Poštnina plačana t 20*0 vini.
Leto u. itev. Z83.
0 UuDlianl, v tefrtek 15. decembra Mil
ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2_ Din, do 100 vrst 2.50 Din, većji innerati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica Št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Demokratski klub proti vladi
Na današnji seji je demokratski klub odobril stališče svojih zastopnikov v zakonodajnem odboru. — Za vlado so samo še demokratski ministri.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2ft>*.
Beograd, 14. decembra. Danes dopoldne se je pred sestankom Narodne skupščine sestal demokratski poslanski klub. Seje so se polnoštevilno udeležili vsi poslanci demokratske stranke. Za Časa seje Narodne skupščine je bila seja kluba prekinjena in se nadaljuje popoldne.
Kakor izve vaš dopisnik iz povsem zanesljivega vira, je prišlo na tej seji v polni meri do izraza splošno nezadovoljstvo z vlado, ki se že delj časa opaža v demokratskih vrstah. Uvodoma sta podala Člana zakonodajnega odbora gg. Dukanac in Vlajič poročilo o razpravi v zadevi zakona o sodnikih ter o znanem sporu med sekcijo in vlado glede vprašanja sodniških plač. V obširnem referatu sta pojasnila, zakaj sta se solidarizirala z opozicijo in nastopila proti vladi.
Minister dr. Kumanudi je skušal braniti stališče vlade, Češ da pomeni ta reorganizacija sodišč v smislu zahtev opozicije novo obremenitev državnega proračuna ter da vlada ne more pristati na stališče, ki ga je zavzela sekcija zakonodajnega odbora.
V debato so posegli številni poslanci, ki so brez izjeme nastopili proti vladi in naglašali, da bi si teh 20 milijonov, kolikor bi se povečal proračun za sodnike, lahko prištedila vlada pri redukciji nesposobnega uradnistva. Klub je po daljši debati odobril stališče svojih delegatov v zakonodajnem odboru ter jim izrekel popolno zaupanje, kar pomeni z drugimi besedami nezaupnico vladi.
Nato je poročal prosvetni minister dr. Kumanudi o zakonskih predlogih svojega resora, zlasti o univerzitetnem zakonu. O tem se je razvila v klubu izredno živahna debata, v kateri so padali na račun vlade ostri očitki. Tudi o naslednji točki dnevnega reda, t. j. o javni varnosti v Južni Srbiji, so bile iznesene proti radikalskemu delu vlade strahovite obtožbe. Zlasti poslanci iz Južne Srbije so opisovali gorostasne razmere, ki vladajo v tej domeni radikalov. Kakor zatrjuje informator vašega dopisnika, ni razen navzočih ministrov noben poslanec nastopil v obrambo vlade, marveč se je dalo iz poteka debate-posneti, da je ves demokratski klub nezadovoljen s sedanjim položajem in politiko vlade.
Formalna seja Narodne skupščine
Protest proti odgoditvam sej. — Narodna skupščina je menda vladi v napotje. — Zopet odklonjeni krediti. — Dnevni red jutrišnje seje.
Posl. Vujič je nato stavil nujni predlog o izpremembi zakona o razdelitvi države na oblasti, v smislu katerega naj bi se Beograd izločil iz beograjske oblasti, sedež beograjske oblasti pa naj bi se prenesel v Veliki Bečkerek. Njegov predlog sta podpirala tudi poslanca Dragičevič (SDS) in Moser (Nemec). V imenu vlade je minister Velja Po-povic odklonil nujnost, češ da mora o tem prej razpravljati vlada, ki bo nato s svoje strani  predložila spremembo zakona.
Končno je predsednik predlagal za' jutrišnjo sejo sledeči dnevni red: 1) zakon o zračnem prometu, 2) zakon o uporabi Kola rčevega fonda za ustanovitev ljudskega vseučilišča, 3) poročilo anketnega odbora o volilnih sleparijah v sarajevskem in bihaš-kem okrožju, 4) volitev odbora za zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o narodnem priznanju, 5) volitev odbora za zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti industrijske svojine, 6) volitev odbora za zakon o pobijanju živinske kuge, 7) volitev odbora za zakon o kmetskih naselbinah in beglukih, 8) volitev odbora za zakon o spremembi čl. 8. točka 1. zakona o razdelitvi države na oblasti in 9) volitev odbora za proučevanje zakonskega predloga o središnji upravi za mere in dragocene kovine.
Predsednik je nato med protestom opozicije, ki je zahtevala, naj se jutri razpravlja o številnih interpelacijah, ki so bile vložene, zaključil sejo.
— Beograd, 14. decembra. Po skoraj eno* mesečnem presledku se je danes dopoldne sestala Narodna skupščina, da določi dnevni red za prihodnjo sejo. Navzoči so bili sko* raj vsi poslanci. Uvodoma je bil prečitan ukaz o imenovanju dr. Spahe za namestnika finančnega ministra. Po prečitanju zapisni* ka je zemljoradnik Voja Lazič v daljšem govoru ostro protestiral proti neprestanim odgoditvam sej Narodne skupščine, nagla* šajoč, da je Narodna skupščina s tem izgu* bila mnogo dragocenega časa, dočim čakajo nujne rešitve najvažnejši gospodarski in socijalni problemi. Za odgoditev Narodne skupščine ni bilo prav nobenega povoda, ker je bilo že prej predieženo poročilo anket* nega odbora, ki je preiskoval radikalske vo* eilne sleparije v bihaškem in sarajevskem okrožju. Razen tega pa je itavila opozicija celo \Tsto predlogov, o katerih bi se bilo lahko takoj razpravljalo. Očividno pa je Narodna skupščina vladi v napotje in se je skuša zato z odgoditvami iznebiti.
Nato so bila prečitana razna poročila. Med drugim je tinančni minister obvestil Narodno skupščino, da jc glavna kontrola znova odklonila odobritev kreditov, ki jih je porabila vlada, med drugim kredit v zne* sku Din 1,700.000 za volitve, nadalje dnev* niče za razne komisije in 68,250.000 Din vz glave 52. državnega proračuna. Svoja poro* čila so predložili skupščinski odbori, ki so razpravi j aH o zakonskih predlogih, o zrač* nem prometu, o uporabi Kolarčevega fonda.
Zagoneten napad v Vevčah
Vevče, 14. decembra.
Ni se še poleglo v Vevčah razburjenje radi tragedije Lustikove rodbine, že je sno-ci prebivalstvo razburil nov krvav dogodek. Okoli pol 12 ure, ko je že vse prebivalstvo v Vevčah spalo, so nenadoma zadoneli v noč štirje streli. Takoj nato pa se je začul krik: >Jezus Marija, jaz sem zadet!«...
Nekateri ljudje, ki so se zbudili, so odhiteli na ulico, kjer je ležal v krvi 49-letni zidar Valentin Grad. Vračal se je okoli polnoči proti domu, v temi pa se mu je nenadoma približal neznanec in bliskoma oddal nanj štiri strele iz samokresa. K sreči so tri krogle zgrešile cilj, ena pa je zidarja zadela v koleno tako, da se je zgrudil na tla. Zagonetni napadalec je nato brez sledu izginil.
Valentina Grada, ki je doma iz Dobrunj, so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico. Njegova poškodba je sicer precej težka, vendar ni nevarna. V bolnici je Grad izpovedal, da je nanj streljal najbrž neki delavec, ki živi ž njim že delj časa v sovraštvu in da gre zgolj za maščevanje.
Tekom današnjega dne bo uvedli agilni orožniki v Vevčah obširno preiskavo in kakor nam javljajo, je bilo aretiranih ved" o-sumljencev, ki so bili tekom popoldneva pripeljani v sodne zapore v Ljubljano. Po-drobooeti aagoaetoega nabada fe BifQ Bane.
Valentin Grad ni v sorodstvu s pokojno Gradovo, omoženo Lustikovo in zatorej dogodek nima ničesar skupnega s tragedijo rodbine Lustikove, kakor se je danes govorilo po Vevčah in okolici.
AHMED ZOGU ODREŠENIK
— Tirana, 14. decembra (ri.) Albanski senat je odobril zakon, ki proglaša Ahmeda Zogu za odrešenika domovine.
GLASILO ITALIJANSKIH EMIGRANTOV PREPOVEDANO
— Pariz, 14. decembra (ri.) Francoski ministrski svet ie sklenil, da se zabrani nadaljne izhajanje glasila italijanskih emigrantov Corrie-re desrli Italiani, češ da je v svojih člankih pozival na zločin in preziral dolžnosti gostov.
KRVAVI BOJI V KANTONU
— Hongkong, 14. decembra (be.) V Kantonu se vrše srditi boji med komunističnimi in protikomunističnimi četami. Tujci še vedno zapuščajo Kanton. Semkaj so prispele ameriške in francoske topničarke.
— ŠangaJ, 14. decembra. V Kantonu se nemiri nadaljujejo. Nacijonalistične topničarke, ki so obstreljevale včeraj Kanton, so se pridružile komunistom. Med sovjetsko vlado in Cangkaj-skom se Je spor silno poostril. CangkaJŠek Je odredil, da se zaprejo ruski konzulati in izže-Mfe HVfeteU fcnkdjoaarji.
L!ubl]anska oblastno skupščina proti parlamentarnemu klubu ?L?
Na današnji seji je ljubljanska oblastna skupščina soglasno protestirala proti kakršnikoli okrniivi ljubljanske univerze s pozivom na vlado, naj umakne čL 44. fin. zakona, za katerega je klerikalni poslanski klub v finančnem odboru načelno glasoval. — Proračun ljubljanske oblastne samouprave za leto 1928. —
Danes dopoldr . c sestala ljubljan-
ska oblastna sku; šči:... 2. seii drugega zasedanja, na kateri ie bil predložen proračun za 1. 1928 ter ie bHa sprejeta izjava za neokrnjeno IjV univerzo. Toza-
devni predlog sc v  imenu svojih
skupin dr. Puc, Fr. Zupančič in Sitter, na kar se je med se . sest odsek za uredbo in predloge, ki s nil za skupno iz-
javo.
Predlog dr. Fuca in tovarišev za
ljubij;
ai. <ro univerzo.
Dr. Puc in t ) vložili naslednji
nujni predlog.
Slovenski naroc' se je bojeval za svoje vseučilišče IGO le Ko je dosegel ta cilj v naši državi, sc ie zavedal, da mu ta najvišji zavod < *- ni bil dan samo
kot nekak dar, ma već da je imel do njega pravico kot nar . t. ti, olj visoko razvito izobrazbo in kultu? o. Razvoj naše univerze v kratki dob: b obstanka je dokazal, da imamo dovoljno znanstvenih moči na razpolago in «ia so tudi tla za znanstveno delo usodna. £e danes lahko rečemo* da si je naša mla.'-a univerza priborila ugled ne samo doma  marveč tudi v inozemstvu.
Radi tega r.. raztunemo stremljenja gotovih krogih, ml hočejo uničiti ta zavod aH pa napravic iz rUn3 klaveren torzo. Ves slovenski nared bi smatral to kot nar hujši udarec v Bc% Malenkostni prihranki v državnem pran ^unu bi niti zdaleka ne mogli odtehtati velikega moralnega minusa, ki bi z okraje.jiern našega vseučilišča avtomatično nastopil.
Zato predlagamo:
Visoka skupščina skleni: oblastna skupščina za ljubljansko oblast protestira kar najodločnejše prori vsakemu poizkusu ali nameri odpraviti Ijui}fj. univerzo ali jo ?a okrniti; pozivlje visoko vlado, da črta iz finančnega zakona za leto 1928-29 čl. 44, ki daje v tem pogledu vladi pooblastila, ki niso v skladu z zakonom, s katerim je bila ustanovljen*  liubbanska univerza.
Sejo je otvoril predsednik dr. Natlačen ob 8.30, konstat I ^V-^pčnost ter pozdravi1 vladnem sv ' a dr. Borštnarja kot zastopnika via-de .ato ie sporočil, da so dr. Brecelj n tO"\ .'.'-A vložili nujen predlog v zadevi IjuMian 'e univerze. Predlogu je bila nnjnosl r nana in se ie takoj sestal odsek za urt abe in predloge, ki je nato med odmore:- razpravljal o obeh predlogih dr. Puca in dr. Breclja. Odsek se je zedinil za naslednji predlog, ki ga je prečital poročevalec prof. Jarc in ki se glasi:
Kot zastopniki slovenskega naroda protestiramo najodločneje proti kakršnikoli okrnitvi ljubljanske univerze. Kraljevsko vlado poživljamo, da črta iz predloga finančnega zakona za leto 1928-29 čl. 44, kolikor daje vladi pooblast'ia, ki niso v skladu z zakonom, s katerim je bila ustanovljena ljubljanska univerza.
Oblastni odbor naj posreduje pri kraljevski vladi, da se ljubljanska univerza Še izpopolni in se ji zvišajo dotacije v primernem razmerju z dotacijami, namenjenimi zagrebški in beograjski univerzi.
Oblastni odbor naj končno pokrene vprašanje, kako bi se slovenski alma mater v doglednem času zagotovil lastni dom.
Govor dr. Puca o ljubljanski univerzi
Nato ie dobil besedo dr. Dinko Puc, ki je med dirugijn izrazil veselje, da se je dosegel sporazum v tem vprašanju. Ni nobenega vprašanja, v katerem bi bil slovenski narod tako soglasen, kakor v vprašanju slovenskega vseučilišča, ki je vprašanje slovenskega naroda. Zahteva po našem vsetičtHš6u ie stara 100 let in ko se je začela uresničevati pod tujo, francosko vlado, je bila s tem ustvarjena pravica, na podlagi katere smo vedno zahtevali uresničenje tega našega ideala od avstrijske vlade. Dosegli smo ga šele v naši novi državi. Nikdar nismo smatrali svoje univerze samo kot nekak dar aH nekako nagrado, ampak kot svojo nacijonakio pravico, ki jo vzdržujemo v polnem obsegu tudi sedaj in Jo bomo vzdrževali tudi v bodoče. Mi smo narod, ki se je moral boriti v najtežavnejšem položaju za svojo eksistenco na treh ali celo na štirih frontah, a je vendar dvignil svojo kulturo na tako visoko stopinjo, da se v tem pogledu mimo lahko merimo z f&Smi so&odL QčL
tek, ki smo ga večkrat čuli v bivši Avstriji, češ, da nismo zreli za lastno univerzo, je bilo podlo obrekovanje, ki Je bilo povsem neopravičeno. Povprečni nivo izobrazbe našega človeka je brezdvomno višji nego n. pr. povprečni nivo italijanskega naroda ali pa tudi povprečni nivo naših nemških sosedov. Statistika nam daje v tem pogledu tako ja^ne podatke, da ni mogoče o stvari dvomiti. Mislim, da le vsak narod lahko ponosen na to, če ima tako malo analiabetov. kakor mi in če gre toliko tiska med najširše sloje naroda, kakor pri nas.
Vprašanje ljubljanske univerze je vprašanje slovenskega naroda
in mi bi smatrali kot nečuveno žalitev naše nacijonalno^ti, ako bi se nam naša slovenska univerza odvzela ali le okrnila.
Slovenci se zavedamo, da nismo združeni vsi v naši državi. Izven naših mej je veliko število naših rojakov, katerim so danes vzete vse šole in ki poleg tega nimajo niti možnosti, da bi študirali na visokih šolah v tuji državi. Če smo narod, ki ima svojo narodno zavest, moramo nuditi možnost izobrazbe na visoki šoli tudi vsem rojakom, ki so izven naše države. Skrbeti moramo za to, da bodo naši rojaki v sosedni državi nosili izobrazbo med tiste Slovence, katerim država, ki ji sedaj pripadajo, izobrazbe noče dati.
Okrnitev ali uničenje slovenske univerze bi v veliki meri
škodovalo tudi jugoslovenski ideji
Jugoslavija bi ne bila Jugoslavija, ako bi ne bilo tudi Slovencev zraven. Čeprav smo prišli v Jugoslavijo Slovenci okrnjeni, je vendar ljubljanska univerza pred vsem svetom dokaz da je naša država država Srbov, Hrvatov in Slovencev, država SHS. Res je, da smo Slovenci po številu najmanjši del južnih Slovanov v Jugoslaviji, prav tako pa je tudi resnica, da nismo nekoristen član te države. Če ima država z nami bremena, ima od nas ne samo gmotne, ampak tudi moralne koristi.
Vprašanje slovenske univerze je tudi vprašanje ljubljanskega mesta.
Ko smo se svojčas borili za naše vseučilišče, je nekoč prišlo na dan tudi vprašanje, ali naj bi se ne ustanovila slovenska univerza v Trstu, oziroma, ali naj se ne prične propaganda za našo univerzo v Trstu. Ves naš narod je ta predlog odklonil, ker se je zavedal, da je središče slovenskega naroda Ljubljana. Če smo že v bivši Avstriji čutili, da je Ljubljana središče slovenskega naroda, čutimo to dandanes še toliko bolj. Kajti, poprej smo bili vsi Slovenci razen videmskih Slovencev združeni vsaj v isti državi, danes smo pa razdeljeni na tri države in potrebujemo toliko bolj središča, ki nas vse privlači. Res je sicer, da smo na meji, kljub temu pa ne moremo nikdar privoliti v to, da bi se Ljubljana ponižala na malo provincijalno mesto. Dokler je Ljubliana univerzitetno mesto, dokler je gospodarsko, politično in kulturno središče vseh Slovencev, toK-ko časa je ravnopraven član v naši državi z Beogradom in Zagrebom. Ljubljana je dane prestolica, sicer tretja prestolica v naši državi, a prestolica je vendar in mora že radi tega ostati univerzitetno mesto Mi ne pustimo, da bi se naše kulturno središče deklasiralo in ponižalo na nivo provincialnega mesta. Vsak narod, ki se zaveda svoje moči, svoje moralne in kulturne kakovosti, mora imeti svoje središče, na katero je lahko ponosen in mora biti ponosen. Res je, da je potreben vsaki deželi cvetoč gospodarski razmah, toda prav tako mora imeti vsak narod svoj kulturni centrum, sicer pa ni narod. Radi tega izjavljamo, da mora Ljubljana ostati univerzitetno mesto ki da se ne bomo nikdar moceli pod nobenim pogojem sprijazniti z mislijo, ki se sedaj propagira, da naj bi se napravile na zagrebški ali beograjski univerzi nekake paralelke za slovensko di-jaštvo.
V času, odkar obstoja naša univerza, smo dokazali, da imamo dovolj moči na razipolago za uspešno znanstveno delo na našem vseučilišču. Hvala za to gre naši slovenski marljivosti, ki so jo pokazali prav tako gospodje učitelji, kakor nase di-
Ne odklanjaj mo na naši univerzi pomoči bratov Hrvatov in Srbov
ki delajo za proč vi t naše univerze prav tako kakor nekateri ruski profesorji, toda v bistvu je vendar znanstveno delo, ki se ustvarja na naši univerzi, plod slovenskega duha, slovenskega razuma m slovenske pridnosti. In na to smo ponosni, ker je to
dokaz, da smo zre H za tekmo z drugimi narodi in da bomo lahko kot slovenski del jugoslovanskega naroda mnogo koristili napredku vse Jugoslavije.
Kakor so bile že v bivši Avstriji vse stranke enega mišljenja glede slovenske univerze tako je to tudi danes In to podcrtavam. Odločno naglašam, da Je popolnoma nemogoče, da bi naša država radi tistih malenkostnih prihrankov, ki pridejo v poštev pri naši univerzi, nam vzela to, kar smo dosegli po tolikem boju in trudu Če bi nam merodajni faktorji okrnili ali uničili slovensko univerzo, bi nastala na ta način med Slovenci na eni strani in tistimi, ki bi to povzročili, na drugi strani, taka razpoklina, ki bi se le težko, težko dala popraviti. Odvzetje slovenske univerze bi mi občutili mnogo bridkeje nego to, če bi se nam univerza ne bila nikdar dala. Kajti danes vidimo sijajni razmah svojih znanstvenih institutov, vidimo privlačno silo svoje univerze ne samo med brati Srbi in Hrvati, ampak tudi v inozemstvu, in si ne moremo niti misliti več, da bi se nam odvzelo to, kar nam je drago kakor punčica našega očesa. Mislim, da le naravnost nemogoče, da bi se našla vlada, ki bi izvršila to grozno dejanje.
Po mojem mneniu je člen 44. finančnega zakona samo poskus kakega majhnega človeka, kakor jih najdemo v Beogradu večkrat, ki ima morebiti za kulisama velik vpliv. Toda prepričan sem, da je celo* kupna jugoslovanska javnost z nami. Naj živi, cvete in prospeva naša alma mater J (Odobravanje.)
Nato je dobil besedo posl. Zupančič, ki je naglašal, da slovenski kmetski narod plačuje za m2 svoje zemlje štirikrat toliko davka kakor njegov tovariš v Srbiji, zato ima slovenski kmet popolno pravico, zahtevati, da njegov sin študira na našem najvišjem kulturnem zavodu v tistem jeziku, ki ga je naučila njegova kmetska mati. Če smo torej dobri pri teh velikih bremenih- potem naj bodo gospodje, ki sedijo pri ministrskih mizah, uverjeni, da denar ni proč vržen, ampak porabljen za našo kulturo, naložen najboljše. Za našo državo, ki je po površini tolika kot Italija, ki meri 270.000 km2 in šteje 13 milijonov prebivalcev, tri univerze niso preveč. Poglejte $vico! Kako je Švica majhna, pa ima toliko univerz in tehnik. Mi Slovenci smo prav za prav jugoslovenska Švica. Slovenija naj bo v kulturnem oziru nekak Altheidelberg v Jugoslaviji.
Nato je dobil besedo posl. dr. Brecelj, k: je v imenu SLS izrazil zadovoljstvo in zahvalo opoziciji, da se je v tem vprašanju dosegel sporazum glede zahteve po popolni ljubljanski univerzi.
Po zaključni besedi poročevalca prof. Jr.rca je skupščina odsekov predlog soglasno sprejela, kar pomenja afront ljubljanske oblastne skupščine proti osrednji vladi v zadevi redukcije univerz in seveda tudi proti Jugoslovenskemu klubu, ki je v finančnem odboru Narodne skupščine načelno glasoval za drž. fin. zakon in s tem tudi za znani čl. 44.
Proračun za 11928
Nato je predsednik dT. Natlačen poročal, da je oblastni odbor sestavil proračun za 1. 1928., ki je poslancem predložen. Glavne postavke proračuna objavljamo na drugi strani. Obenem s proračunom se predlaga tudi tozadevna finančna uredba, ki uvaja nove davščine. Oblastni odbor je predložil skupščini tudi večje število predlogov glede raznih cest in mostov. Ti predlogi kakor tudi razni predlogi poslancev so bili odkazani odsekom, da jih prouči.
S tem je bil dnevni red današnje seje Izčrpan. Predsednik Je napovedal, da ima jutri ob 9. dopoldne v prostorih oblastnega odbora sejo finančni odsek, ob 3. popoldne pa odsek za javna dela.
Prihodnja seja skupščine bo v ponde-ljek ob 9. zjutraj.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA: De vire: Berlin 13.55—13.58 (13.565), Cn-rih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 7.995—8.025 (8.01), London 276.72—277.52 (277.12), Newyork 56.6—56.8 (56.7), PTafa 167.95—168.75 (168.35). Trst 307—309 (308).
Efekti: Celjska 164, Ljubljanska kreditna 133, Kreditni zavod 160, Vevče 133, Ruše 265— 280, Stavbna 56, Seštr 110.
INOZEMSKE BORZE.
Čarih. London 2528, Newyork 517.75, Pariz 20395, Milan 28.09, Berlin 123.70, Dunaj 73.00, Beograd 913, Praga 1635» Bi*
Stran. 2
«SLO
VENSKI NAROD* dne 15. decembra 1927.
Ste* ?83
Klerikalci uvajajo nove visoke oblastne davščine
Danes je bil predložen ljubljanski oblastni skupščini proračun za 1. 1928, s katerim se uvajajo nove oblastne doklade na industrijska podjetja, na nočni obisk gostiln in kavarn, na plesne prireditve, državno trošarino, motorna vozila in produkcijo premoga.
Ljubljanski oblastni skupščini je na današnji seji predložil oblastni odbor proračun za leto 1928. Proračun izkazuje 60,438.575 Din rednih izdatkov in prav toliko dohodkov. Za kritje izdatkov oblastnega proračuna se določa 25% oblastna doklada k državnemu davku na dobiček družb zavezanih javnemu polaganju raču-■ov, ki se odmerja po bilanci, 50% pribitek na državno takso od vstopnic za kinematografske predstave, nadalje posebna oblastna davščina na nočni obisk javnih zabavali&č in javnih okrepčevalnic po določilih tozadevne oblastne uredbe, ki se obenem predlaga, oblastna taksa na iavne plesno prireditve, oblastna doklada k državni trošarini na opojne pijače, oblastna taksa na motorna vozila ter oblastna taksa na produkcijo premoga. Iz navedenega je razvidno, da uvaja klerikalna večina ljubljanske oblastne skupščine celo vrsto novih davščin, ki bodo občutno prizadele najširše sloje.
Med izdatki je izkazano za dnevnice poslancem in nagrade stenografom tor uslužbencem ■ 455.000 Din. Za razne stvarne stroške 95.000 Din, za odškodnino skupščinskemu predsedniku, oblastnim odbornikom in za potnino oblastnih odbornikov 390.000 Din, za oblastni osrednji urad 1,326.000 Din, za razne stvarne stroške tega urada pa 825.000 Din. Osebni in pisarniški izdatki za deželno kulturo znašajo 412.000 Din, za posestvo Mala Loka 2U9.I66 Din, za posestvo na Robežu 38.600 Din, za kmetijsko šolo na Grmu 864.270 Din, za mlekarsko šolo v Škof ji Loki 242.007 Din, za pospeševanje vrtnarstva 455.0G0 Din, za kmetijsko poskusno in kontrolno
postajo 542.262 Din, za deželni kulturni urad in agrarne   operacije   1.889.000   Din.   za žrebčarno
na Selu 723.047 Din. za podkovsko šolo 254.348 Din, za kmetijsko izobrazbo 305,000 Din, za gospodinjsko šolstvo 175.000 Din, za neposredno pospeševanje kmetijstva 2.005.000 Din, za pospeševanje sadjarstva 190.000 Din, za pospeševanje kmetijskega zudrnžniStva 435.000 Din, za podpore pri elementarnih nezgodah 500.000 Din, za veterinarje 70.000 Din. za pospeševanje gozdarstva 65.000 Din. zn stroške stavbneza urada 973.000 Din, za ceste, mostove in gradbena dela ob elementarnih nezgodah 10,754.000 Din, za vzdrževanje Narodnega gledališča 500.000 Din, j za vzdrževanje deželnih poslopij 500.000 Din. Za obrtno in strokovno šolstvo je določeno
300.O00 Din, za pospeševanje obrti in obrtne zadruge 475.000 Din, za pospeševanje tujskega promeia in turistike 150.000 Din. za osebne in materijclne izdatke oddelka za zdravstvo in do-
brodelstVO 347.000 Din, za okrožne zdravnike in babice 810.400 Din, za osobje zdravstvenih zavodov 5,326.200 Din, za miloščine uslužbencem zdravstvenih zavodov in njihove vdove 60.000 Din. za materijclne izdatke oblastnih zdravstvenih zavodov 12.34^.400 Din, za povračilo oskrbnin hiralnici sv. Jožefa 1,260.000 Din, za oskrbne stroške v tujih bolnicah 1,000.000 Din, za podporo bolnicam v Kandiji, Krškem in Novem mestu 1,000.000 Din, za šolo za bolniško strežbo 150.000 Din, za prvi obrok investicije za novo bolnico za duševne bolezni 3,000.000 Din, za dečje zavode, gluhonemnico in zavod za slepe v Kočevje 1.774.175 Din, za splošno socijalno skrbstvo 1,800.000 Din. za prosveto 2,500.000 Din, za obrestovanie in amortizacijo oblastnih dolgov 1,500.000 Din, za podpore gasilstvu 100.000 Din, za proračunsko rezervo 1,000.000 Din, za stroške oblastne kontrole 100.000 Din.
Predlog proračuna dohodkov za 1. 1928 izkazuje naslednje postavke: obresti vrednostnih I
Včeraj so pripeljali v zagrebško bolnico profesorja gimnazije na otoku Krku Miroslava T., rodom iz Bjelovara. Nedavno je prišel na otok in si pridobil simpatije meščanov in dijakov. Bil je vedno vesel in dobro razpoložen. Zadnje dni se je pa nenadoma spremenil. Posted je otožen in zamišljen. Na vprašanja njegovih znancev, kaj se mu je zgodilo, ni odgovarjal. Obupal je tako zelo, da je hotel izvršiti samomor. Napotil se je s Krka proti Aleksan-drovcu in pod ruševinami cerkve sv. Dunata se je vrgel v morje. Na srečo sta samomorilca opazila dva seljaka, k»i sta mu prihitela na pomoč in ga v zadnjem hipu potegnila na suho. Pri skoku je mladi profesor naletel na veliko skalo in dobil   težke notranje poškodbe.
Jean de la Hyre: 84
500
— Beživa-!
Začela sta bežati. Ustavila sta se šele, ko sta opazila, da vodi rov skozi skale. Za njima se je zemlia še vedno sesiDala.
— Nazaj ne moreva, pot ie zaprta, — je dejal d'Albaniac. — Rov je zasut najmanj na sto metrov. Če ni spredaj izhoda, sva izgubljena. Naprej. Goffi!
P' Albaniac se ie naernil in znova opazil sledove Leticije in njenega spremljevalca. Goffi je Šel tik za njim in se neprestano oziral na stroo. Bal se je. da bi se znova ne udrlo.
Tako sta hodila dobre četrt ure, ko je Goffi naenkrat zagledal spredaj dnevno svetlobo. Ustavil se ie, rekoč:
— Ahi vidite svetlobo?
— Vidim. Bližava se izhodu.
— Da,
— Poidiva,
Kmalu sta dospela do stene, ki jo je morala preplezati Leticija, da ie prišla iz rova. D* Albaniacu le začelo srce mečno utripati. Nagnil se je.
mm Tu se sledovi končajo. Leticija in
papirjev 37.072 Din, najemnina od deželnega dvorca in vojašnice kralja Petra 100.000 Din, zakupnine 9.635 Din. obresti danih posojil 125 tisoč 952 Din, donos oblastnih posestev 323.000 Din, prispevek mariborske oblasti za podkovsko šolo 71,991 Din, prispevek države v smislu člena 2. b ministrske uredbe o prenosu poslov na oblastne samouprave 2,612.984 Din, prispevek ministrstva za kmetijstvo v smislu čl. 3. tiste odredbe 1,500.000 Din, prispevek interesentov za agrarne operacije 40,000 Din, dotacije države za pokrajinsko komisijo za agrarne operacije v višini drž. proračuna 689.232 Din, prispevek države za kmetijsko preizkuševališče in kontrolno postajo 300.000 Din, dohodek kmetijskega preizkusevališča 80.000 Din, prispevek države za 62 km državne ceste 462.000 Din, prispevek države za vzdrževanje deželnih cest po predlogu drž. proračuna za 1. 192S/29 2,566.400 Din, prispevek države za državno cestno osobje 387.000 Din, prispevek države za deželne cestarje po uredbi o prenosu poslov na oblastne samouprave 1,359.445 Din, dohodki zdravstvenih ustanov 22,300.000 Din, dohodki skrbstvenih ustanov 1,493.015 Din, mostnine na deželnih mostovih 30.000 Din, dohodki lovskega zaklada 50.000 Din, 50% pribitek na državno takso od kinematografskih predstav 500.000 Din, donos takse na gledališke vstopnice 200.000 Din, 25% doklada na dobiček družb, zavezanih lavnemu polaganju proračunov, 4,500.000 Din, donos takse na javne plesne prireditve 500.000 Din, donos takse na nočni obisk javnih zabavišč In okrep-čevališč 500.000 Din, donos takse na motorna vozila 1,500.000 Din. donos takse na produkcijo premoga 6,600.000 Din, oblastna doklada k državni trošarini 11,227.758 Din, državni dolg v likvidacijski   komisiji   iz   1.   1920   za potrošene
predmete prisilne delavnice 263.854 Din.
Rekapitulacija rednih izdatkov po poglavjih
izkazuje: Splošna oblastna uprava 2,991.000 Din, deželna kultura 9,719.400 Din, javna dela in deželno imetje 12,729.000 Din. obrt in trgovina 925.000 Din, zdravstvo in socijalno skrbstvo 28,874.175 Din, prosveta 2,600.000 Din, dolgovi 1,500.000 Din, razni stroški in proračunska rezerva 1,200.000 Din, skupaj 60.438.575 Din. V isti višini so izkazani tudi dohodki.
Po predlogih, ki jih je izdelal oblastni odbor in  ki  so  bili   izročeni  odsekom  v   razpravo, se
bo pobirala 100?« doklada na državno trošarino od alkoholnih pilač, od vsake zabavne prireditve oblastna taksa 250 Din, poset nočnih lokalov po polnoči bo obdavčen z 10 Din od osebe, taksa na produkcijo premoga bo znašala 5 Din za vsako tono prečiščenega premoga, razen tega pa se uvaja tudi davščina na motorna vozila, 29% doklada k državnemu davku na dobiček družb, zavezanih Javnemu polaganju računov, ter obnavlja 50% pribitek na državno takso od vstopnic za kinematogralske predstave. Tako klerikalci sami občutno zvišujejo davke. Dočim puščajo v Beogradu državne davke v dosedanji višini, uvajajo v Sloveniji poleg njih še nove oblastne davščine ter tako povečujejo splošno gospodarsko krizo. Ni dvoma, da bo uvedba novih oblastnih davščin naletela na odpor vseh gospodarskih krogov v Ljubljanski oblasti. Nedvomno je tudi, da bodo s temi davščinami najtežje prizadeti gostilničarji in kavarnarji, ker si pač ne moremo misliti, da bi bil pripravljen kdo plačati 10 Din takse, ko so ljudje neradi plačevali 1 -Din za mestne reveže. Menda hoče klerikalna večina ubiti v mestu vse gostilne in kavarne.
Pri zaslišanju v bolnici ni hotel povedati, kaj ga je gnalo v smrt.
*
Včeraj se je zglasil na sarajevski policijski direkciji knjigovodja Uradniška kreditne zadruge Ivan Morek ter se prijavil kot defravdjant Rekel je, da je v dveh zavodih, kjer je bil zaposlen, poneveril večje vsote, ki presegajo 100 tisoč Din. Morek že dva dmi ni prišel v urad. Predstojniki so bili v skrbeh tem bolj, ker je Morek manipuliral z denarjem. Med tem se je Morek skrival v okolici Sarajeva, tojer je hotel izvršiti samomor. Kasneje si je pa premislil fn se sam javil policiji, ki ga je pridržala v zaporu. Uvedena je bila preiskava knjig v zadrugah, da se točne ugotovi poneverjena vsota. Morek
njen spremljevalec sta zapustila na tem kraju rov. Celo..., da. da. sama sta povečala odprtino in odvalila kamenje. Hitro! Za menoj, Ooffi!
D' Albaniac in Goffi sta zlezla skozi odprtino in obstala na robu orepada. Zagledala sta gore. med njimi Da zeleno dolino, obdano s strmimi skalami. D* Albaniac je opazil, da iz doline ni izhoda in da mora biti Leticiia nekje pod drevjem v dolini. Treba se ie bilo spustiti in jo poiskati. Toda noga mu je zastala in srce se mu ie skrčilo.
— Goffi, — je spregovoril po dolgem omahovanju, — spustiva se v dolino. Ženska, ki jo iščem, in mož, ki s:a je rešila, morata biti tu. Nikamor nista mogla iz te soteske.
— Kakor tudi midva ne moreva, — je pripomnil Goffi smeje. — Iz soteske ne prideva, pa tudi vrniti se ne moreva.
— Ooffi, — je ugovarjal d' Albaniac, — obupati se sme šele, ko ie človek mrtev. Dokler pa tli v njem iskra življenja, mora računati na rešitev.
S skale na skalo sta se SDUŠČala in prispela na trato, ki ie pokrivala dolino.
— Leticija! — je zaklical d* Albaniac. — Leticija! Leticiia!
Hitel je dalje in ponavljal
je izjavil, da je pri oddelku za prehrano nameščen samo kot honorirani uradnik. Ker bo ta oddelek kmalu likvidiran, mu ostane samo še Kreditna zadruga, kjer pa dobiva tako majhno plačo, da ne more živeti. Ker ni imej pravice do pokojnine« si je pri obeh zadrugah izposodil denar ter z njim kupoval in špekuliral na borzi. Imel je pa smolo in je vse izgubil.
★
Mijo Županic, skladiščnik pri regulaciji Save, je včeraj javil službujočemu redarju na Savski cesti v Zagrebu, da je neka neznana starka sikočila v vodo blizu železniškega* mostu. Delavci so jo z drogi izvlekli iz vode že mrtvo. K Savi je takvoj prispela policijska komisija z zdravnikom in našla truplo na levi obali Save kraj železniškega mostu. 60-letna samomorilka je bila oblečena v preprosto črno obleko in je imela na glavi črn klobuk. Delavca Varnik in Škrlec sta izjavila, da sta opazila, kako je truplo plavalo po Savi in jima je uspelo z drogi potegniti utopljenko na suho. Neki delavec na čolnu, ki je usidran blizu mosta, je izpovedal, da je videl starko, ko se je približala mestnemu kopališču i nato šla ob obali do stopnic, ki vodijo k Savi. Tu se je vrgla v Savo in plavala še mimo čolna in se dušila. Delavec ji je prožil roko,, da bi se rešila. Voda jo je pa odnesla in starka je utonila. Na obali je pustila torbico z listkom, na katerem je prosila, naj njene stvari izroče Berti Opa-lin v Vinogradski cesti. Detektiv Opa-linove ni mogel najti, zvedel je pa, da ima prodajalno v neki drugi ulici. Opa-linova je starkina hčerka. Ko so jo obvestili o materinem samomoru, se je onesvestila.
Iz Sarajeva poročajo, ćm, se je včeraj pripetila težka železniška nesreča na kolodvoru v Parzadiću pri Sarajevu. Žrtev nes:\ 1' j postal železniški delavec Milan M lai >vić. Milanović jc bil ravno na lo:x> r, ~>;.vi, ki se je odpeljala po premog. Mtfel vožnjo je tako nesrečno padel, da je prišel pod kolesa lokomotive, ki so mi glavo doslovno odrezala. Glava »e padla v kanal med tra&iicami, truplo je pa lokomotiva popolnoma razmrcvar la. Smrtno ponesrečeni delavec je bil oče štirih otrok in je bil znan kot dober in marljiv mož.
Stanovanjski problem v Ljubljani
Pod odredbi mestnega magistrata so se morale prijaviti vse osebe in obitelji, ki ali sploh nimajo stanovanja, ali ga morajo izprazniti ali ki si žele drugo, boljše stanovanje. Oglasili so se tudi mnogi, ki se izselijo, ker previsoke najemščfoie ne morejo več zmagovati fn .prosijo cenejšega stanovanja. Vseh strar1;. k' so se prijavile v Ljubljani, je 1247.
Med temi 1347 straJ kami je državnih aktivnih in upokojer nr. leSčencev 379, železniških 229, pr var: i nameščencev 77, trgovcev in njih nshižfcencev 67, obrtnikov in njih ush*ž 195, ročnih delavcev 54, vdov 15»>, ; likov in zaseb. nic 31, uslužbencev :. občine ljubljanske pa 56.
Od teh 1347 srn; ik dio le 57 samcev m samic; 263 po 2 osebi, 294 po 3, 262 po 4, 160 po 5, 116 po 6, 47 po 7, 15 po 8, 10 po 9 in 3 po 10 oseb. Skopaj 4878 oseb.
590 strank prosi sobo in pritikli-
ne; 532 strank po 116 po 3 in 9
po 4 sobe in pritik ne.
Od teh je 376 s t z lastnega stanovanja. 67 strank se mora takoj izseliti, 191 strank se bo m . ..< :liti meseca februarja 1938, 460 pa meseca maja. Le 153 strank fšć? drirso stanovanje iz razfičnih razlog .v. Hm sedanje stanovanje ni odpovedi
Stanovanjski pr : trej    z novimi
zgradbami mesene |ptae >; ne bo rešen, in novi občins a sv., bo m-eral iskati novih potov m sredstev, iu končno odpravi stanovanjsko be 1 ačllno je, da mestni magistrat nrt '.,.i<- ščencev še ni
mogel spraviti pod streho: 56 jih prosi stanovamja. Več mag. nameščencev pa stanuje po hišah s tako visoko najemščino, da plačujejo četrtletno nad polovico vseh prejemkov. Tudi med ljubljanskimi mag. uslužbenci je'zavladala najhujša stiska in mnogi žive naravnost siromašno.
— Leticija! Leticiia!
Naenkrat se ie ustavil. Presenečenje je bilo tako veliko, da ie malone padel.
— Faulton!
Med vejami se je zeanila človeška postava in d* Albaniac ie spoznal v nji Faultona. Nekaj časa ie stal d' Albaniac kakor vkopan. Faulton ie opazil sovražnika in je tudi ostrmel. Vsa presenečena sta se jdedala,
— Faulton! — je zarjovil d'Albaniac In potegnil iz žepa revolver - strelo.
Še hip in izdajalec bi se bil zgrudil mrtev na tla. Naenkrat se ie oa začul obupen klic:
— Jean, Jean!... tu sem... Na pomoč!
Df Albaniac ie zadrhtel. Obrnil se je h Gefflju in zapovedal:
— Pazi na tega lopova!
Sam je pa planil tla. od koder so se slišali klici na pomoč.
Našel je Leticiio na travi ob potoku. Roke in no«e je imela zvezane. D' Al* baniac jo je dvtenil in obiel. Dekle se je onesvestilo.
Zajel je z roko vode v studencu in ji zmočil čelo. Odprl ji le usta In ji vBl nekaj kapljic Življenskesra eliksirja.
Leticija Je vzdihntla In odnrla oČL
fei vendar so se baje našli brezsrčneži, ki zahtevajo, naj se uradnikom in ushiž. bencem znižajo doklade in nalože nova bremena! Uradniki naj le stradajo, a trgovin* m obrt bosta ob tem prav tako prizadeti, ker bo konsum |e manjši. Zdi' se, da žele nekateri, naj se ie magistratovci naselijo pod kostanji ob Ljubljanici. Cas je že, da Pride občinski svet ter se »nova loti reševanja stanovanjskega Vprašanja in drugih socijalnih problemov v Ljubljani.
Lindberghov polet v Mehiko
Kakor znano je Lindbergha pretekli torek z letalom »Špirit oi St. Louis« doletela prva nezgoda, čim je pristal v Teterbornu. se je letalo prevrnilo v jarek, pri čemer se je poškodoval propeler, strlo pa se je tudi eno kolo. Lindbergha je sicer precej pretreslo, odnesel pa je vseeno zdravo k>ožo.
»Lindy« je sedaj prejel vabilo mehiškega predsednika Callesa, da se odloči za propagandni polet nad Mehiko. Lindbergh se je vabilu odzval in bo v najkrajšem času startal k poletu. Razdalja med Washingtonoin in Mehiko znaša okoli 2000 milj, katero upa Lindbergh preleteti v 26 urah. Baje je startal že danes.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. Sreda. 14. decembra  »Boljši gospod*. Red * D-
Četrtek, 15. dece-mbra: Zaprto. Petek, 16. decembra:   Idealni soprog;* Red C.
Sobota, 17. decembra ob 15. uri pop. »Me-
dea«. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPERA. Začetek ob pol 20. zvečer.
Sreda, 14. decembra: »Cavalleria rustica-na« — »Glumači«. Gostovanje ee. Fanette Hermsdorf - BiUinove. Red B.
Četrtek, 15. decembra: »Bajaderat. Red A.
Petek. 16. decembra: Zaprto.
Sobota 17. decembra. »Miloševa ženitev«. Red C.
Nedelja, 18. decembra ob 15. uri popoldne: »Bajadera«. V korist Udruženja gledaliških igralcev.
*
cldealni soprog* za abonma C bo v ljubljanski drami v petek, dne 16. t. m. mesto v četrtek 15. decembra.
Mariborsko gledališče pripravlja svoj letošnji operetni šlager <Takrat v starih časih? . . Premijera bo v četrtek, 15. decembra. Gledališče je storilo vse, da bo uspeh operete čim boljši. Novi kostumi in nove dekoracije bodo Še dvignili itak izvrstno in velezabavno dejanje. Več kot verjetno je, da bo ta opereta ponovno napolnila mariborsko gledališče.
Na simfoničnem koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani, ki se vrši v petek, dne 16. t. m. cb 20. uri zvečer v unionski dvorani, izvaja program sunionični orkester 63 članov. Posamezni instrumenti so sledeče zasedeni: 13 I. vijo-lin, 11 II. vijolin, 6 vijol. 4 čela iai 4 kontrabasi, 9 lesenih instrumentov, dalje 4 rogovi, 3 trombe in 3 pozavne, tuba, trojna tolkala in harfa. Sestava orkestra in program nam jamčita za umetniški užitek, oba dirigenta skladatelja Adamič in škarjanc pa za eksaktno izvajanje del. ki so na programu in sicer Beethovnova predigra Eg-mont ter simfonija v c-duru. dalje Dcbus-syjeva suka Childrens corner (otroški kot) in 4 Griegove skladbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami.
Slavni nordijski skladatelj E. Grieg je zastopan na simfoničnem koncertu Orkestralnega društva s 4 krajšimi skladbami orkestralne suite. Z izvajanjem tega dela napravi Orkestralno društvo spominsko od-dolžitev cb priliki 30-letnice smrti slavnega in priljubil enega komponista. Izvajajo se 4 skladbe in sicer Večer na planini, Pri zi-beli, Norveški ples št. 2 in kot sklepna točka Vdanostna koračnica. Po kratki hitri tromperni  fanfari    zadoni  polni orkester.
Nato prično štirikrat deljena čela lepo harmonizirani napev koračnice, katero melodijo prevzame potem večkrat deljeni godalni zbor. Zopet kratka fanfara, oglase se trombe in rogovi v triolah. kritih s trilčki lesenih pihal. Nato nastopi šele pravi tema koračnice v povečanem časovnem merilu in v vsej svoji krasoti in divni veličini. Mehki, barvito harmonizirani trio svirajo najprej godala ob spremljevanju harfe, potem pa prekie isti tema na vse instrumente v orkestru. Konec koračnice je polnozvoneč in izredno veličasten, tako zelo primeren kot sklepna točka koncerta, ki se vrši v
Na obrazu ii je zaigral smehljaj radosti in sreče.
D' Albaniac jo je pomiril in ii dal jesti Bila sta tako srečna, da sta pozabila na vse.
Šele Goffijev glas ju je zdramil iz ljubavne oDoinosti.
— Ujetnik prosi jesti. Kaj naj storim?
D' Albaniac ni takoi razumel, o katerem ujetniku   govori.    Ko se je pa spompil, ie zapovedal: Dai mu iesti.
Obrnil se je k Leticiji. rekoč:
— Povej mi, kat se je zeodilo. Kaj je bilo s teboj? Videl sem sledove tvojih stopinj v rovu in snoznal. da si pomagala nekomu, ki je ležal na tleh. Kdo je bil to? Odjrovori!
Leticija se je nasmehnila. Bila je tako srečna, da je pozabila na vse trp-ljenfe.
— Da. pomagala sem mu ne srlede na to, da je ležal pred menoi mož. ki fe povzročil vso našo nesrečo. S seboj ga pa nisem vzela. Pustila sem mu malo jedi in nadaljevala svojo not.
— Torej si prišla v to dolino sama?
Da, sama. Odortino v steni sem napravila sama. Spustila sem se v dolino in ostala tu ob Dotoku. Umila sem se in se napila mrzle vode. Po tem sem za«
proslavo rojstnega dne Njega Veličanstva kTalja Aleksandra I. na predvečer v petek, dne 16. t m. ob 20. uri v Unionskl dvorac Program Uvaja Orkestralno društvo Qlm»» bene Matice, pomnoženo s člani Mutikc dravske divizijske oblisti. Griega dirigira Emil Adamič Vstopnice in programi s podrobno razlago v predprodaji v Madčni knjigarni.
šBeieznica
KOLEDAR. Dane-: Sreda, 14. decembra 1027; katoličani: Spiridion; pravoslavni: 1. decembra Naum.
Jutri: Četrtek, 15. decembra 1927; katoličani:  Irinej;  pravoslavni:  C. Troi.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama:    BoljSJ  goapod . 1>.
Opera: 2>CavaIIeria ru>tuana<.
Kino Matica:   Tat ljubem' .
Kino Dror: vBerlinc.
DEŽURNE LEKARNE
Dane-: Bnhovtv, Kon^iv&ui trg; Lstar, Sv. Tetra testa; Hočevar Sp. &i5ka.
Jutri: SuSnik, Marijin Irg; Kumlt, Uo«-posvetska cesta.
— Službeno iz LUP. I)ane> ob '20. mfa upravnega odbora v kavami Emona.
Iz pestre ljubljanske kronike
pomoči bratov Hrvatov in Srbov Avanture pustolovca Friedman na. - Dva uzmovfča pod ključem.
Včeraj smo poročali, da je bil v nekem tukajšnjem hotelu aretiran nevaren mednaroden pustolovec in sicer neki Friedmann z Dunaja. Pri včerajšnjem zasliševanju na policiji so prišle na dan razne zanimivosti iz življenja tega pustolovca. Elegantni Frie 1-mann je s svojim distintrviranim nastopom povsod inponiral in znal je mamiti in slo{miriti ljudi na vse mogoče načine .Tekom zadnjih let je potoval skoraj po vsej Evropi, uganjal je svoje avanture v Franciji, bil ie v Niči, potem v Monte Carlu, kjer je na ruleti baje zaslužil 50.(X)0 frankov, med drugim pa je pripovedoval, da mu je v Jugoslaviji neki Srb odpeljal ženo. Za »proti-uslugoc mu je nudil 10.000 Din, ko j*a j« zasačil. Navzlic vsem tem lepim zneskom, ki so ocividno plod fantazije in izmišljotine, pa je Friedmann vseeno sleparil na debelo. Na policiji 80 mu dejali, da bo pač mornl vso škodo povrniti, v nasprotnem slučaju mu visoka kazen ne uide. >E, wnsc, je ravnodušno pripomnil Friedmann, ki je v ostalem židovskega rodu >\vird sehon meine Mutter zahlenc . ..
Toda zdi se, da se njegova mati nič kaj ne navdušuje za plačila dolgov svojega pustolovsko navdahnjenega sina, kajti policiji je znano, da je Friedmanna rodbina izključila in ga ne prizna več za svojega člana. Zato bo elegantni »Nestel< zeleno mizo nz Monte Carla, za katero je bil ves navdušen, zamenjal z »Zelenim Henrikomc, ki ga popelje na varno in ne bo imel skrbi za božične praznike.
Včeraj je prišel policiji v roke podjeten kolesarski tat. Okoli pol 16. se je namreč v veži bolniške blagajne na MikloŠi?evi cesti pojavil neki moški, ki si je sumljivo ogledoval okolico in stikal po vseh kotih, tako da je vzbudil pozornost tamošnje uslužbenke Ivane Jakopičeve. Videč, da ga opazuje, je neznanec uslužbenko vprašal, >če misli še dolgo pospravljati?«: Jakopičevi je vprašanje še povečalo sum, da ima mož nepoštene cilje, rekla pa ni ničesar. Neznanec je menda samo čakal, da uslužbenka odide, zakaj v naslednjem hipu si je prilastil v veži stoječe kolo, sedel nanj in se skušal na*rlo odpeljati.
Toda Jakopičeva j* opazovala prizor Dvignila je huronski krik in vik. »Primite tatu t so odmevali klici po Miklošičevi cesti. Opozorjeni pasanti so res kmalu nato tatu prijeli na trgu kralja Petra in izročili straž-niku.Aretirani Ivan B. je bil izročen sodišču, kolo pa vrnjeno lastniku, zidarju Josipu Večarju.
Včeraj je bil prijet še tretji nepridiprav in sicer 10-Ietni potepuh Stanko K. iz Zaloga pri Kamniku, Stanka je policija zasledovala ie delj časa, ker ima precej kosmato vest, obdolžen pa je tudi, da je skupno z nekim tovarišem vlomil v barako pri artilerijski vojašnici in odnesel razno pecivo, jedi, slaščice in pijačo. Stanko po za praznike jedel ričet.
spala in se prebudila šele zvečer. Odprla sem oči in zagledala kraj sebe Faultona. Roke in noge sem imela zvezane. Smeje mi je povedal, da je našel jed, ki sem mu io pustila, in ko se je okrepčal, ie odšel po moiih stopinjah za menoi. Našel me ie ori potoku. Spala sem tako trdno, da nisem čutila, ko me je zvezal. Dejal mi je: spite, če potrebujete počitka, jutri se oa pomeniva. D' Albaniac ie zadrhtel.
Toda Leticija mu je zaronila z ro* ko usta in nadaljevala:
— Legel je k meni in zasDal. Zaman sem skušala pretrgati vrvi. Vso noč nisem zatisnila oči. Danes zjutraj je Faulton vstal, pojedel, del mojih živil, meni pa ni dal jesti, ne piti. Računal je, da me z lakoto prisili udati se mu. Govoril je z menoi kakor blazen, grozii mi je, da me ubije. Lahko si misliš, kako mi je bilo Dri srcu. Čutila sem. da sem živa Dokopana z njim v tei nusti soteski. In naenkrat sem zaslišala tvoje korake, tvoj Klas! Bala sem se kričati, ker bi me mogel Faulton ubiti prej predno bi mi prihitel ti na pomoč. Pc tem sem znova zaslišala tvoi glas. Bi si že čisto blizu. Ko si zaklical: Faulton! — sem vedela, da si ga opazil. Bi-la sem rešena.
Pisane zgodbe Iz naših krajev
Poskusen samoraor mladega profesorja. — Originalen deirav-dant- — Samomor starke. — Težka železniška nesreča.
Stev. 283.
•SEOVENSKI NAROD. 3ne 15. "decembra 1927.
Stran 3.
dnevne vesti.
K Ljubljani, dne 14. decembra 1927.
— Kraljev rojstni dan. V soboto 17. t. m. se bo po vsej državi proslavil kraljev rojstni dan. Ta dan je državni praznik in dižavni uradi ne bodo poslovali. Po vseh večjih mestih se bodo vršile svečane službe božje in vojaška parada.
— Dvorni plesi v decembru in januarju odpovedani. Ker se pričakuje v kraljevi rodbini vesel dogodek, so za december in januar odpovedane vse dvorne svečanosti, običajne o priliki kraljevega rojstnega dne. Tudi dvornih plesov v tem času ne bo.
— Občinske volitve na Bledu in v Kranjski gori. V nedeljo so se vršile občinske volitve v radovljiškem srezu in sicer na Jesenicah, na Bledu in v Kranjski gori. O izidu volitev na Jesenicah smo poročali že včeral. Na Bledu je bilo oddanih 469 glasov. Dobili so: SLS 145 glasov 8 man du.iov, nepolitična stranka posestnikov 69 glasov 4 mandate, SOS 94 glasov in 5 mandatov, NSS 43 glasov in 2 mandata in stranka za. povzdigo tujskega prometa 118 glasov in 6 mandatov. Bled je tore! ostal v naprednih rokah. — V Kranjski gori je bilo oddanih 322 glasov. Dobili so: združena gospodarska obrtna lista 56 glasov in 3 mandate, kmečki in obrtniški posestniki 190 glasov in 11 mandatov, lista delavcev in malih posestnikov 41 glasov in 2 mandata, stranka raznih grup in skupin 35 glasov m 1 mandat.
— Razpisana služba. Mestna občina Kranj razpisuje službo za veterinarsko nadziranje v mestni klavnici. ProSnje je treba vložiti najkasneje do 23. t. m.
— Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 123 z dne 13. t. m. objavlja uredbo o prenosu poslov na oblastne samouprave, navodila za sestavljanje, pregledovanje in odobravanje občinskih proračunov ter pravilnik c poslovnem redu in organizaciji oblastnih kontrol.
— Likvldacla stanovanjskih sodišč? Minister za socijalno politiko je izdal odlok, da se morajo stanovanjska sodišča čim prej likvidirati. Veliki župani dobe tozadevna navodila.
— Obrambni nasip ob Dunavu. Bački oblastni odbor se je zavzel za obrambo Bačke pred poplavami. Izdelan je že načrt velikega obrambnega nasipa ob Dunavu od n eje do Novega Sada. Stroški bi znašali 250 milijonov dinarjev.
— Nova odmera prispevkov in dajatev za bolniško zavarovanje. Minister za soci-jilno politiko je izdal naredbo o novi odmeri dajatev in prispevkov za bolniško zavarovanje v smislu čl. 21. zakona o zavarovanju delavcev. Naredba stopi v veljavo s 1. januarjem. V smislu te naredbe se ukine prvih sedem razredov, prispevki se pa v glavnem izenačijo z dajatvami, zlasti za vajence.
— Konferenca o delovnem času. V minl-stistvu za socialno politiko se vrši danes konferenca zastopnikov vseh zainteresiranih zbornic glede ureditve delovnega časa. Vprašanje ureditve delovnega časa je postalo aktualno zlasti v zadnjem času, ko so posamezne trgovske zbornice oovsem različno sklepale o zapiranju in odpiranju trgovin. Gre pa tudi za enotno ureditev tega vprašanja za celo državo, ker je znano, da n. pr. v Beogradu odpirajo in zapirajo trgovine poljubno, dočim se pri nas strogo gleda na to, da so trgovine pravočasno zaprte.
— Nov tarifni odbor. Minister za promet je te dni poslal vsem gospodarskim zbornicam poziv, naj imenuje nove kandidate za tarifni odbor za leto 1928. Funkcijska doba sedanjega tarifnega odbora poteče z novim letom.
— Neurje v Primorju. V vsem Primorju vlada zadnje dni strahovito neurje. Veliki srežni zameti resno ovirajo železniški promet, telefonske in brzojavne zveze pa so skoraj po vsem Primorju potrgane.
— Statistika izseljevanja v avgustu. Po statističnih podatkih izseljeniškega komisa-rijata v Zagrebu se ie izselilo v avgustu iz naše države 1743 oseb in sicer 1215 moških in 52S žensk. Največ se jih je izselilo iz Hrvatske in Slavonije (600), iz Vojvodine 576. iz Dalmacije 335, iz Slovenije 276, iz Srbije 71, iz Bosne in Hercegovine 67, iz Crne gore 18. V Zedinjene države je šlo 644 izseljencev, v Argentino 601. v Brazilijo 1&2, v Avstralijo 109, v Kanado 76 i. r. d. Lani v novembru se ie izselilo 1924 oseb, torej 181 več kakor letos. Vendar je pa celokupno število izseljencev od 1» Ja" nuarja do konca avgusta, ki znaša 13.744, še vedno za 780 večje kakor v istem času lanskega leta.
— Pravilnik o prometnih delavcih. Na intervencijo Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev je prometno ministrstvo izdelalo pravilnik o prometnih delavcih, s katerim so urejene tudi njihove plače. Pravilnik je pa romal še v finančno ministrstvo, kjer se bodo prepričali, kakšen bo finančni efekt in da-li ima država dovolj sredstev, da nekoliko zbolj-ša položaj delavcev. Najbrž zopet ne bo denarja in pravilnik bo iluzoren.
_ Razdržavljenje telefona In brzojava. Poštni minister Kocič je predlagal finance emu ministrstvu, naj bi začelo proučevati vprašanje razdržavljenja telegrafa in telefona. Razdržavljenje bi se izvršilo na ta način, da bi država odstopila telefonsko in bizojavno omrežje lokalnim, privatnim diužbam, toda pod pogo:em, da bi brzojav in telefon še nadalje upravljali državni uradniki.
— Zakon o ljudskih Šolah. Prosvetni minister predloži te dni mmistrskemu svetu osnutek novega zakona o ljudskih šolah, ki pride v kratkem Pred Narodno skupščino.
— Znižanje cen električnoga toka v Zagrebu. Finančni odbor zagrebške občine, k: te dni razpravlja o novem proračunu, je sklenil znižati cene za tkzv. industrijski tok. Doslej ie stal električni tok v industrijske svrhe 6.50 Din, z novim letom pa se
bo znižala cena ponoči, to ie od 18. do 6. ure na 5 dinarjev.
— Umrl je na Plefivci pri Mirni peči Mihael Kos, učitelj v pokoju. Ker se ni hotel spo veda ti, mu je miraopeški Župnik odrekel cerkveni pogreb. Otrokom ie kaplan zabičil, da se ne sinejo udeležiti pogreba, a mnogo otrok je krjub temu šlo za pogrebom. Mihael Kos je bil zaveden napi ednjak. Svojčas je na rastne stroške po-sečal dunajsko višjo pedagogiško šolo. Bil !e tudi posestnik in kmetovalec. N. v m. p.!
— Na&i rojaki v Ameriki. V kraju Pueblo je umrl rojak Fran Knep. Pokojni je bil doma iz Mla-čevega na Dolenjskem. Zaipu-stil je ženo in štiri nepreskrbljene otroke. — Žrtev avtomobilske nesreče je postala rojakinja Doroteja Skul iz kraja Forest Cl-ty. Pasanti so jo našli nezavestno na ulici, pcdrl jo je bil težak tovorni avtomobil na tla. Njene poškodbe so sicer težke, ne pa nevarne. — Zelo neprijetna avtomobilska nezgoda je doletela rojaka Josipa Terlepa iz Jolieta. Na ulici se je zaletel v drug avtomobil, pri čemur sta se oba voza razbila. Fatalno pri vsej nesreči pa je bilo, da je policija v Teiiepovem avtomobilu našla steklenico vina Terlepa bo doletela huda kazen, kajti Američani so v takih zadevah precej rigorozni. — V kraju EIy, država Minesotta, je umrla gospa Josipina Kapsch. — V kraju Klein se je v rudniku smrtno ponesrečil rojak Josip Papišem. — V Chicagu je dne 8. novembra nenadoma preminul Mohor Mladič, ki je bil med prvimi pijonirji ameriškega društvenega in organizacijskega gibanja in njega inicijator. Pokojni je bil doma iz Žužemberka na Dolenjskem. — V Chisholmu ie podlegel jetiki Anton Hace. Doma ie bil iz Podcerkve pri Ložu. star je bil jedva 38 let.
— Tajlnstvenl avto v Prekmurju. Pred meseci se ie poiavil v Vojvodini nek tuj avto, v katerem so opazili ljudje več moških in neko žensko, ki se je moškim uči-vidno upirala in klicala na pomoč. Avtomobila takrat niso mogli izslediti. Sedaj pa so tudi v Prekmurju opazili neznan avto, v katerem so se vozili trije moški. Spotoma vabijo k avtomobilu mlada dekleta in šoloobvezne otroke, jih nato posade v avto in v divjem begu odpeljejo. V nedeljo popoldne so na ta način tudi v Fresnovcih zvabili k sebi neko 141etno deklico. Dekle pa je kmalu za vasjo v najhujšem diru skočilo iz avtomobila ter se Pri tem seveda tako poškodovalo, da so jo morali prepeljati v bolnico. Avtomobil pa je brez sledu izginil in ga kljub poizvedovanju doslej še niso mogli izslediti.
— Grozna smrt otroka v plamenih. V Sarajevu se je pripetila v torek zvečer grozna nesreča. Žena uradnika Piliča je pustila svojo štiriletno hčerko zvečer za trenutek samo v stanovanju. Dekle je splezalo na mizo in se igralo s petrlolejsko svetilko, ki pa se je prevrnila in razbila. Plamen je zajel tudi obleko nesrečnega otroka. V paničnem strahu je dekle skočilo v posteljo, ki Je bila takoj nato vsa v plamenih. Pre-dno je prihitela mati, je bilo dekle že napol pečeno in je kmalu nato v groznih mukah izdihnilo. Nesrečna mati si ie hotela v obupu končati življenje.
— Pred Božičem naprošamo vsa usmiljena srca, da po svojih močeh skušajo zmanjšati našo neizmerno bedo in se nas spomnijo s kakršnimkoli darom (v denarju al: blagu). Zlasti pa prosimo vse one, 1J imajo naše položnice, da upoštevajo naš žalostni položaj in nam priskočijo na pomoč. Milodare sprejema: Podporno društvo slepih v Ljubljani.
— Nesreče. V Zagorju se je včeraj v kamnolomu ponesrečil 211etni delavec Josip Povše. Med delom mu je priletel približno pol kilograma težak kamen v glavo in ga težko ranil. S prvim vlakom so Povšeta pripeljali v Ljubljano, a nato z rešilnim vo zom v bolnico. — Anton Žagar, 301etni delavec pri posestniku Oražnu v Srednjih Gameljnah, si ie s cirkularko odrezal dva prsta na desni roki in je moral v bolnico.
Kliučavničarju Josipu Ferfili, irslužbene-mu na gorenjskem kolodvoru, je med delom odletel kos železa v desno oko in mu je težko poškodoval.
ZOBOZDRAVNIK .
Med univ dr Ciril Girman
se je preselil na
Miklošičevo cesto št 18 L, desno
in ordinira od 10. do 12. dopoldne in od 2. do 6 popoldne.
Iz Ljubljane
—lj Rojstni dan Ni. Vel. kralja Aleksandra I, — V soboto dne 17. decembra na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra se bo ob 10. uri darovala v tuk. stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša. po kateri se bo zapela zahvalna pesem Te Deum s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni kapeli se vrši svečana služba božja ob 9. uri, v evangeliski cerkvi pa ob 10, uri. V šolah se ne vrši pouk in v državnih ur£dih počiva delo. Med slovesno službo v stolnici naj bodo trgovine in obrati zaprti. Po končanem cerkvenem opravilu v stolnici bo v čakalnici sekretarijata velikega župana (županijska palača, Bleiwei-sova c. 10 (I nadstr.) razpoložena knjiga, v katero naj se blagovolilo vpisati obla-srva, uradi, korporacije in vobče vsi, ki žele izraziti k rojstnemu dnevu Ni. Vel. svoje čestitke.
—lj Plenarna sela zbornice TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima v ponedeljek dne 10. decembra 1927. 2.) Nagovor in poročilo zborničnega prostorih svojo redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1.) Predložitev zapis- j
nika ustanovne seje z dne 25. novembra 1927. 2.) Na*ovT in poročilo zbormčncff* predsednika. 3.) Poročilo o delovanju zbornice in njenih prizadevanjih za izboljšanje gospodarskega položaja v leta 1927. 4.) Po* ročilo o gradbi zbornične palače. 5.) Poro* £k> o zradbi stanovanitkega poslopja. 6J Volitev in poročilo o izvolitvi podnačelaikov v treh odsekih. 7.) Volitev treh pregle-dovalcev računov. 8.) Kotnerdializacija in reorganizacija državnih železnic 9.) Stališče glede trgovinsko - političnega razmerja napram drugim državam. 10.) Predlogi zborničnih članov.
—lj Ida Kravanja pride v LJdbljaao. V četrtek 15. decembra bo imela LJubljana senzacijo. Ita Rina-Kravanja prispe s svojim Bobbvern z večernim bczovlakotn ™je-ko Monakovega v Ljubljano. Po celoletnem zelo uspešnem filmskem delovanju pri največjih nemških filmskih druftah se vrača naša prva slovenska fihnska zvezda, ki si Je znala v kratkem času pridobiti simpatije berlinskega filmskega sveta in je postala najmlajši in najlepRi star Berlina, čeprav bi se morala predstaviti publiki pri premijeri svojega zadnjega filma »Dva pod nebeškim šotoromc 28. decembra, se je odločila preživeti Božič v mili domovini. V Ljubljani ostane samo nekaj dni, ker mora biti v januarju že v Berlinu, kjer igra v dveh velikih tilmih glavno vloao.
—lj Udruženje jngosJovenftkih mženjer-jev In arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 16. decembra ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1, v II. nadstropju. Predaval bo g. ing. Hinko čopič o elektrifikaciji Ljublja* e in okolice z gospodarskega stališča Vi eni so člani in vsi, ki se zanimajo.
—lj Kolo jugoslove - »ter v Ljubljani bo imelo v četnek i1* decembra ob 3 uri popoldne redno o sejo. 970
—lj Obrtniški drui ■ " >čer. Preteklo soboto je priredilo C " - ) društvo v Ljubljani v salonu gc Ti Mraku lep
in dobro uspel družal i . :r. Agilni društveni pevski zbor ir , vezni solisti so pripomogli do lepe harrvon Je in le prehitro je prišel čas vazi Slični večeri naj se večkrat ponavljajo, ker tudi obrtnik je potreben po težkei -j±.»ddiha in zdravega razvedrila. Obi < - v bodoče gotovo ne bo več okle v « r seča*i prireditve svojega stanovske,. <!: tva in društvo pričakuje, da bo na p em družabnem večeru udeležba še iejša.
—lj Črno - bela reouta. Klub Primork priredi 11. februarja 5 sodelovanjem ASK Primorje tradicijonemo črno - belo reduto. Vse nasprotne vesti, ' sa širijo po Ljubljani, so neresnične.
—Ij NaSdenl predmeti. V času od 16. do 30. -novembra so bili na policiji prijavljeni ti-le najdeni predmeti: 1 denarnica s 35 D, 4 ženski dežidki, 1 moški o :nik, 1 palica, 1 usnjena listnica, 1 šal, I usnjena pompadu-ra z malo vsoto denarjs, 2 bankovca po 100 Din, 1 svetlorjava če<Ka čepica, 1 damska srebrna ura. 1 barkt-.vec za 1000 Din, 1 zlomljen ščipalnir g knjig družbe sv. Mohorja, 1 usnjena ribarnica z malim ogledalcem. — V železr.išk:: vozovih se je našlo: 6 moških dežnikov, 1 ženski dežnik. 1 čepica, 1 zavitek žičru mreže, 1 volnene rokavice, 2 aktovki, 1 ženska torbica, 1 listnica z legitimacije, I zavitek toaletnih potrebščin, 1 palica, 1 šal, 1 nahrbtnik, 1 risalni blok, 1 moška suknja, 1 pletena košarica, 1 ženski zimski Čevelj.
—lj Še o nesreč, v Ranzingerjeveni skladišču. O nesreči v Ranzingerjevem skladišču smo zvedeli še nekatere podrobnosti. Delavec Franc Kogoj le skupno z ostalimi delavci dvigal okrog 900 kg težak zaboj na vagon. Pod simo telo so delavci nenadoma onemogli In žabo' jim je zdrknil iz rok. Vsi so pravočasne iskočili, le Kogoja je doletela nezgoda, da fa ta zaboj oplazil po hrbtu in podrl na L s pCc+ >e omenjeno, Je Kogoj precej težko poškodovan.
•o najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše.
Iz Maribora
—m V nedeljo do zadnjega moža na vo-
lršče! Ta parola velja za nedeljske občinske volitve. Naprednjaki so v okolici Maribora pokarali krasen napredek in bi bilo sramotno, če bi Maribor kot center mariborske oblasti zaostajal in še nadalje trpel v občinskem svetu klerikalno gospodo. V nedeljo velja disciplina in vsak narodno-zaveden Mariborčan mora na voliSče, d$ odda svojo krogljico za napredno listo. Klerikalci že sedaj pošiljajo svoje agitatorje od hiše do hiše in rotijo ljudi, naj jih ne zapuste in zanesljivo glasujejo za klerikalno listo. Z vozovi in avtemobIH bodo vozili na volišče bolnike in starce, a kaplan-čki, ki so še vpisani v imenik, so že dobili pozive, naj zanesljivo pridejo volit. Tako bodo klerikalci vse do zadnjega moža spravili na noge. Napredno misleči Mariborčani ne smejo zaostajati in zato: V nedeljo do zadnjega moža na volišča!
—m Sedam vlomov v eni noči. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo na Po-brežju pri Mariboru vlomljeno kar na sedmih krajih. Iz načina vloma se da sklepati, da gre povsod za iste svedrovce. Na Šestih krajih so jih pregnali, pri krojaču Handiču pa so odnesli 600 dinarjev vredno obleko. |
Dr. Henrik Steska, član uprav, odbora.
Zoper ukinitev upravnega sodišča za Slovenijo
Ni moč dvomiti, đa smo današnji Slovenci posebna historieno-politicna individualiteta, H se le tekom stoletij deloma v hudih, žal le prepogosto poraznih bojih, deloma z neumornim podrobnim, a solidnim delom ustvarjala in razvijala do današnje izrazitosti. Ta individualiteta ima svojo psihološko oporo v zgodovini preteklih stoletij in v izkušnjah prejšnih generacij Sirom Slovenije, ki so vtisnile slovenski kulturi svoj neizbrisni žig. Taka trajna, v najnovejši čas segajoča stanja in dogodki so biti do-kajšna avtonomija čeprav fevdalnih starih kranjskih deželnih stanov, precejšnja, po dolgotrajnih in torej tem globlje zasidranih in oeiztreb-Ijivih težnjah izvojevana poznejša demokratska deželna samouprava in pa zavest prebivalstva, da ga zbog posebne, se le po vaseh govorjene, nego tudi po gradovih in mestih znane slovenske govorice nekaj loči od drugih krajin. Po trdem dem je iz večinoma slovenskih kmetskih
rodovin nastala slovenska narodnost. Le-ta le tekom časa rudi jezikovno mešano meščanstvo in pa drngojezične otoke sredi slovensko govorečega  kmetijskega prebivalstva asimilirala  hi ob
vodstvu novega slovenskega razumnišrva se je izoblikoval slovenski pismeni jezik do sedanje lepote ter Je vznlknila slovenska narodnost v modernem smislu besede in s kulturnim središčem v LJubljani. Taka središča so v naši državi le še Beograd, Zagreb in deloma tudi še Sarajevo.
Z osvoboditvijo izpod avstrijskega gospodstva in z združitvijo z našimi brati po jeziku in po težnji za neoviran kulturni in ekonomski razmah smo končnoveljavno že iz mednarodnih ozi-rov a zlasti zaradi izredne sorodnosti jezik:), ki je najvažnejši nositelj kulture m ena izmed najtesnejših vezi med ljudmi, proglasili nujnost skupnega složnega delovanja Srbov, Hrvatov in Slovencev navzven, a s tem v zvezi tudi potrebo postopnega napredovanja. Zavedamo se, da moramo mi vsi Slovenci, Hrvati in Srbi v dosego tega cilja skupno nositi davčna in vojaška bremena, in se čutimo proti drugim narodom kot jugoslovanska enota. Vse to pa seve nikakor ne izključuje, da mi Slovenci trdno upamo in ne-omahtjtvo zahtevamo, da pri stremljenju, svobodno razvijati našo individualiteto in povzdis-niti prosveto in gospodarstvo v Sloveniji, ne naletimo na neopravičljiv odpor in na namerno nerazumevanje. So gotove institucije, ki jih tako močno vkorenmjena in v trdem kulturnem m gospodarskem boju ojeklenela individuliteta ka-koršna so Slovenci ne more pogrešati in najsi le to tudi nekaterim ^cgemonistično navdahnjenim političnim in denarnim krogom neljubo. Take institucije so n. pr. decentralizirana obča in finančna državna uprava in obsežna samouprava s posebnim upravnim sodiščem, dalje posebno ape-lacijsko sodišče, potem lastna univerza z aka-
demijo znanosti, končno posebna poštna, posebna želeaaiškfc in posebna rud*r*Ra direkcija j. t. d. Slovenci smo se te instkacjK ne brez potrebni priprave zaželeli, jih deloma v bratskem sporazumu z brati Srbohrvatl pridobili, deloma jih priborili in Jih čuvamo kot zenico v očesa. Vsa te institucije so povsem stvarno opravičene, njih potreba je globoko med Slovenci zasnovana, ose niso le v korist Sloveniji, marveč obenem koristijo vsej državi In jo krepijo. Uverjcni smo, da vsak postopek, naperjen proti tem našim stremljenjem, znači skrajno slabo pojmovanje naSe kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ra njenih kultunih nalog. Ni naloga Jugoslavije, da vse brezobzirno kolikor mogoče izjednači in centralizira. Jugoslavija naj omogoča ra zavaruje vsestranski in svoboden, le po resnično nujnih državnih potrebah omejen razvoj poedinlh njenih bolj ali manj izrazitih delov. Država mora utemeljene težnje posameznih historično - političnih individualitet uspoznavati ter Jih upoštevati v zakonodaji, v notranji upravi m v sodstvu. V
nekaterih pokrajinah ni govora o močnejii histo-rično-politični individualiteti in o izrazitejšem čutu za krepko samoupravo ln n! odpora zoper tesnejšo zvezo s sosednjimi pokrajinami naše države in zoper intenzivnejšo centralizacijp. V drugih pokrajinah, in k tem moramo prištevati rudi Slovenijo, pa Je iz historičnih razlogov, ozir. sa-radi pose!1 -:zmer pač treba, da se stsre institucije in . ade jemljejo v ozir z ustanovitvijo posebnih  pokrajinskih instanc in zavodov z
obsežnejšim delokrogom. To velja tudi ga upravno sodstvo. Gotovo je želeti, da imamo v
vsej državi jednako privatno in kazensko pravo, jednak sodni postopek, Jednako javno in privatno, trgovsko in rudarsko pravo, jednako železniško m poštno, rečno in pomorsko prometno pravo, jednake državne davščine in Jednako medversko pravo, da ne govorim o jednaki vojaški in zunanji upravi. Glede raznih drugih gran, zlasti velja to za obsežne panoge upravnega pravu, pa ni nobene potrebe, da bi imeli Jednakih zakonitih predpisov, pač pa različne prilike zahtevajo v mnogih primerih tudi različne predpise ter bi poizkus izenačevanja rodilo nezadovoljstvo in povzročil te Škodo. Semkaj spadajo n. pr. razni predpisi o poljedelstvu, o živinoreji, o šumarstvu, o lovu. o ribarstvu, o cestah, gradbeni predpisi itd. Ureditev teh odnošajev se bolje prepušča uredbodaji bodisi oblastnih samouprav, bodisi pokrajinskih zvez oblastnih samouprav. Hvalevreden začetek te smeri Je razširitev ured-bodavne kompetence oblastnih samouprav na teritoriju razpadle podonavske monarhije.
Pa t'.idi glede panog, koder imamo za vso državo jednake predpise, se mora njih izvrševanje prilagoditi lokalnim potrebam. Temu namenu služijo višja pokrajinska oblastva s širokim delokrogom.
Oblačila tvrdke J MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša.
Novice iz Splita
Split, 12. decembra.
Milijonski zaklad v zemlji. Iz Kotar-ja poročajo, da je te dni umrl v vasi Prča nje milijonar Pero Junak, delavec po po klicu. Tri dni pred svojo smrtjo je poklical k sebi svojo rodbino in sorodnike ter jim označil kraj, kjer naj kopljejo po njegovi smrti,' da najdejo zaklad zlatnikov. Starec je kmalu nato umrl. Sorodniki so zaprosili oblast, da prisostvuje izkopavanju zaklada, kar se je tudi zgodilo. Našli so poldrugi meter globoko v zemlji železno blagajno, polno dukatov v vrednosti 4 milijonov Din. Pokojni je šel v svet 14 let star in si prištedil v Ameriki ta ogromni zaklad. Nedavno je prišel iz tujine, star 60 let, in se je poprijel dela v na.i domovini. Običajni delavec ni vzbudil pozornosti in nihče ni slutil v njem večkratnega, ki je osrečil svoje 4 dediče-siromake.
Prebivalstvo občine Split. Bližamo se koncu leta, zalio je zanimivo beležiti statistiko: Letos je porastel Split za par tisoč prebivalcev. Split sam ima sedaj 34.840 civilnih prebivalcev in okroglo 4000 vojakov. Predmestje in vasi pa Štejejo; Solin 5011, Zrnovnica 1305, Vranjice 881, Stobreč 410 Slatine 708, Kučme 828, Kamen 184, Mravince 560 prebivalcev. Skupno število prebivalstva cele občine Split znaša torej 44.429. Ker se bo do konca leta to število vsekakor še spremenilo, se lahko trdi, da bo imela občina Split v novem letu 45 tisoč, mesto samo pa 35 tisoč prebivalcev. Do 7. decembra t. L je prijavilo v Splitu naselje-nje 28,221 tujcev, po večini letovišča rje v, ki niso všteti v navedenem številu prebivalstva. Letos je umrl 777 Splitčanov, porodov pa je bilo 1211. Vse te številke dokazujejo porast mesta, bodoče največje luke naše države. »Vivat, crescat, floreat< bi rekli nali stari patrijoti.
Predavanje o švicarskih Alpah
Snoči se jo vr3ilo v veliki dvorani hotel« Union predavanje znanega dunajskega alpinista g. Koraneka o bernskih Alpah. Agil-nem TK Skala gre vse priznanje, da je povabilo odličnega alpinista in omogočilo naši javnosti, slasti smučarjem in planincem, tako redek užitek.
G. predavatelj je popeljal poslušalce v divjo romantiko švicarskih gorskih velikanov, po katerih je delal letošnjo pomlad 8 svojim tovarišem najdrznejše plezalne ture. Predavanje so spremljale krasne sklopiične slike, ene najlepših, kar smo jih sploh videli doslej v Ljubljani. G. Koranek je lahko ponosen na krasno zbirko naravnih posnetkov, ki pričajo, da je velik prijatelj planin in da ima redek zmisel za motive iz planinskih krajev. Na svojih turah je fotografiral vse, kar more zanimati tujca, ki ni imel prilike ogledati si divne švicarske Alpe od blizu. Zlasti krasni so posnetki električne železnice na sedlo Jungfrau, kjer so napravili žilavi Švicarji v skali krasen hotel, ki se lahko meri z vsakim modernim hotelom v evropskih mestih. Skoro neverjetno se zdi, da vodi prav do vzncJin nad 4000 m visokih gorskih velikonov železnica in da je v večnem ledu hotel,   kjer najde
človek vso udobnost, seveda za drag denar. Nepozabni nam ostanejo tudi številni posnetki mnogih gorskih grebenov v Bernskih Alpah, med katerimi kraljujejo Jungfrau, Monch in oba Fischerhorna. S krasnimi skioptičnimi slikami je g. Koranek nazorno pokazal, da je bila njegova tura res zelo zanimiva, pa tudi naporna in nevarna. Xa3i planinci so si pri pogledu na mojstrsko it delane slike nehote zaželeli tja gori, kjer kraljuje med večnim snegom in ledom nepopisna krasota narave in kjer preži na vsakem koraku smrt tudi na izvežbanega turista.
G. Koranek je vpletel v svoje zanimivo predavanje razne zabavne dogodke s ?voj© ture tako, da so imeli poslušalci dvojni užitek. Predavanje je trajalo nad dve uri in vendar bi bilo občinstvo 5o rado poslušalo predavatelja in občudovalo lepoto švicarskih .Alp. Želeti bi bilo. da nam nudi TK Skala še več tako lepih iu poučnih prireditev,
V SOBOTO 17. t. m. SKOK preko KOŽE
na Taboru.
Reklamacije pri vratarju na univerzi.
Mestno gledališče v Celju
O Remčevi >Magdi i so že razpravljali do sita, — posebno po ljubljanski premieri Razpravljali so, kakor po vsakem res dobrem delu. Kajti smo Slovenci zelo majhni in živimo v hudo ozkih mejah. To je moral pač tudi Remec prenesti radi Ma^de. Kljub vsemu pa drži eno: da je >Magdac fina, globoka in zlasti psihološko do subtilnosti izdelana mojstrovina, čeprav ni, kar se živ-Ijenske resničnosti tiče, popolnoma neoporečna. A se godi tako vsem dramnm-umet-ninam, ki jim gre bolj za etični cilj, kot pa za suho realno dramatiko. Sodim, da j« s Magda r Remčeva najboljša dramska stvar, in da je Remec, — kakršen je danes —, najboljši slovenski dramatik. In na koncu spet žalostna; kje bi bil danes Remec- dramatik, da nI Bratine! Mialim, če bi Bratine ne bilo, pploh ne bi bilo mlaji« naše dramatike. Vem, da je bilo ljubljanski drami izročenih iekom poslednjega časa nnjmanj deset dobrih del, — a so na Žalost >do«
mača« in ne kaže, da bi jih uprizorili Mi-ribor pa se sploh ne erane v tem pogledu, odkar je Bratina odšel. Nemo propheta in patria ...
Celjsko »Magdo< je reilral in inscenira! ravnatelj Bratina. Inscenacija stilna in prav dobra, vendar držim da v poslednji srčni ni bila prav na mestu. Režija je očitala veščo roko in ie precej psihološkega razumevanja, — in se je celo kazala na igralcih, ki se jim sicer ne pozna prehuda režija! Odurni tip Pavla je ustvaril v vseh sedmerih ulocah Pfeifer. Pokazal je izredno rutino ln talent, a je ostal na par mestih nepoglobljen in je ludi »plavala. Sicer pa vem, da ga v Celju ni, ki bi še mogel ustvariti Pavla. Se Rogozu je bil trd oreh .. . Magda ge. Sadarjeve je dobra interpelacija boljša v prvih scenah, kot na koncu. Vendar ji »Magda« ne leži, kar se je videlo zlasti v sceni umiranja. Življensko nemogoči tip, protitip Pavla, idealista ln bedaka Petra je -istvaril Fedor Gradišnik zelo dobro, čustveno in kjer ni mogel dati, kar bi bil hotel, »am je to kriva ^ivljenska re-ničnr-t uloge. Dijaški parter, naša bodoča -inteligencam, se je pridno kro-hotal. D. G.
Stran 4
•SLOVENSKI NAROD, dne 15. decembra 1927.
Me v ^83
To in ono
Nesreča«pariškem metra
V pariški podzemni železnici (me-tro) se je pripetila v pori del jek težka nesreča. Med vožnjo se je pretrgala železna spona priklopnega voza, ki je dr-dral še nekaj časa sam po progi in se nato prevrnil. V tistem hipu je pri-vczil z nasprotne strani drug vlak in se z vso silo zaletel v p revni jeni voz. Oba voza sta se popolnoma razbila. Pri karambolu je nastal tudi kratek sdk in gost dim je napolnil ves predor.
V predoru je nastala strahovita pa-trika, čuli so se obupni klici na pomoč. Pri Itfarambolu je bilo 40 do 50 oseb težje in laižje ranjenih. Ranjence so nato z reSikmrd vozovi prepeljali v bolnice. Večina ponesrečencev si je pretresla možgane, neki invalid, ki je v svetov, vojni Izgubil eno nogo, je sedaj izgubil še drugo nogo, katero mu je pri -naazeči strio.
S sekiro po glavi
V pondeljek je razburila prebivalce slovaškega mesta Topolčani vest o umoru strugiarskfega mojstra Ryban-skega, ki sta ga umorila 19-letni vajenec Hlavičfea in 221e*tma Marija Frie-drichova, s katero je imel Rvbanski že šest let ljubavno razmerje. Po dolgem obotavljanju sta oba svoje dejanje priznala in policija ju je izročila sodišču.
Rvbanski je bil v mestu znan kot simpatičen in marljiv mož. Od jutra do večera je bil zaposlen v svoji delavnici, zvečer je pa zahajal v gostilne in kavarne. Domov se je vračal navadno pozno v noč. To je bil menda vzrok, da sta se začela s Friedrichovo, s katero ima dva nezakonska otroka, zadnje čase prepirati. Rvbanski jo je začel zanemarjati in vedel se je tako, da je bila upravičena domneva, da ima homoseksualna nagnjenja. Naenkrat se je začel namreč zanimati za vajenca Hla-vicko, mladeniča lepe postave in krasnih črnih las.
V soboto je dobil mojster od nekega odjemalca 5000 Kč. Ker je imel dovolj denarja, ni prišel zvečer domov, marveč je večerjal v neki gostilni. Pred polnočjo je odšel v kavarno in se zabaval s cigani do ranega jutra. Ciganski orkester ga je spremljal zjutraj domov in mu vso pot igral.
Pol ure po odhodu ciganov izpred hiše je planila Friedrichova na ulico in začela kričati, da se je njen mož ustrelil. Iz hiše je prihitel tudi vajenec Hla-vička, k4 je klicaj sosede na pomoč, Češ, da je izvršil mojster samomor. Ko so stopili sosedje v sobo, se jim je zdelo takoj sumljivo, da je pohištvo razmetano in da ima Rvbanski globoke rane na glavi in na prsih.
Poklicani orožniki so opazili, da ima Rvbanski v desni roki šop las. Zato so takoj zaslišali Friedrichovo, vajenca in očeta Rvbanskega, ki se je zbudil šele, ko je počil strel. Friedrichova in Hlavičkla sta spočetka tajila krivdo, po konfrontaciji sta pa priznala, da sta Rvbanskega umorila. Izjavila sta, da je prišel mojster zjutraj domov pijan in da je grozil Friedrichovi, da jo ubije. Žena je začela klicati na pomoč in ko je prihitel iz kuhinje vajenec, sta se postavila nasilnemu mojstru po robu. Sodna komisija je ugotovila, da je dobil Rvbanski po glavi tri udarce s sekiro in enega s kladivom, kar je povzročilo smrt. Oddan je bil tudi strel iz starega revolverja, ki je pa zgrešil cilj.
Pred revizijo procesa Marek
Dunajski listi poročajo, da je basa-cijsko sodišče na tajni seji razveljavilo oprostilno razsodbo Emila Mareka, ki je bil kakor znano obtožen sleparije, češ da si je namenoma odsekal nogo, da bi dobil visoko zavarovalnino.
Če je ta vest resnična, je računati z revizijo, odnosno obnovitvijo procesa v najkrajšem času. Marekov zagovornik dr. Hermanu Krasna je med tem izjavil izdajatelju korespondence »Her-zog«, da nič ne ve o razveljavljenju oprostilne razsodbe. Če je kasacijskb sodišče res ugodilo pritožbi državnega pravdništva, potem je računati na obnovo procesa tekom enega ali dveh mesecev. Seveda bi se proces v tem primeru vršil pod drugim senatom. Sploh je zagovornik glede teh vesti zelo skeptičen in pravi, da bi v slučaju revizije procesa takoj prevzel zagovor-ništvo inž. Mareka.
Marek je zdaj v Hinterbruhlu, kjer se intenzivno bavi s svojimi izumi. Kakor znano, se je Marek z družbo Danu-bian Lloyd ki ga je tožila, poravnal: Družba mu je izplačala okoli 2 in pol
milijona Din, na ostalo je pa resigniral, dasi bi moral dobiti še okoli 20 milijonov Din, kajti zavarovan je bil za 400 tisoč dolarjev. V pogodbi pa je bila klavzula, da je družba dezinteresirana na aferi Marek, pa naj se konča kakorkoli. Če pride torej do revizije procesa, se družba ne bo vmešavala v to zadevo in je torej Marek, četudi izgubi proces, vsaj v gmotnem oziru popolnoma krit.
Usoda Terezije Neumann
V pondeljek se je vršilo v vViirzbur-gu zborovanje udruženja nemških katoličanov, na katerem se je razpravljalo tudi o zadevi Terezije Neumannove iz Konnersreutha. Univerzitetni profesor, teolog dr. Wanderle iz VVurzbur-gia, je v svojem predavanju zavzel stališče, da naj se Terezija Neumannova žrtvuje in naj gre na kako medicinsko kliniko, kjer naj jo kontrolirajo zdravniki. Znanost bo potem prišla s pravo barvo na dan.
Wurzburški škof Ehrenfeld pa je izjavil, da je konnersreuthski dogodek nekak prst božji. Le Bogu samemu je prepustiti nadaljni razvoj dogodkov. Če bo morala Tereza Neumannova res na kliniko, potem jo bo bog vodil tudi tam, pravi cerkveni dostojanstvenik.
Zagonetna smrt Rusinje
Smrt ločene Rusinje Tatjane Fialo-ve v Olomucu, o kateri smo že poročali, še vedno ni pojasnjena. Preiskovalni sodnik je že opetovano zaslišal ruskega emigranta Volkovinskega in njegovo ljul ;<j ■ iido Orsagovo, toda uspeh je bil legativen. Obdukcija trupla je pokaznu, da ie bila Tatjana Fia-lova zastrupljena, ni se pa moglo ugotoviti, s kak-i trupom. To bo pojasnila šele ar ar a v zavodu za sodno medicino. Pri;t so izpovedale, da je bila Tatjana mc finistka. Nekega olo-muškega zdravm a je prosila, naj ji da strupa in tudi v pogovoru z znanci je omenjala, da namerava izvršiti samomor. Tega pa policija ni vedela, ko je aretirala Volkovin.skega.
Tatjana ni Zaustila nobenega premoženja. Pred leti je bila zavarovana z 20.000 Kč, $ođa leta 1922 je nehala plačevati prispe\l\c tako, da tudi v tem pogledu ni mogoče dolžiti Volkovinskega, da bi jo bil zastrupil z namenom polastiti se njene zavarovalnine. Proti aretiranemu Rusu govori samo pismo, pisano na pisalnem stroju Volkovinske-
ga. Prvotno je policija mislila, da Je bila Tatjana nepismena. Pozneje so p«, priče pritrdile, da se je učila pisati na pisalnem stroju. Kljub temu, da preiskava ni mogla dognati ničesar, kar bi pričalo o umoru, je preiskovalni sodnik obdržal Volkovinskega in njegovo ljubico v zaporu.
v kraljestvu Inkov
(Prihodnji spored ZKD).
Prihodnijo scboto postavi ZKD na spored najnovejši eki>orični velefilm svetovno-znane filmske tvrdke Ufa v Berlinu, ki nam »prikazuje v lepem šesitčejanskem filmu ekspedicijo Mack Governsa pruko Južne Amerike preko nehotičnih Kordiljer v »Inka«. Preko nepretglednesa veletoka Južne Amerike, reke Amazonas, je vodila pot drzno ekspedicijo od vzhodne obale Južne Amerike preko nehotičnih Kordiljevor v malo državico Peru proti Tihemu oceanu. Fantastično in bajno je bilo to potovanje, po docela še neznanih krajih, po pragozdovih, v katerih prebivajo razna plemena In-dfjaneev, ki o našem evropskem življenju itn o naši civilizaciji do danes niso še ničesar čuli. Na poti je spoznavala ekspedicija najrazličnejše tuge šege in običaje, bila je deležna raznih prav redkih slavnosti na čast nje voditelja, ki je vse te prizore zvesto posnel in registriral potom svojega kino-auarata. Čudovito in romantično je bilo to potovanje; večkrat se je že zdelo, da bo končala ekspedicija z neuspehom. Madk Go-verns je obolel na težki mrzlici, katero je dobil v neprodirnih pragozdovih in močvirnatih pokrajinah m le srečnemu naključju ter svoji trdni naravi se je imel zahvaliti, da je ušel gotovi smrti. Ob bolniški postelji mu je stal sicer na strani indijanski zdravnik, ki je skušal s svojimi čarovnijami odganjati hudobne duhove iz telesa onemoglega bolnika, toda vse to ni dosti pomagalo.
Nevarni in lokavi valovi veletoka Ama. zonas so se igrali z malimi čolnički ekspedicije kakor z otroškimi igračkami in le z
velikkni mukami so prestali tudi te opasnosti ta dospeli na drugi breg. Drugi vodja ekpedicije Da Salvi je postal žrtev te opasne vožnje na ogromni reki. Kljub tejnu se je potovanje nadaljevalo in ekspedicija je končno prešla preko neštetih majhnih pritokov kraljevskega veletoka Amazonas in preko visokih Koidiijer ter dospela v kraljestvo nekdanjih prebivalcev ieh krajev, v deželo Inkov. Ogromno zidovje bivšega svetišča boga Soinea in mnogo danes napol podrtih razvalin priča o bajni višini nekdanje kulture nareda Inkov. In kljub temu je moralo to nekdaj tako slavno kralj e>:vo pasti nepričakovano in nenadoma kot žrtev izdajstva span. konkoistadorov. Na MpO-rusljivih zgradbah nekdanje kulture stoje danes Španske katedrale ter se dvisa civilizacija belega moža; zadnji sinovi in potomci nekdaj tako slavnih Inkov pa žive visoko gori v planinah kot tihi. mirni pastirji ob strani še danes trdno stoječih prič in svedokov nekdanje njih slave in moči.
O tem velezanimivem potovanju bo na podlagi najnovejšega filma, ki se ravnokar z velikim uspehom predvaja v dunajski Ura-miji, predaval g. prof. R. Pavlic v soboto 17. t. m ob 11. in 14.30 uri. nadalje v nedeljo 18. t. m. ob 11. uri in v pondeljek 19. t. m. cb 14.30 uri popoldne. Ker se film predvaja prvič v Ljubljani in je z ozirom na zanimivo snov pričakovati velike udeležbe, prosimo cenj. občinstvo, da se v čim večji meri posluži že prvih sobotnih predstav ob 11. in 14.30 uri. Oglejte si izložbeno okno ZKD ob kavarni Zvezda in rezervirajte si pravočasno vstopnice.
Knjige, brošure, časopise, vsakovrstne tiskovine za društva, trgovce, obrtnike, urade in denarne zavode, delnice, lepake, posetnice, osmrtnice itd. izdeluje lično in ceno
Narodna tiskarna v Liubliani
Srečke so dospele!
Vnovič v boj za srečo. Bojazni, na morebitno izgubo vplačil ni, ker bo vsaka srečka izžrebana. Vsakemu rodbinskemu Članu in prijatelju bo srečka Zadružne hranilnice najbolj razveseljivo darilo. Srečke za Ljubljano prodaja oglasni oddelek »Jutra«, Prešernova ulica štev. 4. Ekspozitura »Jutra«, Ljubljana VII, Celovška  cesta 53.
Originalne barve,
matrice ffeozej vošćens papir sa uestetner Cy*U>stll, speetaial papir i*t -   tb razmnoževan)«, se dobi vedno ln a M ceneje pri
Lud. Baraga. Ljubljana, Selenburgova 6-1 Telefon
2980
Trajno in koristno
darilo za Božič in Novo teto ie šivalni stroj znamke GRiTZNER in Adler
v raznih opremah. — Do Božiča znatno znižane cene.
Dobite ie pri JOSIP PETELINCU
Tudi na obroke.
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomeniKa ob vodi
Oglejte si razstavo  brez obveznost* do nakupa.
=== Božična darila
kakor:
žepne roHce, jedilne garniture, preproje itd.
priporoča
A. & E. Skaberne, Ljubljana
=====  Mestni trg 10
LIŠEIE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TIP1JE, IZDELUJE PO PRED-LOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
tiskovna in založna družba z o. z. sv. petra nas. 33
Kamenolomet
trdno stoječ in prevozen za gradnjo cest in potov
Izoirainice
/.a oskalke, pesek, pred itd
Oblike
za cevi, stopnice, pedboje Ud
Stiskal n lce
za cementne plošče vseh vrsi TVORNICA STROJEV
Dr.   i 4RY & CO., MARKRANSTADT
b. LEIPZIG
Proar~biak. Katalog it. 95 brezplačno.
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja, za poklonjeno cvetje in za spremstvo na zadnji poti našega nepozabnega soproga, dobrega očeta, starega očeta, brata, tasta, svaka in strica, gospoda
Janka Čerčeka
ravnatelja zemljiške knjige v p.
se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo.
V LJUBLJANI, 14. decembra 1°27.
Rodbini: Cer ček in Pleskovič in ostali soTodnfki.
Najk-' sa drva
CEBIN, W«   ova -iica 1/2.
Ročni voziček
dobre ohranjen, pripraven za trgovino — takoj naprodaj. — Ponudbe pod «Vozicek/3103» na upravo «Slov. Naroda*.
2000 Din posojila
išče mlad gospod proti vračilu 500 Din mesečno in sigurni ga* ranci j i. — Ponudbe pod «Po» sojik>/3107» na upravo «Slo\. Naroda*.
Trgovski pomočnik
izurjen v mešani trgovini, zmožen slovenskega in nemške* ga jezika — išče službo; gre tudi za skladiščnika. — PonucU be pod «Vesten/3105» na upra# vo «SIov. Naroda*.
Premog, drva, koks,
OGLJE. — Dunajska cesta 46 (poleg Iv Zakotnika). — Tele«
fon 2820. 108/L
|a j|i "| ju )(a'|f« f f 8"IIa" M a t < »a |
GON
lek proti kapavici (tri. perju, gnojenju) ter za* starelem kroničnem g no jen ju triperja in vnetja sečnega mehurja. Za po« polno ozdravljenje je trebi 6 lončkov. Cena z navodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja ir. razpošilja po posti
lekarna PENIĆ, Zaprešič.
HUG.SESG.SG2BS
Šivilja,
tudi za boljša dela, z večletno prakso, zmožna slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika — iSče službo v Ljubljani; ev. gre šivat tudi za daljšo dobo privatno. — Ponudbe pod «Iz* urjena/3073* na upravo «Slov. Naroda*.
Stanovanje
dveh sob in kuhinje išče miren zakonski par v mestu. — Plača za pol leta vnaprej. — Ponud* be pod «Čistost/3075» na upra* vo «Slov. Naroda*.
Spominjajte se Tabora;
ilelihi) Dredtiskarija ženskih ročnih del
za trgovino, solo in dom.
Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. - Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. m
Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13
Popolnoma novo! Popolnoma novo!
Danes  premijera   najnovejšega filma temperamentne in oboževane
LYA de PUTTI
TAT LJUBEZNI
Slika   morale in življenja visoke budimpeštanske aristokracije.
LYA DE PUTTI prelepa logarjeva hčerka izbrana za «kraljico trgatve*. — Zaroka in ljubezen mladega grofa. — Intrige sorodstva. — Vražja nakana. — Bivši častilec kot orodje intrigantev. — Lov na divje merjasce. — V objemu pustolovca. — Razkrinkani manever sorodstva. — Zmaga nedolžnosti in ljubezni.
V glavni vlogi nepozabna ljubljenka LYA DE PUTTI,
ter popularni SCHILDKRAUT
Predstave ob 4., 6., 8. in 9.
Telefon št. 2124.
ELITNI KINO MATICA.
Urejuje: Josip Zupančič « Za (Narodno tiskarno*; Fran Jctoriek. — Z* upravo to mseratni del U»ta: Oton OuistoL — V« t Ljubljani.
24