VALA/A IN C: ,t*JI zmit*« tOTVMJtf VAKMIST N|BH> OBMOČNA ENOTA KRŠKO , AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655 ^ ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 8 • LETO XVI • 1. MARCA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto cena: 60 SIT terme Čatež d.d. top/Uk* e. 35, SŠ1SO br*Hc: tloranljs Na srečanju so duhovniki terjali priznanje za svoje delo: »Vzdržujemo cerkve, da se lahko postavljate z njimi in opravljamo še vrsto drugih nalog, od verouka dalje, pa ne zaslužimo toliko, da bi lahko plačevali dohodnino. Kvečjemu se moramo otepati z odvečnim izpolnjevanjem obrazcev.« Krško, 22. februarja — Kmečki turizem Radej na Sremiču je v petek gostil duhovnike, ki živijo in delajo na območju občine Krško. Namesto obolelega župana je goste sprejel in se z njimi pogovoril tajnik občinskega sveta, ing. Vinko Bah. Ob omizju so sedeli tudi strokovni delavci tako občine kot izpostave državne uprave in skušali zbranim duhovnikom postreči z informacijami, ki bi jih utegnile zanimati ali pa odgovoriti na njihova neposredna vprašanja. Seveda se je razgovor, tako kot vsako leto, sukal okrog denacionalizacije, davščin in ostalega, kar tudi sicer tišči vsakega občana. Gabrijel Metelko je v svojem uvodu pojasnil, da proces denacionalizacije teče že tretje leto in da so nekatere stvari sicer uspeli razrešiti, a je s tem delom tudi sam nezadovoljen. Cerkev je na območju občine Krško vložila devet denacionalizacijskih zahtevkov in zbrani so lahko slišali pojasnilo za vsakega izmed njih, v kateri fazi je. Precej zadržkov je formalnih. Na nekaterih parcelah so, na primer, dosedanji uporabniki spreminjali namembnost in ves postopek mora počakati, da se te formalnmosti uredijo za nazaj. Seveda župniki niso bili zadovoljni s počasnostjo postopkov vračanja premoženja, kije Pomembna pridobitev v Radečah Nov Petrolov servis že gradijo Sedanji Petrolov servis v Radečah, kjer bi lahko v bodoče bila še kako potrebna avtobusna postaja Radeče, 24. februarja — Seveda bo za Radečane pomenila izgradnja novega Pe-trolovega servisa boljše, hitrejše in temelitejše tovrstne usluge, saj je bila dosedanja črpalka po mnenju mnogih že dalj časa premajhna, na ne-posrečeni lokaciji in zaradi tega tudi neprimerna. Nov Petrolov servis gradijo ob magistralni cesti Radeče — Sevnica, na križišču vpadnice v mesto z desne strani. Pravšnja lokacija, bi rekli, veliko olajšanje tistim voznikom, ki so se mimo Radeč vozili bodisi proti Celju ali Ljubljani bodisi proti Sevnici ali naprej proti Krškem in Brežicam, saj jim odslej ne bo več treba zavijati v mesto po bencin, (dama) bilo njihovim predhodnikom odvzeto čez noč. A največ razburjenja je vsekakor povzročila davčna politika. Večina izmed njih namreč s svojimi celoletnimi dohodki ne doseže cenzusa, ko bi jim bilo treba doplačevati kakršno koli dohodnino. Zato jih jezi togost sistema, ki tudi od njih terja isto kot od vseh ostalih državljanov: da izpolnjujejo obrazce za davčno napoved. Ob tem, da večina izmed njih sploh nima pravega vira dohodkov, da nimajo sistemsko urejenega statusa in tudi socialno ter zdravstveno zavarovanje bi morali imeti ugodneje rešeno. Iz razprav pa je bilo moč razbrati, da jih od vsega očitno najbolj moti to, da njihovo delo, trud, ki ga vlagajo v svoje okolje, sploh ni priznan. Ne le verouk za po nekaj sto otrok tedensko (pri nekaterih), pač pa tudi skrb za cerkve. Po vojni so prevzeli stanje, kakršno je pač bilo, zbiranje denarja za obnovo cerkva je bilo prepovedano, celo kaznivo. Kljub temu so objekte obnavljali in do danes večino izmed njih ohranili v takem stanju, da je družba lahko ponosna nanje. »Sedaj jih s ponosom kažete obiskovalcem in se sklicujete na kulturno dediščino, pri tem pa ne pomislite, s kakšno muko mi to vzdržujemo,« je pribil eden izmed povabljencev. Tako spomin pisca tehle vrstic kakor tudi spomin nekaterih župnikov je segel nazaj še po nečem. Ta srečanja so predsedniki občinskih skupščin organizirali tudi že za časa pokojne Jugoslavije, a takrat so bila to predvsem previdna, protokolarno prefinjena otipavanja, s kakim vprašanjem ali predlogom tu in tam. Vprašanja so se običajno ponavljala z leta v leto (ker je bilo malo možnosti, da bi v letu dni kaj rešili), od gostiteljev pa je bilo odvisno, ali je bilo srečanje zgolj formalna vljudnost ali pa so ga izkoristili, da bi svoje povabljence tudi o čem podučili oziroma z kaj poprosili. Tudi takih gostiteljev so se spomnili nekateri duhovniki, čeprav ne ravno iz Krške občine. Vsekakor pa ob koncu ne kaže prezreti dejstva, da so gostje izrazili razočaranje nad počasnostjo, s katero se njihovi problemi rešujejo danes. Ob spremembi političnega sistema so od države pričakovali malo več naklonjenosti in razumevanja zase, kot so ga deležni sedaj. Zavedajo pa se, da občinski sprejem ni najbolj pravo mesto za tovrstne proteste, zato so svojo kritiko tudi usmerili v veliki meri na svoje nadrejene, češ: škofje morajo izboriti naše pravice. Zato bodo svoje zahteve v pismu naslovili tudi na dr. Šušterja. (Ika) Prforcenhaus Pustni teden se poslavlja Danes se v bo Kostanjevici s pogrebom kurenta končala nora vladavina — življenje bo spet teklo po običajnih tirih. Program šelmovanja je bil tak kot vsa leta — ritem ostaja pač isti — vendar ga bogatijo z novimi malenkostmi; saj veste: majhne reči so najslajše. Vse skupaj se je začelo v nedeljo zeloooo zgodaj zjutraj z budnico. Meščane je vrgla pokonci domača pihalna godba, kar kljub nečloveški uri prijetno ogreje pri srcu. Popoldne je povorki, s katero se uradno začne pustovanje, grozila moča (ves dan je lilo kot iz škafa), vendar je prezidij Pr- forcenhausa porabil svoje devizne rezerve in podkupil ta prave funkcionarje za pol urice brez dežja. Maškar je bilo malo, gledalci hladni kot vsako leto, pa to ni vplivalo na optimizem šelmarjev. Podmladek mažoretk je veselo kljuboval, godbeniki pa so se še posebej izkazali j—priredili so pravi cestni šov. Žal to ni pretirano ganilo občinstva od drugod, ki je prišlo le po otroške nagrade, teh pa letos ni bilo (o tem podrobneje v Pa se sliši). Kostanjevičani so muziko malce topleje sprejeli. V gneči je bilo srečati potujočo banko z v tem času edino veljavno valu- to — kostanjem, ulične prodajalce pustnih novic in maškare s cukrčki za še manjše maškare (za tolažbo). Pri Kmečkem hramu si lahko dobil krofe z zlatim prstanom namesto marmelade — če si izbral pravega. Nedelja je bila torej polna. Ponedeljek je osrednji dan dolenjskobeneškega pusta. Morda malo manj za tujce pa bolj za domačine. Mladina si je dala duška na bakladi, odrasli pa so šli v dvorano poslušat, kaj vse so preslišali v minulem letu (EBP — ena baba prav'— je namreč glavni vir informacij v mestu). Selmarji so si zapomnili vse pomemb- ne reči, seveda pa je bil spet najbolj na udaru znameniti Levko. Potrudili so se tudi, da ne bi dajali preveč lokalnoza-drgnjenega vtisa, zato so posegli tudi v šentjernejski konec (pa čeprav v stilu Kajjenaj-lepševšentjerneju — Tablaza-Kostanjevico); tega sosedje menda ne bodo zamerili. Q novem predsedniku ia torkovem dogajanju pa več vjna-slednjič številki. ;jj Danes nas čaka pogreeku-renta, ki je dočakal, kolikor je. Pridite, veselo bo. Zimo smo (skoraj) pregnali, letos jo bo gotovo pobralo; drugo leto pa spet vse od začetka! (L&N) Če bi imel Arnes sto kil, bi bil danes živ Usoda malega Arnesa je dodobra razburkala slovensko javnost. Končno je treba priznati, da ima zakon sicer prav in da mora celo za mater in očima s tako bolnima značajema obstajati pravica do procedure in do pravnega varstva. Obstaja torej utemeljen sum, da gre vendarle za gnusno početje izmaličenih osebnosti. O njuni usodi, krivdi in kazni bodo odločali organi pregona in roka pravice. Najhujša kazen zanju bi bila slaba vest, če se ju bo kadar koli lotila, če pa ne, je itak vse zaman. Dejstvo je nekaj: morda malo manj kruti, predvsem pa bistveno bolj zakriti prizori se lahko dogajajo v naši soseščini skoraj vsakodnevno. Kolikokrat sosedje slišijo vpitje pretepene žene ali mučenih otrok, pa ne znajo pomagati ne njim ne sebi. Policijska intervenca je omejena na opozarjanje vse dotlej, »dokler se res kaj ne zgodi«. Tak je zakon in taka je včasih družina: »Ah nič! Samo malo sva se sporekla!« Ko pa se res kaj zgodi, je prepozno. Malemu Arnesu je sedaj vseeno, kako bodo kaznovali njegovo mater in stvora, ki ga je brcal, privezoval, mu lomil kosti, mu pretolkel ledvico... Ko pa je živel, je prenašal svoje življenje, ker za boljšega verjetno sploh ni vedel. In morda bi kasneje, kot odrasel moški, počel isto s svojimi otroki, ker bi bilo to zanj povsem normalno obnašanje. Arnes je bil samo povod za pisanje teh vrstic. Nikakor ne podcenjujem njegove tragedije, a veliko več bomo storili, če se nad njo zamislimo in se skušamo ogniti novim Arnesom. Sem sicer za strogo varovanje zasebnosti in integritete tako posameznika kot družine, a neka meja vendarle mora biti. In ko je ta prekoračena, je poseg pač umesten. In tega bi moral zakon omogočiti že v manj drastičnih primerih »malomarnega ravnanja«. Hudič je zopet v podrobnosti: kako pravično določiti, kdaj je otrok ali žena žrtev in kdaj je nasilnež res nasilen. Kar zadeva fizične obračune z otroki: imam le enega otroka, a teorije o vzgoji so šle vse po vodi. Od vseh dosedanjih groženj z batinami so doslej ostale skoraj vse grožnje. Zavedam pa se, da včasih človeku res prekipi, saj domači naraščaj vse prepogosto ne pozna prav nikakršnih omejitev. Klofuta pade skoraj nevede, zadnjica in roka nekoliko zaskelita, a vse mora imeti svojo mejo. Od opozorilne buške do pretepanja je samo neznaten prehod. In zamislite si, kako bi klofutah, brcali, žalili človeško bitje, če bi namesto nemočnega otroka stal pred vami osemdeset- ali sto-kilski junec, ki bi v^m lahko mimogrede stri gobec. Potem mu jo šele primažite, če *es morate. (Ika) STORITVE PROIZVODNJA TRGOVINA C. 4. JULIJA 23, 68270 KRŠKO TEL.: 0808/22 71» PAX.: 0808/32 183 flM KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 "l"f~l/"Ž Ž BFteiice Trg Izgnane«/ Ia tfL O6O8 62-236 fax O6O8 62852 LJUBLJANA Slovanska cesta 54 W_- 061 B3-»-55 fax OS B3-B-47 Dunajska cesta SO t«L 061 31-80-77 MARIBOR CELJE Partizanska C 3-5 Ljubljanska c 3a tal; 062 29-460 M; 063 28-936 tax. 062 29-460 LTH&rifos NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring.Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastehc — Naslov uredništva: Naš glas CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto —Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. NAŠ GLAS 8,1. MARCA 1995 IZ NAŠIH OBČIN Izredna seja OS Brežice Določeni terminslci plani za izgradnjo srednje šole Brežice, 21. februarja — Do izrednega sklica brežiškega občinskega sveta je prišlo zato, ker je Ministrstvo za šolstvo in šport predložilo ter-minski plan posameznih aktivnosti za izgradnjo Srednje ekonomske šole v Brežicah, na osnovi katerega je potrebno že do 24. februarja predložiti lokacijsko dovoljenje, do 17. marca pa izbrati projektanta, podpisati pogodbo in pridobiti lokacijsko dovoljenje. Na izredni seji pa so svetniki tudi izvedeli, da zahteva Ministrstvo za okolje in prostor — Zavod za planiranje RS, da je potrebno istočasno urbanistično rešiti tudi območje okrog Ceste svobode in območje Srednje šole Brežice kakor tudi večletne zahteve podjetnikov za poslovno-trgovinski center ter dolgoletno željo frančiškanov po izgradnji nadomestne lokacije za porušeno cerkev v mestnem jedru in nadomestni lokaciji za nacionalizirani frančiškanski samostan, kjer je sedaj gimnazija. Zato je Zavod za prostorsko načrtovanje v skladu s strokovnimi normativi pripravil osnutke sprememb dolgoročnega in srednjeročnega plana za Občine Brežice. Po nekajurni razpravi so se svetniki odločili, da se komleks za ekonomsko srednjo šolo podaljša do obvoznice, objekti ostanejo nedefinirani, osnutek sprememb prostorskih sestavin dolgoročnega plana pa se ponudi v javno razgrnitev. V tem osnutku načrta je predvidena lokacija cerkve s spremljajočimtobjekti, poslov-no-tgovinski kompleks in večje območje poslovnih objektov do Cundrovške ceste. Ravno tako izgradnja frančiškanskega samostana s cerkvijo. Objekt cerkve je v osnovi nadomestni objekt frančiškanske cerkve, ki so jo Nemci med 2. svetovno vojno porušili. Samostan ob cerkvi pa naj bi nadomestil samostan v mestu, ki je bil po 2. svetovni vojni nacionaliziran in se v njem danes opravlja pouk srednjega šolstva v Brežicah. (Galex) statuta občine Sevnica in ga prekvalificirali v predlog, lotili pa so se tudi prve obravnave poslovnika Občinskega sveta. Predlagani členi obeh aktov so bili skrbno, toda dokaj hitro pregledani. Podanih in sprejetih je bilo nekaj dopolnitev, tako osnutka statuta občine kot tudi poslovnika občinskega sveta, spregovorili in odgovorili pa so tudi na nekatere pobude oziroma vprašanja občanov. Župan Jože Peternel se je ob koncu seje zahvalil članom statutarne komisije za dobro opravljeno delo, svetnikom pa izrazil prepričanje, da so na pravi poti, kar potrjujejo tudi že do sedaj opravljene naloge. »Če bo delo tudi v prihodnje potekalo tako tekoče, se upravičeno lahko nadejamo gospodarsko in tudi drugače uspešne občine,« je zaključil sevniški župan, (dama) Stalna konferenca lokalnih ______skupnosti Slovenije______ je bila ustanovljena v Mariboru, kjer so sporazumeli o članstvu, sprejeli statut, oblikovali skupščino, predsedstvo in nadzorni odbor Že četrta redna seja OS Sevnica Tudi tokrat brez zapletov Sevnica, 22. februarja — Kar neverjetno se zdi, toda sevniški svetniki se skupaj z županom še kako zavedajo odgovornosti, ki sojo prevzeli kot legitimno izvoljeni predstavniki občanov občine Sevnica. Medtem ko so na svoji že četrti redni seji »ubili« kar dve muhi na en mah, kot se temu pravi, pa se predsedniki občinskih svetov sosednjih občin v večini ubadajo z za- četniškimi težavami in strankarsko neusklajenostjo. Dnevni red seje je vključeval tudi tako pomembni točki, kot sta Osnutek statuta občine Sevnica, in Obravnava poslovnika Občinskega sveta. Temi, ki bosta prenekateremu županu v državi še dodatno zagrenili že tako neokusno vsakdanjost. V tekoče vodeni seji so sevniški svetniki sprejeli osnutek Krško, 24.februarja — V preteklosti so občine predstavljale podaljšano roko države in hkrati opravljale dela s področja lokalne samouprave. S1.1.1995 pa se je v republiki Sloveniji pričelo novo obdobje organiziranosti: ločitev državne uprave od lokalne samouprave ter novo, teritorialno oblikovanje lokalnih skupnosti. Sprememba organiziranosti je povezana z vrsto problemov. Spoznana nujnost je, da je potreben dialog med lokalno in državno oblastjo. Le ta poteka v vseh državah Evrope in ostalega dela sveta tako, da demokratično izvoljeni predstavniki oblasti (župani) predstavljajo občine, mesto in regije v združenju, ki se imenuje Stalna konferenca lokalnih in regionalnih skupnosti. Tako nastane trikotnik za dialog: — parlament (poslanci) — stalna konferenca (župan) — vlada (ministri) Stalne konference se med seboj povezujejo v: — Svetu Evrope, kjer deluje Kongres lokalnih in regionalnih skupnosti (sedež v Stras-bourgu) — Evropski uniji, kjer deluje svet evropskih komun in regij (sedež v Bruslju in Parizu) — Svetovni organizaciji lokalnih in regionalnih skupnosti (sedež v Bruslju) SKLS je pred 1.1.1995 združevala štirideset občin od tedanjih dvainšestdesetih in je reden član vseh treh mednarodnih organizacij. V predsedstvu konference menijo, da so nastopili drugačni, ugodnejši pogoji za tovrstno povezovanje novonastalih občin v Sloveniji, in pričakujejo pozitiven odziv občinskih svetov in novih županov, (dama) Krajani Reštanja zahtevajo, da se upošteva njihovo mnenje Senovo, 20. februrja — Na povabilo KS Senovo je v LO-GIS-u Senovo potekala javna obravnava o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Krško in o pro-storskoureditvenih pogojih Rudnika Senovo I, ki se nanaša na degradirano območje na Reštanju. Na obravnavi je sodelovalo okoli 30 udeležencev, med katerimi so bili predstavniki Občine Krško in Savaprojekta kot izvajalca naročenega programa. Predstavnik Savaprojekta ing. Japelj je prisotne seznanil s pogledi stroke na sanacijo degradiranega območja Rudnika Senovo. Eksploatacija je potekala na področju velikem 122 ha, od česar je udorno področje veliko 56 ha. Ob pomoči skice terena se je osredotočil predvsem na predel, ki poteka od Srobotnega preko Zakla do Reštanja. Gre za zelo poškodovano zemljišče, ki je na področju Srobotnega in Retanja že dokaj stabilizirano, medtem ko za področje Zakla to ne bo mogoče trditi še kar nekaj desetletij. Kot tako bo še kar nekaj časa omejeno ali pa sploh neuporabno za katerokoli dejavnost. Za Srobotno predlagajo predvsem ureditev, ki bi bila namenjena gostinski in športni dejavnosti. ZaZakel predlagajo izgradnjo večnamenskega strelišča, ki bi bilo na prostoru velike •bravnava o občinskih planih za Rudnik Senovo I. udorne doline. Za Reštanj predlagajo, da bi sedanji jašek s strojnico spremenili v muzej; da bi obnovili ribnik; zgradili športne objekte; prostor »etaž« pa bi po njihovem lahko namenili kmetijstvu. Po predstavitvi se je začela razprava, ki je takoj na začetku pokazala, da pri vsej stvari ni pravega sozvočja. Cel projekt se v glavnem vrti okrog Reštanja, zato so maloštevilni predstavniki tega kraja zahtevali, da se razprava opravi na Reštanju. Poudarili so, da želijo ob sanaciji tudi kakšno delovno mesto, zato predlagajo, da sami najprej povedo, kaj želijo imeti na omenjenem prostoru. Kar na zboru so zavrnili nekaj predlogov, predvsem tistega, da se strelišče postavi v Zaklu, saj menijo, da je satrelišče možno postaviti na Reštanju in to takoj. Zavrnili so tudi lokacijo kmetijskih zemljišč, saj jih poznajo in mislijo, da so za ta namen neuporabna. Predlagajo še, da se na območje, kjer je udorno področje (kot tako mora biti po zakonu zavarovano) naseli jelene in tudi tako pridobi kakšno delovno mesto. Prisotni so se jezili nad izvajalci, predvsem gre za obnovo ceste Retanj — Senovo, saj jim očitajo malomarnost in slabo delo, kar ima za posledico škodo, ki so jo pretrpeli posamezniki. Kot dokaz za to imajo tudi slikovni material. Veliko kritike je bilo izrečene na delo občine in krajevne skupnosti, ki da sta premalo aktivni in docela nepripravljeni na reševanje nastale situacije. KS so očitali tudi preslabo obveščanje krajanov, predvsem krajanov Reštanja glede poteka javne razprave, saj so mnogi šele s plakatov zvedeli, da razprava poteka že od 23. 12. '94 in se zaključi 21. februarja. Sprašujejo se, kaj so na KS delali do sedaj, da so komaj predzadnji dan skušali izvesti »nekakšno« javno raz-Dravo, pa jim tudi to ni uspelo. Upam, da se kmalu zopet srečamo na Reštanju, kjer se naj krajani sami odločijo, kaj sploh želijo, strokovnjaki pa naj jim povedo, če zakoni in situacija na terenu to tudi dopu-čajo. Ko bo govora o načrtu Rudnik Senovo II, pa naj o tem odločajo Senovčani in Bre-staničani. (Toni) Vinska cesta bo zelo bogata Peljala bo tudi čez Kostanjevico in bo za mestece velika pridobitev, kar bo zanimivo predvsem za vikend pakete Ministrstvo za kmetijstvo je angažiralo firmo IMAGO za raziskavo Podgorjanske vinske ceste, ki je v drugem planu. Potekala bo od Rateža do Čateža v dolžini 46 kilometrov. Želja Novomeščanov je, da bi tekla do Dolenjskih toplic, Brežičanov pa, da bi šla do sosednje Hrvaške. Ustanovljeni delovni odbori po občinah so zadolženi za dodelitev programa. Otto Sevšek, predsednik odbora Podgorjanske vinske ceste na področju občine Krško: »Programi vinske ceste so že podani; mora biti čim bolj kvalitetna in raznovrstna (vinoto-či, kmečki turizmi, kulturna Krški občinski svetniki Po daljšem premoru ponovno skupaj Na podlagi 9. člena začasnega poslovnika Občinskega sveta Krško je za v četrtek, 2. marca, ob 15.15 uri sklicana 2. seja občinskega sveta. Svetniki bodo razpravljali o spremembah začasnega poslovnika in začasnega statutarnega akta Občine Krško, imenovanju predsednika in podpredsednika sveta, manjkajočih članov v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter v komisiji za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta. Imenovan pa naj bi bil tudi tajnik občine ter nadzorni odbor. Vrnili se bodo na lanske lokalne volitve in odločali o delnem povračilu stroškov volilne kampanje. Govori se, da imajo stranke pravico do povrnitve volilnih stroškov v viši- ni 30 tolarjev za vsak dobljeni glas. Enako velja tudi za županske kandidate, ki so prejeli najmanj 10 odstotkov glasov vseh volilnih upravičencev, vendar v višini 20 tolarjev za glas. Razprava na seji krškega občinskega sveta bo tekla tudi o začasni organizaciji in delovnem področju občinske uprave, spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada Občine Krško ter o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov sveta za varstvo pravic najemnikov. Dnevni red je vsekakor zelo obsežen, vprašanje je le, kaj vse bodo svetniki uspeli sprejeti, kajti na prvi seji smo bili priča zelo različnim stališčem posameznih strank. Mogoče bo tokrat bolje. (Galex) Ljubljanski sejem in vina posavskega okoliša Dan cvička na letošnjem vinskem sejmu Predstavniki Ljubljanskega sejma so se v četrtek srečali s člani dolenjskih in posavskih vinogradniških društev. Skrajnje desno: Zdravko Mastnak, enolog Agrokombinatove vinske kleti. Kostanjevica, 23. februarja — Predstavniki Ljubljanskega sejma so se v okviru navezovanja neposrednih stikov s svojimi (bodočimi) razstavljal-ci v četrtek v gostilni Žolnir srečali z dolenjskimi in posavskimi vinogradniki. Beseda je tekla o udeležbi na letošnjem vinogradniško-vinar-skem sejmu in organizaciji dneva cvička, na katerem bi lahko temeljiteje predstavili posavski vinorodni okoliš in poskrbeli za širšo promocijo cvička kot čisto specifične vrste vina. Pogovora so se udeležili člani vinogradniških društev našega področja, predstavniki nekaterih turističnih društev in krškega Agrokombinata, prišla sta tudi župana Sevnice in Škocjana. k. Gostje iz Ljubljane so predstavili nov koncept sejma — ta bo letos tudi v novem terminu, junija — in morebitnim udeležencem ponudili nekaj cenov- nih ugodnosti za sodelovanje. Vinogradniki tega prostora pridelujejo sicer vrhunska vina, vendar so četrtkov pogovor posvetili predvsem promociji in revitalizacija cvička. Tako naj bi na sejmu pripravili dan cvička, kjer bi društva in posamezniki imeli priložnost predstaviti najboljše iz svojih sodov. Zavedajo se, da v mednarodnem merilu s tem vinom ne morejo dosegati visokih ocen, v slovenskem prostoru pa bi ga lahko širše predstavili in tržili. Dan cvička bi želeli izkoristiti tudi za promocijo drugih dobrin in turističnih znamenitosti. Kako pristopiti, se bodo morala društva dogovoriti še med seboj, želeti pa si je, da bi znali izkoristiti dobro priložnost. Vinogradniki so v pokušino ponudili svoja najboljša vina, gostitelj Otto Sevšek pa je poskrbel za jedačo, tako da je večer izzvenel v prijetnem razgovoru, (nic) Otto Sevšek dediščina). Za vse štiri občine je to turistična pridobitev, še bolj pa za ljudi, ki živijo v tem delu Gorjancev. S takšno turistično ponudbo se bo mnogim povečal tudi dohodek. Letos je predvidena priprava programov, naslednje leto pa bo potrebno pričeti z deli. Cesta je že skoraj v celoti asfaltirana, če pa se bo le dalo, jo bomo poskušali vsaj delno oživeti, da bi bila vključena v turistično ponudbo. Delno bo financirana iz občinskih sredstev, delno pa iz republiških. Republika bo financirala tudi infrastrukturo in označitev tabel ter napisov. Objekte in ponudbo pa bodo morali financirati posamezniki, ki jim bo v interesu na tej cesti kaj ponuditi. S tem bi predvsem revitalizirali cviček.« Stane Tomazin, predsednik sveta Podgorjanske vinske ceste na področju občine Krško: »Mislim, da je vinska cesta dodatna turistična ponudba za Kostanjevico in okolico, v katero se bodo vključili kmetje in drugi. To mesto ima veliko znamenitosti, predvsem na kulturnem področju. Turistom bo potrebno postreči s kvalitetno pijačo in jedačo, kajti le na ta način se bo lahko področje uspešno promoviralo. Le če bo gost zadovoljen odšel iz teh krajev, se bo še vračal in obveščal tudi druge o svojih izkušnjah.« (Lea) GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 8,1. MARCA 1995 Podjetje Eurostyle Večbarvni tisk na servietah privablja Podjetje Eurostvle d.o.o. se ukvarja s proizvodnjo in trženjem papirne galanterije. Relativno mlado podjetje zaposluje 18 delavcev, je v mešani lastnini, saj so ustanovitelji domače in tuje fizične osebe, deluje pa na 1.600 m2 v prostorih nekdanjega Sigmata v Brestanici. Pri proizvodnji in trženju papirne galanterije gre predvsem za program serviet i<^ namiznih prtov iz posebnih vrst papirja za potrebe gostin-' stva in tudi za domačo rabo. Surovine uvažajo iz Švedske, ker je osnovna surovina papir, izdelan po suhem postopku — proizvajajo ga le na Švedskem. Takšen papir ima veliko prednosti in ga lahko primerjamo s tekstilom. Na otip je takšen kot tekstil, vpojnost je večja kot pri tekstilu, trdnost je ustrezna in bistveno večja kot pri klasičnih vrstah papirja, ima pa tBdi videz tkanine. Izdelki iz tega papirja lahko v celoti nadomestijo tekstilno perilo v gostinstvu in doma. Podjetje je po znanih podatkih edino v Sloveniji, ki se ukvarja s tovrstno proizvodnja papirne galanterije. Po besedah direktorja Milana Cizla se GSZ — Združenje podjetnikov Slovenije Večerna šola podjetništva je državni projekt, v Posavju pa se je vanj vključilo 19 slušateljev. Krško, 21. februarja—Združenje podjetnikov Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti oziroma Pospeševalni center za malo gospodarstvo in GEA College d.d. so skupaj pripravili Večerno šolo podjetništva, terminski plan izvedbe programa v Krškem pa se je že začel in bo trajal od 21. 2. do 25. 5.1995. »Večerna šola podjetništva naj bi bila eden boljših tovrstnih izobraževalnih programov v Sloveniji,« je v uvodu povedal direktor GEA College d.d. Viljem Pšeničnv in izrazil prepričanje, da so naložbe v izobraževanje podjetnikov tiste, ki ob skromnih sredstvih dajejo največji učinek, za prihodnje (blago)stanje države pa so lahko odločilne. »Posavje je v vrhu po relativni brezposelnosti predvsem zaradi strukture industrije, je regija z največ stečaji in najmanj kadrovskimi štipendijami. Naš namen je, da stvari spremenimo na bolje, to pa lahko dosežemo le z nenehnim izobraževanjem oziroma pridobivanjem novih znanj,« je menil direktor posavske Gospodarske zbornice Valentin Dvojmoč. Program Večerne šole podjetništva obsega pet modulov, ki si sledijo in se programsko dopolnjujejo oziroma nadgrajujejo. Prvi modul z naslovom Podjetniška vizija, ideja, tržna priložnost obsega pet tem; drugi modul — Marke- Videm v stečaju Ponudbe za odkup so prispele Po skoraj dveh letih, odkar je v krški tovarni celuloze in papirja Videm uveden stečaj, bo morda letos ta le zaključen. Pred dnevi se je namreč iztekel razpisni rok za odprodajo Vidmove lastnine, nanj pa se je vsaj formalno javilo pet interesentov. Tako nam je zatrdil stečajni upravitelj Brane Ogorevc, ki pa zaradi razpisnih pogojev seveda ni smel povedati, kdo šoti interesenti in kaj ponujajo oziroma zahtevajo. Kljub temu je v javnost pricurljalo, da sta v bistvu interesenta le dva in sicer eno domače podjetje in ena avstralska firma, ki se je za Videm zanimala že pred časom. Kaj oba ponujata, je zaenkrat še neznanka, kajti vse vloge so označene kot poslovna skrivnost. O njih bi se morali stečajni upravitelj in upravni odbor Vidma ter stečajni sodnik in senat odločiti v šestdesetih dneh ter izbrati najboljšega ponudnika, ki bi zagotovil nadaljevanje proizvodnje tako celuloze kot papirja in morda s kupnino poskrbel tudi za odplačilo upnikov. Tako bi lahko v zelo kratkem času zaključili stečajni postopek. Seveda pa je kljub temu usoda Vidma, prav tako pa tudi Videm papirja, ki ga morda čaka prisilna poravnava, ter Vitacela, ki ima v najemu obrat celuloze, še vedno negotova. Kajti čeprav je rok za odprodajo že potekel, se baje za nakup Vidma zanima tudi neka papirna multinacio-nalka, zato je pričakovati, da do odločitve o odprodaji za zdaj še ne bo prišlo in da bodo iskali še druge kupce. Vse to pa zagotovo pomeni, da tudi stečaj Vidma še ne bo tako kmalu zaključen. Ali bo res tako ali se motimo, pa se bo že kaj kmalu pokazalo. (G.R.) vsakdan ob 19. in ob 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTI in mladinska oddaja MKC TV včasih pojavi tudi še kakšna količina izdelkov, ki pridejo v našo državo po uvoznih poteh, ob tem pa še dodaja: »Smo organizirano včlanjeni v družino švedskega koncema Duni. Tako imamo dolgoročno zagotovljen vir materialov in tudi primeren status za področje bivše Jugoslavije.« Podjetje trenutno plasira svoje izdelke po Sloveniji in na Hrvaškem, drugod pa se ne pojavljajo, ker spoštujejo delitev evropskega trga, ki ga narekuje koncem Duni. Določeni artikli predstavljajo trgovsko blago, kar pomeni, da jih uvažajo za slovenski trg kot gotove izdelke. Takšen primer je servieta iz tissue papirja, ki je tudi potiskana oz. dizajnirana. Strategija podjetja Eurostvle je ponuditi vrhunske izdelke pri tissue papirju, ki je konvencionalna vrsta pa- pirja, bogato grafično obdelane s petbarvnim tiskom. Podjetje svoje izdelek prodaja po celi Sloveniji, kjer jih končni potrošniki lahko kupijo v tgovinah. Razmišljajo tudi o lastni maloprodaji, nameravajo pa tudi osvojiti proizvodnjo še dodatnih artiklov, ki jih sedaj delajo v kooperaciji. O načrtih direktor Milan Cizl razmišlja: »Vse je povezano na eni strani z odpiranjem sosednjih trgov (bivše Jugoslavije), na drugi strani s sistemskimi merami v Sloveniji. Tu mislim predvsem na probleme finančne discipline.« V programu imajo artikle, ki so primerljivi s konkurenco, v kvalitetnem pogledu pa presegajo ponudbo konkurence. Primerljivi artikli sodijo v isti cenovni rang ali pa so celo cenejši. (Galex) Viljem Pšeničnv, Emil Vehovar in Valentin Dvojmoč med tiskovno konferenco v Krškem ting, promocija, tržne strategije je sestavljen iz štirih tem; Management in organizacija je naslov tretjega modula, ki vključuje pet tem; četrti modul z naslovom Finance, ekonomika, računovodstvo in davki obsega sedem tem in peti modul — Kadri — upravljanje, načrtovanje in razvoj s prav tako sedmimi temami, predstavlja program z zaključeno celoto predavanj, timskega dela po skupinah, analiz konkretnih primerov in video predavanj. Slušateljem bodo predavali mnogi znani svetovalci, tra-inerji, podjetniki in poslovneži, ki so svoje znanje »nabirali« med drugim tudi na Harvvardu, Babsonu (oba ZDA) in nekaterih evropskih akademijah. (dama) Mali Prodam tri gradbene parcele (po 1000 m2) v Leskovcu pri Krškem (Gmajna). Tel.: 21-522,22-906, ali 0609/615-609. V najem nujno vzamem manjše stanovanje v Brežicah. Tel.: 65-179 ali 62-067. Prodam enosobno stanovanje na Cankarjevi v Kršekm (1. nadstropje, 35 m2). Tel.: 33-801. V najem oddam prostor za skladišče ali mirno obrt (80 m2). Informacije: Rozi-ka Petan, Piršenbreg 63, Globoko. oglasi Prodam dve malo rabljeni gumi Michelin 155/205 (primerni za hrošča). Cena 5.000 SIT. Tel.: 32-514 (zvečer). Prodam triinpolsobno stanovanje (v pritličju) na Griču. Centralno ogrevanje, KA TV, telefon. Tel.: 32-727. Iščem natakarico (Okrepčevalnica Marjanca pri trgovini Stari grad). Delovni čas ob delavnikih, nedelja zaprto. Tel.: 77-102, doma 33-598. V Termah Čatež Veselo pustno zabavanje V pustnem času je bilo veselo tudi v čateških Termah. V soboto je pri njih potekalo veselo pustno rajanje z Alfijem Nipičem in njegovimi muzi-kanti, program pa je povezoval Vinko Simek. Za najboljšo pustno skupino so nagradili Ali Babo in 40 razbojnikov, maske in gostje pa so se veselo zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Že v četrtek in tudi v soboto so goste Term obiskali pravi ptujski kurenti, ki so poskrbeli za veselo predpustno dogajanje. Omeniti velja, da so Terme Čatež v času zimskih počitnic dobro zasedene, saj beležijo okoli 1.300 stacioniranih gostov, prav tako so dobro obiskane kapacitete gradu Mokrice, beležijo pa tudi velik obisk na Zimski termalni rivieri. Omenjene številke ponovno dokazujejo, da se kljub snegu, ki je izdatno pobelil slovenske hribe, ljudje še vedno odločajo, da v zimskih dneh obiščejo Terme Čatež, kjer jim nudijo enkratne užitke za kopanje in preživljanje počitniških dni. (Galex) Obrtna zbornica Brežice Obrtni sejem v Muenchnu Vse, ki se zanimate za obisk 47. mednarodnega obrtnega sejma v Muenchnu obveščejo, da se čimprej prijavite v pisarni OZ Brežice, kjer boste prejeli vse informacije v zvezi s tem. Obvestilo kovinarjem Sekcija kovinarjev pri OZ Slovenije organizira dvodnevni seminar, ki bo v soboto in nedeljo, 26. marca, s pri-četkom ob 9. uri v Termah Čatež. Kotizacije za ta seminar ni, program pa prejmete v pisarni OZ Brežice. Avtoprevozništvo Ministrstvo za promet in zveze je z Ministrstvom Republike Bosne in Hercegovine izmenjalo dovolilnice za iz-venlinijske avtobusne prevoze med državama. Te dovolilnice je mogoče dobiti na Ministrstvu za promet in zveze, sektor cestni promet, Parmova 33, Ljubljana. Seminar sekcije elektrode javnosti Sekcija elektrodejavnosti pri OZ Slovenije bo organizirala seminar za obrtnike, ki opravljajo dejavnosti elekto stroke. Seminar bo obsegal naslednje teme: zaščita pred električnim udarom, električne instalacije, zahteve za varno uporabo električnega toka, požarna varnost in preizkus znanja iz varstva pri delu. Seminar bo v petek, 17. marca, ob 9. uri v prostorih Obrtne zbornice Slovenije. V primeru interesa se zglasite na območni obrtni zbornici, kjer boste prejeli razpis in prijavnico. Bilanca uspeha za leto 1994 Območne obrtne zbornice so prejele informacijo Republiške uprave za javne prihodke, da se za samostojne podjetnike —posameznike ne zahteva bilanca uspeha za leto 1994 in seje ne dostavlja izpostavam Republiške uprave za družbene prihodke skupaj z napovedjo za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1994. (Galex) TRGOVINA D0T3K * PKOOAJA SPOONTICA PEMA SABINA POMPE ».p. Kmko* 18. SEVMCA Trt. 0608/81-914 PRODAJA ŽENSKEGA. MOŠKEGA, OTROŠKEGA PERILA PO UGODNIH CENAH. IŠČEM TRGOVKO (zaželeno iz okolice Krifkega) za prodajo sadja in na tržnici v KriTkem. Osebne podatke s kratkim življenjepisom poiUile na naslov: MAJAZORKO TRŽNICA KRŠKO Kot že nekaj tednov doslej je tudi minuli teden večji del zanimanja borzih posrednikov pripadel nakupnim bonom, ki jih prinaša blagajniški zapis Banke Slovenije. V začetku tedna je tečaj nakupnega bona padal. Takšno dogajanje lahko pripišemo predvsem dejstvu, da so bili nakupi še zlasti v zadnjem obdobju predvsem špekulativne narave. Čeprav se tečaj nemške marke še vedno znižuje, borzni posredniki pa že ugibajo, kdaj se bo vendarle okrepil, se zanimanje za kupone manjša. Večina posrednikov je minila, da je bila cena teh papirjev že previsoka, s kuponi pa so trgovali le še zelo pogumni vlagatelji in špekulanti, ki teh papirjev niso kupovali le zaradi popusta. Vlagatelji, ki so zaradi znižane vrednosti kratkoročnih papirjev pričakovali selitev denarja v delnice, so bili spet razočarani. V sredo pa se je začel tečaj nakupnega bona spet zviševati. V petek je srednji tečaj znašal 14.565 tolarjev, kar je za 6 odstotkov manj kot teden nazaj. Združenje borznih članov nasprotuje odločitvi Ljubljanske borze, ki je trgovanje s kratkoročnimi vrednostnimi papirji (blagajniškimi zapisi in nakupnimi boni) prenesla z borznega na zunajborzni trg. Nekatere borzne hiše namreč zaradi stroškov na zunajborznem trgu sploh ne trgujejo oziroma imajo za trgovanje na OTC trgu minimalno število postaj. Združenje meni, da je odločitev o tem za borzne člane preveč pomembna, da bi jo borza lahko sprejela samovoljno, pa čeprav je to povsem v njeni pristojnosti. Združenje je tako borzi predlagalo, naj odloži selitev dokler ne pridobi soglasja Agencije za trg vrednostnih papirjev in borznim hišam ne omogoči primerene-ga roka za prilagoditev ukrepu. V kotacijah A in B tudi v minulem tednu ni bilo dosti boljše. Še vedno prevladuje negativen trend. Slovenski borzni indeks je v petek znašal 1.215,75, kar je za slabih 5 odstotkov manj kot teden prej. Tečaj redne delnice Dadasa je padel za nekaj manj kot 18 odstotkov, delnica Nika seje pocenila za dobrih 6 odstotkov. Delnica SKB banke se je prav tako pocenila, in sicer za dober odstotek. Redna delnica Term Čatež je minuli teden izgubila skoraj 8 odstotkov vrednsoti. Tečaj se je povišal le trem delnicam, in sicer rednima delnicama BTC (za 0,8 odstotka), Hmezad banke (za 6,7 odstotka) ter prednostni delnici Rogaške ( za 18 odstotkov). Nič boljše ni bilo na trgu obveznic, kjer se je podražila republiška obveznica enajste izdaje, in sicer za 1,7 odstotka. Precej večji padci so bili na trgu OTC, kjer znižanje v enem dnevu ni omejeno. Redna delnica Hipotekarne banke Brežice se je pocenila za 10 odstotkov, prednostna delnica pa za 16. Tečaj prednostne delnice UBK banke tretje emisije se je znižal za 25 odstotkov, najbolj pa je padel tečaj redne delnice Razvojne družbe, in sicer za 41,7 odstotka. (NANI) C NAŠ GLAS 8,1. MARCA 1995 KMETIJSTVO V občini Kozje imajo kar nekaj velikih proizvajalcev hrane Vrenska gorca, 23. februarja — Obiskali smo kmetijo Jožeta Senice, rejca mladega pitanega goveda. Na lastnih površinah 22 ha obdelovalne zemje in še na približno 7 ha najetega zemljišča pridela dovolj krme za vzrejo 120 glav govedi. Gre predvsem za bike, ki jih v času 22 mesecev zredi do 700 kg žive teže. Poleg živinoreje se ukvarjajo še z vinogradništvom (2 ha) in v manjši meri tudi z drugimi kulturami. Vzrok, da smo se oglasili, pa je bil poleg velikosti prireje tudi niennva posebnost, ki je v tem, da je prekinil poslovne stike s Kmečko zadrugo. Dolga leta je bil aktiven član zadruge, vendar je zaradi nesoglasij in, kot pravi sam, zapostavljanja in oviranja iz nje izstopil. Na račun zadruge je povedal kar nekaj pikrih, predvsem pa ga moti organiziranost zadruge, saj se razen naslova v njej ni spremenilo nič. V preteklem obdobju je bil znan kot velik rejec pitanih prašičev. Zgradil je hleve za 230 bekonov, vendar je moral proizvodnjo opustiti, kot pravi, predvsem zaradi slabega dela zadruge, ki je odpovedala na celi črti. Sedaj, ko je odvisen predvsem od sebe in svojega znanja, si prizadeva, da bi znova napolnil tudi te hleve. Jože Senica: »Zadruga bi morala biti naprofitna organizacija v službi kmetov in ne obratno. Zaradi nesoglasij in neupoštevanja dejanskega prispevka posameznega pridelovalca sem izstopil iz nje. Žal se tudi sedaj srečujem z velikimi problemi, saj za svoje delo ne dobivam stimulacij kot nekateri drugi rejci, saj gre vse to preko zadruge. Edino z melioracijo sem bil zadovoljen, saj je bila v redu in dobro opravljena.« Jože Senica si želi, da bi v novi občini končno zbrali pogum in ustanovili »svojo« zadrugo, ki bi bila v pomoč vsem kmetom, ki jih na tem področju ni malo. Tako bi lahko tudi go-vedorejci, vinogradniki in drugi prišli do bolj trdne povezanosti po posameznih panogah. Upajmo, da bodo kozjanski kmetje rešili svoje probleme, bolj odločno postavili svoje zahteve in končno le dobili »svojo« zadrugo. (Toni) Kožne bolezni goveda Pozimi, posebej proti koncu zime nastopijo ugodni pogoji za razvoj raznih kožnih bolezni pri govedu. Delno k temu pripomore slabša kakovost sena in druge krme, večji vpliv pa imajo pogoji reje. Mračni, vlažni in topli hlevi predstavljajo idealne pogoje za razvoj parazitarnih in glivičnih obolenj. Živali so dolge mesece v hlevih, odsotnost sončnih žarkov pa vsekakor ni koristna. K vsemu temu pripomore še malomarnost lastnika, ki pogosto sploh ne opazi, kaj se se z živalmi dogaja. V naših krajih se pojavljata predvsem dve vrsti parazitar- nih kožnih obolenj ter eno glivične narave. Vsako leto se pri govedu pojavlja v tem času ena od oblik garjavosti. Gre za pršico Cho-rioptis boriš. Ta najraje naseljuje začetek (koren) repa, križ, zgornji del hrbta in vratu. Pri močnejši prisotnosti začne dlaka odpadati, včasih v celih zaplatah. Živali to močno srbi, zato so nemirne, če je mogoče, se drgnejo ob kar koli. Kožna povrhnjica se najprej lušči v obliki prhljaja, kasneje pa odebeli in pojavijo se obsežne kraste. Lastnik poskuša najti povzročitelje, vendar je brezuspešen, saj so te pršice velike le do 0,3 mm, pa še težko jih je najti. Sončni žarki zelo zavrejo njihov razvoj, tako da se bolezen preko poletja ne razvija. Ostane pa nekaj pršic, ki v jeseni zopet nadaljujejo invazijo. Druga skupina kožnih parazitov so uši. Te je lažje opaziti, saj so vidne s prostim očesom. Obstajata dve vrsti govejih uši; dolgoglava (Ll-NOGNATHUS SETOSUS) in kratkoglava(HAEMATOPINUS EURYSTERNUS). Najraje se zadržujejo na osnovi uhljev, ob rogovih, na korenu repa, na križu in na vratu. Živali so nemirne in se kakor pri garjavo- sti drgnejo ob predmete, dlaka izpada. Ker zbadajo v kožo in sesajo kri, lahko prenašajo tudi druge bolezni. Tretja skupina pa so glivična obolenja. Občasno se pojavlja goveji lišaj — trihofitija, pretežno pri govedu črno-bele pasme, ki ga pripeljejo iz drugih delov Slovenije. Okrog oči in na vratu se pojavijo pe-pelnato siva brezdlačna mesta, ki se širijo po telesu in na drugo živino. Stvar je nevarna tudi zato, ker se bolezni lahko naleze tudi človek in je zelo nadležna. Veterinarska postaja Brestanica Tomaž Cigler, dr. vet. med. Reza te v v vinogradih se je že pričela V vinogradu naj bi ostalo vse razen grozdja » Vinska trta se lahko obreze na več načinov: na kordone (razpeljana trta), reznice in čepe (v starih vinogradih), lahko pa tudi na šparone. Lepše zorenje je na kordonih, ker je tu trta najlepše razpeljana. Način rezanja na kordonih pa se ne da uporabljati v vinogradih, kjer so vinske trte na kolih. Marjan Radkovič iz Orehov-ca pri Kostanjevici je bil včasih sadjar, vinogradnik in traktorist pri Agrokombinatu. Drevje in trte je začel obrezovati pri 22 letih. Radkovič: »Če ima človek smisel in zanimanje, se lahko kmalu nauči rezati. Če ne, je težko razločevati les in « pravilno nastavljati. Sedaj trto samo pogledam in takoj vem, kakšno rez potrebuje. Obre-žem jo tudi v dobrih petih minutah. Sicer pa je odvisno, kakšna je trta.« Podočnik ali čep ostane najnižje od vsega rezanja. Pomemben je za pomlajevanje oziroma nižanje trte, imeti mora eno ali dve očesi. Boljša je drobnejša rezina kot debe-. lejša. Ne sme se nastaviti preveč očes, ker se trta od spodaj preveč zaraste in jo je kasneje potrebno močno podbirati. Reznica se nastavi za koriščenje prirastka grozdja. Biti mora srednje debela, rezana na tri očesa. Funkcija šparona je povečanje pridelka. Šparon naj bo srednje debel, ima naj sedem očes. Trta ima lahko eden do dva šparona, kajti če na slabi trti pustimo preveč šparonov, jo ti izčrpajo in se lahko posuši. Lahko pa se zgodi, da grozdje sploh ne dozori ali pa je slabe kakovosti. Na šparo-nuje vedno največ grozdja. Čepe, reznice in šparone je potrebno nastaviti na zrelo rezino, nedozorelo in predebelo pa je najbolje odrezati. Rezino je potrebno zvleči dol. Priporočljivo je, da ostane kar v vinogradu, saj vsebuje veliko koristnih snovi za zemljo. «Pravzaprav naj bi v vinogradu ostalo vse razen grozdja,« pravi Marjan Radkovič. (Lea) Pridelovanje dišavnic Dobri pogoji za pridelovanje origana pri nas Veronika Fabinc s Črnca pri Brežicah je pred časom izgubila delo v brežiški Adriji in zato se je odločila, da si poišče delo doma, kjer imajo dovolj zemlje. »Iskala sem nekaj v zvezi z zemljo, ki jo imamo doma. Nekaj časa nisem vedela, kaj bi. Dobila sem predlog, da bi pridelovala dišavni-ce,« se spominja Veronika Fabinc, ki jih bo letos že drugič zasadila. Pridelovanje origana ni nič nekaj posebnega, kajti to je zelo odporna rastlina. Po setvi, ko se rastlina prime, jo je potrebno le opleti, kasneje pa se origano sam brani pred pleveli. Klima je zelo ugodna, ker je dovolj padavin v času, ko rastlina najbolj potrebuje vodo. Ob košnjah (treh na leto) pa je vedno dovolj toplo. Fabinčeva je ob origanu zasadila še citronko, ki je uporabna za čaje, je pa njeno pridelovanje veliko bolj delikat-no. Težko je vzgojiti potaknjence, zato jih je potrebno kupiti. Rastlina je v obliki grmička, ki pa je občutljiv na mraz. Pridelovanje dišavnicje po besedah Fabinčeve s Črnca možno tudi na manjši površini (na vrtu). Zemljo je potrebno le razkužiti, zasaditi rastline, jih na začetku varovati pred za-jedavci, vendar brez uporabe BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 20. do 27. februarja 1995 so v brežiški porodnišnici rodile: Zlatica Kalikovič iz Arta — dečka, Majda Kodrič iz Krške vasi — Mateja, Jožica Urko z Breg — Barbaro, Barbara Vladič iz Krškega — Žigo, Ivana Jazbinšek iz Krškega — Tino, Cvetka Bratanič z Brezja pri Bojsnem — Vanjo in Majda Cerovšek z Razteza — Dejana. Čestitamo! Veronika Fabinc herbicidov. Potrebne so le pridne roke in veselje do dela. Origano se lahko pokosi kar s koso, potrebno pa ga je posušiti v senci. Pri Fabinčevih so lani pridelali 50 kg suhih listkov origana izredno dobre kvalitete, saj je vseboval do 5 odstotkov eteričnih olj. Letos predvidevajo, da bodo zasadili pol hektarja te dišavnice, ki je nepogrešljiv dodatek pri pizzi in drugih jedeh, okrog 1.000 sadik citron-ke, dodatno pa še meto in meliso ter šafraniko in baziliko. Nameravajo pa postaviti tudi sušilnico za dišavnice, v kateri bodo ponujali usluge sušenja tudi drugim pridelovalcem, ki pa jih zaenkrat še ni. Lanski rezultati so zelo ugodni, predvsem z vididka kvalitete. Povpraševanje po origanu je veliko, zato so Fabinčevi optimistični. »Težko pa je biti prvi v neki dejavnosti, ker se ne moreš od nikogar ničesar naučiti, z nikomer primerjati, pa še država ti ne more pomagati, ker pridelovanje dišavnic ni uvrščeno v nobeno kmetijsko panogo. Upam, da se bo kidi to uredilo,« pravi (Veronika Fabinc, ki je pripravljena vsakemu potencialnemu ripjitelju pomagati s svetovanjem, pa tudi sadike lahko priskrbi. Vsem pa priporoča: nikoli ne začnite s sajenjem prevelike količine, zemljo pa nujno pripravite. (Galex) Kuhana postrv Postrv očistimo drobovja. V večjo kožico ali primeren pekač nalijemo toliko vode, da riba lepo plava. V vodi kuhamo 15 minut jušno zelenjavo (korenček, korenino pe-teršilja, zeleno), dodamo 2 žlici vinskega kisa, cel poper, par brinjevih jagod, lovorjev list, sol po okusu. Očiščeno postrv podrgnemo s prerezano limono in malo posolimo. Ko pripravljena juha počasi vre, ribo damo previdno kuhat. 15—20 minut jo kuhamo na rahlem ognju (odvisno od velikosti). Kuhano ribo previdno vzamemo iz juhe, položimo na krožnik in polijemo z raztopljenim maslom. De-koriramo z rezino limone in vejico zelenega peteršilja. Zraven serviramo slan krompir. Rižev narastek s sadnim sokom Potrebujemo: 15 dag riža, 0,5 I mleka, malo soli, 6 dag masla ali margarine, 4 jajca, zavitek vanili sladkorja, 10 dag sladkorja, 1 žlico belih drobtin, maščobo za pekač, sladkor v prahu za posip. Jagodni preliv: 0,5 I jagod, 1,5 del vode, 10 dag sladkorja, sok polovice limone. Oprani riž skuhamo v mleku (pazimo, da se ne razkuha), nato ga ohladimo. Penasto umešamo maslo, dodamo rumenjake in dišave ter vse dobro zmešamo. Dodamo ohlajen riž in trd sneg iz beljakov. Rahlo zmešamo in zraven rahlo primešamo drobtine. Maso stresemo v jensko posodo (ali navaden pekač, namazan z maščobo). Masi lahko dodamo tudi pest opranih rozin. 3/4 ure pečemo pri 180—200 stopinjah Celzija. Pečen narastek potrosimo s sladkorjem v prahu in ponudimo s sadnim sokom. Jagodni sok: Vodo in sladkor zavremo in ohladimo, dodamo zmiksane jagode in limonin sok. Ponudimo zraven narastka. bmfJkf oSko KOVBC SEVNICA KADEČE KOVE JAJCA 11 19 1* 11 1 H JABOLKA 90 100 70 100 100 90 ¦rta 300 IIP 199 290 210 300 grozdje / 7J0 •00 / / / wm 290 240 200 230 240 240 BANANI 120 100 129 140 140 190 MANDARINI 230 220 220 220 230 230 UMONI 230 200 190 210 220 230 POMARANČI 130 ID 90 130 120 140 PARADIŽNIK 330 330 390 340 330 330 PAPRIKA 310 430 400 3M 310 390 prmALj 3«) 400 330 330 3C0 330 OHROVT 220 230 190 210 / 220 KISLA REPA / / 190 / 1 / UŠLO ZELJE / 1 130 / 1 1 SOLATA 200 110 110 200 200 200 RADIČ / 230 230 290 2<0 230 KROMPIR «0 «9 60 «0 10 •o KORENJE 130 140 140 130 130 140 POR 220 230 / 220 220 230 ČEBULA 120 k- 130 130 120 120 130 ČESEN > 390 300 3(0 400 420 FIŽOL (ZRN.) 300 300 300 310 / 320 SVEŽE ZELJE 130 100 100 120 120 130 CVETAČA 230 2*0 290 220 230 230 osna 930 930 1.000 1,000 / / Šentjernej, 25. februarja — Na sejem je bilo pripeljanih 217 prašičev do 30 kg teže, po ceni 380—400 SIT/kg žive teže je bilo prodanih 71. Od pripeljanih 14 komadov velikih prašičev jih je bilo prodanih 5, in sicer po ceni 250—280 SIT/kg žive teže. Pripeljali so tudi 23 konj. Prodajali so jih po 150—200 SIT/kg žive teže. Podatkov o prodaji nismo dobili. Prodajali so tudi 3 odrasla goveda, ki pa niso menjala lastnika, od dveh pripeljanih telet pa so prodali le eno, in sicer po 520 SIT/kg žive teže. RAZVEDRILO NAŠ GLAS 8, 1. MARCA 1995 OVEN: BIK: DVOJČKA: ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 1. IN 7. MARCEM 1995 3. marca stopi Venera iz hladnega Kozoroga v zračnega Vodnarja. Obdobje hladnosti in potlačenih čustev se končuje, začenja se novo, mnogo bolj prijazno in prijateljsko — vsaj kar zadeva ljubezen in sodelovanje med ljudmi. Tako lahko pričakujemo več pobud za rešitev problemov in vojn in precej več meddržav-^ nega sodelovanja. V osebnih odnosih s partnerji in prijatelji se -bodo razmere počasi otoplile, saj je Venera ljubezen, Vodnar pa bratstvo, humanost in naprednost. V tem času se bo marsikateri odnos prečistil in dvignil na višji nivo medsebojnega razumevanja, z več odprtosti in svobode. Mars in Jupiter bosta v zelo močnem trigonu v ognjenih znamenjih, kar nakazuje obdobje sprememb v političnih in religioznih sferah, ki pa jim seveda vedno nagajajo konzervativne sile v obliki Saturna v kvadratu z Jupitrom. Toda tokrat so možnosti za rešitev problemov večje. S pomočje pozitivne akcije (Mars), zasnovane na znanju (Jupiter), se da marsikaj rešiti. Povejmo nekaj stvari o Jupitru, ki so le malokomu znane: najprej je treba vedeti, da so planeti in zvezde BITJA — da, zavestna, energetska bitja, tako kot človek. Le da je njihova zavest mnogo večja od človekove* Jupiter je energija transformacije, skozi njega se bodo dogajale največje spremembe v zgodovini človeštva. Komet, ki je lani padel na Jupiter, je na njem sprožil plaz sprememb in tako se spreminja v nekaj povsem drugega — zaključuje svojo evolutivno pot na stopnji zračnega planeta in se hitro približuje ognjeni fazi, kar pomeni, da bo, gledano z našimi očmi, postal zvezda, kot Sonce. Njegova sprememba že kar nekaj časa vpliva tudi na spremembe na Zemlji. Imate možnosti, da navežete stik z neko osebo, ki pa ne bo izpolnila vašega pričakovanja. Verjetno preveč pričakujete od drugih, namesto da bi pogledali vase in rešili svoje probleme. To velja tudi za finančno področje, kjer se lahko zgodi, da boste denar posodili nekomu, ki ga ne bo vrnil. Morebitne bolezni in težave psihofizičnega izvora se bodo malce umirile in tudi v ljubezni bo bolje, toda samo pod pogojem, da ne boste ne vi ne partner posesivni in ljubosumni. Take reakcije ponavadi povzročajo razdore, ki pa jih seveda prikličete sami s svojim strahom, da boste ostali brez partnerja. Vam se nasmiha sreča v obliki dobrega partnerja. Vi morate samo krotiti svojo željo po neprestanih menjavah in spremembah. Ne pričakujte, da smo si ljudje tako različni, ker to nismo. Eden partner je povsem dovolj, da vam pokaže, kakšni so vsi ostali. V službi in družbi vse O.K. Nagnjeni ste k odvisnosti od ljudi, kar je ponavadi slabo, saj imate željo po svobodi in tako ste razdvojeni med dva pola. Na ta način vas lahko kdo uporabi v svoje namene, vi pa se potem vlečete z dolgim nosom še mesece in mesece. Začnite skrbeti zase in se ne zanimajte preveč za druge — tudi otrokom dajte dihati! Vi boste lahko zelo uspešni v denarju in poslu, posebno če je ta povezan z izobraževanjem, kulturo ali umetnostjo. V ljubezni pa ne bo najbolje, ker ste v tem obdobju močno nagnjeni k poveličevanju samega sebe, to pa nujno sproža reakcije okolice in partnerja. Več delajte na sodelovanju z enakopravnimi osnovami. Nehajte se obremenjevati s svojimi težavami in še več, nehajte s temi težavami obremenjevati druge, ker jim ni do tega. Začnite delati pri sebi in težave bodo minile. Ne prepuščajte se negativnim mislim in energijam. Tako stanje, ponavadi pripelje do bolezni, posebno če iščete nadomestek za ljubezen v delu. Vaša želja po tesnih ljubezenskih odnosih je lahko za partnerja moreča, zato mu morate dati več prostora za njegove lastne stvari. Pravo sodelovanje ni tako, da se mora nekdo podrejati drugemu, temveč da ima vsak svojo svobodo in dela to, kar ga zanima, istočasno pa morata oba skrbeti za skupnost. Vaš šef ne prenaša vaše trme in svojeglavosti, ker hočete storiti vse po svoje. Posebej, če delate napake. V ljubezni boste imeli precej »dol viseče« stanje, brez harmonije. Možna so hitra in . kratka srečanja s seksualno vsebino, a sami ve-' ste, da vas to ne more zadovoljiti. Samo ljubezen vas lahko. Izkoristite čas za rekreacijo, ker prihaja energija in jo je treba izkoristiti. To je tudi odličen čas za potovanja — morda v Indijo ali Nepal, kjer je sedaj čudovito. Z denarjem se morate naučiti pravilno ravnati, če želite uživati v njem. Doma boste imeli lahko probleme. Na mnogih področjih je to vaše srečno obdobje, marsikaj se bo izboljšalo, tako v ljubezni kot v službi in prijateljstvu. Seveda pa morate sami storiti nekaj, kar bo te spremembe omogočilo. Saj veste, da brez nič ni nič. Prilagajanje je vaša pot. Ne delajte ničesar na silo in pustite tudi drugim svobodo. Ne bodite preveč samovšečni. Z denarjem je tako-tako, nekaj bo treba storiti, da bo dobro. Poskusite s čim novim, česar doslej še niste poskusili. Ker imate Sonce v svojem znamenju, vam to pomeni olajšanje in več energije za rešitev problemov. A zakaj ves čas mislite, da bo po takšnem kratkem olajšanju vse dobro? Dokler VI nečesa zares ne storite, ne bo nič. Samo po lojtr-ci gor in dol — na vseh področjih. RAK: S3 ŠKORPIJON STRELEC: VODNAR: Vonj po bencinu Oplova full-size zračna blazina Pasivni varnostni sistemi pomagajo preprečevati poškodbe in reševati življenja. Ne glede na vzglavnike, bočne ojačitve in druge značilnosti je varnostni pas daleč najpomembnejši varnostni sistem. Pri prometni nesreči zadržuje trup in trebuh. Kakor koli že, tudi varnostni pas ima svoje omejitve. Pri čelnem trčenju s hitrostjo nad 30 km/h, kar je približno polovica vseh prometnih nesreč, lahko glava kljub varnostnemu pasu udari v volan ali armaturno ploščo. Kot, pod katerim se vrat nagne, je lahko tako velik, da čeljust zadene ob prsi in zlomi prsno kost. Najbolj pogoste posledice prometnih nesreč pri ljudeh, ki uporabljajo varnostni pas, so poškodbe glave. Ta spoznanja so pripeljala do razvoja zračne blazine, ki mehko ujame glavo in trup pri prometni nesreči, zmanjša nevarnost poškodbe ali smrti in prepreči udarec ob volan ali armaturno ploščo. V kombinaciji z varnostnim pasom predstavlja zračna blazina trenutno enega najboljših pasivnih varnostnih sistemov. V nasprotju z drugimi proizvajalci avtomobilov ponuja OPel takoimenovano full-size zračno blazino, ki ima glede na zračno blazino Euro večjo prostornino: 671 namesto 351 za voznika in 1001 namesto 601 za sopotnika. To pa zagotavlja večjo varnost, ker glava ne more tako lahko zdrsniti mimo zračne blazine. Opel ponuja zračno blazino za voznika in sopotnika kot standardno opremo v večini vozil od začetka leta 1993. Voznikova zračna blazina je nameščena v volanu, so-potnikova pa v armaturni ploščinad predalom. Sestoji iz tanke tkanine, prevlečene z neoprenom. Trdoto zračne blazine nadzira premišljen izpust zraka skozi odprtine na 1 — voznikova zračna blazina 2 — sopotnikova zračna blazina 3 — povezovalni kabel 4 — nadzorna enota s senzorji zadnji strani blazine. Ves postopek, od sprožitve pa dokler se glava ne pogrezne v blazino, traja manj kot 150 milisekund. Dlje traja na primer, če pomežiknemo z očmi (približno 200 milisekund). Zračna blazina se sprosti samo pri čelnem trčenju s stranskim odstopanjem do približno 30 stopinj. Dodaten pogoj za sprostitev pa je, odvisno od vrste prometne nesreče, hitrost okoli 30 km/h in več. Pod to hitrostjo so potniki dovolj zaščiteni z varnostnim pasom in zračna blazina zato ni potrebna. VAŽNO: zračna blazina ne more eksplodirati! (EMS) Mladi glasbeniki na državno tekmovanje Krško, 23. februarja — V Ljubljani bo od 10. do 20. marca potekalo državno tekmovanje mladih glasbenikov. Iz krške glasbene šole bo nastopilo 11 tekmovalcev, in sicer v naslednjih disciplinah: klavir, pihala ter komorne skupine trobil. Kot pripravo bodo organizirali interni koncert, ki bo v sredo, 1. marca v dvorani GŠ Krško, 8. marca pa javno predstavo v KD Krško. Obe predstavi bosta ob 18. uri. V Ljubljani bodo nastopili: Iztok Bogolin — klarinet (učitelj Robert Pire), Darja Doberšek — flavta (Ivana Krpan), Saša Rozman — klavir (prof. Ivana Novak), Nika Zorko — klavir (prof. Branimir Biliško), Nevena Sember, Este-ra Cetin, Suzana Jurečič — vsi klavir (prof. Karolina Vegelj-Stopar), Peter Cizel, Uroš Horvat, Bojan Zupančič in Matjaž Škoberne — vsi saksofon (Aleš Suša). »Takšno tekmovanje zahteva ogromno naporov. Sem sodi dodatno delo učiteljev in seveda tekmovalcev. O pričakovanjih je težko govoriti, želimo le, da bi se dostojno predstavili,« je o tekmovanju dejal prof. Drago Gradišek. (Cole) Novosti iz glasbene šole Krško Seminar »Orff« za vzgojitelje in učitelje Krško, 22. februarja — Glasbena šola Krško ter vzgojiteljici Elizabeta Križanič in Branka Žičkar so 21. in 22. 2. organizirali Orffov seminar, ki je potekal tudi lani. Seminar z Orffovimi instrumenti (zvončki, ksilofoni, tam-burini in ostali majhni instrumenti) je bil razdeljen na tri skupine: za vrtce, 1. in 2. razred OŠ ter za 3. in 4. razred OŠ. Učitelji in vzgojitelji (vseh je bilo 62) so dobili veliko idej za popestritev pouka in predvsem vzpodbujanje otrok, ka- ko naj sami ustvarjajo in sodelujejo pri muziciranju. Na ta način pa seveda še bolj spoznajo instrumentalno in vokalno glasbo. Ravnatelj glasbene šole Krško, prof. Drago Gradišek je še povedal, da so med udeleženci seminarja izvedli anketo, rezultati so bili pozitivni in pohvalni, nekaterim se je le zdelo, da je bil seminar prekratek. »Glasbena šola naj bi bila oz. je zadolžena za izobraževanje, (Cole) Še vedno brez naslova RIBI: petek, 17.2. Star slovenski pregovor pravi: »Petek — dan za kožni metek.« No, ta petek je bil dan za balkan zur. Kar brez lažne skromnosti lahko pohvalim Balkija in ugotovim, da Pacific, razen ob Vladu Kreslinu, letos ob petkih še ni bil tako poln. Najbolj pa me je presenetila starost obiskovalcev, saj sem resnično pričakoval starejšo publiko; te pa ni bilo. O.K., saj so bili, ampak jaz sem jih pričakoval malo več. Res je kar pravijo, da mlada generacija ni obremenjena s politiko; in na žalost moram ugotovit, da nisem več mlad. Ko je vsega konec, navadno pridejo policaji. Taako je bilo tudi tokrat. Prišli so in rekli: »Edi, zakaj o nas pišeš take slabe stvari? Zakaj si napisal, daje na mostu v Krškem večja 'gužva, če mi usmerjamo promet?« Jaz pa samo gledal; »skjuz-mi«, ampak jaz tega nisem napisal, še dobro, da sem vsaj vedel, za kaj gre. Kakor koli že, imeli smo buren razgovor, ki bi se lahko končal celo s kavo z mlekom, če bi avtomat še delal; tako smo pristali pri brezalkoholni gazirani pijači, jaz pa sem ugotovil, da si včasih lahko »kriv« tudi, če v resnici nisi. sobota, 18.2. Res je, da že dolgo nisem imel sobotnega sprehoda skozi Brežice, vendar takšnega šoka kljub vsemu nisem pričakoval. Hrvatov v Brežicah, glede na to, kako je bilo še pred dobrim mesecem, dejansko ni več. Ej, komu bodo sedaj prodajali naši trgovci? Nam? Mi nimamo denarja! Tisti, ki se ukvarjajo s trgovino, znajo povedat, da je za tako drastičen padec obiska kupcev »iza Sutle«, poleg tega, da se pri njih stanje normalizira, veliko krivo tudi trgovsko podjetje Posavje. To naj bi v času največjega navala cene dvignilo tudi za 30%, kar je mnoge kupce »nagnalo« v Krško. Tako se govori med ljudmi; in kjer je dim, je tudi ogenj in obratno. nedelja, 19.2. Danes sem vpregel jeklenega konjička in se malo vozil naokoli. Več ko sem vozil, bolj mi je bilo všeč; in tako sem se odpravil na Svete gore. Spoznajmo svet in domovino. Lahko, da se motim, ampak baje se na Svetih gorah do sedaj še nikomur ni prikazal kakšen svetnik ali svetnica. Tudi meni se ni nihče prikazal, zato pa sem se jaz, Roamni in Zoranu, ki sta do trenutka, ko sta me zagledala, mirno uživala v nedeljskem kosilu. ponedeljek, 20.2. Končno!!! KONČNO!!! Najraje bi to zapisal na celo stran. KONČNO! Balki ima popravljen avto. To sem sicer že parkrat napisal, ampak napredek je viden, danes se je celo sam pripeljal na oddajo. Kljub temu me še vedno skrbi, kako dolgo bo tako, kajti takoj, ko je stopil v studio, je rekel, da mu nekaj smrdi. S tem ni mislil na zrak v studiu, ampak na to, kako seje njegov avto obnašal na poti. Da je pomlad pred vrati, se pozna na vsakem koraku. Pozna se tudi na cesti, kjer je vse več motoristov, in nekateri so letos že poizkusili, kako je, če letiš s ceste. Potem pa ob cesti ročno ravna branike, da ata in mama doma ne bi opazila, da njihov sin ogroža prometno varnost in tu in tam pelje tudi po njivah. Na oddajo me pokliče pro-vokatorka iz prejšnjega tedna, tokrat ne v živo. Ne vem, zakaj; kljub temu, da sem se trudil izvedeti, kaj bi hotela, mi ni uspelo. Pa ni bila Jelovica, ampak Emanuela. torek, 21.2. To se mi še nikoli ni zgodilo. Do danes še nikoli nisem bil na sodišču. In kaj je danes? Danes sem, kakor pravijo, »obtoženi«. Super! Vse je enkrat prvič. Ste oddali napoved za dohodnino za leto 1993? Jaz je nisem, sem pa plačal na osnovi odločbe, ki sem jo dobil. In po odločbi sem dobil še povabilo, naj obiščem gospo sodnico, zaradi tega, ker nisem oddal napovedi. Skratka, nič mi ni jasno, razen tega, da se mi nič lepega ne piše. sreda. 22.2. Slovenski izbor za evrovizi- jo se sicer ni odvijal danes; na zelo popularni TVS ste ga lahko spremljali v soboto. In ker se danes ni dogajalo nič kaj presenetljivega, sem se odločil, da vam napišem svoje komentarje o posameznih nastopih. AVIA BAND — elegantna oblačila; JAN PLESTENJAK — Ali En ima prav; MIHA BA-LAŽIČ — kaj ti bodo očala; FREEWAY — seksi back vo-kali; DON JUAN — ekološko usmerjena skupina, metalik zelena oblačila; DANIELA & MARIO — nova Helena in Nace & krive noge Daniele; DARJA ŠVAJGER — to melodijo smo nekje že slišali; IRENA & OTO — česa drugega tako ali tako nisem pričakoval in Irena je imela včasih večje...; FARAONI — come back starega pevca ali vrnitev odpisanih; AFTER EIGHT — čokolada je boljša in plesalka je padla med nastopom; MALI-BU — če ne bi imeli balerine, vas še opazili ne bi; ČUDEŽNA POLJA — garderoba izposojena iz filma Vojna zvezd. četrtek, 23.2. Cel dan zabijem v Novem mestu, kasneje ugotovim, da zato ni bilo pretirane potrebe. Ogledam si slovenski film HAL-GATO — glede na to, da je slovenski, je dober, čeprav... ah, saj nima smisla. Le nekaj mi ni jasno; zakaj kadrov, ki smo jih lahko gledali na reklamnem, ni bilo tudi »pravem filmu«. (Edi) NAŠ GLAS 8,1. MARCA 1995 RAZVEDRILO Pa se sliši Naš urednik sicer zelo dobro prenaša kritiko (konstruktivno, seveda). Če pa se mu zdi, da je sitnarjenja le preveč, ti seže v besedo: »A nimaš ti kaj delati?« Slišimo, da je bil tudi šesti razgovor predstavnikov poslanskih klubov Občinskega sveta Krško kubiciranje megle, saj je vsak izmed petelinov ostal na svojem kupu gnoja. Kot vsak teden, je tudi to soboto v uredništvo časopisa Naš glas prispela Edijeva pošiljka, »Še vedno brez naslova«. Ne vem, zakaj mladeniču ne pride na misel, da lahko pošiljke brez naslova naslovnika zgrešijo, kar sicer ni kaznivo, ni pa niti lepo. V teh dneh bi se prav lahko zgodilo, da bi Edijevo pisanje objavili Kostanjevčani v svojih pustnih novicah, stvar pa postavili takole: »Kdo se še boji Edija S.?« »Nihče,« bi med zadnjimi odgovorili policaji. FUK Brežice nikakor ni bogaboječa kratica Foruma ustvarjalcev kulture Brežice. Kratica je lahko pojem, lahko ni. Če je, nam je lahko znan, mogoče pa neznan. Lahko pomeni nekaj lepega, lahko tudi kaj grdega. Lahko pomeni nekaj kratkega, včasih tudi kaj dolgega. Lahko pomeni nekaj ustvarjalnega, lahko pa nekaj čisto klasičnega, lahko je nekaj vsakodnevnega, lahko samo nekaj občasnega. Lahko je nekaj odkritega, lahko tudi kaj zahrbtnega, seveda pa je vse odvisno od... partnerja. FUK na FUK. V Brežicah so v petek ustanovili Forum ustvarjalcev kulture. Eden od prisotnih pa je dal predlog, da bi se društvo imenovalo Forum kulturnih ustvarjalcev (FOKUS), vendar so ga zavrnili, kajti potem se spremeni kratica društva. Obstaja resna nevarnost, da bodo Radeče še nekaj prihodnjih let eno samo veliko gradbišče. Po vsem, kar se zadnje čase dogaja okrog neizpolnjevanja obveznosti pogodbenih partnerjev v izgradnji HEVrhovo in spremljajoče infrastrukture, je videti, da bo epilog radeško-vrhovske avanture le drugačen od predvidenega in obljubljenega. Nekaj se pa le počasi spreminja na bolje oziroma višje. Gladina reke Save namreč, ki je že na magični koti 188. Celo nekoliko višje! Predstavnice nežnejšega spola v našem uredništvu so rade urejene. Tako se je ena od njih zadnjič pojavila naličena, da bo naredila malce boljši vtis. Reakcija sodelavca: »Ti boš šla tudi v maškare?« V senovskem zdravstvenem domu bodo morali zelo kmalu ob popoldanskem zdravniku uvesti še kakšnega, ki bo pozdravil tiste bolnike, ki ne pridejo do odrešujoče številke, pa čeprav se pred okencem pojavijo ob 13.30 uri. Še sreča, da se lahko v trenutkih obupa in upravičene jeze obrnejo na sokrajana in ob tem tudi direktorja ZD Krško, ki prijazno pomaga prebroditi težave. Upamo lahko le, da bo uspel »pozdraviti« tudi tiste zaposlene, ki še ne vedo kdo jih plačuje. Sliši in govori se vse mogoče glede bodočega direktorja rudnika v zapiranju, stvari gredo celo tako daleč, da s tem mestom povezujejo vse bivše kandidate za župana. Za nekatere od njih napovedi zagotovo ne držijo, saj so že v pokoju. Na zboru krajanov pa smo naslutili, da je najresnejši kandidat, kot se je skoraj zereklo našemu edinemu prisotnemu svetniku Senici, bivši predsednik IS in bivši kandidat za župana Herman Kunej. Za njim zagotovo stoji Bog in SKD, žal pa za njim ne stojijo »dobra dela«, saj ni poznal tega predela občine takrat, ko se je kaj gradilo ali delilo. Da pa njegovo delo ni bilo posebno pedantno, pove tudi to, da se je na zboru spraševal, če ni obnova ceste Re-tanj —Senovo celo črna gradnja, kljub temu da je bila za tako dovoljenje pristojna njegova »vlada« ali vsaj upravni organi. Če je že črna gradnja, mu je vsaj ne bo potrebno rušiti, saj to ob vsaki malo večji plohi stori voda. Ko so v nedeljo ob uradnem začetku kostanjeviškega pustnega življenja pokali z možnarji, si na nasprotni strani ceste parkirani avto ni mogel kaj, da ne bi pritegnil. Vsakič, ko je počilo, je vključil alarm in tulil na vse kriplje. Nesrečnik je bil že pred začetkom parade ves izmučen. Upamo, da je zbral še toliko moči, da je potem lastnika odpeljal domov. Kako presenečeni so bili starši, ki so svoje male namaškara-ne nadobudneže pripeljali v Kostanjevico na nedeljsko pobiranje nagrad. V pustni povorki sicer niso sodelovali (otrokom tudi niso dovolili), godbi niso kaj prida ploskali (otroci tudi ne), bog ne daj, da bi še kdo plesal (otroci tudi niso smeli). Potem pa: nagrad za otroške maske ni — nosovi pa do tal. V obrambo Prfor-cenhausu: nevsiljivo so zagotovili, da bodo s prostovoljnimi prispevki (v Kostanjevici!) nabrana sredstva šla v domače roke — denar za otroške nagrade so dali šoli. V pustnem času kroži naokrog malo več govoric — morda je to kostanjeviški vpliv, morda ne — slišati je da Šolaja (zgradba) ni več Šolajev. Na vas je, da se odločite, kaj je bolj verjetno: da gaje kupil Pole ali da gaje kupila SKB. V obtoku je še nekaj drugih različic. Ena (šentjernejska) pustna iz Kostanjevice: Poznate kak narodno-zabavni ansambel, ki se začne na a, pa ni Avsenik? Abjem! Nagradna križanka Sponzor današnje križanke je žal v zadnjem trenutku odpovedal, zato danes ne bo nič. Križanko iz šeste številke je rešilo 118 bralcev, nepravilnih pa je bilo 11. Naj vam povemo, da upoštevamo le iz časopisa izrezane križanke, ne pa prepisanih ali prekopiranih rešitev ali samo prepisanih gesel. Žreb pa je odločil takole: Martin Prime, Ivanjše 8, Kostanje- vica na Krki in Ana Pacek, NHM 24, Sevnica bosta dobila bon cvetličarne Kerin v vrednosti 2.500 tolarjev. Čestitamo! Še pravilna rešitev: Geslo: STRELITZIA, BAUCARNEA. Vodoravno: SKALA, KALAN, ALA-TA, S, INES, TB, OSNIK, RAZ-POTNIK, SP, EUREKA, LAN, R, LC, RAMPA, IVO, IASI, BAZENOV, TRAK, ODAK, Rl, ZN, LORA, IEPER, LUPINO AALST, OKA, CA. SENOVO Tile prizori pa so z zaključka snemanja prve oddaje. Drugo oddajo pa si lahko ogledate to soboto na TV Slovenija. Rezultatov druge oddaje vam ne bomo povedali, da bo sobotni večer bolj zanimiv. Pa veliko užitkov ob gledanju. Tule bi sicer moral biti interju z Dejo Mušič, a so ji ne najboljši organizatorji čas zapolnili do zadnjega kotička. Pa drugič (upajmo). . Karaoke na Senovem Senovo, februarja — V telovadnici doma 14. divizije so pripravili popularne karaoke z voditeljico Dejo Mušič, ki je ta deževni dan zbistrila s svojim večno nasmejanim obrazom. Prvo oddajo (posneli so dve) smo lahko spremljali na malih zaslonih minulo soboto. Zmagala je Nataša Drenovec s Senovega s_Ko-zaričevo pesmijo Reka luči. Spremljali pa stajo še Martina Živič iz okolice Brežic, ki je prepevala »Ne čakaj na maj« ter Alenka Sotelšek iz Krškega s pesmijo Stand by me. (Cole) VNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. Posavski plesni klub Lukec lM organizira POSAV8KI PLESNI KLUB' KRŠKO v nedeljo, S. marca 1995, v športni dvorani Dobova državni kvalifikacijski plesni turnir v LA in ST plesih, ki se ga bo udeležilo več kot 200 plesnih parov vseh kategorij, od pionirjev — mlajših mladincev, mladincev, starejših mladincev do članov, kar je vsekakor vredno ogleda že zaradi tehnike vrhunskega plesa in čudovitih oblek. Nastopilo bo tudi 15 plesnih parov Posavskega plesnega kluba Lukec. Vabimo vse ljubitelje plesa, da si ogledajo turnir, ki se bo začel ob 10. uri za pionirje, mlajše mladince C in B. Ob 15. uri bo turnir za mladince razreda C, starejše mladince razreda C in člane razreda C. Večerni del s tekmovanjem mladincev B, starejših mladincev B in članov B in A ter internacionalnega razreda pa se bo začel ob 18. uri. Vabljeni! Music box nagrajuje Novosti v ponudbi trgovine Music box: audio in hifi program japonske firme Kenvvood. Vsi izdelki so v mesecu marcu v akcijski prodaji —popust do 10 odstotkov. Novost je tudi program av-toakustike Pioneer, Blaupunkt in Kenvvood. Velika je izbira tudf avtozvočnikov. ^ CD novosti: Frank Sinatra — Duets, Eagles — Hell freezes over, Kermit Unpigged —unplugged kompilacija MTV, Aeros-mith — Big ones, AC DC — Back in Black, Shervl Crovv — Tuas-day night music club. ,;•¦ Rešitev nagradnega vprašanja: umrli pevec skupine Nirvana —Kurt Cobain. Nagrado prejme Damjan Omerzu, Tomšičeva 19 d, Senovo. Čestitamo! Nagrado lahko dvigne v trgovini ^/lusic box. Tudi tokrat vam zastavljamo nagradno vprašanje: Iz katerega mesta v Ameriki prihaja skupina PearI Jam? Nagrada: koledar skupine PearI Jam za leto 1995. Rešitve pošljite do sobote, 4. marca, na naslov: Naš glas, CKŽ 23, Krško. (Galex) Ne le glasbeni gost Meta Malus Meta Malus, v teh krajih so vas in vas še vedno poznajo kot pevko. Od kod pravzaprav prihajate? Rojena sem v Savinjski dolini, tako da sem po duši Sa-vinjčanka. V 7. razredu smo se preselili naBizeljsko, kjer sem začela peti v skupini STEB. Tako da sem, kakorkoli pogledate, Štajerka. Kaj pomeni STEB? Preden sem šla na vaje, me je sin vprašal, kam grem. Povedala sem mu, da imamo vaje s STEBOM. Rekel mi je: »Ti, pa daj meni malo zastepaj, da te vidim.« Seveda me je narobe razumel, slišal je step. STEB pomeni Sestav Termoelektrarne Brestanica. Bili ste tudi v Italiji, kjer ste obiskovali astrološko šolo? No, ni bilo čisto tako. Fakul-tativnnctsem obiskovala Center za parapsihološke vede v Veroni v Italiji. Ko sem končala, sem dobila tudi diplomo, nekakšno potrdilo. V Italiji nisem le obiskovala šolo, ampak sem tudi delala. Ali so vas v tistih časih kaj drugače gledali, ker ste se ukvarjali s takšnimi stvarmi? Ja, zelo čudno. Danes se je to zelo spremenilo. Leta 1977 sem se vračala iz Italije. S seboj sem imela veliko dragocenih knjig — parapsihološke literature, ki pa so mi jih na mejnem prehodu v Sežani vse zaplenili in jih nisem nikoli več dobila. Kaj počnete zdaj? V Ljubljani živim že kakšnih 27 let. Živim od pisanja horoskopov, ki jih pišem za ogromno časopisov, in s pisanjem koledarjev. Prostega časa nimam, čeprav imam zelo veliko konjičkov. Rože gojim tako, da eksperimentiram lunin koledar, tako da ga tudi preizkusim. Imam veliko živali, ukvarjam se seveda tudi z glasbo. Včasih se mi zgodi, da presedim po 12 ur za računalnikom, tako da me želodec opozori, naj preneham. Veliko ljudi misli, da to počnem zato, da pač nekaj počnem. Rada bi povedala, da to kar počnem, zelo rada počnem in imam se krasno, krasno! Kaj ste po horoskopu in katero znamenje je najboljše? Po horoskopu sem Bik. Vsepovsod sama »zemlja«. Po ascedentu... Najboljšega znaka ni in ni najslabšega. Vam je bilo všeč na prireditvi »Za sodobnejšo šolo« na Senovem? Bilo je zelo dobro, saj smo se s STEBOM srečali po 20 letih. Že na vajah smo se imeli super. Namesto da bi vadili program za nastop, smo igrali vse drugo in imeli smo se res super. S člani smo se pogovarjali, da bi imeli letos poleti na brestaniškem gradu samostojni koncert. (Cole) DOPUST NA SLOVENSKI OBALI (na 3,4 ali 5 obrokov) NAKUPOVALNI IZLETI NA MADŽARSKO VSAK ČETRTEK IN SOBOTO Trg iijraaacev Z, (825* Breilcc, tel.: 0«08/t2 - S<« >Z LOJTRCO POD OKENCE« torek, 28.2.1995 1. Bo danes polna luna spet — Rompompom 2. Vsem prijateljem — Šaleški fantje 3. Veselica — Peter Fink 4. Ljubezen nikdar ne umre — Marjana Mlinar in trio Svetlin 5. Ljubo doma kdor ga ima — Alfi in njegovi muzikantje 6. Planika — Planika 7. Lani sem si nekaj zmislil — Franc Potočar 8. Naj odmeva veselje — Ptujskih 5 9. Za lahko noč — Primorski fantje 10. Veseli dan — Mladi prijatelji Nagrado oddaje, prejem: Jožica Zmazek, Gubčeva 7, Krško l\*«M*M» ES 5*š ^g> apasaniJaB Trg izgnancev, BREŽICE, Tel.: 62-402, 62-204, Fax: 62-335 STE-REO 88,9 in 95,9 MHz vsak dan od 7.00 —19.00 GLASOVALNI KUPON ZA FEBRUAR 95 Glasujem za pesem št.: .............................................. Naslov: Pošta: ............... Telefon: Moja glasbena želja: ........... Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje — Studio Brežice Trg izgnancev 12, 68250 Brežice 8 PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 8,1. MARCA 1995 NA KRATKO: Se malo ceste Na velikomraševski strani cerkljanskega klanca Cestno podjetje Novo mesto popravlja najbolj kritični del ceste. Denar, ok. 15 mio SIT, je prispevala Republiška uprava za ceste, žal pa bodo Mraševci novega (in širšega) asfalta dobili le toliko, kolilter bo denarja — za 200 m? (nic) : Peka potic Bizeljsko, februarja — Kmetijska svetovalna služba Brežice in Aktiv kmečkih žena Bizeljsko sta organizirala tečaj Peka potic. Na kmečkem turizmu Balon — Bela Gorca se je zbralo osemnajst udeleženk, tečaj pa je vodila Marija Prajner. Program tečaja je obsegal pripravo orehovih in makovih potic, malih potic, šarkljev, polnjenih prašičkov in drugega peciva. Naučile so se tudi priprave krpičastega testa — to je dansko kvašeno listnato testo. Vsaka udeleženka tečaja je prejela še brošuro s podrobnimi navodili za pripravo sladkih dobrot. Udeleženke so svoje znanje obogatile in izrazile željo po ponovnem srečanju. Zahvaljujejo pa se tudi družini Balon za njihovo gostoljubje. (Bojana Balon) Reštanj — demografsko ogroženo področje Od Podbočja do Cerkelj še en kos malce boljše ceste —koliko? Srečanje rejniških družin Krško, 25. februarja — V mali dvorani krškega Kulturnega doma je potekalo tradicionalno srečanje rejniških družin, ki ga je pripravil Center za socialno delo Krško. Po pozdravnem govoru direktorice CSD Olge Gorenc je sledilo predavanje dr. Mirana Možine iz Ljubljane na temo Družina med idilo preteklosti in negotovostjo prihodnosti. V času predavanja pa je bilo poskrbljeno tudi za otroke, ki so si ogledali filmsko uspešnico Levji kralj. (Galex) Brestaniški upokojenci so pustovali Brestanica, 24. februarja — Društvo upokojencev Brestanica je organiziralo pustovanje za svoje člane. Pod geslom »Maske na lice, pot pod noge« so se upokojenci zbrali v gostišču Pohle. Zbrala se je vesela družba, skupaj so zaplesali in veselo pustovali. Najboljše maske so seveda tudi nagradili. (Kati) Brestaničani so zapeli v Celovcu Brestanica, 16. februarja — Kar štirje brestaniški pevski zbori so se v četrtek zjutraj odpravili v Celovec. Tako so v sodelovanju Krščanske kulturne zveze iz Avstrije in Slovenske prosvetne zveze še isti dan zapela otroški in mladinski zbor OŠ Brestanica, naslednji večer pa še ženski oktet in moški pevski zbor, ki ga vodi Janko Avsenak, mlajša zbora in oktet pa vodi Stanka Ma-cur. (Kati) Pritožba je postala stališče Radeče, 23. februarja — Na izredni seji Občinske komisije Radeče za elektrarno Vrhovo je bil sprejet sklep, da se poda pritožba na vodnogospodarsko soglasje, ki gaje izdalo Ministrstvo za okolje in prostor. Gre namreč za enoletno poskusno obratovanje HE Vrhovo in zajezitve Save oziroma polnjenja bazena do kote 188, pri čemer pa niso bili izpolnjeni vsi pogoji in vse obveznosti, dogovorjene med zainteresiranimi strankami. Tako tudi pritožba ni ostala pritožba, ampak dopis z naslovom: Stališče — veza vodnogospodarsko soglasje. Komu takšna oblika »protesta« bolj ustreza? (dama) »Kar tako en lep večer« Raka, 4. marca — Kulturno-umetniško društvo Raka bo v soboto, 4. marca, ob 19. uri organiziralo kulturni večer z naslovom Kar tako en lep večer. Nastopili bodo plesna skupina Katarina, instrumentalisti, recitatorji, folklorna in vokalno-instrumentalna skupina iz OŠ Raka. Pridite in obiščite kulturno prireditev, ne bo vam žal. (Kati) Pustovanje pri Raaejevih Sremič pri Krškem — Tudi na Kmečkem turizmu Radej so pri-ravili pustovanje, na pustno soboto. Mask sicer niso nagrajevali. Mi pa smo za najboljše izbrali skupino »ciganov«, ki so v gostilni postavili pravi šotor in zakurili ne pod, ampak v kotlu. S seboj so imeli celo kokoš. Na začetku je bila Še bolj živa, kako pa se je njena usoda zaključila, ne vemo. (Cole) Kmalu v novi podobi Podsreda, 24.februarja —Grad Podsreda je kulturnozgodovinski objekt, s katerim upravljajo zaposleni zavoda Kozjanski park (trenutno še »Spominski park Trepče«, Podsreda). V zavodu in v občini Kozje si pristojni zelo prizadevajo, da bi grad čim prej obnovili, saj okvirno soglasje o novi namembnosti gradu že obstaja. Poslej naj bi bil turistični objekt z vso spremljajočo ponudbo, v prostorh gradu pa naj bi uredili tudi novo poročno dvorano za občini Kozje in Podčetrtek, (dama) Reštanj, februarja — Po podatkih ustreznih služb upravne enote Krško lahko področje Reštanja obravnavamo kot intenzivno demografsko ogroženo območje. Podatke primerjamo od leta 1953 naprej, saj prejšnji podatki niso najbolj primerljivi zaradi velikega števila priseljencev, kar je razvidno iz primerjave zaposlenih v rudniku in števila prebivalcev. Leta 1953 je zaselek Reštanj štel 501 prebivalca, leta 1961 379 prebivalcev, kar pomeni 26% zmanjšanje v sedmih letih. Leta 1971 405 prebivalcev; leta 1981 351 prebival- cev; leta 1991 288 prebivalcev, kar pomeni, da se je od leta 1953 do 1991 število prebivalcev zmanjšalo za 42,52%. Če ob tem pogledamo tudi strukturo prebivalcev, ugotovimo, da so ti v glavnem starejše osebe, nadpovprečno veliko pa je samskih, kar pomeni, da je s tem ogrožena že tako slaba reprodukcijska sposobnost prebivalstva. Če te podatke primerjamo s številom zaposlenih v Rudniku Senovo, vidimo, da je bilo leta 19531.231 zaposlenih, leta 1961 1.045 zaposlenih, leta 1971 807 zaposlenih, leta 1981 REVIT v Kostanjevici Krajevna skupnost Kostanjevica je povabila predstavnika programa REVIT iz Eko- nomsko-poslovne fakultete Maribor, da ga je predstavil ta program. Ideja zanj se je razvila v Stanovskem združenju za projektni management v sodelovanju z Ministrstvom za znanost in tehnologijo ter bavarskimi kolegi, ki so za izvedbo zadolžili mariborsko fakulteto. Kostanjevica je znana predvsem po kulturnih znamenitostih. Vendar pa so prebivalci tega kraja tudi na drugih področjih vložili mnogo truda, saj se zavzemajo za prenovo kraja, ohranitev dediščine, možnosti zaposlovanja... Zadnje čase pa vse bolj primanjkuje načrtnega dela in prav zato bo potrebno oblikovati celovit projekt za nadaljnji razvoj, s katerim bo mogoče pridobiti tudi nekaj finančnih sredstev. Naloga občin je, da skladno z razvojnimi usmeritvami države izdelajo svoje razvojne strategije in zagotovijo njihovo izvedbo. S podporo domačih in nemških strokovnjakov v okviru programa REVIT, katerih delo je sofinanciralo bavarsko ministrstvo za gospodarstvo in promet v obliki tehnične pomoči, je nastalo gradivo, ki za- jema opis razvojnih usmeritev občin. V Sloveniji so že izvedli pet projektov: v občinah Ravne na Koroškem, Idriji, Ptuju, Ormožu in Ribnici, ki hkrati predstavljajo svojevrstno ponudbo nemškim partnerjem za poslovno sodelovanje. Enak projekt pa poteka še v Črnomlju. Cilj vseh prizadevanj je v občini poiskati vzvode, ki bi pripomogli k revitalizaciji, izdelati katalog v slovenskem in nemškem jeziku ter izvesti projekte, s katerimi bi lahko občina ali kraj pridobila finančna sredstva. Gre torej za delne rezultate pilotskih projektov programa REVIT, ki naj bi v nadaljevanju zajel večje število slovenskih občin ter tako poglobil poslovno in drugo sodelovanje med obema državama. Na predstavitvi programa so krajani poudarili pomen strokovnih načrtov, pokazali pripravljenost skupnega sodelovanja in se odločili za podrobnejšo seznanitev s programom. O tem se bodo pogovori -li še z županom občine in svetniki ter skupaj z njimi sprejeli odlok o morebitnem uresničevanju programa REVIT v Kostanjevici ali pa poiskali kakšno drugo projektno možnost. (Lea) V Leskovcu nova trgovina in Krojaštvo . ,, huhiihM^^^ ^fc. Leskovec, februarja — Ivan Pečnik je pred kratkim odprl novo trgovino in krojaštvo Nitka. V trgovini lahko najdete metrsko blago, krojaški pribor in vse ostalo, kar potrebujete za šivanje. V trgovini vam nudijo tudi vetrovke, pižame, izdelke iz tajske svile... Vabljeni! (B.C.) TRGOVINA IN KROJAŠTVO IVAN PEČNIK up. Td.fKN/31-797 Ul 11. aoventbra 27 48273 Lcskovec/Kriko PESTRA IZBIRA: metrskega blaga, krojaški pribor, gumbe, zadrge, in vse ostalo potrebno za šivanje. Vetrovke, trenirke, pisarne, izdelki iz tajske svile, odeje In še veliko drugega. Delovni Cm: od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure. 445 zaposlenih in leta 1991 400 zaposlenih, kar nam delno kaže, zakaj se je tako hitro manjšalo število prebivalcev. Dejstvo pa je, da je zmanjšanje števila prebivalcev tudi posledica zelo slabih življenjskih razmer, pomanjkanja in-frastrukturnih objektov, predvsem pa vse manjših možnosti zaposlitve, tako v bližnji okolici kot tudi sire v občini Krško. Če ob tem pogledamo še kraj Senovo, pa ugotovimo ravno obratno, da število prebivalcev zelo hitro raste. Leta 1953 je imelo Senovo 1.808 prebivalcev, leta 1981 pa že 2.282, kljub zelo drastičnemu zmanjšanju zaposlenosti v rudniku. Vse to potrjuje domnevo, da gre za koncentracijo prebivalcev v sredini, kjer je infrastruktura neprimerno bolj razvita kot v okolici, ki vse bolj zaostaja. (Toni) Kmetijska svetovalna služba Krško in Kmečka zadruga Kostanjevica VABITA na predavanje o pridelavi vrtnin in zelenjave, ki bo v petek, dne 10.3.1995, ob 11. uri v Zadružnem domu v Kostanjevici. Predavali bosta strokovnjakinji iz Kmetijskega zavoda Maribor: — mag. Martina Bavec (tehnologija pridelave) — dipl. ing. Dragica Zadravec (varstvo vrtnin) Poudarek bo predvsem na pridelavi zelja, paradižnika, paprike in kumar ter sortimentu. Po predavanju bo podana informacija o možnosti organiziranega odkupa zelenjave in povrtnin. Vabljeni! KSS Krško in KZ Kostanjevica Kmalu nova podoba Dolenje vasi Stare Pečnikove domačije ni več Dolenja vas, 22. februarja — Preureditvena dela v središču Dolenje vasi se nadaljujejo. V enem samem dnevu je izvajalcu uspelo porušiti in zravnati z zemljo staro Pečni-kovo domačijo, kjer naj bi v kratkem uredili vaško središče. Koliko truda, volje, časa in sredstev terja izgradnja hiše, gospodarskih objektov in vsega, kar sodi na kmečko dvorišče, vedo tisti, ki so vse to v svojem življenju poskusili ustvariti oziroma so tudi ustvarili. Žal so mnoge takšne domačije danes izpraznjene in zapuščene, kar pa ne velja le za hribovske kmetije, ampak tudi za mnoge ravninske. Ena takš- nih je bila tudi domačija Peč-nikovih v Dolenji vasi. Na pobudo vaščanov in KS Dolenja vas, naj bi na prostoru bivše, sedaj že porušene domačije, postavili in uredili vaški spominski park. To naj bi bil še en kamenček v mozaiku, ki bo pomenil novo, prenovljeno podobo Dolenje vasi, z obnovljeno cerkvijo sv. Marije, izgrajenimi pločniki (?) in javno vaško razsvetljavo. Upajmo, da se bodo napovedi in želje kmalu uresničile, kajti v poletnih mesecih bo v Dolenji vasi velika spominska slovesnost, posvečena vsem, ki so bili I. 1941 izgnani oziroma preseljeni, vemo pa, da se nekaterim ni nikoli uspelo vrniti. (dama) Pečnikove domačije v Dolenji vasi ni več. NAŠ GLAS 8,1. MARCA 1995 KRONIKA — ŠOLA — PTT Uspešen zaključek akcije Šola ni Sala Za sodobnejšo šol Senovo, 24. februarja — V domu XIV. divizije Senovo se je zaključila akcija v organizaciji osebja OŠ Senovo z naslovom »Za sodobnejšo šolo«. V akcijo je bilo vključenih kar precej znanih Senovča-nov, ki poklicno ali ljubiteljsko delujejo sirom domovine. Gre za ljudi, ki so se na Senovem rodili, hodili tu v šolo ali pa še vedno živijo v tem okolju. Vsi so se z veseljem odzvali vabilu in po svojih močeh pomagali. Žal nekaterim obveznosti niso dopustile, da bi se tudi osebno predstavili. Na zaključni prireditvi so sodelovali: Ansambel STEB s pevkama Meto Malus in Anico Breznikar; ansambel BRODNIKI; pevka Melita Osojnik; citrar Miran Kozole; mojstri besede Asta Malavašič, Jožica Vogrinc in Ivo Umek; kronist Anton Seher; ugankar Bojan Macur in arhitektka Zdenka Vezoviek-Goriup. Moramo priznati, da je šlo za zelo pester krog ljudi, ki so s svojimi na- Zmagovallci festivala, Irena in Klavdija stopi vzbujali veliko pozornost in nemalokrat, predvsem pri starejših obiskovalcih, tudi nostalgijo za lepimi preteklimi časi. Po več kot dvajsetih letih smo zopet slišali glas ansambla STEB, ki je razveseljeval ljudi tudi v tej dolini. Ponovno smo slišali prijetna glasova pevk Mete Malus in Anice Breznikar. Malusovo danes poznamo bolj kot pisca horoskopov, katere mnogi prebiramo, veseli pa smo, da še vedno tako prijetno zapoje. Za mnoge je bil pogovor z kronistom Antonom Seherjem nekaj posebnega, saj nam je s svojo raziskovalno žilico in predvsem odličnim spominom pričaral davne dogodke na tem prostoru. ¦ Za vse mlade, pa tudi starejše je bilo prav gotovo nepozabno srečanje s ptujskimi kurenti, ki so nas presenetili in upamo, da so tudi s Senovega odgnali zimo. V zelo kratkem času se je zgodilo toliko lepih stvari, da vseh preprosto ni mogohe popisati. Čas, ki smo ga preživeli v dvorani, je minil kot blisk in s tem se je tudi končal »uniformirani« del. Po prireditvi smo še kar nekaj časa ostali v avli v prijetnem pomenku z znanimi Senovčani. Vsi smo veseli, da je akcija tudi tokrat uspela, k vsem tem pa so svoj prispevek dodali mnogi sponzorji, ki so na tak ali drugačen način podprli prizadevne šolnike s Senovega. (Toni) Pesem je spletla neviden most Kristina Ogorevc, ena od zmagovalk Pišece, 17. februarja — Učenci in delavci OŠ Maksa Pleteršnika iz Pisec so za vse krajane in obiskovalce pripravili prijetno glasbeno popoldne. To je bil že četrti glasbeni festival pod vodstvom glasbenih pedagogov Melite Cerjak in Vilka Ureka, ki je poskrbel tudi za aranžmaje. Na koncetu se je zvrstilo 8 pevcev razredne in 9 pevcev s predmetne stopnje. Bilo jih je prijetno poslušati in tudi občinstvo v dvorani je na koncu izbralo najboljšo izvedbo popevke. Tokrat sta bili to Klavdi- ja Preskar iz 1. razreda s pesmijo Nasvidenje in Kristina Ogorevc s predmetne stopnje s popevko Čakala bom. Piše-čani upajo, da jih bosta tudi uspešno zastopali na občinskem festivalu. Poslušalci v dvorani so lahko prisluhnili izvrstnim izvedbam zmagovalnih pesmi Oš Bizeljsko in Globoko, ki sta festival izvedli že prej. Vsi nastopajoči so po zaslugi pokroviteljev prejeli darila, v največje veselje pa bo enodnevni brezplačni izlet po Sloveniji. Člani LNK OŠ Pišece Trije pevski zbori in ženski oktet iz Brestanice so se 16. februarja odpravili v Celovec, kjer so preživeli dva dni. Koroški Slovenci se dobro zavedajo, da pripadnost in zavest gradita v človeku drobna doživetja, zato so se odločili mladim bolj na široko odpreti kuturna vrata. Prav zaradi tega so organizirali v februarju, mesecu slovenske kulture, prisrčna srečanja kulturnih skupin s Koroške in iz matične domovine. »Odšli bomo na Koroško in tam zapeli Slovencem.« To je bila novica, ki je še najbolj razburkala misli osnovnošolcem in jim vdahnila prijeten nemir ter vrsto vprašanj; kaj bodo oblekli, zapeli, kdo bo šel, ali bodo znali dostojno predstaviti svoj kraj in zmogli z pesmimi ogreti srca poslušalcev. Vsi štirje zbori so se na pot odpravili 16. februarja, še isti večer pa sta imela otroški in mladinski zbor OŠ Brestanica prireditev, na kateri so zapeli skupaj s šolskim zborom Mohorjeve ljudske šole iz Celov- ca. Oba zbora vodi zborovod-kinja Stanka Macur, ki zna s svojo zagnanostjo in neposrednostjo izvabiti iz mladih pevcev največ in tisto najlepše, kar zmorejo. Ob spremljavi Janka Avsenaka je otroški pevski zbor zapel sedem pesmic, ki jih je uglasbila Stanka Macur. Program mladinskega zgora je bil nekoliko resnejši, a prikupen, njihovi glasovi so osvojili srca številčnega občinstva. Polna vtisov sta osnovnošolska zbora osla naslednji dan domov, moški pevski zbor pod vodstvom Janka Avsenaka in ženski oktet pod vodstvom Stanke Macur pa sta zapela v Bilčov-su. O tesnejšem sodelovanju med Slovenijo in Koroško so se pogovarjali tudi predstavniki Zveze kulturnih organizacij iz Koroške in občine Krško. Tako je pesem spletla neviden most med dvema slovenskima pokrajinama, kjer že leta in leta delajo in živijo ljudje v različnih razmerah, a v pesmi čutijo enako, globoko in nežno. (Kati) Tudi ta teden so imeli delavci notranjega ministrstva iz UNZ Krško kar precej dela. Ponovno so zabeležili nekaj neuspelih poizkusov ilegalnega prehoda državne meje, obravnavali so tudi nekaj prometnih nesreč, opravili hišno preiskavo, zaplenili nekaj kosov orožja, prijavljen pa je bil tudi pretep. Bomba v stranišču Čistilka na PMP Dobova je 21. februarja obvestila policista, da je v moškem stranišču v straniščni školjki našla predmet, za katerega domneva, da je bomba. Policisti so ugotovili, da je šlo za bombo, ki jo je po vsej verjetnosti lastnik odvrgel pred kontrolo na mejnem prehodu. Pretep med zakoncema 21. februarja je prišlo do pretepa med zakoncema iz Sevnice, v katerem je sodelovala tudi hčerka. F .V. je pri pretepu zadobila podpludbe in je noč prebila pri sorodnikih. Naslednji dan je hčerka V.V. ponovno obvestila PP Sevnica, da jo oče pretepa. Policista sta opozorila kršitelja, vendar je ta še naprej grozil hčerki in tudi policistoma, češ da bo vse postrelil. Kršitelja so odpeljali na policijsko postajo, kjer je ostanek noči preživel v prostorih za pridržanje. Se ena hišna preiskava Policisti PP Krško so 22. februarja opravili hišno preiskavo pri R.J. iz okolice Krškega. Našli so lovsko puško, ki je bila izdelana doma, nekaj nabojev, pa tudi samokres italijanske proizvodnje. R.J. bo obiskal sodnika za prekrške. Izbruhnil požar Šentjernej, 20. februarja — Nekaj po 21. uri je izbruhnil požar v bivalnih prostorih na podstrešju stanovanjske hiše Jožeta A. iz Šentjerneja. Med gašenjem požara je eksplodirala ena izmed dveh ročnih bomb, ki ju je poleg raznih nabojev držal v svoji hiši lastnik. V eksploziji k sreči ni bil nihče ranjen, vzrok požara pa policisti še raziskujejo. Ogenj je uničil vso opremo. Škode je za osem milijonov to- larjev. Policisti bodo zaradi bomb zoper lastnika ustrzno ukrepali. (Lea) »Trčila« v peško Na Bizeljski cesti v Brežicah se je 20. februarja zgodila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila B.T. iz Brežic je izsiljevala prednost peški L.R. iz Brežic na zaznamovanem prehodu za pešce. Slednja je zadobila hude telesne poškodbe. K sodniku za prekrške Državljan Republike Hrvaške I.B. je 21. februarja vstopal v našo republiko na MMP Obrežje. Pri pregledu avtomobila so našli pištolo in nabojnik z osmimi naboji. Seveda so policisti orožje zasegli, kršitelj pa se bo srečal s sodnikom za prekrške. Brežiški mejni prehodi Potrebno bo plačevati komunalne pristojbine Brežiški občinski svet je na zadnji seji sprejel odlok o obveznem plačevanju komunalnih pristojbin na mejnih prehodih na območju občine Brežice, kar je že dolgo časa praksa na drugih mejnih prehodih in pomeni le delno povračilo za degradacijo okolice, kjer prehodi stojijo. V preteklosti je občina Brežice iz proračuna že namenila veliko sredstev za izgradnjo dolgoročnega dela infrastrukture na mejnih prehodih in tudi za vzdrževanje. Tu se misli predvsem na urejanje kompleksne infrastrukture, razen tega pa tudi odvoz smeti, čiščenje platoja, parkirišč, pluženje snega, ureditev hortikul- ture, urejanje kanalizacije ipd. Sredstva, ki jih bodo zbrali s pobiranjem pristojbine, so prihodek proračuna občine Brežice, pobirala pa naj bi jih skladno z odlokom za vzdrževanje komunalne infrastrukture. Pristojbina se nanaša sarr mo na tovorna motorna vozila "v z nosilnostjo nad 3.500 kg, trenutna cena je 800 tolarjev, usklajevala pa se bo polletno z dviganjem cen na, drobfflo. Zato je potrebno takoj skleniti pogodbe s špediterskirfii podjetji o načinu pobiranja pristojbin. Doseči pa bo potrebno tudi dogovor s carinsko upravo o nadziranju izvajanja sprejetega odloka o komunalnih pristojbinah. (Galex) Tudi tokrat bomo nadaljevali z objavljanjem prispevkov na temo družine. Zaradi prostorske stiske nam žal ne uspe objaviti vseh nagrajenih prispevkov naenkrat. Kdo vse vpliva name? Mami, ati, prijatelji? Ah, moja mami misli, da so za vse kriva najstniška leta. Saj veste, ljubezen na prvi pogled, pa mozolji, pa kilogrami, pa jok, pa smeh ... vse v enem košu. Takole moja mama govori sosedi (jaz pa poslušam): »Veš, Jožica, nekam zasanjana je pa kar naprej posluša glasbo navito do konca, pa ne je, pa se vsako stvar joka... res ne vem, ali je to ta doba ali kaj? Kajne, da mi nismo bili takšni.« In ko nekaterih stvari mami ne znam ali ne morem dopovedati, se skregava. Jaz se umaknem v svoj kotiček, vzamem v roko knjigo, ki me potolaži in gospodično Mirni, najljubšo igračo od nekdaj. A mama mi ne da miru, tečnari in tečnari, jaz pa ji seveda ne ostanem dolžna. Ta moj jezik in trma! Sama ne razumem, da se tako spreminjam. Enkrat vsa pokam od veselja in navdušenja, hočem v družbo med prijatelje, drugič pa se zaklepam in samevam. Name zelo vpliva tudi vreme, prijeteljičin maček, pa nagajivi sosed, ampak vse le ni za v jjavnost. Pa čisto vsege ne verjemite. Zaradi moje spremenljivosti sedajle že drugače mislim kot na začetku: 14 -letna punca je le še premlada in neizkušena, da bi lahko filo-zofirala o življenju! Edita Klavžar 8.r. OŠ Blanca INSTALACIJE CENTRALNIH KURJAV, VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPELJAV p? r*'iA ;~"jii ' 'T' MARTIN JAZBINŠEK ©0608/33-882; Mobitel 0609/613-459 Dalmatinova 5; 68270 Krško AVTOKLEPARSKO PODJETJE /mr©B@m. SENOVO d.o.o. PARTIZANSKA CESTA 13 - 68281 SENOVO Telefon: 0608 /70-150 Prodaja vozil DAEWOO, MITSUBISHI Možnost nakupa staro za novo Nakup na kredit do 4 leta PRIMBražkc Cesta br. Milavccv 13 TEČAJI: ' računalništva; - knjigovodstva; ¦ angleškega, nemškega in francoskega jezika; strojepisja Tel: 0608/64 - 541 od 14. do 17. ure k&* Prodaja vseh vrst volne in volnenih izdelkov ter pripomočkov za pletenje. TATJANA BEZJAK KVEDROVA CESTA 18 68290 SEVNICA TELEFON: 81 - 914 Poštna torba Javno vprašanje g. Danilu Siterju — županu občine Krško Zastava, grb in himna so eni od znakov suverenosti in svobode vsake države. Vsaj tako so nas učili njega dni, upam, da ta teorija velja tudi danes, ko imamo Slovenci prvič svojo državo. Žal pa se na zunaj kažejo te stvari tudi drugače. Namesto ponosa, da je temu tako, izgleda, kot da nas je vsega tega sram. Žal ne morem razumeti drugače. Je tak občutek tudi pri Vas? Ali pa je posredi zgolj malomarnost in ravnodušnost brez primere. Za državne praznike in razne druge manifestacije smo nekdaj masovno, pa tudi ponosno razobešali naše zastave ter na zunaj kazali, da praznujemo nekaj pomembnega, zato so bili pač in so določeni državni prazniki. Na letošnji državni praznik, 8. februar smo v Brestanici našteli le tri zasta- ve, nič kaj boljše ni bilo v glavnem mestu občine, Krškem, podobno tudi drugje. Gospod župan, kot zaveden Slovenec in občan občine Krško od Vas zahtevam, da izdate odlok ali vsaj priporočilo, kdaj in kdo naj razobeša slovenske državne zastave, morda tudi občinske in še kakšno. Priznati morate, da tam v inozemstvu, kamor tako radi zdrknete, te stvari počnejo že za najmanjšo »fešto«, potrudite se aplicirati nekaj tega tudi pri nas, tako skrbno in dosledno, od vrat do vrat, kakor ste nabirali volilne glasove. Tudi to ste dolžni Vašim vo-lilcem. Rešujte te in takšne probleme tu in takoj, dokler so še majhni. Mirko Avsenak Cesta na ribnik 7, Brestanica 10 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 8, 1. MARCA 1995 Rokomet RK AFP Dobova : RK Slovan 25:21(13:8) V prvi tekmi razigravanja od 5. do 8. mesta v SRL sta se pomerili ekipi Dobove in ljubljanskega Slovana. V ne preveč kakovostni tekmi so zmago zasluženo slavili domačini. Poleg odličnega vratarja Deniča in Stojakovi-ča je odlično zaigral še Igor Deržič, ki je v odločilnih trenu^ kih zadel dvakrat zapored in odločil zmagovalca. RK AFP Dobova: Denič, Oapo 3, Češnpvar 1, Mijačinovič 8, Voglar, Žibert, Glaser 3, Kranjc, Deržič I. 4, Deržič S„ Stojakovič 6, Kuhar. (J.A.) RK Slovan : RK AFP Dobova 23:16(10:8) V drugi tekmi med Slovanom in Dobovčani so zmagali Ljubljančani, tako da bo v sredo v Dobovi tretja odločilna tekma. Dobovčani so tekmo v Ljubljani začeli dobro in povedli 6:3, nato pa so popustili in prvi del izgubili z 10 : 8. Tudi v nadaljevanju so se le enkrat približali razigranim Ljubljančanom na gol razlike. RK APP Dobova: Marcola, Dapo, ČeViovar 4, Voglar 1, Mijačinovič 5, Žibert, Glaser 2, Denič, Kranjc 1, Deržič S., Deržič I., Stojakovič 4. (J.A.) RK Krog: 20:23 Kljub slabi igri so igralci Interierja zasluženo zmagali in zadržali prvo mesto na lestvici. Zelo slabo je igral Bogovič, ki ga je trener Arslanagič zamenjal, tako da nevarnosti z leve strani ni bilo. Ponovno se je izkazal vratar Imperl, ki je med drugim RK Interier (10:12) ubranil tudi tri sedemmetrovke. Sodnika sta sodila slabo in nista dovolila, da bi Krčani pokazali svojo igro. RK Interier: Imperl, Papež 2, Keše 1, Iskra 5, mašič, Martinčič 6, Bogovič, Urbanč 5, Kukavica, Kozole, Dragar 4, Levičar. (J.A.) KOŠARKA KK Interier: KK Kraški zidar 62:67 (35:33) V prvi tekmi za uvrstitev v A1 SKL so igralci Interierja doma nepričakovano izgubili s Kraškim zidarjem. Po začetnem vodstvu gostov so domači izenačili in nato ves prvi del vodili, največ 26:18. V drugem delu pa so bili boljši gostje, ki so v 30. minuti vodili že 52 : 44. Krčani so se v 39. minuti približali na točko raz- like, kaj več pa jim ni uspelo, saj je bila igra Interierja le bleda senca iger, ki so jih prikazali. Tako je zmaga gostov povsem zaslužena. KK Interier: Rozman 4, Ste-vens 14, Zaturovski 9, Ademi 11, Šantelj 3, Kraljevič 9, Samar 12. (J.A.) KK Brežice 94:66 Gostje so bili na začetku boljši in povedli z osmimi točakmi razlike. Po minuti odmora so se domači razigrali in prvi del dobili z razliko desetih košev. V prvih petih minutah nadaljevanja so si Brežičani priigrali 20 košev prednosti. Zaigrali so prav vsi domačini, ki so do konca ohranili prednost, še posebej pa je izstopal Antolovič. KK Brežice: Rozman 14, Ro-sovič 3, Antolovič 32, Pinoza 4, Temnopolti Stevens je bil najboljši strelec pri domačinih. Žal pa tudi njegovi koši niso zadostovali za zmago KK Interierja. (Foto Cole) : KK Starše (47:37) Jalovec, Krivokapič, Ogorevc, Rostohar 11, Krošelj 8, Marčetič 13, Kajba. (J.A.) JOIkeramika bigU LONČARSTVO JOŽE KRZAN, ZALOKE », RAKA TELEFON: 7S - U2 IZDELLJEM: raznr vrslr prfnic ca kamine in krmne peč i ter lončene posode, vrče, pekače, sklede... SE PRIPOROČAM! BREŽICE umu NOGOMET NK Krško : NK Radeče papir 0:4(0:1) Na stadionu Matije Gubca je bila odigrana zanimiva in kvalitetna nogometna tekma med drugoligašem iz Radeč in domačinom NK Krško. Zmaga je zasluženo pripadla gostom, ki jim je bil to zadnji preizkus pred uradnim začetkom nogometne sezone. V prvem polčasu so bili Krčani enakovreden nasprotnik, v drugem so gostje v celoti nadograli domačine. Strelci za Radečane so bili Kačičnik v prvem polčasu ter Kapušin, Mitič in Režun v drugem. V radeških vrstah so uspešno nastopili Bre- NK Krško: NK 1 ti Na pobudo nekdanjih nogometašev NK Krško je bila odigrana zanimiva nogometna tekma med sedanjo in nekdanjo krško ekipo. Rezultat je bil neodločen, veterani so še enkrat pokazali, da niso za v staro železo. Z atraktivnimi potezami in lepimi akcijami so prisotne (in sami sebe) spomnili na pretekle čase, ko se je tudi v Krškem igral dober nogomet. Selektorja I. Fe-konja in M. Seme so na razpolago imeli naslednje veterane: Kuzmanovič, Soldat, Hojnik, Fa-letar, Kranjc, Petrič, Bublica, Be- žičana Kapušin in Mitič ter Zlobko iz NK Krško. Trener gostov Bončina je povedal: »Tekma je bila zelo zanimiva in za nas zelo koristna. V Krško radi prihajamo, Krčani so naši stari športni prijatelji. Za nami je mesec in pol težkih priprav, v katerih smo odigrali 10 tekem. Od tega smo jih šest dobili, tri izgubili in enkrat smo remizirali. Priprave na morju so bile zelo naporne. Ekipa je okrepljena in pred startom nove sezone sem optimist.« (Pilip) Krško veterani (0:0) rič, Štojs, Andrejaš, Ivič, Križnik in Budič. Najstarejši je bil Andrejaš, najtežji pa Štojs. Za sedanjo ekipo so nastopili: Budna, Stritar, Stopar, Vešligaj, Šerbec, Harpin, Molan, Plankar, Kavčič, Našič, Mlakar, bakič, Rabič, Ga-brič, Omerzu in Zorko. Da ne bi pozabili, strelec za mlade je bit Mlakar, za stare pa Berič. Po tekmi, ki jo je odlično vodil Lakič iz Sevnice, je sledila pogostitev, kajti izgubljeno energijo, beri kalorije na igrišču, je bilo potrebno nadomestiti. (Pilip) STRELJANJE Dejan Župane na EP V nedeljo se je z nastopom mladincev končalo EP v streljanju z zračnim orožjem v Helsinkih. Nekoliko slabše od pričakovanj se je odrezal Dejan Župane, ki je s 576 krogi osvojil 33. mesto. Oto Strakušek je zasedel 11. mesto (583), 35. pa Sebastjan Žnidaršič (573). Ekipno so zasedli s 1.732 krogi 11. mesto, zmagali pa so tekmovalci ZRJ s 1.742 krogi, kar kaže na izredno izenačenost ekip. Vzrok za slab rezultat Županca bo potrebno analizirati v naslednjih dneh. (J.A.) Tretje mesto Brežicanov v Ljubljani Ljubljana, 26. februarja — Nedeljskega polfinala državne dopisne lige, ki je potekalo na osrednjem slovenskem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani, se je v disciplini standardna puška udeležila tudi članska ekipa strelske družine Kruno Brežice, ki se je v polfinale uvrstila z veliko mero sreče. Po šestih krogih dopisnega dela tekmovanja so namreč zasedli šele dvanajsto mesto in se tako udeležili polfinala desetih najbolje uvrščenih ekip šele na posebno vabilo organizatorja. Toda v neposrednem boju s tekmeci so Brežičani, ki imajo v ekipi tudi predstavnico ženskega spola, pokazali solidno streljanje ter za Kranjem in Postojno osvojili tretje mesto. Za SD Kruno Brežice so nastopili: Peter Fridl 368, Slobodan Ma-nojlovič 355 in Gordana Grame 352 krogov. Finale bo 12. marca v Ljubljani, udeležbo pa so si ob puškarjih zagotovili tudi mladi brežiški strelci z zračno pištolo. (ES) Krški plesalci v Ljubljani Ljubljana, 26. februarja — V organizaciji Plesnega kluba MY\t Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. Urška je potekal kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latinsko ameriških plesih, na katerem je tekmovalu tudi 10 plesnih parov Posavskega plesnega kluba Lukec Krško. Najboljše rezultate so dosegli med pionirji D razreda: 7. mesto v ST in LA plesih Jaka Piltaver in Tina Korber, 8. mesto v ST in 10. mesto v LA Marko Babic in Sanja Antolič, 9. mesto v ST in 11. mesto v LA Uroš Rogič in Anja Žvab, 9. mesto v ST Mitja Stanič in Katja Zakšek. Med mlajšimi mladinci C razreda je dosegel plesni par Mitja Prah in Mateja Gane 12. mesto v ST plesih. Med mlajšimi mladinci višjega razreda sta Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar zasedla 3. mesto v ST in 4. mesto v LA plesih. (Galex) Odlični nastopi sevniških karateistov Postojna, 25. februarja — Štirinajstčlanska selekcija sevniških karateistov se je udeležila 1. pokalne tekme za mlajše starostne skupine, na kateri je nastopilo 190 tekmovalcev iz 14 najboljših klubov. Tekmovalci so se pomerili v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah posamezno. Sevničani so bili več kot odlični, saj so posegli po medaljah kar štirinajstkrat, in sicer po šestih zlatih, petih srebrnih in treh bronastih medaljah. Najboljši tekmovalec tekme je bil Marko Stopar, ki je osvojil tri zlate medalje (v katah posamezno, v katah ekipno in v športnih borbah posamezno). Takoj za njim seje uvrstil Denis Orač z osvojenima dvema zlatima medaljama in eno srebrno, Rok Črepinšek pa je osvojil po eno zlato, srebrno in bronasto medaljo. Rezultati: malčki letnik 1987 /88: 3. mesto Žiga Kump, 5. Grega Kerin; malčki letnik 1986:14. David Arh; dečki letnik 1985: 3. Miha Oštir, 5. Gašper Povodnik; deklice letnik 1981/82: 9. mesto Tina Vončina; dečki letnik 1983:1. Rok Črepinšek; starejši dečki letnik 1982: 1. Denis Orač, 5. Danilo Lisec, 7. Darijan Tabak; dečki letnik 1980: 1. Marko Stopar, 3. Iztok Busar. V ekipni konkurenci so malčki Grega Kerin, Žiga Kump in Tomaž Gorenc osvojili 2. mesto, v ka-tergoriji mlajših dečkov pa so Rok Črepinšek, Miha Oštir in Gašper Povodnik osvojili 3. mesto. Marko Stopar, Denis Orač in Izok Busar pa so osvojili naslov prvakov. V športnih borbah posamezno je pri mlajših dečkih v lahki kategoriji Miha Oštir zasedel 5. mesto, v srednji kategoriji pa je Rok Črepinšek zasedel odlično 2. mesto. Pri starejših dečkih je v športnih borbah v superlahki kategoriji Darijan Tabak osvojil 3. mesto, v lahki kategoriji pa je ponovno slavil Marko Stopar. V polsrednji kategoriji sta se za naslov v finalu pomerila Denis Orač in Danilo Lisec, zmago pa je slavil slednji. (Galex) Pozdravi z Madžarske -¦^f .^Nf? I («* «S \ i&L?p p* JU J %i ' ¦-: ¦.V-^^^^fli V 'XS :.,^W-[ ,.....;~~J Z Lentija na Madžarskem se je oglasilo 12 plavalcev in trener Silvo iz PK Celulozar, ki se tam nahajajo na sedemdnevnih pripravah. Pravijo, da je 33-metrski bazen zelo lep, pa tudi hrana je v redu. V času, ko to prebirate, so plavalci že zagotovo doma. (Galex) 7 7. šnops turnir na Raki Prehodni pokal Rožancu iz Leskovca Raka, 26. februarja — V gostilni Bon na Raki je v nedeljo potekal 11. tradicionalni turnir v šnopsu. Turnir odigrajo vsako leto na pustno nedeljo. Pravijo pa, da se ta turnir razlikuje od Goesserjevega, saj igrajo po raških pravilih, na pet dobljenih partij. Zanimiva je tudi 1. nagrada, to je odo-jek, ki pa ga zmagovalec vedno razdeli med udeležence turnirja, saj gre tu tudi za družabno srečanje. Zanimiv je tudi podatek, da v zgodovini tega šnops tekmovanja še ni prišlo do prepira. Tokrat je odojka okusilo 36 tekmovalcev, zmagal pa je Danilo Rožanc iz Leskovca pri Krškem, ki je tako prevzel prehodni pokal od Ivana Hribška, lanskega zmagovalca. Na dru- go mesto se je uvrstil Jože Pire, tretji pa je bil Branko Baje (oba z Rake). Nastopili so tekmovalci s Studenca, iz Novega mesta, Brežic, Krškega in z Rake. Danilo Rožanc je ob svoji zmagi povedal tole: »Zmage nisem pričakoval. Rad sodelujem. Lani sem zmagal pri Jancu na Studencu. Zdaj so me prijatelji povabili še sem na Rako. Danes pa sem tu čisto slučajno, ker ima žena tu prijateljice. Potem sem tu za-špilu, mi je zalaufal in ratal mi je.« Povejmo še to, da je v nedeljo uspešno desetletno sojenje prekinil Niko Keše. Novi sodnik je zdaj Branko Pečarič. Vsi igralci pa se mu za dosedanje sodelovanje zahvaljujejo. (B.C.) NAŠ GLAS 8, 1. MARCA 1995 OBVESTILA — REKLAME 11 ZPMS in OZPM KRŠKO v sodelovanju s TURISTIČNO AGENCIJO KARANTANUA organizirajo za vse aktiviste DPM in OZPM zanimivo strokovno potovanje v RIM in POMPEJE z obiskom sorodne organizacije ARCI RAGAZZ1 in odbora UNICEF v Rima Vse informacije na telefonu: 77 - 339 (Vida Ban) ali 22 - 934 (Karantanja) 1. marec — svetovni dan civilne zaščite Ob 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, je prav, da spregovorimo nekaj besed tudi o upravnih spremembah na upravno- zaščitnem področju, predvsem z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki nas ogrožajo. Teh pa ni malo. Živimo v Posavju, ki je v Sloveniji med najbolj ogroženimi pokrajinami, tako glede naravnih nesreč (potresov, poplav, suše itd.) kot tudi tistih, ki jih lahko izzove človek (nesreče z nevarnimi snovmi, požari ipd.), nenazadnje živimo tudi z Jedrsko elektrarno Krško. Sistem zaščite in reševanja, katerega del je civilna zaščita, seje razvijal prav s ciljem zmanjševanja števila naravnih in drugih nesreč in njihovih posledic, temelji pa na odgovornosti države, občin in drugih lokalnih skupnosti za organiziranje in izvajanje ukrepov pri odpravljanju nevarnosti in na obveznosti podjetij, zavodov in drugih organizacij za izvajanje zaščitno- reševalnih ukrepov. Upravne spremembe na obrambno-zaščitnem področju (ki imajo podlago v obstoječi zakonodaji) pa pomeni, da sedaj občine prevzemajo del pristojnosti na področju sistema zaščite in reševanja, ki so opredeljene v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so jih prej imeli sekretariati za obrambo. Predvsem bi tu omenili organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito in reševanje v občinah (1. Javne službe: javna gasilska služba, 2. Enote in službe CZ: enote za prvo pomoč, tehničnoreševalne enote, enote za RBK, službe za uporabo in vzdrževanje zaklonišč, 3. Enote, službe in drugi operativni sestavi gospodarskih družb zavodov in drugih organizacij: enote in operativni sestavi prostovoljnih organizacij, društev), kar je predstavljeno v članku Upravne spremembe na obrambno-zaščitnem področju. Zato bi se ob tej priložnosti želeli tudi zahvaliti vsem, ki so pomagali pri oblikovanju sistema zaščite in reševanja v Posavju z upanjem, da bo to sodelovanje (četudi na drugi ravni), še naprej uspešno. Damjan LAH v.d. načelnika IZDELAVA VRTNIH UT ¦k. IZDELAVA PALET IN VRTNIH UT MARJAN RADE J s.p. Blanca 88,68283 BLANCA Tel. 0608/43 -342,82 - 269 CPI Kovinarska, Kriko, d o.o CKŽ 137, 68270 Kriko DIREKTOR PODJETJA b j a I J prosu delovni mesu 1. Vodje pravno-kadrovske službe 1 izvršitelj 2 Pravnega referenta - pripravnik 1 izvršitelj Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevatii še naslednje posebne pogoje: Adl/ - visoka strokovna izobrazbi (VII. stopnja) pravne smeri -diplomirani pravnik - pravosodni izpit (zaželeno) - 3 let« ustreznih delovnih izkušenj - vodilne sposobnosti Ad2/ - visoka strokovna izobrazba (VII stopnja) pravne smeri - diplomiram pravnik Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen cas, s trimesečnim poskusnim rokom. Rok za prijave, ki jih je potrebno skupaj z dokazili in krajšim življenjepisom dostaviti v zapnti ovojnici ter z oznako "Prijava na razpis", je 8 (osem) dni od objave v javnih glasilih. O izbiri bodo kandidati obveščeni v nadaljnjem roku 15 dni. Delovno mesto je prosto - takoj! Republiški zavod za zaposlovanje Prosta delovna mesta s pogoji za zasedbo Občina Brežice Avtoličar KV avtoličar; nedoločen čas; ostali pogoji: avtoličar, voz. izpit; do 8.3.95; AVTOARS Cerklje, Boršt 9, Cerklje ob Krki Kuhar Kuhar; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: KV kuhar; do 4.3.95; Peter Budič — Gostinstvo, Zagrebška cesta 9, Brežice Občina Krško Kuhar Kuhar; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: kuhar natakar; do 10.3.95; SENEX d.o.o. Krško, Lapajnetova 8, Krško; št. del. mest: 2 Komercialni tehnik Poslovodja trgovine; nedoločen čas; ostali pogoji: komercialni tehnik; do 11.3.95; GOP d.o.o. Gradbeno podjetje Krško, Ardro pod Vel. Trnom 17, Krško Radiološki inženir Višji rentg. tehnik; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izku- šenj; ostali pogoji: višji zdr. tehnik ali rentg. tehnik; do 2.3.95; Zdravstveni dom Krško, Cesta krških žrtev 56, Krško Občina Sevnica Progovni manipulant Progar; določen čas 4 mes.; skupno stanovanje; ostali pogoji: OŠ; do 2.3.95; Sekcija za vzdrževanje prog Novo mesto, Nadzorništvo Tržišče, Sevnica Bolničar Bolničar pripravnik; določen čas 6 mes.: ostali pogoji: bolničar; do 9.3.95; Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Arto 13, Studenec Natakar Natakar; nedoločen čas; ostali pogoji: natakarica ali pomožna delavka; do 2.3.95; Franc Plausteiner — Gostilna Plausteiner, Glavni trg 45, Sevnica Zdravstveni tehnik Zdravstveni tehnik; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: str. izpit; do 9.3.95; Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Arto 13, Studenec; št. del. mest: 3 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA ZA OBRAMBO KRŠKO UPRAVNE SPREMEMBE NA OBRAMBNO-ZAŠČITNEM PODROČJU Smo v času intenzivne zakonodajne dejavnosti, kar je značilno za vse države v prehodu. V tem obdobju si družba prizadeva prilagoditi gospodarski sektor in upravno-politično strukturo novim razmeram. Pri samem oblikovanju uprave so že ugotovljene težnje po organizacijski centralizaciji državne uprave in s tem dela javne uprave, kar je svojevrsten paradoks. Znano je namreč, da se z razvojem demokratizacije družbe razvija tudi decentralizacija organov oblasti, kar še posebej velja za upravno vejo. Kaj se je spremenilo na obrambno-zaščitnem področju? Bivši občinski upravni organi za obrambo so postali organizacijsko neposredno povezani v verigo notranjih organizacijskih enot znotraj enega upravnega organa — Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Odgovornost predstojnika občinskega upravnega organa je bila predvsem horizontalna — torej do izvršnega sveta (praviloma so bili predstojniki njihovi člani) in manj vertikalna. Sedaj se to razmerje spreminja v korist slednji. Z novo ureditvijo se tudi bistveno spreminja sistem postavljanja in razreševanja upravnih delavcev, ki bodo vodili notranje organizacijske enote, saj bo ta izključno v pristojnosti ministrstva oziroma vlade. Z novo organizacijo se spreminja tudi sistem financiranja za delovanje bivših občinskih upravnih organov za obrambo. Tudi ta organizacijska enota je financirana iz državnega proračuna. Pristojnosti lokalne samouprave na obrambnem področju: — občinski organi določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti — župan v vojnem stanju sprejema potrebne ukrepe in predložiy potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane — občinam lahko vlada v vojnem stanju naloži, da opravljajo določene naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe — župan lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski delavci, potrebni za delo v vojni — organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri organizaciji kurirske službe in izvajanju mobilizacije — organi lokalne samouprave so obvezni pomagati pri pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v vojni. Pristojnosti občine na področju sistema zaščite in reševanja so opredeljene v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki govori o tem, da občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju. V občinski pristojnosti je: — spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih — organiziranje in vzdrževanje sredstev za alarmiranje v skladu z enotnim sistemom alarmiranja — zagotavljanje zvez za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim sistemom zvez — načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov — izdelava ocene ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja — organiziranje, razvijanje in vodenje osebne in vzajemne zaščite — organiziranje in opremljanje organov, enot in služb civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini — zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč — izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena — organiziranje in vodenje zaščite, reševanja in pomoč na območju občine — usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami — odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in oblikujejo skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in $ drugimi nesrečami. Lokalne skupnosti sprejemajo svoje programe in načete varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki rte smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. Pristojnosti in naloge župana: — skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami "N — sprejme načrte zaščite in reševanja — skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč — vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč — skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih. Za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite. Poverjeniki in poveljniki civilne zaščite so za svoje delo odgovorni nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Poveljnik civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu. Upravna organiziranost v Posavju: Upravne in strokovne zadeve na področju obrambe na določenih urbano in geografsko povezanih območjih države, opravljajo Uprave ministrstva za obrambo, ki imajo svoje Izpostave za območje ene ali več lokalnih skupnosti. V Posavju jedila ustanovljena Uprava za obrambo Krško z izpostavami v Krškem, Brežicah in Sevnici. Uprava za obrambo skrbi za priprave civilne obrambe in odloča v upravnih zadevah na prvi stopnji v zvezi z dolžnostmi državljanov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, določenih z Zakonom o obrambi. Upravo za obrambo vodi načelnik, ki ga na predlog ministra za obrambo imenuje vlada. Izspostave za obrambo opravljajo naslednje naloge: a) splošne naloge b) naloge nabora in napotitve c) naloge popolnjevanja in mobilizacije d) naloge s področja zaščite in reševanja Iz navedenega sledi, da izpostave za obrambo opravljajo tiste naloge, ki so jih do 1.1.1995 opravljali takratni sekretariati za obrambo. Novi pogoji organiziranosti zahtevajo veliko organizacijskega, kadrovskega in tehničnega dela pri uskladitvi sistemizacije vseh treh ravni organiziranosti, pri prenosu in ureditvi evidenc o premičnem in nepremičnem premoženju, pri postavitvi informacijskega sistema, vodenju evidenc itd. Nova organiziranost Ministrstva za obrambo zagotavlja neposrednejše učinke pri vodenju in enotnem urejanju obrambe in zaščite, kot enega od esencialnih področij človekovega življenja in dela. Damjan LAH v.d. načelnik 12 ZADNJA NAŠ GLAS 8, 1. MARCA 1995 1, Resnicoljubnost, skrita v nedotakljivost pustne maske Maskiranje si je človek izmislil kot še en način, da bi v sebi premagal strah pred vsem nepoznanim in nerazumljivim,0/ar ga je obkrožalo ter zato, da bi na nek način prelisičil, prestrašil ali odgnal vse tiste sile, ki bi mu lahko škodile. Iz te prvotne prevare se je potem razvila še resnicoljubnost. Beneška republika je bila sicer republika, a zaradi tega seveda ni bila nič kaj boljša od ostalih držav svojega časa. Poznala je zakulisne igre, kraje, podtikanja, spletke... Skratka: državljan se je imel za kaj bati svojih najbližjih in svojega doza. To je bil vsekakor zadosten razlog za pameten molk o vseh rečeh, o katerih ni bilo zdravo govoriti. A enkrat v letu, ob pustu, so beneški državljani pod varstvom krinke svojemu dožu lahko v obraz, pardon v masko, povedali vse, kar jih je tiščalo, pa naj mu je bilo všeč ali ne. Nismo sicer raziskovali, ali je pustna maska tako trdno varovala nosilca izjave, da mu ni nihče smel ničesar tudi, če so ga spoznali, ali pase je moral po svojem nastopu previdno oStihotapiti in skriti. Končno tudi nismo raziskovali, ali je taka kritjka kaj zalegla ali pa je služila bolj sproščanju napetosti med podložniki. Vsekakor pa je bil uspeh takih izpadov resnicoljubne kritičnosti verjetno v veliki meri odvisen od doževe nature. Če si je bil sposoben kritiko vzeti k srcu, je lahko tudi kaj ukrenil, če je vladal on dvoru in ne dvor njemu. Če pa je šlo za samopašno, samovšečno persono, ki je svojo oblast uporabljala predvsem za ohranjanju svojih vladarskih privilegijih, potem so bile gotovo vse kritike bob ob steno. Tega problema se človeštvo žal ni uspelo znebiti niti do današnjih dni. Vseeno smo se šli malo pustne resnicoljubnosti. Svojim anketirancem smo dali možnost, da povedo kar koli, kar jim leži na duši. V uredništvu sicer imamo podatke o večini anketirancev, a za javnost smo sklenili, da objavimo le njihova »umetniška« imena. Za tako anketo smo se ogreli, ker Naš glas tokrat izhaja ravno na pepelnično sredo in se nam priložnost zdi prava: po-sutje s pepelom je kesanje, ponižnost, prošnja za odpuščanje in priznanje grehov. Najtežje pa je priznati greh ravno samemu sebi. (Ika) Vojak iz Krškega: »V učnem centru smo se naučili veliko novega. Menim, da nam bo to znanje pomagalo v življenju. Z vsemi starešinami se dobro razumemo. Mislim, da je slovenska vojska dobro usposobljena in pripravljena za obrambo republike. Zdaj so nas'premestili na veter v Vipavo, vendar nič ne de, če nas zebe, važno, da smo usposobljeni.« /82-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice Xbun& d.o.o. Starka iz Hotemeža: »Ker sem že zelo stara, nimam posebno velikih želja in potreb. Stari ljudje smo po večini skromni, v življenju smo marsikaj doživeli. Vse, kar si želim je, da bi bila zdrava in da bi bil mir na zemlji. Ko takole gledam in opazujem razposajene maske okrog sebe, me občasno spreleti srh, saj se še kako dobro zavedam, da jaz nisem maska. Dobro, da tega ne opazijo tudi drugi. Kurent iz Ptuja: »Čujte, fučka se mi za vse, za politiko, za afere... važno je le, da je prišel pustni čas, ko lahko pozabim na vse, in se predam uživanju. To je čas, ko veliko potujemo in po celi Sloveniji odganjamo zimo, samo to mi je važno. Tudi pri vas bo pomlad, zato uživajte z nami.« Šerif iz Dobove: »Danes se vam predstavljam, vendar bom v roku treh let to tudi zares postal. Dobova bo prvi kraj v Sloveniji, ki se bo lahko pohvalil, da ima šerifa. Krajani si želijo, da bi bil v kraju red, in jaz ga bom vzpostavil. To lahko zagotovo trdim. Red mora biti, čeprav ga potrebno narediti tudi s silo. Drugače pa me bodo ljudje tudi vzljubili, ker bom pomagal vsakomur.« Šverc companv iz 120-odstotne občine Dobe-Dobrava: »Če ne boste nič| švercali, ne boste nikamor prišli.« Vampir Marko iz Sevnice: »Zadovoljen bi bil, če bi bil pust vsaj dvakrat na leto. Zakaj!? Ja zato, ker sedaj kot vampir lahko pijem kri tistim, ki jo čez leto pijejo meni. Sicer me spremljajo še trije krvosesi, vendar imamo dela občutno preveč. Težava je, da bomo mi te zobe jutri odložili, nekateri pa jih nosijo celo leto in si za pusta nadenejo kakšne smehljajoče obraze.« Mož brez glave iz Brestanice: »Tako, če ne boste novinarji Našega glasa z vašim urednikom na čelu objavili moje prikupne slike, se pripravite na to, da boste kmalu prav vsi postali takšni, kot sem jaz. Sicer pa, kot lahko vidite, se da tudi brez glave kar priletno živeti.« Rabelj iz Brestanice: »Žal letos novinarjev Našega glasa še ni na mojem seznamu za obglavljenje. Vendar vedno obstaja možnost, da se boste na njem znašli naslednje leto, zato vestno opravljajte svoje delo, drugače... Sicer pa je pust zame zelo zanimiv. Takrat se lahko skriješ pod masko in poveš vse, kar te teži in si drugače ne upaš. Gabrijele, 25. februarja — V diskoteki Bruno so tudi letos podelili nagrade najboljšim maskam. Na sliki je zmagovalna skupina »vampirjev«, ki si je zmago po mnenju občinstva in žirije najbolj zaslužila. Vprašanje je le še, kako si bodo nagrado, vikend paket za dve osebi, pošteno razdelili. Upajmo, da ne bo tekla kri. (T.S.) Razstava slikarke Jožice Medle V šentjernejski agenciji Dolenjske banke je v organizaciji Osnovne šole Šentjernej odprta nova razstava slikarke Jožice Medle. Program ob otvoritvi so izvedli osnovnošolci iz Šentjerneja. Nastopila sta tudi ljudska pesnika Gustelj Cvelbar in Jože Grgovič. Jožica Medle uspešno študira na zasebni likovni akademiji v Ljubljani. Po poklicu je modna kreatorka. Zznana je tudi kot aranžerka. Tokrat se predstavlja z zbirko kolažev, v katerih skuša s formo, tehniko in njej lastnim pristopom doseči izvirnost. Povzela je tudi glasbeno tematiko. Predstavila je skulpturo, izdelano v času rednega študija. Slika Šentjernej pa kaže močno navezanost avtorice na domače okolje. (Lea) Ob kofetku Toni Abram: »Jamajcanke so temperamentne« « Toni Abram Večkrat smo že objavili razglednice, ki nam jih je iz eksotičnih držav poslal pomorščak Toni Abram, zaposlen kot natakar na križarski ladji Costa Romantika, last ameriške firme Steller. Tenutno je Toni doma (v Krškem), kjer je na zasluženem enomesečnem dopustu, in z veseljem se je odzval povabilu za pogovor. Kakšno je tvoje delo na ladji? Delam kot natakar v ladijski restavraciji, ki je pravi hotel na vodi, saj sprejme tudi do 700 ljudi. Križarka Costa Romantika pluje na dveh relacijah, in sicer Florida — Portoriko — Deviški otoki — Dominikanska republika — Bahami — Florida ter Florida —Mehika — Grand Cavman — Jamajka — Florida. Kako si se privadil na ameriški način življenja? Po daljšem času mi je bilo kar všeč, da se sem vrnil domov, med stare prijatelje. Drugače pa sem se kar dobro navadil, ker je tam super klima, čeprav je malo bolj vroče. Trenutno je v Miamiju —na Floridu 22 st. C, pa čeprav je zima. Hrana je v redu, dobimo jo v zadostnih količinah, veliko je tudi sadja. Vendar pa večkrat pogrešam domačo hrano, kot je npr. kruh iz krušne peči. Pijemo pa predvsem kalifornijska vina, ki so tudi odlična. Tvoj delovni dan je verjetno zelo naporen? Začne se ob pol osmih, ko postrežemo z zajtrkom, in traja do pol desetih. Do kosila, ki je ob 12. uri, imam prosto, pa tudi od 14. do 18. ure. Najbolj naporno je zvečer, ko postrežemo z večerjo, po njej pa pripravljamo razne shovve za goste. Zabavamo jih tako, da se preoblačimo glede na tematiko večera (kavbojski, italijanski, gala večeri ipd.). Po 23. uri pa lahko gremo v bar ali disko, vendar je potrebno razmišljati, da je naslednji dan ponovno deloven. Skupaj traja delovni dan 10 do 12 ur, prost je le en dan v tednu. Delo je zelo naporno, predvsem psihično, saj ti pod prste gleda okoli 700 gostov. V slabem letu dela na ladji si prekrižaril že velik del sveta. Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin oz. kje ti je bilo najbolj všeč? Za sabo imam že preko 30 cruisov oz. križarjenj. Najbolj mi je všeč Jamajka, ki je velika skoraj kot Slovenija. Navdušen sem nad naravo, plantažami banan in manga, pa tudi nad glasbo, prebivalci... Križarka Costa Romantika, ki sprejme 1.500 gostov, na njej pa dela 600 zaposlenih, med njimi tudi Toni Abram iz Krškega. Ker si bil nekoč tudi ti glasbenik, te je glasba zagotovo navdušila? Seveda. Pritegnila me je jamajška narodna glasba. Za prebivalce Jamajke je Bob Marlev bog. Življenje teče v ritmu reggaeja. Kakšni pa so prebivalce oz. raje povej, kakšne so Jamajcanke? (Smeh) Lepe, zelo lepe, temne. Všeč so mi zato, ker so zelo temperamente, živijo v ritmu oz. plesu, niso pa tudi pod nikakršnim pritiskom. Dopust se ti že izteka. Kdaj se ponovno vidimo? Letos verjetno ne. Upam, da v začetku prihodnjega leta. Obljubim pa, da se bom oglasil s kakšno razglednico. Tudi mi upamo, da bo obljubo držal. Pričakujemo tudi nov naslov, ker bo verjetno zamenjal ladjo. Za vse prijatelje in tiste, ki ga poznajo, bo tudi objavljen. (Galex)