod angleškim protektoratom v Prednji Aziji, 13. kravje ime, 14. važnejša reka v Vzhodni Aziji, 15. moška oseba iz svetega pisma, 24. tuja beseda za pripravo. 25. preprosto prometno sredstvo, 26. ozek košček blaga. 27. druga beseda za upanje, 28. moška oseba iz svetega pisma, 29. skrajšano moško krstno ime. 30. druga beseda za sporočilo, 35. okrajšan naslov čapkove fantastične drame, 36. žensko krstno ime, 37. industrijska rastlina, 38. tuja beseda za odmev. 39. vojaško strelno orožje, 40. trguvski izraz za predplačilo, 45. kozaški poveljnik, 50 del pokore, 51. poletna vrtna hišica, 52. prijatelj tuje lastnine, 53. važen del glave, 54. kaznivo dejanje, 55. ud družine v otroškem govoru, 56. naslov važnejše Vodnikove pesmi, 57. važnejše mesto na severnem koncu Gardskega jezera. 58. druga beseda za udarec, 59. glinasta posoda. 60. važnejši levi pritok reke Ural, 61. važnejša Ibsenova drama, 66. druga beseda za pripomoček, 71. starogrški pesnik basni, 72. skrajšano moško krstno ime, 73. pomembnejše gorstvo v evropski Rusiji. 74. nekdaj pri nas zelo moderna japonska otroška igra, 75. severno moško krstno ime, 76. poljsko orodje, 81. del parnega stroja, 83. druga beseda za polet, 84. važen del glave. 85. del rastline, 86. švicarski kanton, 87. večja skupina čebel, 88. skrajšano žensko krstno ime. Razvezano snopje Slovenci pod lujo nadvlado V prvi dobi po naselitvi je obsegalo slovensko ozemlje 75.000 km- Včerajšnja Avstrija je merila 83.843 kin-. Potem si lahko predstavljamo, da je bilo slovensko ozemlje res veliko. Po tisočletnem razvoju se je to ozemlje skrčilo za celih 50.000 km-. Danes je celokupnega ozemlja, naseljenega po Slovencih, nekaj nad 24.C00 km'-'. Ob končani naselitvi ie njena meja potekala približno od izliva reke Rabe v Donavo, nato po Donavi navzgor do izliva геке Travne, pri tem pa je zajela še vso Dunajsko Kotlino. Ob Aniži se je spustila ob njenem toku navzgor ob grebenu Nizkih in Visokih Tur do dolin Dofcredden in Isel. nato do Lienza ob gornjem toku reke Dr.ive. Od izvira reke Drave je šla preko izvira reke ZiJje in preko gornjega toka pri toku reke Tagliamento do črte, kjer mejijo izrastki Alp, Goriška Brda in Kras na Furlansko nižino. Slovensko ozemlje je obsegalo polovico Istre, 6everno od Reke je šla tedanja slovenska meja po sedanji med dravsko in savsko banovno do Drave in Mure. Zajela je že porečje Lendave in Krke in vse ozemlje do Blatnega jezera in do dolnjega toka reke Rabe Slovenci pa se niso naselili istočasno, ampak so polagoma prodirali in takih naselitvenih tokov miamo šest. Ze takoj ob naselitvi so bili Slovenci politično odvisni od Ob rov, in sicer do tretjega desetletja 7. stoletja. V tem času Sta bili na slovenskem ozemlju dve državici: Karanlanija. ki je obsegala poznejšo Koroško in Gornje Štajersko, in pa Kraina. ki je obeegala poznejše Kranjsko in Spodnje Šta- jersko. Pozneje je nastala Panonija Okoli leta 623 pn je Slovane rešil izpod avarskega jarma irankov-ski trgovec Sa«no (623—653). v tem pa je tudi razširil svojo oblast na alpske Slovence. Mlada slovenska kneževina v Karantaniji s središčem v današnji Koroški je dobila v Samovi državi močno oporo. Skoraj eto let po Samovi smrti so bili Slovenci neodvisni, katere so vladali domači vojvode. Zaradi vpadanja Avarov eo bili Slovenci prisiljeni, da so zaprosili za pomoč bavarskega kneza Odila zoper Avare. Odilo in slovenski knez Borut sta leta 743 premagala Obre. Slovenci eo za-adi te jxmioèi morali priznati bavarsko vrhovno oblast. Ze v tem letu pa so morali priznati z Bavarci Frankovsko oblast. Karel Veliki (776—814) pa je združil vse Slovence pod svojo oblast, to ie tudi otie Slovence, ki so bili jvsd bizantinsko in ob reko nadvlado. Slovenci so obdržali kljub temu svoje dc«nače kneze. Po neuspelem uporu Ljudcvita Posavskega (810—822) pa so Slovenci izgubili tudi domače kneze in avtonomijo. Začela se je germanizacija slovenske pokrajine. Se prej pa so razdelili slovensko ozemlje med Furlansko in Vzhodno krajino ali marko. Po drugi razdelitvi, ki je kmalu nato sledila, je bila ukinjena Furlanska marka in razdeljena v štiri upravne enote: Furlanijo in pa Istro z Dalmatinsko Hrvatsko, te sta bili v ožji zvezi z Italijo, medlem ko sta grofija ob Savi ali poznejša Kranjska in Dolnja Panonija spadali pod Vzhodnofrankovsko državo. Prejšnja Vzhodna marka jc bila razdeljena v: Ka-rantanijo, Gornjo Panonijo in v ozemlje med Ani/o in Dunajskim lesom. Zaradi redke naseljenosti teli |4>krajiu so začeli Franki naseljevati Nemce zlasti v Podonavju ter v Gornji in Dolnji Panoniji. Poleg tega so razne nemške škofije dobile mnogo zemlje, da so tod naseljevale Ncmcc. Začeli eo ee vpadi Madžarov in 907 so premagali Bavarce. Zaradi obrambe je Oton I. združil 6 Karantanijo Veronsko marko in Istro leta 952. Po bitki na Le-škem polju leta 955 je bila slovenska zemlja zopet v oblasti Nemcev, karantanija je postala posebna vojvodina, ločena od Bavarske. Slovenska zemlja je zopet postala mejno ali krajiško ozemlje, razdeljena v vojaško urejene mejne grofije ali marke. Bilo jih je do osem. Vsi Slovenci so bili sedaj združeni v eni vojvodini nemške države. Nastala je doba slovenske politične razkosanosti. Velika Karantanija se je začela deliti. Krajinska, Savinjska, Po-dravska in Karantanska krajina бо bile podrejene naravnost vladarju. Ta delitev je tudi temelj poznejši delitvi na Kranjce, Štajerce, Korošce. Posameznim krajinam so vladali razni vojvode in plemiški rodovi. V 13. 6to!etiu pa je za kratek hip nastopila nova doba v zgodovini slovenskega ozemlja. Premvsl II. Otokar (1253—1278) je združil jx>d svojo oblastjo precejšen del slovenskega ozemlja. Toda žc 1278 je v bitki izgubil vse in Rudolf Habsburški je dobil ta ozemlja. Tako se začenja habsburška oblaet nad slovensko zemljo, ki je trajala skoraj 650 let. Štajersko бо dobili 1282, Koroško in Kranjsko ter Slovensko Krajino 1335, Istro in ozemlje na Dolenjskem 1374, Trst leta 1382 in 1500 še Goriško. Njihove oblasti ni bilo mogoče pre gnati, držali eo se tega ozemlja, dobro zavedajoč se pomena tega najbolj prehodnega ozemlja v Evropi, zlaeti poti k Jadranskem morju. Saino za štir: ieta smo v 19. stoletju spremenili svoje gos|X>darje. Zmagoslavni pohod Napoleona je šel tudi preko slovenskega ozemlja in ga zajel v 6voj obseg za čas od 1809—1813. Bila je to Ilirija. Leta 1918 pa se je slovensko ozemlje razkosalo tako, da žive Slovenci v treh državah. 6 evojimi izseljenci pa po vsem svetu. nisem več za raba u vojsk. Vite, in tku je biu zame vojske konc. Hmal pu našem ujedinojn sem pa sreču tistga mojga prjatla dol z juga lam na Dunisk ceet bliz Figuca. Preči me je spuznou, jest pa tud nega. Kar hiter sva ja zavila not h Figuce, de se bova kej pumenila No, in tam m je pa puvedu, de ja je on prec spet pupihu nazaj k soj kumpani, koker sem jest začeu smrčat tam za plankam. No, zdej pa jest uprašam: al b se souraženki na puglihal loži pr cvičke, koker pa pr kanoneh? F. G. Sah V L.Š.K je nova klubova uprava s profesorjem Ostercem na čelu, ki je morala celo premagati neka trenja, da je nadomestila staro nesposobno upravo, že po enem mesecu dosegla uspehe ki mnogo nadknljujejo prejšnja pričakovanja: Število klubovih članov ee je že popetorilo in klubova blagajna kaze že razveseljivo stanje. Predvsem je pa izvedba mednarodnega turnirja v Ljubljani vsestransko zagotovljena. Priprave za proslavo klutoo-ve pet in dvajsetletnice potekajo v najlepšem redu in bo brez dvoma na višini, ki bo v čast našemu šahu. O mednarodnem turnirju so že določene tele podrobnosti: igrali bodo od jugoslovanskih šahistov dr. Vidmar, Pire, dr Trifunovič, Kostič dr. Asta-oš Broder, Tôt, M. Vidmar, Nede.ljkovič, Prein-alk, Fuirlani in Šorli ter od inozemskih dr. Tarta-kower. Foltye. Stahlberg in Szabo. Turnir bo torej zelo »nočno zaseden in bo borba brez dvoma huda Turnir se bo pričel 11. marca in bo igralni čas vsak dan od pol 15 do pol 19 ter od pol 21 do pol 23. Vsega bo prostih dni 2 do 3, tako da bo turnir končan 27. ali 28. aprila. Nagrad bo osem in bodo morali naši mojstri zelo paziti, da inozemci ne bodo odnesli polovice tega. • O tiovetn odboru šahovske zveze smo že poročali in danes dopolnjujemo kako se je odbor konstituiral. Predsednik je C Vidmar (L.Š.K.) podpredsednik Juršič (Št Peter), tajnik I. Klakočer fcîih nlv'f1!!1 . (Amater), blagajnik Bolha (L.Š.K.), tehnični odsek Kovač (Amater) kateremu se bo pridružil bivši zaslužni zvezin'blagajnik Erker (Triglav) propagandni odsek profe-60,r °6,f,rcJ ,n Tomaž i č (oba L.Š.K.) in finančni odsek C. Vidmar in Bolha (oba L.Š.K.) in Bajec Ivo (Iriglav). Prva letošnja zvezina prireditev bo dne 7. aprila zvečer, pri kateri bodo nastopili vei šahovski klubi Ljubljane z osemčlanskimi moštvi v brzopotezni medkhibski tekmi. Dne 24. aprila bo v okviru L.Š.K. monstre-brzoturnir v Ljubljani. Zveza bo sodelovala ludi pri prireditvi turnirja za prvenstvo dravske banovine ki bo sporedno z mednarodnim turnirjem v Ljubljani. H. Tegelaar — R. Spielmann. L Sgl—f3, d7—d6 (poteza, ki si jo izborni poznavalec otvoritev proti slabšemu mojstru more brez nevarnosti dovolili.) 2. d2—d4, Lc8—g4 3 c2 -c4, Sb8—d7 4. g2-g3, c7-c6 5. Lfl-g2 e7-e5 6. 0-0 Sg8-f6 7. Sbl—c3 Lf8-e7 8. d4-d5, c6X d5 9. Sc3Xd5 (črni si je postavil za cilj operacij d-Iinijo z močnim poljem d5 in s slabim črnim kmetom na d6.) Sf6Xd5 10. DdlXd5, Sd7-c5 11. b2-b3. 0-0 12. Lcl —a3,Sg4—e6 13. Dd5-d2', Ta8—c8 14. Tfl-dl. h7—h6 15. Tal-cl Dd8-^ b6 16. Dd2-b4. Dto6—a6 (s to potezo Spielmann zelo lepo odkrije, da je beli lovca in damo slabo postavil. Bela dama mora varovati lovca in lovec pa a-kmeta, tako da črna dama veže dve močni beli figuri.) 17. Sf3—el, e5—e4 (prej>rečuje grožnio Sel—d3.) 18. Sel—c2, f7-f5 19. Sc2-d4, Leb-d7 20. La3—b2 (beli je s konjem zavaroval kmeta b3 in bi 6cdaj na DXa2 z napadanjem dame na al in bi dosegel remis.) Le7—f6 21. Db4—a.3, Da6 b6 (belemu se je posrečilo lovca boljše postaviti, dama je pa še vedno deplasirana.) 22. Lb2—сЗ. a7—a6 23. Da3—b2, Lf6—e5 (čas, ki ga je moral beli porabiti, da se je rešil nespretne pestave svoje dame in lovca, je porabil črni za ojačan'e svoje pozicije.) 24. Sd4—C2 (to omogoči črnemu, da takoj odločilno poslabša belemu pozicijo.) Sc5- ?4! 25. b3Xa4 (drugega beli nima) Db6- Xb2 26. Lc3Xb2, Le5X b2 27. Tel—bi. Lb2—e5 28. S*2-e3 (na TXb7 bi beli tudi izgubil kmeta.) Ld7Xa4 29 Tdl—cl TfS —f7 30. Se3—d5. TcS—c5 31. Sd5-e3. La4-c6 32. Lg2—h3. g7-g6 33. Se3—fl, Tf7—c7 34. Sfl-d2, Lc6-d5 35. e2—еЗ, b7b5 beli tu ni mogel več najti pametne poteze in je prekoračil predpisani čas razmišljanja. Izgubil bi pa beli 6eveda tudi pri nadaljevanju. Rešifeu uganh z dne 13. marca Rešitev križanke: Vodoravno: 1. požar, 6. Usoda, II. porod, 16. Atala, 17. roman, 18. etika, 19. korak, 20. arena, 21. resor, 22. Anam, 24. Oka 26. telo, 27. leha, 31. peka. 34. pol, 36. tein. 38. Oran. 39. eter, 40. oda, 41. lopa. 44. rana, 45. Sas, 46. Alena, 47. lira, 48. nos, 51. Ivo. 54. torek, 57. očak. 58. Eva. 59. moč, 60. Spaho, 63. čaka, 64. rep, 65. edil. 66. ilo. 67. seno, 70. kosa. 71. moda. 74. šiv, 76. omot, 78. etan, 82. Annir. 84. F,ro, 86, Rem, 87. aoma. 88. narod, 89. Odesa, 90. venec, 91. arija, 92. pelod, 93. Asana. Navpično: 1. Paka, 2. Oton, 3. žara, 4. Ala, 5. rak, 6. ura, 7. Sora. 8. omet, 9. Dane, 10. anali, 11. peron. 12. Otelo. 13. ris, 14. oko, 15. dar, 23. Marat, 24. opolo. 25. Koder. 28. era, 29. ban, 30. Ana, 31. pes, 32. eta, 33. kes, 35. lan, 36. tla, 37. Eol, 42. piča, 43. arak, 44. raka, 48. Nero, 49. oves, 50. sapa, 51. ime, 52. vod, 53. oči, 55. eho, 56. kos. 57. oče, 60. sla, 61. piš, 62. ali, 68. nomad, 69. otava, 70. Keres, 71. mana. 72. Omar. 73. duri, 75. Vode, 76. orel, 77. meso, 97. tona, 81. Naca, 83. roj, 84. Eda, 85. rop. Rešitev zlogovnice: 1. Stavanger, 2. Rijavec, 3. Evbeja. 4. dvor-janik, 5. Nalkowska, 6. jajčece. 7. aršin, 8. pla-vica. 9. odpustek, 10. trofeja, 11. netivo. Srednja pot, najboljša pot. Z ogovnica Iz naslednjih 36 zlogov: bo — če — da — de — de — do — dor — go — ja — ja — je — jec — kon — kra — la — li — lin — lomi — nik — njač — no — nuni — pa —• pav — ple — ra — re — sla — te — ti — ti — um — va — ve — ži — sestavi štirinajst besed z naslednjim pomenom: 1. tuja beseda za vodstvo, 2. vrsta metuljev, 3. vozniška potrebščina, 4. vrsta kuriva, 5. tuja beseda za celokupnost, 6. del hlebca, 7. poljski plevel, 8. kraj pri Zidanem mostu, 9. industrijski krnj ob Savi v Sloveniji, 10. cerkvena zahvalna pesem, 11. važnejše mesto v severni Italiji, 12. domača žival, 13. velik ameriški ptič, 14. morska riba. če si izbral pravilne besede." ti tretje in četrte črke povedo Gregorčičev verz. Obupen klic iz Jeruzalemskih goric O tem, kar bom skušal o Jeruzalemskih go-ricah v uekaj naglih potezah orisati fttateljem, ki članka kot »nezanimlvoeti« ne bodo prezrli, bi lahko pisal številne stolpiče, pa dejanskega stanja v veej nagoti ne bi mogel izčrpati. Polagam bežno skico v roke slovenski javnosti, v roke vsem tistim, ki imajo interes na tem koščku slovenske zemlje, vsem, ki imajo interes na slovenstvu sploh in vsem, ki jih je ta zemlja poklicala in izvolila. Kakor hitro stopimo na prleška tla, ee uam takoj iasno pokaže socialna slika te zemlje. Po dolinah se skriva med drevjem nekaj prostranih domov, čez grebene goric pa se raztezajo nedo-gledne vrste viničarij. Danes je po obsegu okrog 45%, če ne več, vinogradov v rokah gospode, med temi večina v posesti maloštevilnih tujih, nemških »grofov« in kar je še teh. Kar se tiče prebivalstva, izpolnjujejo okrog 10% kmetje, 20% manjši posestniki in želarji, ostalih 70%, torej večino, pa tvorijo viničarski nemaniči. Družabno stanje teh stanov jo nevzdržno! Vsi so, kot pri nobeni dnigi gospodarski panogi, tesno l>ovozntii drug na drugega, da gospodarski polom kmeta obenem zadeva z enako ali še hujšo neusmiljenostjo njegovega viničarja, ki je od njega odvisen. Gospodarski zastoj zadnjih let pa je najhuje prizadel ravno naše vinogradnike, ki živijo za vino in bi tudi naj živeli od vina. Odlično jeruzalemsko vino, ki je veljalo in še velja za posebno vinsko specialiteto, in ki se je še pred 10 leti prodajalo iz kleti po 12—16 din liter, se danes ne more in ne more pretolči nad 2—3 diu in se za to ceno ga domači vinogradniki pod pritiskom razmer morajo ponujati vinskim trgovcem. Brodolomei Domači kmetje so po večini mali vinogradniki. Nekoč so iz svojih goric živeli dokaj dostojno življenje. Zadnja leta pa donos goric komaj zadostuje za kritje režijskih stroškov, davek pa pri pretežni večini vinogradnikov vsa ta leta stoji na ničlišču ali se pomakne le za toliko naprej, za kolikor je bila prodana zarubljena krava ali svinja. Tako ne bodimo čisto nič presenečeni, čc bomo stopili v katerega teh prostranih domov, pa bomo našli številno družino pri premalo ali celo nič slani juhi in krompirju v oblicah. — Gorico obdelujejo vedno slabše in hira; na pomladitev jo v teh razmerah nemogoče misliti, ker je še zasilna obdelava komaj mogoča. Marsikomu se bo čudno zdelo, da danes v teh najbolj vinorodnih krajih na svetu ni vinograd glavni vir dohodkov, ampak le vzporeden s prirastjo polja iu živine. In vendar je vse bistvo teh ljudi v gorici! Ta slaba leta s poraznim nastopom trsnih bolezni, ki bi jih moglo delno zadržati le najustrezajoče oskrbovanje. pa jih ob zasilnem obdelovanju tirajo v neizbežen polom. To je danes trpka nujnost, ki so ji ne more nihče zoperetaviti in ji uiti. Jasna slika življenjskih pogojev viničarjev, ki tvorijo žalostno večino prebivalstva, ki jih je življenje namenilo v to, da v gorici rijejo za svojo bitnostjo, se nam lakoj vsili, če vemo, da ti bed-neži niso imeli z rožicami postlanega življenja takrat, ko so služili do 12 din za »težaka«, danes pa služijo 6—8 din največ, medtem ko kupilnl predmeti v ceni niso nazadovali. Pa še teh borih nekaj dinarjev ne dobijo plačanih, ker ni mogoče vzeti tam, kjer nič ni I Njihovo stanje je naravnost nepopisno! Svoje zemljo nimajo, da bi si lahko pridelali živež; morajo si zaslužiti pri kmetu, da jim priraste vsaj nekaj korenja, krompirja in repe, a na dveh, treh »postatih« priraste tega tako malo, da še za ljudi ne zadostuje, kako bi si potem redili svinje! Tako vse jedi jedo nezabeljeno. — Zrnja za kruh hodijo možje — zadnje čase že tudi napol otroci — služit z mučeniško mlačvo za deeetinski »mer-tik« v daljne hrvaške kraje. Ta je čedalje slabši, ker so tudi Hrvatje začeli vpeljevati parne in motorne mlatilnice, ki so hitrejše in >ne jedu kao Štajerci«! Viničarske družine so po večini številne in tako so vsi obsojeni v neusmiljeno gladovanje. No, pa preko leta že še gre: starši se pre-hranijo pri kmetih, otroci, kolikor jih ne vzamejo s seboj, pa tudi tu in tam najdejo kaj za pod zob, toplo je tudi, da lahko napol nagi tekajo po »sepih« in »grabicah«, z zimo pa se začnejo zanje obupni dnevi. »Tabrh< je končan; sedaj niti 6 din dnevno ni mogoče zaslužiti. Koliko so zaslužili, so pač lahko sproti porabili, ne da bi mogli zase in za otroke oskrbeti obleke in obutve, da jih vsaj zeblo ne bi v prazne želodce. Vso zimo bodo otroci zaprti v zatohlih sobah, ki jih ne zračijo, da bi šo več mraza ne vdrlo v hrain, ali pa bodo premraženi in razdrapani tekali s cekarji od hiše do hiše, neglede na to, ali tam je kaj ali nič. Razredi šol v Runču, pri Svetinjah in Sv. Miklavžu so pozimi bobneče praznine, ali pa bulijo v učitelja zglajeni obrazi rahitičnih malih bednežev, ki eo napol bosi in nagi, vsi otrpli pritekli po snegu v šolo, da bodo vsaj na toplem, ali da dobijo košček kruha iz hvalevredne zimske akcije učiteljev. Kakšen je učni uspeh, to vedo jx>vedati učitelji in bo tem otrokom v tragični jasnosti pokazalo življenje. Zevajoča brezna Vso zimo večina viničarjev ne more opravljati svojih verskih dolžnosti in če izključimo tragiko, ki jo pri tem čuti mistična Prlelcova duša in mislimo na rezultat, ga ne bo težko pogoditi. — Etična in politična morala propada; duše so kupujejo za nekaj cigaret in kos kruha. Sami si no morejo pomagati, kmet jim tudi ne inore, gospod se drži ohčega stanja, vso zemljo je poplavilo nezaupanje, mržnja in potuhuje-nost, ki ji prilivajo še brezvestni študenlovski in drugi agitatorji, ne da bi mislili na posledico in zgrabili zadevo na pravem mestu. Je pa še nekaj, mimo česar ne tnorem molče. Ker jim je doma hudo, ljudje drvijo v svet — [»ovečini v Nemčijo —, da se vračajo gnili in zastrupljeni. —■ Večina zemlje je v rokah nemške gosj)ode, ki s svojimi viničarji popolnoma razpolaga, vinogradniki se spominjajo časov, ko so Nemcem vino prodajali po bajnih cenah, kupovanje duš je razvito, Drava teče za Ormožem... Letos Pojdimo od splošnostl na konkretno stanje letošnjega leta! »Mertikc je bil skrajno elab. Pridni mlatiči, ki jih je misel na lačno družino držala, da cepcev niso vrgli proč, so po enomesečnem trudu zaslužili kvečjemu 6 jdrvajnk« zrnja. — Krompirja je segnilo preko 40%, koruza je biln smetljiva in kilava, ker je bilo deževno leto, zelje so pojedle gosenice, repo bolhe, ali pa jo je blato zadrgnilo. — Grozdje je 6egnilo do 60% nastavka, ki ni bil bogat, oetanek je radi deževne jeseni kisel. — Radi kuge so pocrkale svinje kot muhe, da so nekateri kmetje brez njih, da o vini-čarjih ne govorim. — Ravno letos, ko jih je letina sama neusmiljeno prizadjala, je tudi vse leto počivalo delo na cestah, kljub temu, da je neumorni dekan g. Bratnšek v skrbi za svoje vernike, kaj bodo pozimi jedli in si oblekli, neprestano trkal na merodajna vrata. Neglede na to, da je na cesti Svetinje-Jeruzalem zemeljsko delo, ki je bilo izvršeno, po deževnem lotu popolnoma uničeno, torej novi stroški, si ljudje niso mogli zaslužiti z delom na cesti, ki je še za silo plačano, da bi so oskrbeli za zimo. Pomagajte, pomagajte l Prleke drži samo še njih fatalizem pokonci. Beda pa je velika, da vpije po pomoči. Trenotno bo torej treba misliti predvsem na hitro innte-rielno pomoč n. pr. v koruzi, ki naj se deli pošteno in vestno po potrebi. Globlji in edini vzrok vsemu polomu pa je v ceni vina. Davka ni moči plačati, ne kupiti zadostnega materiala za oekrl» goric, ne plačati delavcev; vinogradništvo hira in ee tako samo v 6ebi použiva, ker neobdelana trta vedno manj rodi; poleg tega jo povečini doslužila. nadomestiti je pa ni mogoče. Stvar je torej treba vzeti resno in stvarno v roke: Takoj na pomlad bodo pristojni morali najti nekje fond, da bo mogoče v najbližji bodočnosti dovršiti cesto Ivanjkovci—Svetinje—Jeruzalem—Cuber in od te odcepek k Sv. Miklavžu, da bodo vinski konsumenti sami, mimo onih dveh, treh prekupčevalcev, ki so zapravili jeruzalemča-nu ime, mogli prihajati z avtomobili po vino, ki fa bodo na mestu in originalnega dvignili in pla-ali. Tako je bilo v časih, ki eo ostali vinogradnikom v najlepšem s]>ominu. Omejiti je treba uvoz vina, našemu odpreti trg, vpeljati etrogo zaščito jeruzalemčana po obia-etvih in vestno kontrolo nad vinskimi trgovci, Kletarski zadrugi v Ormožu in društvu za zaščito jeruzalemčana v Ljutomeru pa dati vso podporo in omogočiti razmah. Dokler ne bodo popolnoma sanirani denarni zavodi, da bodo kmetu lahko kreditirali, bo treba nujno misliti na pomoč države t brezobrestnimi posojili in javnimi podporami pri pomladitvi in zdravitvi goric. Ce bomo rešili jeruzalemsko vino, bomo rešili Jeruzalem. Stanko Kociper. Operativna terapija nebnic Ta spis je predvsem namenjen onim. ki se obračajo name, želeč ali tozadevnega sveta ali celo kar naravnost zahtevajoč od mene operacijo, trdeč mnogokrat nekaj, kar ni v skladu ne z dejanskim stanjem in ne z mojo izkušenostjo. Izvid organov in dejstva so dostikrat v nasprotju z navedbami in zahtevami bolnikov, ki se ne ujemajo s sedaj veljavnimi znanstvenimi dognanji. Na nobena ravnanja niso lako važne utemeljitve in smernice, na ]>odlagi katerih naj se kaj izvrši, kot za operacijske odločitve. Zaradi tega naj podam v sledečem nekaj navodil glede operacij mandelnov, ker je to v sedanjem času najpogostejši predmet obravnavanja med nami specialisti in strankami, posebno pa še v bolnišnici. Čeprav sem o tej temi svoječasno že mnogo pisal in čeprav se od tistihnial glede potrebe indikacij za tozadevne operacije ni če ničesar spremenilo, temveč se je celo tam, kjer so bili morda drugačnega mnenja, v prilog mojih tedanjih izvajanj preobrnilo, se čutim kljub temu dolžnega o tem pisati, ker še vedno od časa do časa slišim in berem nasprotna naziranja in zahteve, in da upravičim svoje ravnanje napram dvomljivcem in nczaupljiv-cem. To storim tudi zaradi tega, ker je izšlo v zadnjem času več tozadevnih znanstvenih spisov, ki kažejo, da ni samo pri nas to vprašanje aktualno, temveč tudi dmgod po svetu, kjer bi se o tej temi gotovo toliko ne pisalo, če ne bi bilo tudi drugod tako važno. Meni œebno so ti spisi zelo dobrodošli, ker dokazujejo, da je bilo naše ravnanje v tem vprašanju vedno pravilno. Na vseučiliščih-univerzah se uče dijaki svojih strok na predavanjih in iz znanstvenih učnih knjig. Ravno pred kratkim je izšla nova učna knjiga iz naše stroke, ki jo je spisal vseuč. prof. dr. Kôrner, nekoliko prej pa knjiga univ. profesorja dr. Den-kerja. Oba učenjaka sta svetovnega slovesa in obe omenjeni knjigi sta glavni knjigi, po katerih se dijaki na nemških iu avstrijskih univerzah to stroko uče. Jasno je, da so te knjige spisane po najnovejšem znanstvu, in da se dijaki v novih učnih knjigah uče po najnovejših metodah. Glede operacij mandelnov pravi Komer v svoji najnovejši knjigi: Pri povečanih a sicer zdravih mandelnih, ki povzročajo kake ovire ali težave, zadostuje odstranitev, ali, kot to označujejo dobri prijatelji, da zadostuje, da se jih samo od-ščipne. Pri gnojnih zamaških v mandelnih, če ti niso preveliki in če ne povzročajo drugega obolenja, naj se le zatočišča teh čepov odstranijo. Posebno poudarja, da se večinoma delajo taki, slabo dišeči čepi pri slabih zobeh in da je najprvo treba to v red spraviti, du tudi drugo izgine. Kor-ner toraj ne odstranjuje popolnoma ne povečane in tudi ne vse mandelne z gnojnimi zamaški. Denker pa v svoji knjigi celo navaja, da je treba pri otrocih operirati le take povečane mandelne, ki tvorijo mehanično oviro, sicer pa je treba smatrati povečane mandelne za konstituci-onelno slabost in ki jim je treba з splošnim zdravljenjem priti do živega ne pa z operacijo. Pri gnojnih zamaških v mandelnih zadostuje, da se kotanje v mandelnih tako odpro in razširijo, da zastoj gnoja in tvorba gnojnih kamnov ni več mogoča. Toraj tudi Denker ne odstranja takih mandelnov. Oba avtorja še omenjata, da je tkanina-substanca mandelnov zelo malo občutljiva. Pred par tedni je izšel članek, ki ga je napisal univerzitetni prof. dr. Vogel, profesor na eni največjih svetovnih klinik v Charité v Berlinn. V svojem članku navaja, da more kronično vnetje mandelnov obstojati tudi kot samostojno lokalno obolenje z izločanjem gnojne snovi, gnojnih zatnaškov, ki jjovzročajo kronične katarje v vratu in grlu, z neprijetnim duhom iz ust, hripavostjo, kašljanjem, praskanjem, in občutki stisnjonja v vratu, in ko da bi se bilo v vratu kaj zataknilo, kar tolikokrat privede marsikoga k zdravniku. Profesor dr. Vogel pravi na to izrečno, da tako kronično vnetje mandelnov zdravijo konservativno t j. ne z operacijo, temveč z raznimi lažjimi metodami in sredstvi, dokler je tako kronično vnetje le lokalno in ne splošno obolenje. Najvažnejša pa je v njegovem članku navedba, da so posebno pri otrocih glede popolne odstranitve mandelnov še bolj previdni kot pri odraslih in sicer največ zaradi tega, ker o deiovanju-funkciji mandelnov še nič no vemo. To dejstvo podčrtava tudi profesor inomoške klinike dr. Krainz v svojem nedavno izišlem članku. Profesor Vogel zaradi tega pravi, da pri otrocih totalno odstranjujejo mandelne le, če so vzrok kakega splošnega obolenja n. pr. vnetja sklepov, ledic, srca, trajnih povišanih temperatur itd. Man-delni otrok so namreč proti raznim boleznim veliko odpornejši, ker vsebujejo mnogo več zdravega tkiva r. dobro fnnkcijo kot pri odraslih, vsled česar morejo laže posamezna obolenja premagati Prav zanimivo pa je dejstvo, dn se kljub temu, da se je po svetu toliko mandelnov popolno odstranjevalo, zelo mnogokrat zato, da bi preprečili nebroj onih obolenj, od katerih so mislili, da so nastala ravno zaradi mandelnov, to so revma-tizmi srčne napake, vnetja ledvice itd., da se njih število ni zmanjšalo. Tako piše dunajski univ. profesor dr. Ruttin in to nam morejo potrditi tudi oni internisti, ki vodijo oddelke za notranje bolezni. Te vrstice so bile potrebne, ker imajo gotovi krogi še vedno napačna mnenja o mandelnih in ker imamo še vedno zaradi njih neprijetnosti. Potrebne eo nadalje, da uvidijo oni, ki so drugače sodili, da so delali tisli krivico, ki so ravnali od vsega početka po teh smernicah, ker po logiki medicine tudi drugače ni moglo biti. Za svojo osebo imam pa tudi še to lastno voliko izkušnjo, da tudi ni res, čeprav velja to za resnično, da je po popolni odstranitvi mandelnov težav konec, kot se to splošno trdi. Imam priliko videti take ope-rirance mnogokrat po operacijah, pri katerih operacija ni imela zaželjenega uspeha, temveč se je subjektivno stanje celo poslabšalo. Če vse to upoštevamo ter vzamemo šo v obzir, da je oddelek v bolnišnici vedno prenapolnjen, potein so ne sme nihče čuditi, da je nekaj bolnikov, ki prihajajo v bolnišnico v svrho operacije mandelnov. odklonjenih. Iz takega našega ravnanja pa ne sme nikdo sklepati, da smo nasprotniki totalne operacije mandelnov, kakor sem zelo pogosto čul. Nasprotno, te operaeije spadajo med najpogostejše v bolnišnici in smo jih že izvrševali od vsega početka, če so bil dani zato pogoji. Te prve operacije sem tudi že večkrat demonstriral. Da so ob svojem času na nekaterih krajih mandelne tudi pri otrocih popolno Izločevali brez omenjenih utemeljitev, kot da so ne samo nepotreben, ampak celo škodljiv organ, je znano; to mnenje so celo tam Imeli, kjer ga ne bi smeli imeti. Isto mnenje so imeli nekateri svoječasno tudi glede slepiča, glede nosnih Petdesetletni spomini na dijašhe liste Tnkrat — pred petdesetimi leti — smo bili dijaki prav tako polni idej in idealov, kakor so jih polni dijuki danes. Vendar pa mislim, da je med takrat in danes velika razlika, ki je enaka polstoletnemu razdobju. Л to ne spada k stvari. Takrat nismo še poznali športa. Edina šoort-na zabava je bilu pozimi — kepanie na ljubljanskem çradu Vsako eredo in soboto popoldne smo gimnazijci s snežnimi bombami pošteno pognali v beg realcc. — Veliko zabavo smo imeJi tudi tedaj, ko smo žvižgali nemškim turnarjem, in ob demonstracijah, ko je dobil spomenik Anastasius Griin nu vogalu Križank, j>a še dolgo potem smo kričali »peral« in z nami vred inzni vajenci. Žogobrca nismo poznali; tudi ne c!ile za smučanje. Le redki so bili iz »višjih« krogov, ki so sli pozimi na led med nemško družbo v Tivoli; nekaj redkih pa tudi na >kem< v l rnovo. To jc bil torej vee naš tedanji šport, ako ne štejeim Ha nas jc bilo dobrega pol tucata, ki smo včasih veslali po Ljubljanici do Lip, od torl pa po travniku tekli do Moknrja na — pivo. ('(Mini pripovedujem to? — Da morda nekoliko oživim spomin nn drugo, kar num je bilo več nogo šport . Zbirali smo «o v manjše krožke, polni navdušenja zn narodno stvar. Ne za puhli »nacionalizem«, kakršen blodi danes po nekih zmedenih glnvah. Udejslvovati srno se hoteli. Pa ni bila to lahka stvar, ko je trda ргесПн dijaku, ako je hoiel biti preveč navdušen. Že zaradi GriinovLh demonstracij so se za marsikom zaprla vrata gimnazije — od zunaj Izmed »prosvetnih« ministrov je bil posebno baron Gua-natseh, ki ie tzaviraf, da narodna zavest slovenskega dijaka ni prišla preveč na dan Vse, kar navajeni tu, naj se ne zdi kot odveč. Saj je bilo vse to uvod v začetek našegu dela — začetek začetka dela — pred petdesetimi leti. Na razstavi slovenskegu uovinarstvu zadnjo jesen so bili razstavljeni tile dijaški lisli: »Začetnik«, »Brstje«, »Sloga«, »Nanos« Vei ti — z roko pisani in hcktografirnni (zudnji celo lito-grafiran) Iisii so bili plod zbiranja v omenjenih tajnih krožkih. Zakaj, če bi bila za nje zvedela šolska oblast, bi se bilu nemara še za mursikom zaprla vrata gimnazije — tudi od zunaj. Navedeni štirje listi leže pred menoj kol spomini na dobo, ki je biln odločno lepša iu svetlejša kot je današnja. Nobene literarne vrednosti ne vsebujejo. Res! — Toda, ali ni tudi zrno. ki ga vsadiš v zemljo, brez dejanske vrerlnoeti? Kdor je enkrat zarezal s plugom brazdo v zemljo, ga ne mo dal iz rok. marveč bo oral dalje — Tuko je bilo poč tudi iz našimi prvenci dijaškega udejstvovanja. — Nn nekaj pn smo tednj res pozabilf. En sam list Ima na čelu zapisano tudi letnico rojstvu, če smem tuko reči. To ,jh »Zučctnik« — 1888. Pravico nam daje torej že tu list, da prav Tudi Vš morete POSTATI ob tem času obha jamo spomin 50 letnice tega začetka dijaškega dela »Dajmo žalosti slovo!« je vzel za svoje geslo. — »Brstje« in »Sloga« žal nimata navedenih letnic, vendar pa se ne motim, ko trdim, da spada njihov početek v prav tieto dobo. (List »Sloga« ima motto: Sloga med brati!) — »Nanos« spada sicer v nekaj kasnejšo dobo (na njem imam zapisan dan 3. januarju •895). A so t ru ciniki so bili isti — vsaj večinoma — kot pri prejšnjih listih. Morda me sam spomin nikoli ne vara, vendar pa mislim, da je ta list bil glasilo znane »Zadrug-e«, ki je dala tako odlične slovenske pesnike in pientolje, kot so: Cankar, Župančič, Kette, Murn, i. dr. Motto (n« čelu lista) stoji: Za domovje se dvignimo! Zdaj gre za to: Glede vseJi teh starih dijaških listov bi pripravljalni odbor za razstavo slovenskega novinarstva rad ime! obširnejše podatke o času in sotrudnikih. Pisec teh vrst sem se trudil, du bi jih dobil; zapisanih podatkov žal nimam, a nn sntn spomin zanašati se pa nočem. Zato naj bi se vsi oni, ki so bili kakorkoli udeleženi pri sodelovanju, saini prijavili odnosno dali podntke o že umrlih sotrudnikih, ki jih je gotovo žo več. Navrdem pn naj iz listov nekaj anonimnih imen. ki utegnejo osvežiti spomin: Stanovič, Ix>-marjev, Stnrogrojski, Boris Goriški, Vitko, Dragan, Zoran, Rudivoj. Ilnstislav, Negoj, Dolinski, -an—(?). —1-(?), Su!viue, Trošan, RnkiČan. Živim in mrtvim pa veljaj tn spomin nu 50 letnico lepe dijaške dobe. saj nam je šlo zu narod slovenski! — Fran Krisiun. MILIJONAR RK0 TRK0J NAROČITE SREČKE DRŽ. RAZR. LOTERIJE CEMR: JLJLJL I OIN.I I DIN I I DIN. I 1SQ.-I |100.-| l20Q:| ŽREBANJE I. RAZR. 36 . KOLA 13. !N 14. APRILA SLAVNA KOLEK TURA Dr. IVO PADDYAN ZAGREB MA5ARYKQV& 2Z (РПШ) DOBITKI SC IZPLRČRJO TRKOJI SOLIDMR in DISKRETflR POSTREŽBRI školjk itd. in tako srečavamo pacijente dostikrat x odstranjenimi školjkami z vsemi težavami, ki jih povzroča taka odstranitev in ki jih imajo celo pacienti, pri katerih tega ne bi pričakovnli. To pripombo sem navedeL, v ilustracijo, da niso samo o mandelnih, temveč tudi o drugih organih in zdravljenjih napačne sodbe. Skoro da niso o«poravali celo možnosti uspehov z mojimi velikimi lastnimi materialnimi žrtvami pridobljenim z radijem, s katerim sem pa že mnogim naj-bednejšim bolnikom, obolelim za rakom, pripomogel do ozdravljenja in ozdravljene opetovano demonstriral. Da mandelne operiramo čisto r. izluščenjem tudi pri vedno ponavljajočih se anginah, po hudih vratnih abcesih in mnogih drugih ol>olenjih, ki to zahtevajo, je ob sebi umljivo. Na eno okolnost bi šo rad opozoril, da so prav redki taki nujni slučaji, pri katerih mora biti ta operacija takoj izvršena. Zato je strah, kakršnega vidimo pri nekaterih pacientih, ki ga imajo pod bogve kakšnim uplivom, boječ se, da ne bo prepozno, če takoj ne operiramo, popolnoma odveč in čudno se slišijo besede, da je pacient prišel ravno v neosnovanih primerih zadnji čas še k operaciji, kot so mu kjerkoli sugeriralL Takojšnjo operacijo zahteva lo življenjska novamoet, ki je pa v prav izjemnih slučajih podana. Iz teh izvajanj sledi, da je ravnanje onih, ki se naslanjajo na te smernice, pravilno, ln da je priporočljivo z zaupanjem sprejeti njih odločbe, posebno še, če se ti morejo tudi sicor ponašati s komaj od klinik doseženimi uspehi. Dr. Pogačnik Josip, predstojnik odd. za ufieene, nosne in vratne bolezni. Litija »Nikar ne nadlegujte rdečkarjev.« Pod tem naslovom se j« v Delavski politiki i dne 5. marca t. 1. razpisal • svojim rdečim grebenom dopisnik prav hujskajoče, kakor se zna samo v tem listu. »Kdor proei, lahko nosi«, pravi pregovor, ki je starejši in mocLrejSi od vseh rdečkarjev, kar jih je v Litiji. Proeiti pač smemo, ali nam boste rdečkarj' branili? Ali va» Prosvetni dom tako boli in bode v oči? Iz tega ee samo potrjujemo, kako potreben je bil ta dom. Prosilec, pa naj bo črn, zelen, bel, plav ali tudi rdeč, je veak malo vsiljiv, sicer bi ničesar ne dobil. Kar «e tiče vsiljivosti in nadležnosti, pač ni nihče bolj vsiljiv od rdečkarjev, ki ne samo veiljivo prosijo, marveč kar groze. Nobenega groma in pekla ne kličemo nikdar na rdečkarje, ako ga pa, ga samo na vaše napačne ideje in nauke. Nikdar ne delajno izjem, ako je treba rdečkarjem pomagati, idej vaših pa seveda ш: bomo podpirali in jrm bomo Se ugovarjali, dokler vas ne iztriznimo, pa če še bolj dvigate evoj rdeči greben. Dopisniku omenjenega lista pa svetujemo, naj v bodoče opusti tako pisanje, ki mu nič ne pristoja in a katerim bije uni sebe po obraza. Na eni strani »e buduj« čer naše prosilce, na koncu pa potegne iz tega zaključek (gotovo mu je dalmatinec z morskimi ribami utopil v glavo) »Delavci m delavke, vi pa ee učite na teh primerih, kako je treba delati požrtvovalno e« naSo stvar.« Za vee je prostora, tudi za delavce, ako le hočejo priti. Toda marsikateri ne mara, ker je dom zanj preveč ljudski, »pregmajn«, preprost, ker ee pri nae ne more gibati ha parketih, kjer ne more preplesati celih noči m razmetati krvavo prishiženega denarja za nepotrebne in drage stvari. Mi smo i delavci in za delavce brez vsakega razrednega sovraštva in pa nikiiki »hohštaplerji« kakršnih imate rdečkarji vse polno, «ko niste do malega vsi. Rdeči ste »amo toliko, da lahko zabavljate In prezirate druge, ki eo istega poklice z vami. Toda * tem jih pač nc boste pridobili. Trenutni uspehi se bodo razkadili. F ram Poučno ekskurzijo v Ormož je priredila prejšnjo nedeljo framska kmetijsko-nadaljevalna šola. Dopoldne so si ogledali moderne naprave in stroje Kletarskega društva, ki je najagilnejia kletaT-ska zadruga v Sloveniji. Pod vodstvom ravnatelja g. Munda in uradnika g. Puklavca je zadruga v zadnjih letih zelo napredovala. Laosko leto je zgradila novo prostorno klet, kjer bo v velikih cementnih 6odih pridelovala tipizirana vina. Odtod eo ekekurzisti odšli v mestno cerkev ter prisostvovali sv. maši. Po službi božji «o si ogledati ie aparate za elcktroterapijo pri dr. Majeriču, ki jih nikjer drugod v naši državi ni. Dr. Majuriču se šol. vodstvo za njegov trud in lepe vzgojne besede o stremljenju in doslednem prizadevanju mladega človeka za dosego življenjskega cilja, najlepše zahvaljuje. Popoldne eo obiskali še veleposestnika g. Varadija v sosedni Savski banovini, kjer eo ei ogledali razne kmetijske stroje in naprnve. G. veleposestnik je vee gojence še izdatno pogostil in jim ob slovesu želel, da bi naj bili vsi nekoč dobri gospodarji. Ekskurzijo je vodil šol. upravitelj Joeip Tavželj. Smrtna kosa. Ob velrki udeležbi pogrebcev smo pokopali bivšega pismonošo g. Štefana Sirov-nika. Bolezen mu je ugasnila življenje v 32. letu starosti. Pokojni zapušča ženo in malo hčerko. Nai v miru počiva! Velike ali male h še: Kje Angleži najrajši prebivajo Zgodovina naj nas uči Zakaj so narodi izumirati V zgodovini je kakor zvezda repatica nastopalo v raznih časih mnogo narodov, ki pa so tako naglo, kakor so prišli, tudi izginili s |K>vršja zemlje. Asirci, Babilonci, FeniČani, Medijci, Perzijci, Macedonci, Grki in Rimljani — vsi so bili v svoji dobi mogočni in veliki narodi, ki pa so vsi izginili s površja zemlje. Ostala sta le dva zgodovinska naroda, Judje in Kitajci, ki sta v najstarejši zgodovini igrala vlogo in ki sta Se na svetu. Ta dva naroda pa sta se cela tisočletja dolgo držala vsak svoje vere, ki veleva urejeno družinsko življenje. Tako med tema dvema narodoma nikdar ne opažamo, da bi naravno izumirala zaradi pomanjkanja otrok. Vsi drugi narodi pa so izginili, ker niso imeli več otrok. Zlasti ja zanimiva zgodovina Grkov in Rimljanov. Velika rimska država je žalostno izginila, 1 ker ni imela več naraščaja. Grški pisatelj Polibij leta 150 po Kr. piše: 'Za mojega časa je vsa Grčija bolehala za to boleznijo, da ni imela več otrok in da je celo ljudi začelo primanjkovati. Mesta so se praznila, po deželi pa noben sadež ni več rastel. čeprav takrat ni bilo ne vojne ne kuge. Pač pa so začeli ljudje hlepeti za denarjem in ee vdajati lenobi. N'iso se hoteli več ženiti. Če pa se je kdo vendar le oženil, pa ni hotel imeti več otrok, kakor kvečjemu enega ali dva, da bi tema dvema lahko več zapustil. Če pa je bil samo en olrok ali dva, so vojne ali bolezni še ta naraščaj mogle pomoriti, nakar so se nazadnje morale naše hiše izprazniti.« In zgodovina nam priča, kako prav je imel ta mož: Junaški Špartanei eo v perzijskih vojnah (500 do 449 pred Kr.) lahko postavili na bojišče še 8000 krepkih bojevnikov. V bitki pri Levktri leta 371 pred Kr. so jih spravili na bojišče samo še 1500, leta 244 pa le 700! Narod, ki je dobesedno izumrl, dasi še dandanes slovi za vzor junaštva. Peloponežani so leta 479 pred Kr. v bitki pri Platejah postavili v boj še 74.000 bojevnikov, čeprav takrat večji del tega grškega polotoka niti vpoklican ni bil, so 300 let pozneje z vso silo spravili skupaj le še 30.000 do 40.000 mož. In še 300 let pozneje okoli leta 120 po Kr. so imeli samo še 3000 bojevnikov. Grčije je bilo konec. Rimljani so jih vladali, v njihove prazne vasi pa so ee začeli naseljevati slovanski naseljenci. Od nekdanjih Grkov je ostal samo še jezik, narod pa je izginil. Prav tako se je godilo Rimljanom. Staro rimsko cesarstvo je postalo veliko in mogočno, ker so bili ljudje zdravi in pošteni. Pozneje pa je začela rimska država razpadati in sloveči zgodovinar Mommsen takole popisuje razmere ob razpadanju mogočne tedanje svetovne velesile: »Povsod je veljalo geslo razsipavanja in čutnega uživanja, prav lako so se po tem geslu ravnali na novo nastali bogataši in imenitniki kakor stari rimski plemiči, Liciniji, Metelli in drugi... Namesto v staro volneno obleko so se začele ne le ženske, temveč tudi moški oblačiti v prozorne ten-čice, ki so več kazale kakor pokrivale...« Celo mož, ki je bil strogega družinskega življenja in je imel veliko otrok Metell Macedonski, ki je svojim rojakom strogo naročal, da je njihova državljanska dolžnost, živeti v urejenem družinskem življenju, celo tak mož je pisal, da življenje brez družine ni mogoče, da pa tudi življenje ob strani žene ni drugega kakor breme. Vendar je treba — tako je pisal ta patriot — to breme zaradi države prevzeti nase. Prav tako dandanes pobijajo države belo kugo ter se sklicujejo na državljanske dolžnosti. No tako sklicevanje ni pri Rimljanih nič pomagalo, in bojimo se, da tudi moderne države ne bodo imele uspeha. Kako se je pri Rimljanih nadaljevalo? V teku sto let so bile razmere v rimski državi že take, da jih Mommsen takole označuje: »Sedaj ni bila več največja sramota in najhujši greh biti revež, temveč hila je sedaj edina sramota iu edini greh. če si hil revež. Za denar je celo državnik prodajal državo, državljan svojo svobodo, za denar si lahko kupil službo vojaškega častnika, kupil si lahko glasove porotnikov in za denar si prav tako lahko dobil imenitno damo, kakor pocestno vlačugo« ... »V višjih krogih je bilo vedno manj zakonov in vedno manj otroka... Zaradi tega je ginilo latinsko pleme v Italiji tako naglo, da je bila groza. Nad prelepe pokrajine je tegio izkoriščajoče naseljevanje tujcev ali pa gol pušč. To nam dokazujejo tudi tele številke: Okoli leta 222 pred Kr. je po cenitvi zgodovinarjev štela vsa Italija kakih 20 milijonov prebivalcev. Leta 150 pred Kr. le še 10 milijonov, leta 350 po Kr. pa v vsej Italiji ni bilo več kakor 5 milijonov ljudi. Okoli leta 200 po Kr. pa je bilo v Italiji že tako malo prebivalcev, da je cesar Pertinax izdal razglas, da si vsakdo lahko vzame kos zemljišča, če je brez gospodarja in neobdelano. Ali se tej stopnji ne bliža že naša Evropa? Številke govore, da je leta 1930 bil položaj rojstev takle: V Podkarpatski Rusiji je med 1000 ženami bilo 163 rojstev, na Slovaškem 128, v Italiji 111, v Združenih državah 100, na Angleškem 84, na Češkem 67, na Nemškem 71, v Berlinu 38, na Dunaju 24. Škoda, da ni številk še o nas. Torej so moralno še nepokvarjeni narodi, kakršni so na primer Slovaki in Rusini skoraj 2 do 3 krat boljši ko Čehi in 5 do 8 krat boljši ko Berlinčani in Dunajčani. Nepokvarjeni slovanski narodi se tnno-že, pokvarjeni narodi Evrope pa ginejo, pa naj govore katerikoli jezik. , Države hočejo to stanje izboljšati tudi z raznimi gospodarskimi ukrepi. Rodovitne družine obdarujejo itd. Toda vsakdo pozabi, da pomanjkanje otrok ni gospodarska zadeva, saj je znano, da se otrok začno ogibati najprej tisti, Ui imajo vsega dovolj. Pred seboj imamo narodno socialistično nemško glasilo »Neues Volk«, ki s skrbjo toži, da je najmanj otrok pri tistih, ki se vozarijo z avtomobili. Pisec meni, da je ubogi avtomobil temu kriv. Zato dela tem ljudem celo pridigo: »Saj vas en avto na leto ne stane nič manj kakor vzdrževanje enega otroka!« Seveda se ljudje tudi za to pridigo ne menijo, ker imajo rajši enega ali več otrok manj kakor pa da bi se odrekli avtomobilu. Zadeva torej ni gospodarska, temveč moralna ter se da le z vero ozdraviti, in sicer s krščanstvom. Dokler pa bodo države krščanstvo preganjale, ne bodo ozdravile družin. In njihove države pojdejo po poti, ki so po njej šli izumrli narodi svetovne zgodovine. Bili so in ni jih več! Da bi se vsaj o našem slovenskem narodu ne moglo kdaj kaj takega pisati! Kako so umirali španshi duhovniki Pred kratkim je v Bilbau Španec 'Г. Toni izdal 300 strani močno knjigo, v kateri popisuje, kako so morili na Španskem duhovnike. Knjiga je izšla pod španskim naslovom »Iconoclastas y Martyres«. Pisatelj je v tej knjigi nabral obilo gradiva o tem žalostnem predmetu. Preiskal pa je le province Avila in Toledo. Popisuje smrt duhovnikov, ki so umrli nasilne smrti v obližju 70 do 80 km od velikih mest Toledo in Madrid. Na-tančno je dokazal, da so sovražniki hoteli povsod najprej iztrebiti duhovnike kot take. Prebivalstvo je po večini krajev skušalo svoje duhovnike rešiti, toda voditelji rdečih so jim grozili: »Imamo nalogo, vso zalego iztrebiti !« Natančno pa je popisal Toni smrt 30 duhovnikov, ki je med njimi bilo tudi nekaj redovnikov, vendar je v glavnem bilo največ umorjenih iz vret svetne duhovščine. Vsi pa eo se izkazali junake, ki so znali umirati. Naj navedemo tri zglede: Dne 28. julija 1936 so prijeli in zaprli župnika Petra Estrada iz župnije Navalcan v dekaniji Oropasa. Do 10. avgusta so ga imeli zaprtega. Celih 13 dni so ga mučili in silili, naj začne preklinjati Boga. On pa je odgovoril: »Nikdar kaj takega ne bom izrekel! Lahko sicer oblečeni rdeč plašč, kaj takega pa nikdar ne bom izrekel!« Za noge so ga privezali na dolgi vrvi na balkon bližnje hiSe. Nato pa so mu od časa do časa klicali: »čas je pridigati! Peterček, dvigni se malo!« l'a so vlekli vrv in na njej duhovnika na balkon. Dne 9. avgusta ga je sodil krajevni svet. Sklenili so, da ga ponoči umore. Usmrtitev pa so morali odložiti, ker je šofer, ki naj bi vozil obsojenca na kraj emrti, nalašč pokvaril motor avtomobila. Nekaj žensk je pa komaj čakalo tega prizora, zato so do krvi pretepale zvezanega duhovnika. Drugo jutro so ga ustrelili 10 km od kraja. Truplo 60 našli naslonjeno na mlad hrast, e preparanim trebuhom. Kakor se je izvedelo, je bil njegov zadnji klic: »Odpuščam vami Bog naj vam tudi odpusti! Živel Kristus Kralj!« V Oropesi sami so ustrelili 24 ljudi, med 1 njimi 3 duhovnike. Dekan Restituto Mediers je bil na smrt bolan 1er je bil na dan svoje aretacije že maziljen s poslednjim oljem. Bilo je 5. avgusta, ko so začeli razbijati po vratih župnišča. Dekan je velel služabnici, naj gre odpret, češ: •/Odprite, saj mi ne bodo nič drugega storili kakor le to, kar bo Bog dopustil. Naj se zgodi Njegova volja k Nato pa so potegnili bolnega moža iz jiostc-Ije ter ga bosega vlekli v avto. Ko so ga vozili v avtomobilu, eo posnemali mrtvaški sprevod. Vso pot so umirajočega zasramovali. Pripeljali so ga med skupino hrastov. Mož ni mogel več stati. Naslonili eo ga med rogovile, nakar so ga ustrelili. Zvečer je jjotem rekel miličnik, ki je pomagal: »Rajši bi bil danes pobil pol Oropese kakor pa da smo tega ustrelili. Kako silno je ta mož zaupal v svojega Boga, ko je še umirajoč tako molil!« Zadnji zgled: Cerebros je malo mestece 5000 duš v provinci Avila, kjer so bili hudi boji. Tjakaj je 22. julija prišla četa rdečih, ki je hotela aretirati župnika Jose Moro Briga, brata sedanjega avilskega škofa. Ker pa je krajevni 6vet bil župniku naklonjen, so ga zvečer izpustili. Toda neka ženska je vse to ovadila, nakar so ga znova zaprli. V civilni obleki je šel iz župnišča, ker so mu rekli, da se mu ne bo nič zgodilo. Nikdar več ga ni bilo nazaj. Ljudje, ki so ga videli tisti dan, ko so ga ustrelili, so pisatelju pripovedovali, da je bil tisti dan že tako onemogel, da ni mogel več stati. Vojake, ki naj bi ga ustrelili, je vodil poveljnikov brat. Ko je videl, da je duhovnik lako slab, da ne more stati, ga je z eno roko potisnil k zidu in poveljeval ogenj. Ena krogla pa je zašla in zadela poveljnika, ki se je takoj umirajoč zgrudil k duhovnikovim nogam. Duhovnik se je sklonil nadenj ter mu jxidelil vesoljno odvezo. Takoj nato pa je počilo drugič, nakar se je tudi duhovnik zgrudil. Preden je izdihnil, je še zaklical: »Naj bi bil jaz vsaj edina žrtev v Cerebrosu! Vsem vam od|>uščam! Naj živi Kristus Kralj!« Na Brenerju ob nemško-italijanski meji se pozdravljajo nemški policijski uradniki in italijanski cariniki. Št 84. Posvetovanje »Sveta Devica!« je končno vzkliknil samotar. »Naj bo tole pisanje francosko ali arabsko, vsekakor je tako, da mu moj razum ne more biti kos.« »Naj pa jaz poskusim,« je velel črni vitez, vzel pismo, ga najprej sam prebral ter ga nato drugim razložil. »Kaj? PlemenitegaCe-drica naj bi umorili?« je kričal Vamba. »Gotovo ste se zmotili, gospod vitez!« »Nikakor se nisem zmotil, dragi prijatelj! Res je tako zapisano.« Locksley pa je menil: »Kaj bi tisto! Le časa hočejo pridobiti. Ne drznejo si položiti roko na Cedrica, ki ga ves svet spoštuje.« »Ko bi le koga mogli spraviti v grad! Prav prijetno bi bilo vedeti, kako močni so prav za prav v gradu. Spovednika iščejo, ali slišiš, puščavnik! Ali ne bi hotel enkrat prevzeti tudi kake take dolžnosti?« Že kaka tri leta na Angleškem živahno obravnavajo vprašanje, ali naj bolj grade male enodružinske hiše ali pa velike stanovanjske kasarne. Prve imenujejo »cottage»', druge pa »flate«. Že pred več leti je Angležinja lady Astor javno razglasila, da velike stanovanjsko hiše, čeprav z najmodernejšimi napravami, jiomenijo hud napad na angleško miselnost ter da l>o pravi Anglež rajši stanoval eam za.se v pasji kolibi, kakor pa v tuji najemniški hiši, najsi tudi ima lako stanovanje z marmorjem obložene kopalnice. In res je videti, da Anglež slej ko prej ljubi male enostanovanjske hišice, kjer prebiva sam zase e svojo družino Seveda je pa marsikje nemogoče graditi samo male hiše, ker manjka prostora, vsled česar je treba graditi velike hiše. Pred kratkim je v angleškem parlamentu bila velika obravnava teh vprašanj. Poslanci in ministri eo navajali razloge za male hiše in za velike. Velikanska veČina govornikov je bila za male hiše. Takole eo dokazovali koristnost malih hišic: Hišica z vrtičkom je Angležu toliko kakor komu drugemu cela graščina. Taka hišica je Angležev ponos. Tudi na evrojieki celini so začeli posnemati angleški vzgled. Sicer pa so male hišice v primeri z velikimi stanovanjskimi kasarnami mnogo cenejše. Angleži so taki, če morajo kdaj iekati novo stanovanje, imajo mnogo rajši enodružinsko stanovanje v na zunaj umazani hiši, ki pa ima zadaj vrtiček, kakor pa prijazno stanovanje v veliki hiši, ki eo morda v njej celo kopalnice z bazeni za plavanje. Nazadnje se je našel govornik, ki je tudi na vso moč hvalil male hišice, ki pa je vendar le dejal, da ima minister prav, če gradi tudi velike etanovanjske hiše. V tem oziru se je držal besed ministra samega, ki je tole povedal: Vsekakor moramo gledati, da bomo gradili čim več malih hišic. Vendar pa je mnogokje v velikih angleških mestih dandanee že kar nemogoče tej želji ustreči, ker pač manjka prostora, zaradi »Naj te vrag zajezdi, ko tako govoriš!« je samotar začel kleti in ro-bantiti na črnega viteza. Ali ti že nisem povedal, da sem puščavnik samo takrat, kadar imam kuto na sebi, lovec pa, kadar imam lovski suknjič? A? Mnogo bolj se mi poda, da dvajset divjih merjascev poderem v gozdu kakor dn enega ubogega grešnika pošiljam v nebesa.« Nekaj časa so se vsi mnlče spogledovali, nakar je Vamba dejal: »Oh, zakaj neki naj bi norec enkrat ne nesel svoje glave naprodaj? Preden sem padel ua glavo, da se mi je takrat potrlo eno kolesce v glavi, sem hodil v samostansko šolo, da bi bil postal duhovnik. Upam, da sem od listih mal rešil še toliko latinščine, da bom lahko glumil spovednika.« ••z tako imenovani Albertov kanal v Belgiji jc hil pri Haseltu zgrajen lanskega leta tale most, ki pa se je pretekli ponedeljek nenadoma podrl, čudno je, da pri tej nesreči ni hilo nobenih človečkih žrtev. Kaj pa je nesrečo zakrivilo, iu še ui dugnunu. česar se moramo zadovoljiti z velikimi stanovanjskimi hišami. V predmestjih velikih mest, zlaeti pa industrijskih krajev morajo uprave skrbeti, da spravijo pod streho ljudi, ki v inestu delajo. Ker pa v takih krajih ni dovolj 6tavbišč, ee moramo za silo pač zadovoljiti z velikimi hišami. Kdor pa se nazaduje umakne iz delovnega življenja, ta bo gotovo 6lej ko prej rajši šel prebivat v malo hišico kakor v veliko. Tako je dejal minister. Iu res se zdi, da ee Angleži tudi v tem oziru mislijo še kar naprej držati svojih starih navad ter bodo rajši prebivali v malih hišicah, kjerkoli jim bo to količkaj mogoče. Samo v skrajni sili pojdejo prebivat v veliko hišo, ki jo Angleži imajo za izhod v sili. »Nak! tega modela pa ne maram! Je kakor kak klobuk! « PO SLOVENSKI DOMOVINI Kamnih Pasijon v Kamniku Prosvetno društvo »Kamnik« uprizori s sodelovanjem K.D.M. in D.F.O. Deutscn-f inigarjev pasijon v nedeljo, 27. marca, in poleni še naslednii nedelji 3. in 10. aprila. Ker je režija v spretnih rokah akademika gosp. France Žena in ker бо omenjene organizacije dale na razpolago svoje najboljše igralske moči, je upati, da bo predstava največje svetovne drame na priznanem kamniškem odru Prosvetnega društva imela popoln uspeh. Začetek predstave vsakokrat ob pol 4 popoldne. Prvovrstno primorsko črnino točijo pri Škar farju. Jesenice Drama po podlistku v »Slovencu«. Na sv. Jožefa večer bo v Krekovem domu igrana drama »Ugaole oči«. Drama je prirejena po angleškem romanu »Rožni venec«, ki je izhajal kot podlietek v našem listu Za igro vlada veliko zanimanje, ker nastopijo naši najboljši igralci. Ljubitelje res lepe igre vabimo na polno ttdSežbo. Kino »Krekov dom« predvaja danes ob 11 uri dopoldne matinejo »Kirchfeldski župnik« in >San Francisco«. — V nedeljo ob pol 3 pop. in 8 zvečer »Kirchfeldski župnik« in »San Francisco*. — V |>o-nedeljek zvečer ob 8 »Valček na ledu« in še en film od zgoraj imenovanih. Mrlič na ces li Med Sv. Lovrencom na Dravskem ]>olju in Pragerskim so našli včeraj zjutraj na cesti moško truplo. Mrlič je ležal v mlaki krvi in imel veliko СОКО1А0АуШ^ S PRIRODNIM MASLOM ZÀCREB zevajoče rano na glavi. V njem so spoznali 4Г> letnega zidarja Antona KolariČa iz Spuhlje pri Ptuju. O najdbi so takoj obvestili orožnike. Domneva se, da je pokojnik postal žrtev prometne nesreče. Priče vedo povedati, da so Kolariča videli še snoči in da ga je najbrže povozil kak avto. Mariborsko I državno pravdništvo je odredilo obdukcijo trupla. ' Oblasti poizvedujejo, da se dožeue vzrok siurti. Tatinska tolpa oholi DoI. TopUc Celje c Krajevna organizacija JRZ v Celju ima v nedeljo 20. marca redni občni zbor v dvorani v Domu, Samostanska ulica. Začetek točno ob 8 zjutraj. Člani naj ee občnega zbora udeleže polno-številnol c V Zagrebu sta se poročila 16. marca g. Ervin Deži, lekarnar v Novski in gdč. Zinka Pešec, hči uglednega in znanega posestnika v Arji vasi pri Petrovčah. Bilo srečnol KINO METROPOL, CfcUE Danes in jutri >6T., 1815 in 20-30 film očarljive umetnice SONJE HENIE v nemškem jeziku Kraljica ledu Matineja ob 10 15 in 14 uri: „THEODORA." c Zborovanje hišnih posestnikov v Celju. V četrtek ob 8 zvečer eo zborovali celjski hišni posestniki. Zborovanje je otvoril agilni predsednik društva g. Anton Fazarinc, ki je poročal o delovanju Društva hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj. Društvo ee je z uspehom zavzelo za odpravo onesnaženja Savinje, kar je za Celje v higienskem in tujskoprometnem oziru važno. Društvo se je zavzelo tudi za gradnjo pločnika v Gaberju. Po zastopnikih društva, ki so tudi občinski meetni svetniki, je mestni svet vstavil v mestni proračun lepe postavke za izvedbo velikopotezne kanalizacije v Gaberju, gradnje novega mostu pri Prečni ulici čez Voglajno in razširitev železniškega viadukta. Društvo je doseglo, da mestna občina ni uvedla nabave higienskih smetišnic, kar bi eeveda obremenilo hišne posestnike. Na občnem zboru Glavne zveze v Zagrebu in Pokrajinske zveze v Ljubljani ве je doseglo, da se zgradarina za 1. 1938 odmerja na podlagi davčnih prijav. Društvo čaka tudi v bodoče še veliko dela v pravcu razbremenitve hišnih posestnikov. Na občnem zboru se je predvsem poudarjalo, da bi se občinske mestne doklade, vsaj 20% za regulacijo Savinje znižale. Najame naj 6e dolgoročno pœojilo, da ga bodo plačevale tudi poznejše generacije, ki bodo imele prav talto velike koristi. Policija je v veliko breme mastni občini, zato naj merodajni činitelji skrbe, da bo celjsko policijo prevzela država. Predsednik je apeliral na vse hišne posestnike, da se včlanijo v društvo, kor le v slogi je moč. Število članstva se je od lanskega leta znižalo od 317 na 292. Društvo je imelo 15.232 din denarnega prometa. Izdatki so znašali 7672 din, tako da je ostalo v gotovini 7560 din. Proračun, ki je sestavljen na največji štednji, izkazuje 7700 din prejemkov in prav toliko izdatkov. Po novih pravilih, ki eo že stopila v veljavo, je bil eoglaošleni tnoijo bodo našli odprta vrata tudi pri banovini in državi in bodo mestu in okolici res pripomogli do potrebnega gospodarskega Izboljšanja. Društvo obrtnikov v Slov. Bistrici ima evoj redni občni zbor, dne 20. marca ob 9 v hotelu Beograd. Vabimo vse obrtnike in obrtnice, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Zvezo slov. obtrtnikov bo zastopal njen delegat, ki bo razložil pomen prostovolj. obrtniške organizacije ter vsa važna pereča obrtniška vprašanja, Ptui Zgubljeno: Od Tezra proti Ptuju je v četrtek, 17. t. m. g. Polič Janez zgubil listnico z naslednjimi dokumenti: poročni list, krstni list, delavsko knjižico, knjižico od kolesa, zavarovalno polico od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani in denarnico (okrog 200 din v gotovini). Najditelj se naproša, da listine, ako že ne gotovine — izroči bližnji orožniški postaji proti nagradi. Ne pozabite, da priredita danes ob 3 popoldne fantovski odsek in dekliški krožek v Mestnem gledališču svojo prvo akademijo. Člani in članice ter vsi prijatelji 6lovenske mladine vljudno vabljenil Trbovlje Poškropite cesto. Zaradi dolgotrajnega lepega vre- j mena in velikega voznega prometa se je nabralo na naši edini cesti toliko prahu, da je vsakega kar 6trah hoditi po njej, ker avtobusi dvigajo tak prah, da ekoraj sapo zapira. Vsak kdor more pa beži proč od ceste. Za take primere ima občina moderen škropilni avtomobil. Res je že čas, da se občina zgane in začne škropiti ceste, saj so vsi pripomočki za to tukaj. Sprememba posesti. Znano Pavlinovo hišo 6 trgovino poleg cerkve je kupil trgovec Podlesnik iz Radeč. »Žrtve«, lepo igro socialne vsebine bodo igrali danes, na praznik ob pol štirih popoldne v Društvenem domu. s Središče ob Dravi Občni zbor Kmečke zveze bo v nedeljo, 20. marca, po rani maši v stari šoli. Kmetje, udeležite ee polnoštevilno zbora evoje stanovske organizacije! Kateri še niste včlanjeni, se prijavile, da bomo z združenimi močnr delali za lepšo bodočnost kmečkega 6tanti. Na občnem zboru bo govoril podpredsednik Kmečke zveze in član banskega sveta g. Jan-žekovič. Strigova Dne 20. marca 1938, ob 10. uri dopoldne ima v gostilni Kodba društvo obrtnikov iz Strigove svoj redni letni občni zbor. Pozivamo članstvo, da «e občnega zbora udeleži. Vse ostale obrtnike in obrtnice iz okolice pa vabimo k udeležbi. St. Vid nad IJuhtJano Fantovski odsek in dekliški krožek v Št. Vidu nad Ljubljano priredita danes ob pol 4 popoldne veliko telovadno akademijo s sodelovanjem godbe »Sloga« iz Ljubljane. Na sporedu je poleg girnna-stičnih in simboličnih vaj tudi orodna telovadba, kjer boste videli naše talentirane telovadce, ki še mnogo obetajo. — Vstopmice dobite v predprodaji v trafiki Kautman do 3, od tedaj pa pri blagajnah v Ljudskem donru. Vse prijatelje naše mladine vabimo, da obiščejo to akademijo v kar največjem številu! Jezica Danes na praznik sv. Jožefa je v Cerkvenem domu ob pol 8 zvečer telovadna akademija Fantovskega odseka in Dekliškega krožka, h kateri vabimo vse prijatelje naših organizacij. — Prosvetno društvo pa priredi prihodnji teden »Tečaj za vzgojo«, in 6icer od 22. marca do 25. marca v osnovni šoli na Ježici, Na tem teča'u bodo govorili o vzgoji ga. Milica Grafenauerjeva, dr. St. Gogala, Krista Hafner in P. Horn. Vabljeni so zlasti starši, posebno matere, pa tudi odrasla dekleta in fantje. Ne prezrimo teh važnih predavanj in pridimo na vzgojni tečaj. Predavan'a bodo vsak večer ob 8 v šoli in je vstop vsem prost. Na praznik 25. П1. pa se bo tečaj zaključil z lepo akademijo v proslavo materinskega dne, ki bo v Cerkvenem domu ob 3 popoldne. Domžale Fantovski odsek v Domžalah uprizori dne 19. in 20. marca ob 3 popoldne Sheriifovo dramo v 6 slikah: »Konec poti«. Drama se je vršila od 18. do 21. marca 1918, torej prav pred 20 leti. Tržič Tri dni ço vrsti liodo v dvorani našega prosvetnega društva posebnosti. V soboto odhaja društvo svoj god in gre v sprevodu k sv. maši na grič sv. Jožefu z godbo, zvečer je pa telovadna akademija Fantovskega odseka s sodelovanjem dekliškega krožka in spremljevanjem orkestra. Akademija obsega 16 lepih točk in govor ter bo nekaj posebnega. V nedeljo popoldne bo ponovljena krasna drama »Hasanaginica«. Kar nobeno oko ni ostalo pri prvi večerni predstavi suho, tako lepo so nastopili igralci v izvirnih oblekah in ob popolnoma novi sceneriji. Poleg operete Je to letos gotovo najlepša uprizoritev v sezoni. V ponedeljek zvečer bo pa dvanajsti in zadnji prosvetni večer letošnje sezone. Posvečen bo spominu velikega našega nadškofa Jegliča. Predavatelj iz Ljubljane nam bo o njem govoril in ob tej priliki bomo videli tudi film o pogrebnih svečanostih. — Vsekakor naše delavno prosvetno društvo sv. Jožefa tudi ob koncu sezone še lepo dela. Toplice ua Dolenjskem 18. marca. Tukaj se je pojavila predrzna tatinska tolpa, ki vsevprek krade. V noči od srede na čelrlek jo vdrla Ia tolpa v vasi Zgornja Sušica v stanovanje posestnika Janeza Tolarja ter od tam odnesla vse perilo, obleko in posteljnino. Tolar in njegova žena trpita okoli 2500 din škode. Nato so tatovi vdrli v župnišče, kjer je prav sedaj gospodinjski tečaj in so se dekleta pripravljala za razstavo. Tatovi so odnesli več tort in peciva v vrednosti 300 din. Vdrli so nato v zidauico posestnika in trgovca Janka iz Uršnih sel ter odnesli nekaj žganja in vina. Takoj naslednjo noč, to je v noči na danes, pa so isti tatovi v vasi Podturn v isti občini okoli 1 ponoči vdrli v izložbo trgovke Marije Medičeve ter odnesli blaga v vrednosti 250 din. Hoteli so še vlomiti v trgovino, pa so bili zasačeui ter so pobegnili. Nato so vlomili pri posestniku in kovaču Martinu ènialcu ter odnesli nekaj jestvin v vrednosti 250 din. Hoteli so vlomiti tudi pri posestniku V sredo je bil redni letni občni zbor Savinjske podružnice SPD v Celju. Predsednikovo poročilo je bilo poročilo uspešnega dela celjske podružnice Sl'D. V svojem govoru se je posebno v lepih besedah spomnil umrlega nadškofa dr. Antona Bona-venture Jegliča, ki je bil Savinjski podružnici SPD v Celju šo prav posebno naklonjen. Spomnil se je tudi pokojnega soustanovitelja Mozirske koče Martina Sus t c rja, ki je položil temelj prvi Mozirski koči, in zaslužnega dolgoletnega oskrbnika Doma na Korošici Franca Dežmana-Subca. Število članstva se je povišalo na 575. Podružnica je lani svečano proslavila 40-letnico Mozirske koče. Rekorden naval o letošnjem božiču je jasno dokazal, da je koča veliko premajhna. Za novo stavbo, ki se začne graditi letos, jo les že pripravljen. Tako je upati, da bo stavba že letos pod streho in drugo leto lahko izročena svojemu namenu. Načrti za novi, nujno potrebni dom na Golteh, so že izdelani. Proračun znaša nad pol milijona dinarjev. Podružnica bo morala najeti za gradnjo tega doma posojilo, z denarnimi sredstvi pa jo bo moralo jKulpreli tudi članstvo in drugi njeni prijatelji, če bo hotela izvesti svoj načrt. Podružnica bo letos proslavila 30-letnico Friscliaufovega doma na Okrešlju. Nad slapom tik pod brvjo so bile obnovljene macesnove stopnice. Popravljen je tudi pot čez Kolliče, a izpod slapa do Frischaufovega doma je trasirana nova |>ot, ki bo krajša in tudi varnejša. Novo avtomobilsko cesto v Logarski dolini bodo podaljšali lelos do razgledne klopi pred slapom Savinje. Kocbekov doni na Korošici je bil oskrbovan v popolno zadovoljnost. Vsa pota in markacije v območju Savinjske podružnice so sedaj v dobrem stanju. Med novimi pa je omeniti markacijo poti na Veliki Bogateč, od tod čez Le-penatko in Kašni vrh na Veliko planino, katero markacijo ter zlasti pot na Velikem Rogatcu je strokovnjaško izvedel s pomočjo kmeta Zgornjega Speha neumorno delavni g. prof. M. Trobej v Gornjem Gradu. Obisk koč in domov v pretekli sezoni z izjemo Mozirske in Celjske koče ter Aleksandro- Ivega doma v Logarski dolini je neznatno padel. Uprava podružnice jo storila vse, da bi se izvedla gradnja planinskega doma pri Celjski koči in izročil nujno potrebni novi dom svojemu pravemu Goršetu v Podturnu. Tudi tam so bili zasačeui in ko so jih pričeli vaščani preganjati, so latovi pričeli streljati, da bi vaščane prestrašili. V vasi Obrh so vlomili v kaščo, kjer je imela gospodinja spravljeno v skrinji perilo. Odnesli so skrinjo ter so jo odprli v sosednji dolinici. Pobrali so iz nje 15 rjuh iz domačega plalna in 6 drugačnih rjuh, vrednih okoli 1500 din. Tatovi pa so prezrli gotovino 1500 din, ki je bila v skrinji in zložena v papir ter položena na dno skrinje. Ta denar so ljudje danes našli nedotaknjen. Dvema posestnikoma so tatovi ukradli to noč dve uzdi. Poskušali so vlomiti še pri nekem drugem posestniku, pa so jih ljud je prepodili. Zaradi nenadnega nastopa te tatinske in vlomilske tolpe je ljudstvo okoli Dolenjskih toplic zelo prestrašeno. Orožništvo sicer z vnemo preiskuje, kdo bi bil v tej tolpi, toda samo jo prešibko in vsekakor je potrebno, da se javna varnost na deželi zboljšal namenu, ker zahtevajo to interesi tujskega prometa in turislike. Dosegla je, da Itodo imeli lelos turisti na savinjski železnici lepše dopoldanske in večerne zveze. Podružuica je intervenirala pri banski ukravi v zadevi popravila ceste med Ljub-nim in Logarsko dolino ter našla na pristojnem mestu razumevanje in pohvalen odziv. Enako se je |>odružnioa zavzela za cesto iz Mozirja na Smihel. Podružnica je imela v preteklem poslovnem letu 153.099 din dohodkov in 152.479 din izdatkov. Celokupno premoženje podružnice znaša 619.107 din. Poročilo sklenimo s tajnikovimi zaključnimi lie-I sedami, naj se članstvo oklene svoje ustanove z vsem srcent, da bo ta ustanova mogočen hrast v ! naši narodni zdravstveni skupnosti. Naj procvita, naj raste in se razvija v naš ponosi Radio Programi Radio Ljubljana/ Sobuta 19. marca: 9 Poročila — 9.15 Iz Kalma-novih operet (ploščo) — U 45 Verski govor (ravnatelj Jože Jagodie) - lo Prenos cerkvene. glasbe it mali borske stolnice 11.30 Otroška uru (ga. Vida Juvauova) 12 Ptofcče — 12.,TO Prenos mladinskega koncertu državne realne gimnazije v Mariboru — 13 Napovedi — KI.lil Nadaljevanje prenosa mladinskega koncertu iz Maribora — 14 Napovedi — 17 itadijski orkester in (luet harmonik (brala Uolob) — 1!) Napovedi, poroèilu — lfl.50 Nacionalna ura: Gcroetiu Zclič (dr. Vladimir C'o-rovič, prof.) — 19.50 Pregled sporeda — Utl O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhan — JO «I lil. večor mu/.i-komediautov — ïl Naix>vodi, iioročilu — 22.15 Vosi koncc tedna (Igla Radljsku orkester). Nedelja, JU. marca: 8 Nedeljski pozdrav (Godalni kvartel učiteljskih alilturiontov) — 9 Napivedi — n.15 Za božjo voljo (plošče) — 9.45 Verski govor: Z Belcchu bom (g. dr. Franc Kiiaovec) — lo Prenos cerkvene gla.-bu iz ljubljanske stolnice — 11 Otroška uia: Uašperček — ll.lll) t'ra Janka Gregorca. Sodelujejo: Itadijski ork ' ster, Akademski pevski kvintet — lo Napovedi, poročila 13.20 Kar želite, to dobite (plošče i«> željah; — 10 Zbor učencev orglarsko šole — 17 Kmetijska ura: Pomladno oskrbovanju travnikov (g inž. Rado Lah) — 17.211 Tržna poročilu — И.ИО Kmečki trio, vino« Radijski orkct-ler — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Nacionalna ura: Poreklo, mladost iu življenje Knradjordja do izvolitve za I vodjo listajo (dr. D. StranjkovIS) — 19.50 Slovenska ura: I n) Koroško pesmi (ploščo); b) .Stopite z menoj na Ljubelj«! (g dr. Josip SaSol) — 20.30 Povski zbor Savn- — 21.15 Sedaj na na ples (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 2215 Operetni zvoki (Radijski orkester). Poni del jek. 2/. marca: 12 Uverture (plošče) — 12.15 oročilu — 13 Napovedi — 13.20 Španski zvoki (plošče) 14 Napovedi — 18 Zdravstven« ura — 1S.20 Zdenko Г1-bicb: Sarka, fantazija (ploščo) - 1R.40 Kulturna kronika: Slovenska kulturno« (g. dr. Stanko Gognla) -19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Zgodo vinski razvoj slovenske dekorativne umetnosti (inž. nrh. Rado Kregar) Ljubljana — le.50 Zanimivosti — 20 Pevski koneert ge. Maujo Sihlnovlč Mlejnik tn gdč lieziko Koritnlk, pri klavirju dr. A. Svaril — 20.50 Plošče 21.10 Vcier slovenske klavirske glasbe stnrelšega sloga (g. prof M. Llpovfiek) 2? Na,povodi, poročila - 22.15 Prenos plesne glasbe iz kavarne «Eniouu.. Drugi programit Sobota, 11 marca Belgrad■ 20 Martnkavičcvo sklad bo — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 19.1(1 O filmu — 19.lV> Orkester in «amll — 21.35 Orkester in vlolinn — 22.25 Vokalni koncert — Budimpešta. 20.3(1 Opereta .Le stalno« St. 4240. Absolventka trg. tečaja želi službo, evont. prakti-eirati v pisarni. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kjerkoli« St. 4243. (a) Službo oskrbnika Išče absolvent kmetijske šole. Ponudbe v upravo »Slov.« v Ljubljani pod št. 4275. (a' čevljarski pomočnik izurjen tudi v prikrojevn nju, iščem službo. Jožef Trbovc, Rečica št. 145, p. Loško. (a) Absolventka trg. tečaja išče službo, najraje v pitami. Ponndbe v upravo »Slovenca« pod »Kjer koli« »t. 8930. ta) Plačilni natakar kavcije zmožen, (Tovori več jezikov, želi stalno ali sezonsko mesto. Ponudbe no upravo »Slovenca« v Celju. Trgovski pomočnik mlad, i večlotno prakso, popolnoma vešč vseh strok želim premeniti službo. — Ponndbe v upravo »Slovenca' pod »Agilen« Stev. 3994. (a) Služkinja »o gostilno - dobi službo takoj. Pogoj: poštenost in prikupljiva zunanjost. Na »lov v upravi »8iovcnca pod »t. 4004. (a) Kuharica ISče službo pri samostojnem gospodu ali mali družini. Ponudbe na npravo »Slovenoa« pod in. »Mirna« it. 4137. (a) Mesto blagajničarke ali kontoristinje iščem. — Spretna v stenografiji in »trojeplajn. i dveletno prakso. Ponudbe podružn. »S1.« v Novem mestu. (a) Zaupanja vreden trezen, izučen trgovine in vajen dela v pisarni, pro-»im kakršne koli službe. Lahko dam tudi koncesijo za trgovino. Dopise prosim na naslov: Frane Zrnee, Dev. Mar. v Polju. (a) Služkinja vešč» vseh hišnih del in kuhanja — z dolgoletnimi •pričevali, išče stalno službo k 1—-J osebam. Naslov v upravi »81ovenca« pod M. 4074. (a) Gospodična avnožne kavcije, s trgovskim tečajem - išče stalno ■luibo za kuhinjsko btegoj-ničerko, plačilno netekeri-oo, ev. v bufetu ali mlekarni. Ponudbe v upravo »Slov.« v Celju pod »Veet-№ 4281. (a) Mlad fant z dežele želi primerne sinžbe, vajen vseh del, vojaščine prost, trezen, miren, pošten, nekadilec, se priporoča dobrim ljudem. Ponudbe poslati na naslov T. Kuder, Kotredež, Zagorje ob Savi. Trgovski poslovodja • t dolgoletno prakso, zmožen samostojnega vodstva trgovine, želim premeniti svoje dosedonjo mesto. — Cenjene dopise v npravo »Slovenca« pod »Dober trgovec« St. 4051. (a) 18 let staro dekle Smožna hišnega dela ter nekoliko gostilno ln Šivanja - išče službo. - Gre tudi k stari ali bolni osebi kamorkoli. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod St. 3025 (a) Pošten zdrav fant froješčine prost, želi etalno službo sluge ali kaj »ličnega. Pripraven za vsako delo. Vajen tudi konj. — Nastopi lahko takoj. Ne-•iov v upravt »Slovenca« ј*И št. 41«. (a) CL0VIŠH0 TELO IN NJEGOVO SPOMLADNO ZDRAVLJENJE I Krojaškega pomočnika •prejme takoj J. Ogrine, Ig 1Ј1МИЈШ ZDRAVILNI CAJ^II Pomlad prihajal Enako prirodi je onemoglo tudi naše telo in s težavo se brani proti boleznim. Zato mu moramo pomagati in ga napraviti odpornim in zdravim. Očistiti ga moramo telesu škodljivih usedlin ter mu dovesti novih io oživljaiočih sokov. V ta namen se priporoča za naravno zdravljenje ЕШШДД kt je pripravljen večinoma i* najboljših planinskih zdravilnih zelišč, katerih koristni učinek je že priznan v znanstveni medicini. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je »Planinkac čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove se stavine vzete iz znanstvene, deloma pa tudi iz ljudske medicine. »Planinkac zdravilni čaj je dober regulator sa čiščenje in obnavljanje. Zaradi tega je 6—12 tedensko zdrav- ljenje s »Planlnka« čajem Bahovec izredno dobro: pri slabi prebavi ia zaprtosti, pri nerednem delovanju črev pri napetosti telesa, prt omotlei, glavobola, nespečnosti In igagi. prt obolenju mokračne kisline In hemoroidih, pn ebolenin jeter, pri nervoii in iivčaili boleznih. »Planinka» zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevaite v lekarnah izrecno »Plauinka« čaj Bahovee, ki je piavi samo tedaj ako je zaprt in plombiran ter nosi ime: Lekarna Mr. Baho>ee. Lju'djana. Beg. Sp. br. 14.212 10. VII. 193Л. Šofer-mehanik trezen, nekadilec, abstinent in posten - išče mesto. Ponudbe v npravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« 4318. (a) Potnika dobro vpeljanega — lSče za Slovonljo pletilsko podjetje. Naslov v upr. »S1.« pod St. 4303. (p) шш\ Kleparskega vajenca sprejmem. Zaloška št. 109, Mosta, Ljubljana. (v) Vajenca za kleparsko obrt, sprejmem. Oskrbo v hiSi. Lehar Bok, Stražiščs 175. (v) Mesarskega vajenca sprejme takoj Ambrož Mak«, mesar tn posestnik, Komenda. (v) Vajenca sprejmem. - Peršin Frane, avtoličanje, St Vid nad Ljubljano. (v) Učenka poštenih staršev, išče mesto v trgovini z mešanim blagom. Naslov v spravi »Slovenca« pod it. 4170. Ženitbe Fant srednjih let s 100.000 din gotovine, poroči gospodično 38—35 let, s primerno doto ali premoženjem. Ponndbe upravi »Slovenca« pod »Srečno« -4115. (i) Gospodična z dobro idočo obrtjo v malem mesta, želi resno poznanje t možem irednjih let s eksistenco. Dopise v upravo »Slov.« pod »Popolnoma sama« št. 4229. (ž) Gospodična simpatična, ki postane pozneje lastnica manjšega posestva, želi poročiti drž. ali stalnega nameščenca. -Ponudbo v upravo »Slov.« pod »29 letna« St. 4312. (ž) Naobražen vdovec b pol milijona kapitala, 55 let »tor, » lepim podjetjem, zdrav, simpatičen, iSče tem potom gospodično ali vdovo brez otrok, dobro situi-rano, v »vrho ženitve. Tajnost pogoj. Dopise v upr. •Slov.« pod »Harmonija« it. 4316, (*) iliižbodobe Damske krojače sprejmemo takoj. »Moiko«, 9elenburgova 6. (b) 2 čevljarska pomočnika sprejme takoj Trček, Kožarje 113, pri Ljubljani. Služkinjo z dežele sprejmem. Pekarna, Kettejeva 22, Maribor. (b) Hlapca in deklo sprejmem takoj na kmetijo. Kopač, Dravlje 6. (b) Hlapca za kmetijo takoj sprejme Cerne, Zg. Šiška 25. (b) Pekovskega pomočnika ki bi raznašal kruh, sprejmem. Parna pekoma, Litija. (b) Služkinjo 7,a vsa hišna dela, lSčem. Nastop z oprilom. Helena Dolhar, Tržič. (b) Služkinjo zdravo, pridno, za vrtna dela in v pomoč gospodinji - sprejmem. — Zglaaiti »e osebno. Naslov v npr. »81.« pod St. 4169. (b) Tehnično podjetje sprojme mlaJSego ključavničarja za vzajemno delo. Potreben kapital 10.000 din. Ponudbe v uprnvo »Slov.« pod »Dolo« St. 4186. (b) Vrtnarja z dobro prakso — sprejmem. Prednost imajo ont, kl razumejo sadjarstvo in znajo delno kako obrt. -Nastop takoj. Ponudbe z zahtevki pod »24« P 3927 v upravo »81ovenca«. (b) Pastirico in pomočnioo pri gospodinjstvu in delu na polju, pridno ln pošteno, takoj sprejmem na posestvo v okolici Kranja. Ponudbe no Vidlo Ciril, LJubljana, TyrSeva cesta 61. (b) Dekle v vseh oztrih pošteno in zdravo, vojono vseh hišnih del, ki ima rada otroke, takoj sprejmem. Milan Ste-fonovič, juvelir, Požarevac, Tabačka čaršija. (b) Čitajte in širite »Slovenca« Trgovsko pomočnico izvežbano v vseh trgovskih poslih, event. zmožno knjigovodstva, Iščem. — Stanovanje prosto, plača po dogovoru. Nastop od dno 20. aprila do 1. maja 1938. Ponudbe je nasloviti na: Kmetijsko drnStvo v Loškem potok«. (b) Hlapca na kmetijo sprejmem. Burkeljca, Zu-dobova S, p. Dev. Mar. v Polju. (b) Krojaškega pomočnika za malo kose, sprejmem ta koj. Lado Groznik, Dev. Mar. v Polju. (b) Dva krojaška pomočnika zo boljša deln sprejmom. Smole, St. Vid nad Ljubljano št. 12. (b) Ročnega opekarja takoj sprejmem. — Alojz Babič, Bruhanja vas št. 19 Videm-Dobrepolje. (b) Hlapca pridnega in poštenega, va-jonego konj - sprejmem. -Mihovo, Jurčkov 4 trud on št 101. (b) Pošteno dekle vajeno kuhe in vsoh hišnih del, sprejme učiteljski dru žina no Oorenjskom. - Po nudbe v upravo »Slovenca pod značko »Pošteno« 4266. Kravarja veščega molžnje in krmljenja, ter pridno deklo za prašiče, takoj sprejmem. Posestvo Uršič, Bresternl-co pri Maribora. (b) Potnika ali zastopnika s 100 din in več dnevnega zaslužke, sprejmem. Informacije daje Al. Sešek, Koseze 18, p. Vodiee nad LJubljano. (b) Pek trezen, z mojstrskim izpitom, dobro lzvežban, z večletnimi epričovall, »prejme kakršno koli »lnžbo, tudi kot poslovodja. Ponudbe v upravo »Slovenca«, Maribor pod »Zanesljiv 512«. Zobotehnika samostojnega, veščega vseh del v kavčuku, zlatu, modernih nadomestnih kovinah ter koramiki — iSče zobozdravnik na Goronj-skem s takojšnjim nastopom službe oli s 1. oprilom t 1. Plačo po dogovoru. Ponudbe z navedbo zahtevane plače v npravo »Slovence« pod »Absolutno pošten« št. 4089. (b) Iščemo zanesljivega gospoda v mesta ali vasi s poljubnim poklicem, ki bi provzel samostojno oddnjališče blaga. Nikako trgovina! Nobenega potovanja! . Takojšnji In dolgoletni zaslužek, mesečno najmanj >000 din. Kot postransko ali edino opravilo. Brez konknrencet Ponndbe v nemščini alt vašem deželnem jeziku na: Berger, AnnabichI St. 47, Avstrija. (b) Hlapca sprejme zalogo mineralne vode, Ljubljana, Jernejeva št. 14. (b) Krajevni zastopniki se »prejmojo proti proviziji in mesočno pločo. Ponudbe pod šifro »Dobre reference« št. 4257, (b) Foto pomočnika sprejme foto trgovina. — Nastop takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalna zaposlitev«. 4077. (b) Trgovskega pomočnika dobro izvežbanega v ma-nufakturi, vojoščine prostega, sprejmem takoj. — Anton Valenčak, Velenje. Knjigovodjo • prvovrstno industrijsko prakso, somostojnega — «prej ino. m. Ponudbe npra-vi »Slovence« pod št. 4008. Inkasanta s kavcijo sprejmem zo Ljubljano. Ponudbe nasloviti v upravo »Slovence« pod »Spreten« St. 4189. Trgovski pomočnik za železnino, dobra mlajša moč, se sprejme no deželi. Ponudbe ne Ed. Suppanz, Prišteva. (b) Žensko moč za pomoč pri hišnih delih sprejmem. Je lahko tudi začetnico z dežele. - Ljubljane, Kerlovško ceste 4. Zdravo, pošteno dekle J0 do 26 letno, vejeno kuhe in vseh hišnih del, »e išče zo Bled k dvema osebama Ponudbe v upravo »Slov.« pod »I. I. 1938« St. 4248. Iščemo železninarja mlajšo moč, zo takojšnji nastop. • Vešči v prodaji steklenine ln barv imajo prednost. Ponudbe: »Kovina«, Kranj. (b) Kmečki hlapec deloven, vajen konj in domačih popravil, и takoj sprejme za »talno. Obširne ponudbe poslati ne Vlžin-tln, Ljubljane, Močnikova ulica 1». (b) Mizarski pomočnik dober, vajen boljšega pohištva, »e sprejme. Nastop takoj. Hrana ln stanovanje v hlii, plača po dogovora. Moslov v upravi »Slov.« pod it. 4146. (b) Instalaterja samostojnega, ze vodovode in centralne kurjave, takoj sprejmem. Oni, ki »o tudi izačeni ključavničarji, Imajo prednost G. Gradt Celje, Vodnikova nllca 6. Dekie prijetne zunanjosti, do 30 let staro, za strežbo gostom ln katera bi pomagale tndl pri gospodinjstva -sprejmem. Neslov v uprevl »Slov.« v Maribora pod 519 Majer (pristav) zenesljiv, pošten In zmožen, » 5—6 delovnimi močmi • »e liče ze takoj. — Vprašati v veletrgovini z vinom Pugel A Rossmann, Maribor, Trg svobode I. Hlapca zmožnega vsega kmečkega dela ter vožnje s konji, z dobrimi »pričevali, sprejmem takoj. Ponudbe v upr. »Slov.« v Celju pod »Dobre pleče«. (b) 1908—1938 Ključavn. pomočnika ki je tndl vodovodni instalater, sprejme takoj Iv. Triller na Bledu. (b) Več krojaških pomočnikov ze velike ln male kose -sprejme Eržen Josip, Stra-žlšče pri Kranjn. (b) Pomočnika zo mizorsko obrt takoj sprejmem. Skerjano Franc, mizarstvo, Duplje 39. (b) Krojaškega pomočnika zo velika in malo dela — sprejme K o S o r o k Alojz, Sevnica. (b) Krojaškega pomočnika sprejme takoj Franjo Tro-janšek, Ljubljana. Rožna dolina. Cesta IV. št. 3. (b) Mizarskega pomočnika eamo boljšo moč, sprejmem takoj. Jože Pevlin, Radovljice. (bj Raznašalca kruha oz. hlapca sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4207. (b) Salon »Truda« tnodlstinja, Ljubljana, Aleksandrovo 5 - išče samostojno modistko za takoj. Pridno in pošteno dekle išče službo. Vajena je nekoliko kuho. Naslov v upr •Slov.« pod št. 4235. (b) Mizarja mlajšega, sprejmem. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalno« St. 4323. (b) Slaščičarskega pomočnika samostojno moč, sprejme takoj slaščičarne Pelicon, Wolfova ulico. (b) Urarskega pomočnika sprejmem. Ponudbe v npr. »Slovence« pod »Pomočnik« St 4313. (b) Hlapca pridnega in poštenega -sprejmem h konjem. Jos. Oražem, Moste, LJubljana Boljšo sobarico kt zna servlratl tn dobro likati - sprejmem. Rudež, Ribnica Dolenjsko. (b) Šivilja katera bi rede menjele mesto, dobi stolno zaposlitev. . Solon »Vero«, Nebotičnik VI., Ljubljana, (b) Strojepisko perfektno, sprejmemo. — Znanje nemščine, italijanščine ln stenografije pogoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Spretna« P 4120. (b) Služkinja katera se razume tndl malo pri kuhi, se takoj sprejme k moli družini. Prednost imajo kmečka dekleta. Ponndbe v npr. »Slov.« v Maribora pod 524, (b) Pouk Instruiram nlžjegimnazljoa in realča-ne u stanovanje ali honorar. Tndl dopoldne. Naslov v opravi »Slovenca« Maribor pod it. 518. (n) Nemščino in esperanto poučuje po najnižji eeni Jezikovne dopisno šola na Jesenicah. Zahtevejte prospekt! Priložite inamko z» odgovori (u) Uspešno instruiram vse gimnozijske predmote. Ponudbe uprovi »Slovenca« pod »Akodomiki 4138. (u) Oblastveno konceslonlrana šoferska Šola I. GABERSCIK bivši komisar za šoferske Izpite Slomškova alico Stev. 6. Telefon St. 28-26 ln 28-28. Zaslužek 2500 din potrebujete da si ustvarite eksistenco. Delo doma. - Dopise pod »Stalno 611« v upr. »Slov.« v Mariboru. Priložite znamko. (z) Siguren zaslužek dobijo sposobni zastopniki. Denar takoj na roko. Kupec vsak. Mesečni zaslnžek najmanj 3000 din. Za vzorce potrebno 78 do 250 din. Ponndbe z znamko 2 din na »Tintenknli«, Celje, poštni predal 86. (z) Denar Kupim knjižico Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani do 60.000 din ali zamenjam za Kmečko ljublj. - Anton Mavec, To-mačevo 33 pri Ljubljani. Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice, 3% obveznice vnovCuJem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturi »Vrelec sreče«. AL» PLANINŠEK LJUBLJANA Beethovnova uitca 14, Iščem družabnika k opekarni oli jo prodam; blizu Ljnbljane. Naslov v upravi »Slovence« pod it. 413». (d) POSOJILA vezana na Stednjo ln mesečna odplačila nudi denarni aavod. Zahtevajte prospekte. RUDOLF ZORE GLEDALIŠKA ULICA 12 Znamka i din Posojila daje in hranilne vloge sprejema Splošno kreditno društvo. Ljubljene, Aleksandrove S. Denarne posle: MircMnili Kreniti -tneitcBje il*4 t» lafcoilae go i o vino Nalorke kapital» Poravnale - Uprava nepre-nilčnm - DavtHC napoved-- inlormeclle - lircdltve revlille, bilance, tn stainc Kontrolo an) govodstv» tei vse diDte trg .vsko gospo darsk« pošle Uvede SVETOVALEC koaeesuonirsna trgovsko • gospodar»*« poslovalnica u. Kovačič v Ljubljani. Oerta M. oktobra «te*, t BANČNO KOM. 7W0D MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj ln plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic, vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne I razredne loterije. BURGIT triumfira na uspehih svojega tridesetletnega delovanja. Brez operacije in brez bolečin uničuje radikalno kurja očesa in trdo kožo na podplatih. — Zahtevajte v apoteki, drogeriji in partumeriji le Burglt za din 4—7, za podplate din 5'—. Kjer ga ni, Vam pošlje za 15 din 3 obliže: GLAVNO ZASTOPSTVO BURGIT A J. SVETEC, NOVO MESTO. Dravska banovina Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, vrednostne papirje, delnico, kupone, dobroptso 3°/o obveznice kupujemo po najvišjih cenah. Različna posojila Oblastv. dovolj, pisarna Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ulica 12 Telefon 38-10 SIROOI Lokomobilo 60—80, v dobrem stanju — kupim. Navesti točen opis, Anton Kuolar, Zagreb, Njo-gušovo 4. (k) Mizarski stroji revno vrstni, dobro ohra-ujeni, po zelo nizki oeni naprodaj. Naprodaj tudi 2 stružnici za kovino. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Brezhibno« it. 4188. Specijalna delavnica sa previjanje in popravi i arije elektromotorjev In dinam. Kvalitetni elektro-materijal ia elektromotorji svetovnoznane firme »SienenK vedno na zalogi Franio Periinlič keacet-eiektrapodjetli, Unbllane, Cosp»sv«t»ks c. IS, teleton 23-71 II Pohištvo i Velika zaloga pohištva Ogled lahko brezobvezen V tovorni Molenšek, Ljubljana, Celovška 258. (š) Vsakovrstno pohištvo v priznano »otidnl izdelavi »e dobi »emo v veliki zalogi tvrdke »OPRAVA« Celovška cesta 51. Spalni« ie od din 1450,— naprej. Sprejemajo »e neročlle. Jesenovo spalnico kombinirano s cvetličnim jesenom, 12 kosov> ugodno prodam. — Ogled prt etolfa Josip, mizarstvo, Krošnja, p. Lukovlca. Modroce posteljne mreža železna zložljive postelje, otoma-ne, dlvane In tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk - Mestni trg IS Ugoden nakup morska trave, «Ime In cvllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Posteljne mreže Izdeluje In sprejema rabljene v popravilo najceneje ALOJZ ANDLOVIC Gregorčičeva ulica 5f pri Napoleonovem spomeniku Orehovo spalnico masivno, proda Cimorman, Dev. Mer. v Polju. (i) Več spalnic solidno izdelanih, od 3600 din • proda Krže Frane, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se ne zalogi: TyrSeva cesta it. П, Ljubljano. Modroce peresni ce (federmadracef otomane, kauče, zložljive postelje, mreže ter vsa v to stroko spadajoča dela in popravila sprejema komisijska zaloga pohištva F. Sajovic Ljubljana, Stari trg ». Parcelo na TyrScvi 66, tmsproti Stadiona, nerodno prodam, (p) Lepa stavbna parcela nn Ježicl naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod (t. 4176. (p) Stavbne parcele •h Dolenjski cesti prodam. Naslov v upravi »Sloveuoo« pod S t. 4173. (p) Vogalna parcela Lnugusova ulica - ugodno naprodaj. Informnei je pri Cernak, Ljubljana, Križev-niSka ulica. ( (p) Štiristanovanjska vila z volikiin vrtom, blizu kolodvora, lastni vodovod — usodno naprodaj ob Do-lonjski c osti, Rudnik 81. 9-stanovanjsko hišo masivno zidano, elektrika, vodovod, pritikiiue, pod mesto spadajoča, stanovanja stalno zasedena, poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 4068. Trgovsko hišo z vsem inventarjem, njive, norico s hiSo, tik želemiee, prodam. VpraSa so pri Mariji L i n d i St. Vid pri Grobeluem. (p) Hiša v Zagrebu na zelo prometnem kraju, • pekarno in stanovanjem, zaradi starosti poceni prodam ali oddam v najem. Pismene ponudbe je poslati takoj na pekarno S t r k , Zagreb, Vrblk 77. (p) Stavbne parcelacije vee Informacije, delitve parcel pri prodaj^ sltua-cljske gospodar. načrte) regulacije, sporne mejo Itd. itđ. Filip Babnik, Ljubljana civilni geometer in eodnl izvedenec - vogal Miklošičeve In Tavčarjeve 10 Pekarna t lopem kraju SlovenlJflj ustanovljena pređ več ko 10 leti, « skoraj novo krožno pečj(?7 strojno naj-raođerneje opremljena, v kapaciteti po 1 milijon zidakov ln strešnikov, prvovrstni material, na področju 20 km brez konkurence - zaradi raznih okolnostl naprodaj. - Potreben kapital 1,200.000 din. - Ponudbe v upravo »Slov.» pod »Sijajna eksistenca« št. 8149. (p) trgovske ozir. gostilniške hiše, stavbene parcele in posestva kupite an prodaste še vedrio najugodneje, najhitreje ter najsolidnt-jše le potom moje pisarne F. PRiSTAVEC real. pisarna Ljubljana. Erjavčeva c. 4a Telefon 23-81 Kunaver Ludvik gradbeno strokovno aa-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra et K, telefon S7-8S, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev gozdov, trgovskih In stanovanjskih hls in vil. Pooblaščeni graditelj »n sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Parcela v bližini Vrtače, približno 10(111 m\ liaprodiij. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 4232 Več stavbnih parcel ob novo projektirani cesti - ugodno naprodaj. -Zg, Šiška 84. (p) Hišo z gostilno, trgovino ov. tudi s posestvom, nn prometni točki — kupim. 1'pnudbe v upravo »Slo-venen« pod »Promet« 4112. Enostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj zemljišča, 12 km od Ljubljane — oddam z ms.jem. Naslov v upr. »SI. pod St. 4175. (p) Nova hiša naprodaj! Leteča ob glavni cesti in tramvaju, večstonovanjsko, bruto donos 44.000 letno. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« 41*4. (p) Parcele s celodnevnim soncem, ra ven peSčen svet, pri beti grajski Soli - naprodaj. — Polr.ve se prt čuvaju Sta diona, Vodovodna cesta. Kupim za gotovino novo enostanovanjsko vilo ali hiSo, periferija Ljub Ijane ali Maribora, z vo dovodom in elektriko. Ponudbe s opisom in ceno nif Maks Hubalek, Zalog pri Ljubljani. (p) V Brežicah ln okollct so naprodaj hlSe. krasna stavblSča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter Kaokroženl deli Attemeovega vole-posestva. • Pojasnila pri Inž. Mtklau Otmar, Brežice. (p) Za trgovca Izredna prilika v industrij skoin kraju Dolenjske, če preuredi novo urejeno gostilno z malo kmetijo v trgovino. Cena 185.000 din. Ponudbo r upravo »Slov.« pod »Delavstvo in vozniki« St 4225. (p) Tovarna za bučno olje s stanovanjsko hiSo, dober donos, kapaciteta 450 kg olj« v 12 urah — realna vrednost 625.000 din, ugodno naprodaj. — Strokovno znanje ni potrebno. Ponudbe na: Tovarna oljo, Maribor, Taborska. (p) Lepo posestvo ob državni cesti, 4 km od postaje Celje, s * orali polnega gozda, 5 oralov travnika, 3 ornle njiv, 8 oralo domačije in sadonosnika -naprodaj. V enonodstropnl hlSl je tudi lokal za trgovino ali obrt, gospodarska poslopja, obokane kleli, lepi hlevi, elektrika. Pojasnila doje Alojz Zorovnik, Celje, Kralja Petra 43. „ J*** \gjdtfi r Volneni Irisé modna tkanina za lepo pomladno obleko, 130 cm..............Din 38 — Crêpe Arandella v krasnih pomladnih barvah, 130 cm Din 68"— Crêpe Ondê modna tkanina, ki vsakomur ugaja, v vseli ak-tuelnib barvah, 130 cm......Din 72"— Crêpe namagé prvovrstno blago, primerno za boljšo popoldansko obleko, velika izbira barv, 130 cm . Din 85"— Volneni Rayé za komplet ali plašč, v krasnih pastelnih barvah, 130 em..............Din 95"— Karirasto blago čista volna, za kostum ali paletot, 140 em Din 50"— Blago za plaSSe In kostume trpežne kvalitete, v modernih vzorcih in barvah, 140 cm...........Din 51— 39"— Oliidkl In noppen-Stofl za pomladne plašče v neverjetno lepih barvah Din 1 Î8—130"— AngieSkl Tweed In Homespuna blago za plašče ali kostum, ki je skoro neraz-trgljivo, v krasnih barvnih kombinacijah Din 14S"— Gladki Slon za športne kostume.....Din 34— 66"— i. L d. Strankam Izven LJnbtjane pošljemo po Selji тмгее, če nam navedejo vrsto in cono blaga, ki pride v poiitev Nov mlin lrus Turfan, melje vse vrste žila, delu JeSprenj in ksšo - naprodaj. Cena po dogovoru. Naslov v upravi •■Slovenca» pod St. 421.1. (p) Gostilniško posestvo v Dol. Logatcu 14 - so bo prodalo 27. t. m. ob 14 na licu mesta na prostovoljni javni dražbi. Poslopje je ob državni cesti. Interesenti vljudno vabljcui. (p) Dvostanovanjsko vilo j Parcela naprodaj &û4natidU-ài& dMuz&JCk^ M&Stfrd thjQ, % Naprodaj kompleks Pod nçndnlnil pogoji prodamo z obširnim vrtom v Stepan.il vasi pri Ljubljani. Natančnejša pojasnila dobijo Interesenti med uradnimi arami pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani, Miklošičeva ccsta 7. zaradi odpotovanja prodam - Ponudbo v podružn. »Sl.< v Col.iu pod >98.000«. (p) Majhno posestvo bllKu Radeč ugodno naprodaj. Naslov v npravl »Slovenca« pod 8t. S9C8. (p) Hišo z vrtom ugodno oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3784. (p) Lepe stavbne pa, cele v St. Vidu nad Ljubljano, naprodaj. Informacijo v brivnici Doležal, St. Vid n. Ljubljano. (p) Razne trgovske hiše in stanovanjske, nove vile, parcele v Ljubljani ter razna posestva na deželi ugodno proda pisarna Al. PlanlnSelc, Ljubljana, Boe-thovnova ul. 14, tel. 85-10. Cesta v Zeleni log. Naslov v upravi »Slovenoo« pod St. 4017. (p) Zadnjikrat ponujam poceni prijetno dvostano-vfcnjsko (potsobno) vilo Pod hribom 3-248. SiSko. (p) Nova enodružinska hiša naprodaj. Vižmarje, Pod Klanoem 128, St. Vid nad Ljubljano. (p) Prodam domačijo tik kolodvora Brežice, pri-morno г;a industrijo in trgovino. Naslov: J. fletraj-Č16, BrezlDa 3. (p) Redka prilika Naprodaj zelo prometna gostilna na Gorenjskem, blizu kolodvora ln avtomobilske postaje. Naslov pove upravo »Slov.« pod 4220. v izmeri 1000 km', z majhnim tovarniškim poslopjem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »KrižlSfe« St. 4202. (p) Šest stavbnih parcel ob CelovSki eesti, v bližini gostilne KaMč, prodam po ugodni oenl. Naslov pove uprava »Slo».« pod 4195. Kmetije, graščine liiSe, gostilno, mline, vilo, gozdove - prodaja Posredovalnico, Maribor, Aleksandrova eeste 33. (p) Ugodno prodam vilo ob TržoSVi cesti i» proste roke, s lepim vrtom, za 300.000 din. Ponudbo upravi »81.« pod »Hipoteka 110.000 din« St. 42.19. (p) Opremljeno sobo oddam. Rožna dolina ccsta m, »t. i. (s; Majhno sobice opremljeno, oddam. - Po ljaiiako cesta M. (s) V sončno soba sprejmem sostanovalko sredini mesta. Naslov pove oprava »Slov.« pod 481L Seno ali deteljo kupi ferue, Moste, ZaloSka IK8. (k) Suhe bukove deske 28 mm - kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca pod Suho« St. 4322. (k» Dober pletilni stroj št. 8 kupim, dolžine 60 do 70 cm Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3923. (k) Star® zlato, /Mo zobovle in srebrne hrene kupujem po najviijik dnevnih cenah. A. KAJFEZ urar '.jubilasa, MikloHčov» 14 Hladilni stroj to mesarja, kupim takoj. Naslov v uprovi »Slovsa-I v Mariboru pod 508. Mladega psa volčjaka čiste pasme, kupim. Pismeno ponudbo v uprovo »S1.« pod »Pes« St. 4172. (k) Šolske knjige zo prvih 5 razredov realne gimnazije, kupim. Pe-nudbe v upravo »Sloven-oa« pod »Gimnazija« 367t. Pozor! Ve« delavskih oblek po me« rl kupim. Kdor kupi SI« volni stroj ali dvokolo, Iti» prednost. Ponudbe » vserel in oeno posloti na: Ljub' I j od o, KorlovSko eesto 4. TcakovrstM zlato kupuje po najvišjih cenah CEKNK, jnvelir, Ljubljana Wolfova ulic« it. 3 Okrogle železno mtze staro, s marmornato ploèM • kupim. Ponudbe v «pravo »Slov.« pod »Kavarniška min« »t. 4Ш. (k) Briljante ln druge dragocenosti km-pim. Ponudbe pod »Stroga diskretno« St. 4X17 ▼ upr. »Slovenca«. (k) Ščetine oprane, kupi tvomica Опи tem. Ribnico, Dolenjsko. • Prosim najnižjo ceno In vsoioo. (k) Na Mirja oddam elegantno, strogo «operirano, sončno ls mirno sobo, stalnemu, boljšemu gospoda. liarmootova »t. 27. (a) krojaške od rezke, stari papir, tekstilne odpadka« ovčjo volno, govejo dlak« (aravco) — kupi vsako mnotino ARBEITER - MARIBOR Dravska 1» Zahtevai)te pomod naš list! Hugo Wasts Prvi del. EL KAHAL I. SOVRAŽNIKA V SINAGOGI. Petnajstega septembra 1887. je bilo v Buenos Airesu ljudsko štetje. Od 433.000 prebivalcev jih je bilo po tem štetju 366 judovskega rodu in vere. Ti so prebivali strnjeno po severnih in vzhodnih mestnih četrtih, v trikotniku, ki ga tvorita Cordobslta in Juuinska cesta, kateri reže povprek Paseo de Julio. Od tedaj je preteklo pol stoletja. Koliko je Judov v mestu danes? Kdo ve, zakaj nekakšna sumljiva liberalna skrbnost je iz razpredelnic za ljudsko štetje izbrisala poslavko o veri popisanih. Siromaka statistika, ki ga je obsedla misel, da mora odstraniti to postavko, je bolj zanimalo, koliko je v Buenos Airesu nebogljencev, glušcev tor potepuškib muzikanlov, kakor pa, koliko je katoličanov, protestantov, budistov ali teozofov. V bistvu pa je hotel le. da bi uradno prikril živo argentinsko resnico: da je ta dežela po ogromni večini katoliška. A kljub temu drži, da se je tisti judovski trikotnik raztegnil kilometre in kilometre na daleč, proti jugu in proti zahodu in blizu Callaoa in 1'orrinentesa so dandanes okrožja, ki šlejejo več Judov, kakor pa jih je 1887. imelo vse mesto. Dovolj je, če vidite te ceste pod večer, ko se vračajo iz šol otroci in se starci hlnde po sencah. Mod tnlmudskimi bradami Salomonov, Jakobov in I.evilnv žnro glavic« malih Rcbek in Sar v žgoči barvi zmlete paprike. Okoli 1887. je bil med najbolj zamaščeuimi kaftani na Paseu de Julio kaftan Zaharija Blumena. Blumen je že dvajset ali pet in dvajset lel prebival v treh prostorih z nizkim stropom v tistem starem hotelu Nacional, ki je stal do prav pred kratkim na vogalu Calle Corrientesa. Na njegovem pročelju je človek bral učinkovite besede: »Ustanovljeno leta 1830.« Ta botel je stoletje dol go stal na mestu, kjer se navadna hiša postara v dvajsetih in pride sleherna ustanova ob veljavo v petdesetih letih. Nad vrati v svojo prodajalnico je Rlumen imel obešen zvitek, ki so se mimo hodeči navadili nanj, ne da bi si znali razložiti, kaj ta reč prav za prav pomeni. To je bila mezuza, molitveni zvitek, ki se ga je zmeraj, kadar je pri prihodu ali pri odhodu prestopil prag, dotaknil s tremi prsti desnice in jih potem poljubil. V zvitku je bil spravljen kos pergamenta, na katerega je kdo ve kateri prepisovalec s čudovito obredno pisavo, ki ni prenesla nobene pomote, napisal šest vrstic iz Deuteronomija, knjige Stars zaveze. Prva vrstica je bila tista, l;i se glasi: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog. je eden...< Zaharija Blumen je bil tisti Mntija Zabulon, ki je s svojim dvojčkom Davidom oskrboval zvez no vojsko med paraguajsko vojno leta 1867. Zakaj je Mntija spremenil svoje ime v Blumen in kako je David izginil, o toin bo še prilika govoriti. Zaharija je pod novim imenom začel menjalnico pod stebriščem hotela Nacionala. Njegovi glavni in najpomembnejši ljudje so bili mornarji in priseljenci z onstran morja, ki jih jo kar mrgolelo v bližini pristanišča. Prodajal jim je rublje in cekine, funte in dolarje. pa azijske in afriške novce vseh vrst. Posel mu je uspeval lako, dn je lahko v malo letih osnovni nn Calle Pecomjuisti pravo pravcato banko. A stebrišča pred hotelom ui zapustil zaradi lega. Tam se jc poročil z Milko Mir, ki je imela ofivnate oči. Te so še petdeset let pozneje čudovito sijale izza črnih tropalnic njene vnukinje Marte Blumenove. Ljudje, ki niso nikdar poznali Milke, so se izpraševali, odkod je Marta ukradla te mačje, zasanjane in hkrati okrutne oči. In tu, v senci stebrišča, se je rodil drugi Zaharija Blumen, Martin oče, ki naj bi sčasoma poslal najbogatejši mož v Južni Ameriki. V ča.st prvega Bbtmena je pravično povedati, da je pripravljal sinovo veličino н evojim delom in je postavil trdne temelje za njegovo fantastično bogastvo. Poslušajmo njegovo zgodbo! Tisto leto je Zaharija Blumen nekega zimskega večera zaprl železna vrata svoje banke in odhitel v hotel Nacional po neke listine. Oblečen je bil v črn kaftan, ki se je svetil na komolcih in na kolenih. Na glavi je imel ozko--krajon klobuček iz zajčevino v barvi suhega grozdja. Klobuk je pokrival prikoničeno lobanjo, naredko poraslo z lasmi, ki so so v dvph svaljkih spuščali čez blpda ušesa. Hlače je imel ozke in zelenkaste, kakor dvn klarineta, segale no mu komaj do vrh visokih čevljev. Polt je imel bledo. To je bila obredna bledica, kakor bledica kozlička, ki ga je zaklal rabin, da bi bil košer, čist in vreden, da bo v hrano judovskim vernikom. Oči so mu bilo črne kakor dva kosa oglja. Svetilo so se iivo, bile so radovedne in ocenjujoče. Rrado je Imol črnorjnvo in roke osladne, velike, alaba^trno bole, s počrnelimi nohti. Talrnud. ki do zadnje podrobnosti določa, kako morajo Judje živeti, jim predpisuje pogosto umivanje. Treba si je umiti roke, predon sedejo zn mizo in ko vstanejo od njo. A tuluiud nič ne govori o nohtih. Zato nosi lahko vsak doher sin talmuda nohte kakršne barve hoče, ne da bi kaj prekršil zakon ali zapoved preroko» Na СаПе Corrientesu je v višini hotela Nacionala klanec, ki kaže znamenja gtarega jeza: pred tričetrt stoletja je Rio de la Plata s svojimi vodami segal prav do tu. Zaharija Blumen je stopat po klanca navzgor tik ob zidovih, kakor da je prilepljen na stene. Njegovi koraki eo bili tihi ta nagli kakor ekokt kobilice. Ko jo dospel na vogal Ceste 25. maja, je z&-sllêal trobontanje cestne železnice. Pomignil Je vozniku ter skočil na ploščad. Potem Je sedel na klop, j>otegnil iz žepa denarnico in plačal voznino z zamazanim bankovcem za pet centavov. Sprevodnik ga je prepoznal. »Kakšno čudo pa je, da vidi ikivek vae tukaj, don Zaharijns.c Bankir ja odgovoril z nn«mohom: »Sprehodek incd dvorci, da ujame človek malo traka. < Dvorci, to so bile velike hi5e te dobe kolonialnih osvajanj, last starih mogočnikov m velt-kašev, obdane z velikanskimi vrtovi In nasadi, ki so včasih obsegali cele mestne četrti, so ležale po večini na zahodu mesta. Zdaj so že polagoma izginjalo, ker porast me«ta je silil lastnike, da so svojo pose«t parcelirali in jo po ko«ih prodajali, da bi se okoristili i naraxlo prometno vrednostjo zemljišč. Toda sprehajati se med dvorci je v mestu zmeraj pomenilo iti v zahodni del. V resnici pa je Zaharija Blumen šel v sinagogo, kjer so ta večer, oziroma to noč, saj je v obcestnih svetilkah že vzplamonevnl plin, nameravali obravnavati vprašanje, ki je Znharljo zanimalo: šlo je za prodajo starega plemiškega doma Adalidov, katerih jiosest jo obsegala četrt meslnogn predela ob srodlnl Calle Florida. To prodaje posestev so ena izmod čudnih tn nevarnih Judovskih šeg; pravijo jim hazaka ali ineropiie in jih sklepajo natanko po navodilih iz lalmuda v sinagogi in vpričo vseli kralevnih judovskih odličnikov. Radi adaptacije trgovskih prostorov v regulacijsko črto smo prisiljeni naše dosedanje prostore tvrdke F. I. Gorjjar Ljubljana, Sv. Petra c. 29 popolnoma izprazniti najkasneje do 30 . maja 1.1, Da do tega časa našo zalogo razprodamo, znižuiemo cene vsej manufakturi, konfekciji in perilu ter prodaiamo 20-30% ceneje Na zalogi lepa izbera pomladanskih štofov za moške obleke in površnike, za damske pomladne plašče in kostume. Izgotovljeni pomladni plašči, kostumi in obleke Izkoristite ugodiio priliko ter si nabavite za pomlad in poletje Vaše potrebščine pri nas! Ne pozabite, ko obnavljate svoje domove, da kupite n a j e e n e j e BARVE, oljnate in kemične, LAKE in FIRNEŽ. ŠELAK in ŠPIRIT den.. LUŽILA »Arti« PASTE za pode, prašno In strojno olje ter vse slikarske in pleskarske potrebščine pri IVAN ROZINA (preje .Orient*) Telefon 39-25 TYRSEVA (Dunajska) CESTA 14 poleg Schneider & Verovšek-a Natečaj sh izdelavo plastičnega osnutka za spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Nišu Odbor banskega sveta mora veke banovine za postavitev spomenika pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru T. Zedinitelju, razpisuje javno tekmo za izdelavo plastičnega osnutka za spomenik, ki se postavi v Nišu v parku na trgu Kneza Mihajla. Pravico sodelovanja pri tej splošni tekmi imajo vsi rezbarji, jugoslovanski državljani in Kusi, stalno nastanjeni v Jugoslaviji. Ocenjevalno komisijo tvorijo sledeči gospodje: Jeromija Ziva-nović, senator, guverner Nj. Vel. kralja Dušan Nikolajević, književnik, Ojorgje Jovanovič, akademik arh. D jura Vajalovič, arh. Dimitrije Leko, univ. prof. Miodrag Petrovič, akademski slikar in nastavnik Nj. Vel. kralja, arh. Djordje Boškovič, kustos muzeja, Belimir Jovanovič, industrialec in predsednik odbora banskega sveta Kosta Pavlović, načelnik finančnega oddelka moravske banovine. Nagrade so sledeče: Prva nagrada 16.000 din, druga 10.000 din in tretja 6.000 din, ter trije odkupi po 3.000 din. Dela naj se oddajo finančnemu oddelku uprave moravske banovine v Nišu do 30. junija t. 1. do 6 zvečer. Informacije za program tekme pri Odboru banskega sveta moravske banovine za postavitev spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, Ulica Generala Lešjanina 28, Niš. Naznanilo! Od danes naprei točimo priznana prvovrstna Sunarova dalmatinska vina Ob vsakem času na razpolago topla in mrzla jedila kskor tudi morske ribe v gostilni Terdan Moste, Zaloška cesta 18. Prvovrstno uvedenega strokovnega zastopnika za obdelovalne stroje v kraljevini Jugoslaviji i5če velika čehoslovaška tovarna. - Ponudbe pod iifro »V. O. 144« na Rudolf Mose A. G., Praha I., Отоспу trh 19. .11« Naprodaj sladko seno, jobolčnlk, ječmenove tropine ln hmeljski «moj. Josip KirbiS, Celje. Trgovino z živili prodam e koncesijo ali brez. — Naslov t npravi »Slovenca« pod 4340. (1) 600 kg pseniïne slame ua roko mlačene proda BezlaJ, Preska X, Medvode. (I) Frizerski salon za dame moderno urejen, zelo dobro uvoden, ugodno proda M. UJM«. Zagreb, niča 180 a. Naprodaj imam lep, dober semenski krompir ter smrekov stavbni le«. - Fr. Skerjanc, Radomlje. (D Kolesa prvovrstnih znamk, nova in rabljena, z garancijo, od 300 din naprej — dobite v trgovini »Triglav«, Reeije-va 16. (1) ŠIVALNI STROJI CENTRAL-BOBBIN 1850 din pogrezljlvl, kl Bivajo naprej In nazaj, vežejo In krpajo. IS- letna garancija. Ivan Jax & sin LJubljana, Gosposvetska 2. Čitaite in širite »Slovenca« IZBIRA NI TE2KA kadar Je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval Ust, potom katerega bo prlâel zagotovo v atlk e najširšimi kupnomočnlmt sloji prebivalstva. In to Jo naš dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča. I Automofor i Motor DKW 250 ccm nov, vožen 800 km, ugodno prodam. Naslov v podružn. »Slov.«, TyrSeva cesta 37. Motor Superxix zaradi vojaščino poceni prodam. VpraSati pri gosp. 1'iron, brivnica. Cvetlična ulica 8. Maribor. (f) Motorno kolo ilobro ohranjeno, znamke BSA 350 ccm - prodam. Naslov t upravi »Slovenca« pod »t. 423fi. (f) avtomobilisti ! Brezplačni pregled pnevmatike na vaJSom vozilu vam nudi specialna vulkanizneija Stane Koprivee Slomškova ulica Stev. I. Garata Stupica, telet. 28-2(1 Breskve in marelice 20 najboljših breskvinih sort, od julija do oktobra zorečib, v grmičasti obliki Din 120"—. • 10 mare-л ličnih drevesc v najboljših sortah Din 120'—. Vsako drevo z imenom Sadjarstvo DoHllŠek - Kamnita, p. Maribor MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 13 Za potovanje - za vsahdanjo robo Lovišče Dretnik v obč. Črna pri Prevaljah, 523 ha, oddamo v zakup za 12 let na dražbi, dne 5. aprila 1938, pri Gozdni upravi razlaščenih gozdov v Črni. Informacije pri Začasni državni upravi razlaščenih gozdov v Ljub-ljni, Cesta 29. oktobra št 24, ali pri Gozdni upravi razlaščenih gozdov Črna. Škatlic za zimshe plašfe ln hlobahe po naročilu dobite pri nERGO, hartonaza, Celje Prešernova ulica štev. 5 — dvorišče + Umrla je previdena s «v. zakramenti, v 79. letu svoje starosti, naša ljuba mama, «tara mama, eeetra, teta iu svakinje, goepa MARIJA ZARGI vdova trgovea. Pogreb predrage rajnke bo ne praznik ev. Jožefa ob 16. uri fz hiše žnloeti Sv. Petra ce«ta 11 na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo pokojno v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 17. marca 1938. , ŽALUJOČI OSTALI Motorji - novi modeli »Triumph« 100 ln 200 ccm, in »Eicoleior« - so prispeli. Cene nizke. Ceniki franko. »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, KarlovSka cesta 4. Avto Fiat 509 dvosedežnl, v najboljšem stanju, s e novimi pnevmatikami, primeren za trgovskega potnika - je ugodno naprodaj. Tautz Rtiiard, Maribor, Trg Svobode 6. ' (t) »Opel« avto dostavni voz poceni prodam ali zamenjam za vsako blago. Tudi za hranilne knjižice članice Zadružne zveze. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod zn. »Poceni Opel« 4128. (f) IŠČEJO: Dobroidoco pekarno vzamem v najem. Ponudbe ua M. Stibcrc, Ivanac pri Varaždinu. (m) Gostilno ali restavracijo v kakom letoviškem kraju, iSčem v пајош. Ponudbe na naslov: Uprava »Slovenca« t Celju. (m) ODDAJO: Trgovino z mes, blagom oddam. Vprašati pri Josip KirbiS, Celje. (n) Njivo ob Marmontovl ulici oddam v zakup. VpraSajte: Groharjeva cesta 8. (n) Delavnico svetlo, pripravno za mizarja tili stično, oddam takoj. - V. Lesjak, Selenbur-sova 4. (n) Lokal delavnico in skladišče ter prazno sobo oddam. Naslov v upravi »Slovenoa« pod št. 4304. (n) Trgovino podružnico na prometnem kraju dam v najem ali na račun podjetnemu in kavcije zmožnemu. - Naslov v upravi Slovonea« v Mariboru pod S t. 516. (n) Špecerijska trgovina lepa, stara, v centru mesta, z dvoma kletema, tudi za meSano trgovino pripravna, se odda podjetnemu trgovcu. Naslov v upr. «Slov.« pod St. 4209. (n) Mesarijo v Mariboru oddam v najem ali sprejmem pomočnika ■ kapitalom kot sodelavca. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariborn pod »Sodelavec 522*. (n) Frizerski pomočniki! Prodam frizerski salop r.a dame in gospodo ali ga dam v najem. Adolf Nemec. Maribor, Ob železnici St. 8. (n) Itanoianja ODDAJO: Enosobno stanovanje z lokalom, so odda z nia jom. Slomškova ulica 25. Enosobno stanovanje podpritlično, oddani mirni stranki z aprilom. Beljafika St. 32. (č) Najcenejše kupite vrst, perilo, šiviljske in krojaške potrebščine v novo odprti trgovini Manufakturn, moda, perilo,šiviljski in kroj. pribor Maribor, Gosposka tll.13 F. Kramaršič litem potnika špecerijske stroke za Maribor in okolico, Dravsko in Savinjsko dolino. — Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Potnik 4294«. Trgovskega dopisnika Stanovanje podpritlično (soba, kuhinja) - oddam z aprilom. Cigler-jeva 39, Moste. (č) Oddam enosobno ali dvosobno stanovanje s kuhinjo, takoj ali s 1. aprilom. Grebene, Vel. čolnarska ul. 15-1. Stanovanje dvo sobi, kabinet, kuhinja in pritiklino - oddam s 15. aprilom ali 1. majem. So-Ska 13, Kolezija. (č) Na Gosposvetski e. 10-111 oddam sončna in čista eno-, dvo- in trisobna stanpvanja za 1. maj L 1. Ogled od 21. t. m. naprej. Informacije pri Cesar, istotam. (6) prvorazredno moč, ki obvlada hrvatski in nemški jezik in ki je verziran tudi v knjigovodstvu — sprejme večja tvrdka v Zagrebu. — Lastnoročno pisane ponudbe s sliko v upravo »Slovenca« v Mariboru pod >2002«. Prispeli so najnovejši modeli motornih koles svetovno znanih tvrdk AR OIE, HORKX ln DIAMANT od 98 do 500 ccm. Izdelava istih je eajsoHd-nejša in garantirana. Poraba beneina minimalna, ker porabi 125 ccm na 100 km samo "/« 1. bencina in vozi t brzino 76 km. Vsa motorna kolesa so opremljena s 8 izpušnimi oevmi, električnim signalom in akumulatorji. Veliko zalogo teh motornih koles, kakor tudi moških in ženskih dvokoiee, trieiklov in Šivalnih strojev si lahko ogledate pri tvrdJri J. PRAPR0TMIK, 555ÏÏT kjer si vsak radi isredno nizkih cen lahko nabavi svoje tozadevne potrebščine. NA ZELJO SE POŠLJE TUDI CENIKI Gnvilarskim zadrugam ii čevljarjem! Po nizki ceni prodajamo stroje In ostalo opremo za popravila obutve, in sicer: šivalne stroje, stroje za zbijanje, stroje za frezanje, stroje za likanje, stroje za struženje, stroje za užiganje, kombinirane stroje itd. Za pojasnila se je obrniti samo pismeno najkasneje do 1. aprila na „PUBLICITAS" d. d., Zagreb, Ilica 9, pod št. „209" Zahvala Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob prebridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, eestre, tašče in lete, gospe Antonije Knific roj. Rozman ki eo jo tolažili v bolezni, spremili na zadnji poti — vsem najlepša hvala 1 Predvsem se zahvaljujemo preč. duhovščini, posebno kaplanu g. I. šešeku za tolažilne obiske, g. dr. Fajdigu, častiti sestri Kolomani iz Marijanišča za požrtvovalno postrežbo, pevcem za prekrasno petje pod vodstvom organiste g. Plevela, prosvetnemu društvu in vsem, ki so jo od blizu in daleč spremili na njeni zadnji poti, vsem Bog plačaj 1 Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomini Straž išče pri Kranju, dne 18. marca 1938. Žalujoči ostali TRIGLAV industrija perila in obleke LJUBLJANA priporoča za spomlad iz svojr veiike zaloge: obleke, perilo, klobuke čepice kakor ludi vse modne potreb ščine. Tudi se obleke in perilo po meri in po želji lakoj izgotove po naj-novejšib kroiih in po najnižjih cenah. Pod TranCo 1 - Stari Irg 2 Za obilen obisk se priporoča (pri novein Čevljarskem mostu) J. OLUP. Otroški voziček globok, dobro ohranjen — naprodaj. Gorbičcva 44-11. Za vrtove dobite umetno gnojilo v trgovini Felber, Podrnll-Sčakova ulica (za Bežigradom). (1) Pozor! Pozor! od 500 din dalje: Diamant, Gorlcke, Wanderer, Herku-les, Presto • najceneje pri tvrdki Plevel v Preski Agrase vtsokosteliolne s krono, nizke in visoke vrtnice ter rasne perone ima na zalogi Korslka. Vrtača S. (1) Šivalni stroji Veritas pogrezl Jlvt .... 2000 din nepogrezljlvl . . 1700 din ■ Î0 • letno garancijo v trgovini šivalnih strojev : U в B A R Maribor Trubarjeva B. Prava erfurtska semena uradno preizkušena dobite v trgovini M. Vldmajor • Cankarjevo nabrežje St. 8, podružnica TyrSeva e. 51, ter na stojnici Nabrožje 30. septembra. (1) Ostrešje (grušt) dobro ohranjeno, 330 m1 površine, ter ea. 10.000 komadov rabljene strešne opeke, prodam. Stermecki, Celje. (етолг ejf.jvpođeoo uojdsvn tt e»aw*i - euefiqnh «U!A06J| BAON •fojdeu —.OS5 ma po 9î jjoqzl jtjOAlBU A ЦврОШ lfuç0)8| l^fOAOUfCU VS310M Modni salon v Zagrebu Obstoječ 15 let. na promot-nem kraju, selo dobro vpeljan, ■ velikim Itevitjm odjemalcev, ki nudi stgur-no eksistenco, naprodaj sn radi bolezni takoj. Ponudbe na Publleltas, Zagrob, pod 49170. (1> Novosti vseh oblačil šport, kamgarn obleko, perilo Itd. — najceneje : Presker, Ljubljana. (1) Otroški voziček - globok prodam. Poljanska cesta 77 (dopoldne). (1) Brzoparilnik skoro nov, ugodno prodam. Ramovš, Metelkova 4. (1) Šivalni stroj za Šiviljo ali krojača, ceno naprodaj. Kolodvorska ul. 35, I. nadstr. desno. (1) 1200 kg sladkega sena prodam. Pogačar, Zgornja Šiška 84. (1) Svetovno znane nemške znamke »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromlrnna In odporno emajllrana, z nezlomljivim okvirjem doblto po ugodnih obročnih odplačilih prt tvrdki KLEINMENST & POSCII Maribor, Aleksandrova 44. 6 kompletnih oken dobro ohranjenih, prodam. Slavko Omejec, St. Vid n. LJubljano. (1) Vrtnice v različnih barvah proda llruoelnik Ivan, Vel. čolnarska ulica 21. (1) Semenski oves Jarl Ječmen, domačo črno deteljo, banaSko lucerno. ïrahuro, peso in razna travna semena nudi v najboljši kakovosti tvrdka Fran Pogačnik LJubljana TyrSeva (Dunajska) c. 33 v Javnih skladiščih. VINA prvovrstna po najugodnejših centih kupite pri Centralni vinarnl v Liubljani. TELEFON STEV. 25-73 Štedi'nike iz lekla • r|« prosta, kromirane, železne, vseb velik., najnižje cene Ciril Podriaj Ig 14? pri Ljubljani Dva otroška vozička in zapravljivček, poceni prodam. Timpran, Seničica -Medvode. (1) Krojači - šivilje! MoSko ln damsko krojno knjigo dobite prt: AlojiiJ Knafelj, Ljubljana, Kri-ževniSka ulica. Najmodernejši kroji. — Zahtevajte prospekt. (1) Pomaranče jaffa, italijanske rudeče, evože prispele. Na zalogi rlnfuza smokve. Volotrgo-vlna Jnžnega sadja, Ljob-jana, TyrSeva cesta 48. (I) prvovrstno stroji, barva in izdeluje krznarstvo ROT Mestni trg 5 Zelo ugodno lahko Se kupite moške obleke, prevzote od bivSe konfekcijske trgovine Maček. kakori moSke modno in Športne obleke, več vrst hlač, površnikov in deSko mornarske pomladne obleke. Zglasite se v trgovini P. Magdič, Aleksandrova eesta St. 1. (1) VELEBIT otroški vozički ZAGREB Mesnička ul.7 na dvori^u. ItsjnovelSl do seCal Se no-videnl nioieli ia 1938 v spe-cijainl ln nsivecji irgovlal otročkih vozičkov, -rodila sa gotovino ln na odplačilo. C nlk b s mami Brejo ačao. Urellte ogias zaradi nat.ova. KO SE PRIPELJETE V LJUBLJANO Vam ni treba več Iskati '.',' t po mestu barve, lake, Selake, flrneže, čopiče itd., kor vee to dobite po zelo ngodnih cenah tik pri kolodvora pri tvrdki Rudolf Hafner LJubljana, Miklošičeva 31. Sveže nafflnefie norveško ribje olje b lekarne dr. G. Piccolij* v L|ubl|ani •e priporoča bledim ia slabotnim osebam. Originalna erfurtska semena dobite v trgovini Plntar, LJubljana, Gosposvetska oeeta 14 (Novi Svet). — Tolefon 23-87. (1) Več koles prvovrstnih, ženskih in mo-Skib - poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križan-ske cerkve. (1) Pozor frizerji! Več aparatov sa trajno ondulacijo, razprodam po zelo nizki cent. — Viktor Straus, Kranj, Blejska 17. Šivalni stroji skoraj novi, Slngor, Pfaff ln razni drugI - poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti krlžanske cerkve. Trgovci iz okolice Maribora - pozor! Naznanjam Vam, da angleške Dunlop pneuma-tlke za kolesa, motorje In avtomobile ter originalna Styrla kolesa od Puch Auatro Dalmler Steyerwerke zastopa samo moja tvrdka. Iščem zastopnke z.a Styrla, DUrkopp, Vlktorla ln za razne drugo znam. koles. I Justin Gustinčič Maribor nasproti Narodnega doma Stare plinske cevi za vrine ograje, prodam. Franc Belič pri »Jugolutz«, Ljubljana. (1) Krompir za seme ln jelo: beli, Sne-flok (Krosnik), okrogli beli ter »godnjl rožnik, dobavlja po nizki dnevni eeni Jos. .Teglitsch, Pragersko. Tvrdka Josip Snoj TyrSeva (Dunajska) 17 (poleg kavarno Evropa) Prodaja lope moško in ženske blagove po najnižjih cenah. Trgovina z meš. blagom naprodaj oz. se da v najem. Več so izve v trgovini Krenos, Zalog pri Ljubljani. № Semena gospodarska vrtna cvetlična vrtno orodje ltuplte dobro ln poceni v trgovini Dominik Bezenšek Ljubljana palača Ljudske posojilnice Staro zidno opeko c». 12.000 kom., prodam. -Glince, Tržaška cesta 105. Otroški voziček globok, dobro ohranjen — ugodno naprodaj. Naelov v upravi »Slov.« pod 418,1. Moško kolo v dobrem stanjn, predvojni proizvod - prodam ali gn zamenjam za drva. Lapaj-ne, Celovška cesta 105. (1) Prepričajte se, da so naša HOlCSO rezervni deli in motor. Kolesa najboljša in naicenejša Velika Izbira. Kolo že za Din 548 — Trgovina SploSne trg. dražbe St. Vid nad Ljubljano. Vrtnice na prostem, brez umetnih pripomočkov odgoje-ne, nove sorte, v prekrasnih barvah. 10 nizkih vrtnic 60 din, 20 nizkih vrtnic 100 din s poštnino ln zavojnlno vred. SlabSe sadike polovico cenejšo. Vsaka sadika druge barvo z Imenom. 10 vlBoklh vrtnic franko tel. postaja naročnika, skrbno zavite v 10 sortah 135 din. — Navodilo za oskrbovanje priloženo I Sadjarstvo bratov Dolinšek Kamniea, poŠta Maribor Sodna draiba posestva obstoječega iz hiše in gospodarskega poslopja v Sp. Šiški. Dolinske 6 ter več parcel v Šiški In v Trnovem se vrši dne 7. aprila 1.1. ob V»0 uri pri Okrajnem sodišču v Liubliani soba 10. Cenilna vrednost Din 310.5982Ô naunanjši ponudek Din 207.065 -. Sir ementalskl in traplst — nudi Mlekarska zadruga Predoslje, p. Kranj. (1) KONKURZNA PRODAJA TRGOVINE (blagovne zaloge. Inventar. Ja Itd.) v konkurznl stvari Franc Bizjak, trgovina z mešanim blagom v 2ireh bo dne 31. marea 1J38 ob It dopoldne na licu mosta v Zlreh. Sodno ocenjeno na 115.MI din. Pojasnila daje DR. KRAŠEVEC CIRIL odvetnik v Logatcu Moško kolo dobro ohranjeno, prodam za .150 din. Kavčič, Cegnar-jeva ulica 12. (I) Za avto-izlete iSčem s.mcsljivega starej Sega družabnika, dobrega vozača, Ponudbe v upravo »Slov.« pod »DKW« 41S1. Gospoda ali gospo s 15—20.000 din sprejmo mala, lioljSa družina s lastnim posestvom v Rad-vanju v dosmrtno oskrbo. Vprašati: Vabič, Stritarjeva 6, Maribor. (r) Nagrobne spominske slike vžgano na porcelan, po vsaki fotografiji, vseh oblik ln velikosti, prvovrstno Izdelane, naročajte pri fotografu Kune Francu, LJubljana, Wol fova ul. «. — Zahtevajte brezplačni contk. (1) Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično ïistiti in barvati v tovarni JOS, REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-5 Pralnica — Svetlolikalnica Brezplačno zavojček Dostalovcga toaletnega bisera za poskuSnJo. — Uspeh po prvi uporabi Mozolji, ogrel nečistosti obraza ' Izginejo. PoSlJlte za stroške 8 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. — V apotekah, drogerljkh originalni karton 30 din. Cenjene dame! Srebrne lisice, kakor tudi svetlo barvane, in lepe na ravne In črno barvane, dobite v veliki Izbiri pri Jos. Dolene, krznar, Ljubljana, Sv. Petra 19, telefon 22-62. Sprojemain lisice v strojenje ln bsrvanje ter kožuhovino v shrambo čes poletje. Nizke vrtnice, holandske novejših vrst in barv — 10 komadov «0 din. Visoke dvelotne kom. 15 din, plezalke vseh barv S, poljan-ke «, elomatls .10. vrtne hortenzlje 5, mahonije mesečne jagodo 50 sadik 20 dinarjev ter vsakovrstne cvetlične in zelenjadne sndikc in semena razpo Silja vrtnarstvo Ivan Jomec, Maribor, Prešernova ulica. (r) Novi naslov: Frančiškanska ul. 3. Novost za dame! Izvršujemo trajno ondulacijo na najnovejšem ter najlažjem aparatu sedanjosti, posebno priporočljivem za občutljive dame I - Frl-zerski aulon »Rakar«, Prešernova ulica 7 (nasproti slaSčlfarne »Košak«, vežnl vhod). (t) Preklic Podpisana Angola Gjuran, trgovka v LJubljani, pre-klioujem ln obžalujem vse žaljivke in klevete, ki sem jih Izrekla dne 7. III. 19.18 proti Ivanki Štrukelj, ker so iste nerosuične. Istočasno so zahvaljujem Ivanki Štrukelj, da jo odstopila od zasebno tožbe. - Gjuran Angela. (o) Prostov. javna dražba bo dne 29. III. v Velikih LaSčah v hiSi Hočevar Frnneeta ob 9 zjutraj tn njegovo posestvo. Prodajalo s« ho: gostilniška hISa s pripadajočimi gospodarskimi poslopji in zelenjadnlm vrtom skupaj, njive, travniki tn gozdovi posamič, kozolec dvojnik z 8 okni za podrotl in odpeljati. Poleg inventarja, kakor vozovi, dobro ohranjena kočija itd. — Vsa lozadev na pojnsnila daje Gruden Franc. Velike Laiče. (o) ШШШ Airdaleterierje 6 tednov stare, ln enega osemmesečnega, Štiri pristne plimotke s petelinom -proda graščina Mokronog. 1ЕШШ! Вгегр/асеп р&Ф и /дпзоЈо OI tare oa D/n f/8%m Hormorn'ke oa - 59'' lotevajte блегр/afen c***! ME1NFMER0LD đ t O j. JO/. /rom/rt фУо&/>// MARIBOR* 10a Din 15- nova gramofonska plošča svetovne znamke po izbiri 8 novih oiosc sortl-renlti samo Din IOO- Dokler traja zaloga Veieplč •lerneieve c.26. Llublian« Najbolj se boete zabavali c Hohner harmoniko katero kupite najceneje pri R. WARBINEK trgovina z razllčn ml Instrumenti In potrebščinami LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4 «IONSKI nizki, črn boks MOŠKI nizki, čru boks 70 ' 70 03 f- •• Po vaši Želii Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v LiubBjani Kopitarjeva 6/11 v svoji črtalnici razne poslovne knilge, ako niso ie v zalogi, Istotiiko izvrši tudi vsa druu» kii| goveška deia, posebno razue v«zave od preproxtih ik> razkošnih oblik. Posebni oddelek ze Izdelovanje damskih torbic, pasov denarnic in drugeua u-^nienega nalHnierij-ik>'gn blag« Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih Fasouah. I Cene skrajno nizke. Posluiite sel „SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesla št. 5 LJUDSKA SAMOPOMOČ registrov, pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova c. 47 Poverjeništvo: Ljubljana, TyrSeva cesta 34 februarju naznania smrtne slučaje svojih članov v mesecu Barilli Matilda, zaeebnica, Celje Košuta Leopold, ključavničar drž. žel. v p., Maribor Schmalz Magdalena, vdova po strojevodji, Maribor Markovič, Franc, voznik, Maribor Lovrcnôifi Terezija, užitkarica, Orajenščak Roeman Dora, vdova kovača drž. žel., Maribor Oman Lucija, poeoetnica, Podkoren pri Kranjeki gori Mesarič Marija, zaeebnica, Selnica ob Drnvi Kureš Franc, užitkar, Draženci p. Ilajdina Repnik Marija, užitkarica, Pivola Pogačar Alojzija, zae., Tržič Jubart Rozalija, zaeebnica, Zg. Zreče Koropec Simon, užitkar, Petelinek p. Ix>če Rola Neža, poeeslnica, Vitomarci Satran Anton, po