A IVANČNA GORICA GRUPE ODREDOV 17 »oštntna platna 1295 Ivano ¡a Go Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2007 ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY NCNA GORICA ■ prevajanje v 80 jezikov ■ sodno overjeni prevodi ■ tečaji tujih jezikov ■ priprave na maturo za angleški in nemški jezik 120070168 hmzpi&m sisšlks B/S/H/ TRGOVIN* & SERVIS 1'VC OKNA IN VRATA Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta d.o.o.. Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, fax: 01/51115 43 IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, Ivanina Gorica tel./faks; 01/7878 S3 S gsm: 041/757 OSS RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL; 0117869-040, FAX: 0117869-045 lamasglamas.si www.interalta.si 120070168,3 _©b3m SPREJET JE PRORAČUN ZA LETO 2007 Iz Jernejeve malhe Narava se prebuja. Kažejo se prve žive barve pomladanskega cvetja, ki kliče k naravnemu prebujanju tudi nas ljudi, saj je čas okrog velike noči lahko poln upanja in stremljenja k rasti. Z domišljijo vidimo v vsej tej živosti, ali pa tudi ne, naše mame, ki so v jutranji svežini nesle skupaj z otroki butare in velikonočne dobrote v domačo cerkev za skupno veselje. V žep pa so si dale čisto nov robček ali pa se pokrile z ži-vobarvno naglavno ruto. Tak naj bi bil pogled tudi v prihodnost: za nekoga na osnovi tradicije, za drugega na osnovi dolgoletnega verovanja in vere. Morda smo prav zaradi takšnega gledanja tudi občinski svetniki lažje našli svoj osebnostni izraz, ko smo sprejemali občinski proračun, ki je zagotovo naravnan k razreševanju najosnovnejših potreb našega občana. Občinski proračun je usmerjen k hitrejši rasti na vseh področjih dela, kjer se vsakodnevno srečujemo s problemi, ki so trenutnega značaja ali pa jih prelagamo na čas možnega. Marsikatera investicija, ki jo bomo udejanjali, bo izboljšala pogoje dela za učence na šolah, za manjše otroke v vrtcih ali pa za starejše, ki jim je pomoč potrebna. Dogradila se bo šola v Šentvidu, začel se bo graditi vrtec ob šolskem centru v Ivančni Gorici. Zaključujejo se velika dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju na Polževski planoti, Visoki coni Stična, Mleščevem in drugod, kjer so stari vodi potrebni prenove in novitet. Velik del finančnega načrta in dela je usmerjen na pomoč, ki jo bo prispevala država za izboljšanje stanja in modernizacije regionalnih cest, zato naj nam ne bo hudo, ko bomo stali pred delovnim semaforjem v upanju, da bo jutri bolje. Obsežni programi za male krajevne skupnosti, ki so to pot dogovorno sprejeti skupaj z občinskim proračunom, vas bodo, spoštovani krajani, približali, zato dodajte svojo delovno vnemo za izboljšanje pogojev v kraju, za dobro medsebojno sožitje in razumevanje. Najtežje in najbolj nerazumljivo je takrat, ko z negodovanjem ob dokaj velikem opravljenem delu s svojo kritiko vnašamo nemir in svojo lastno nečimrnost, ki ne prispeva nič dobrega. Veliko boljše pa je pravočasno dobro tvorno sodelovanje in strpni dialog ter razumevanje, saj osebni interesi vedno ne morejo biti prevladujoči, še posebej takrat ne, ko imamo v mislih občinski oz. nacionalni pogled. Zaokrožena sredstva pogojujejo delo, ki je vrednoteno po predhodnem finančnem načrtu le v okviru realnih možnosti. Iz naših nalog je razvidno, da so ene v teku, druge v pripravi s projekti in spet tretje v viziji po prioritetnem redu, zato imamo vedno čas, da pristopimo in damo prispevek v materialnem, in če ne drugače, lahko v idejni zasnovi in načrtovanju. Občina je kakor vsi mi, ki hodimo po tem svetu, živ organizem, ki je aktiven, kar kažejo vedno nove potrebe in novi cilji. Zadovoljstvo je torej lahko vsak čas in vsak trenutek, ne le v čakanju na boljše dni, kajti ti največkrat sami po sebi ne pridejo. Tak je bil nagovor gospoda župnika v vaški cerkvi, da je čas okrog velike noči tako spodbuden, da ni prostora za kaj drugega kot ga izživeti po podobi, ki nam jo kaže dobra osebnost, pa če je to človek ali celo Bog. Vesele praznike in veliko veselja ponesimo v svet, ki nam ni vedno naklonjen, smo pa mi tisti, ki ga moramo oblikovati. Vaš župan Dolgo pričakovana proračunska seja je končno prišla na vrsto 29. marca, ko seje Občinski svet srečal na svoji 3. redni seji novega mandatnega obdobja. Pozitivna politična volja svetnikov in svetnic ter dobro pripravljen proračun sta botrovala k sprejetju najpomembnejšega akta Občine, po katerem se bo v občinsko blagajno v letu 2007 steklo kar 10.194.565 evrov. Pri tem je treba poudariti, da je proračunski prihodek višji kot običajno zlasti na račun sprememb v Zakonu o finaciranju občin. SPREJELI SO ŠE... Predlog programa opremljanja za gradnjo za območje opremljanja »Mieščevo« Osnutek programa je bil na razpravi že ob koncu prejšnjega mandata Občinskega sveta. Na Mleščevem se zaključuje gradnja kanalizacijskega omrežja in preklapljanje na čistilno napravo, poleg tega pa poteka rekonstrukcija javne poti in napeljava javne razsvetljave. S sprejetim programom bo 30 zavezancev naselja Mieščevo moralo zagotovi okrog 5% od 1.285.345 EUR vredne investicije. Sofinanciranje tega dela (kanalizacija in javna razsvetljava) in ostale komunalne infrastrukture bo doletelo tudi vsakega, ki bo na tem območju gradil na novo. Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za ZN 14/a - Novi center Ivančna Gorica Podobno kakor za Mieščevo se je sprejemal tudi program opremljanja za Zazidalni načrt bodočega novega centra lvančne Gorice, umeščenega na nepozidanem območju cerkvenega hriba in travnika pod njim. Celotno območje je razdeljeno na več podobmočij (stavbe centralnih dejavnosti, blokovna gradnja, pokopališče, novi objekti, obstoječa gradnja, javne površine in zelene površine). Program opremljanja bo usklajeval gradnjo objektov in omrežja komunalne infrastrukture, določeni so roki gradnje komunalne infrastrukture in pogoji priključevanja nanjo ter finančna konstrukcija opremljanja. Predlog Odloka o lokacijskem načrtu območja S3/b in S3/c - Kojina Predlog Odloka o lokacijskem načrtu Kojina je bil sredi lanskega leta na javni razgrnitvi, in takrat nanj ni bilo pripomb. Gre za področje v neposredni bližini OŠ Stična, v smeri proti Stični oz. Viru, kjer se v bodoče predvideva pozidava na podlagi odloka, ki je bil sprejet na tokratni seji. Odlok ureja gradnjo enodružinskih stanovanjskih objektov in ureditev zunanjih zelenih in utrjenih površin 1er gradnjo prometne, energetske, komunalne in vodovodne infrastrukture. Za območje S/b je predvidenih 15 novih stanovanjskih objektov, na območju S/c pa trije objekti. Odlok vsebuje tudi program opremljanja stavbnih zemljišč. Osnutek sklepa o višini denarne pomoči za novorojence v Občini Ivančna Gorica za leto 2007 Na podlagi odloka o denarni pomoči za novorojence v občini Ivančna Gorica, ki je bil sprejet decembra 2005, staršem vsakega novorojenca v naši občini od 1. 1. 2006 pripada denarna pomoč. Ker odlok predvideva spremembo višine pomoči za vsako proračunsko leto posebej, je bil sprejet sklep, da se višina sredstev poviša z dosedanjih 125 na 300 evrov za vsakega novorojenca. Sprememba višine sredstev velja za vse odločbe, izdane po 1. aprilu 2007, starši pa to pravico lahko uveljavljajo do 6. meseca otrokove starosti. V lanskem letu je Občina obravnavala 101 vlogo za dodelitev teh sredstev. Predlog osnutka Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov/projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Ivančna Gorica Sprememba pravilnika se nanaša na uskladitev z Zakonom o izvrševanju proračuna in javnim razpisom za sofinanciranje programov s področja kulture. Neposredni proračunski porabniki (KS-ji)se namreč ne smejo javljati na javni razpis Občine, pač pa morajo svoje potrebe po investicijskem vzdrževanju (kulturni domovi, kulturni spomeniki) prijaviti v finančnem načrtu. Predlog osnutka Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov in proiek-tov iz proračuna občine Ivančna Gorica Sprememba se nanaša na uskladitev z Zakonom o splošnem upravnem postopku ki predvideva, da odločitvena oseba ne more biti tudi pritožbeni organ. Zato sklep o odobrenih sredstvih izda direktor Sklic prve seje v letu 2007, in kot že rečeno tretje v novi sestavi Občinskega sveta, je prvič potekal v novi sejni dvorani v Poslovni stavbi Zolnir. Seja je res bila proračunska, toda minilo je kar nekaj časa, da so svetniki in svetnice prišli do te pomembne točke dnevnega reda. Ustavilo se je - če se lahko tako izrazimo - že pri sprejemanju zapisnika zadnje seje, ki je bila pred novim letom. Kot je bilo že povedano v prvi letošnji številki Klasja, je po 2. redni seji Občinski svet nadaljeval tradicionalno prednovoletno druženje v Gostišču Jap, kjer pa je prišlo do nadaljevanja 2. seje, saj je tistega dne potekalo rušenje nelegalnega romskega naselja v Dečji vasi. Spričo dejstva, da bodo člani družine Strojan ostali na lokaciji kljub ru-šitvi, je vsaj del svetnikov iskal možnosti za rešitev nastale situacije. V tistem večeru je bila sprejeta dopolnitev Odloka o varstvu virov pitne vode na območju občine Ivančna Gorica, s katero se je želelo preprečiti kampiranje Strojanovih na mestu, kjer je stal njihov tabor. Svetnica Sonja Maravič pa je na tokratni seji poudarjala, da zapisnik ni verodostojen, saj občinske uprave, pritožbeni organ pa je župan. Za mladinske programe je letos preko javnega razpisa namenjenih 8.345 evrov. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Ivančna Gorica Oktobra 2002 je takratni Občinski svet sprejel odlok o ustanovitvi našega občinskega glasila Klasje. Klasje je sicer izhajalo že prej, vendar je sprememba zakonodaje takrat zahtevala oblikovanje ustanovitvenega odloka. Ker je mandat dosedanjemu uredništvu in uredniku potekel, je Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja pripravila spremembo odloka, in sicer v tistem delu, ki določa imenovanje glavnega in odgovornega urednika. Po novem ne bo več zahtevan pogoj, da ima kandidat pet let uredniških izkušenj. Poročilo Komisije za mandatna vprašanja. volitve, imenovanja in priznanja Komisija je na svoji seji 27. marca sprejela predlog novega uredniškega odbora časopisa Klasje. Novi odbor sestoji povečini iz dosedanjih članov, na novo pa so vanj imenovani trije člani, ki so jih predlagale politične stranke v naši občini. Komisija je pripravila tudi razpis za priznanja in nagrade Občine Ivančna Gorica za leto 2007. Predlog razveljavitve Odloka o dopolnitvi odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica Predlog Obvezne razlage Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica Občinski svet je ob koncu seje sprejel sklep o razveljavitvi dopolnitev Odloka o varstvu virov pitne vode, ki so bile sprejete na 2. redni seji, saj se je izkazalo, da Občinski svet tovrstnih dopolnitev ne more sprejemati, pač pa lahko poda samo t.i obvezno obrazložitev odloka. je nadaljevanje seje potekalo v neformalnem okolju in takrat niso pisali zapisnika. Po daljšem razpravljanju so bile le sprejete pripombe na zapisnik. Ob vsem tem je župan Jernej Lampret poudaril, kako so bili tisti dnevi, vse od incidenta 22. oktobra dalje, zelo težki, še zlasti za njega kot župana. Pred obravnavanjem Osnutka odloka o proračunu za leto 2007 je bila na vrsti še druga točka dnevnega reda: Vprašanji in predlogi. PRORAČUNSKA RAZPRAVA Župan Jernej Lampret je ob začetku proračunske razprave pojasnil glavne značilnosti letošnjega proračuna, predvsem pa poudaril, da je na povečanje sredstev vplivala zlasti nova uredba Zakona o financiranju občin, ki predvideva t.i. primerno porabo občin povprečnino in gla-varino. Poleg glavnega vira prihodkov iz naslova dohodnine so pomembni t.i. transferji Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za okolje in prostor, Kmetijskega ministrstva in seveda Ministrstva za lokalno samoupravo. Med glavne letošnje projekte oz. investicije sodi dokončanje adaptacije in gradnje šole v Šentvidu. Končujeta se tudi »Polževski vodovod in »Stiska visoka cona« ter kanalizacija Mieščevo. Planirana sredstva za pridobivanje projektov napovedujejo dela na Virski kanalizaciji in kanalizaciji proti Višnji Gori. Letošnji proračun tudi napoveduje dolgo pričakovano razreševanje prostorske stiske vrtca. Po zadnjih razgovorih na Ministrstvu za šolstvo dobiva ideja o prenosu lokacije novega centralnega vrtca iz centra lvančne Gorice k Srednji šoli Josipa Jurčiča že povsem realne možnosti. Da je lokacija boljša in kvalitetnejša, ni nobenega dvoma več, za ministrstvo pa je pomembno, da novogradnja zadostuje prostorskim normativom, ne glede na to, na kateri lokaciji bo stala. Sredstva, ki so namenjena gradnji vrtca letos, omogočajo pridobitev še zadnje potrebne dokumentacije, kar bi omogočilo začetek gradnje že letos, do- graditev ob sofinanciranju države pa v prihodnjem letu. Prav naveza občinskega in državnega deleža pa je model, ki se trenutno izvaja pri projektu šentviške šole in po katerem bo za vrtcem na vrsto prišla še podružnična šola na Krki. Tudi zanjo so letos že namenjena sredstva za projekte. Na področju gospodarstva bi pomenila ureditev t.i. zahodne obvoznice dokončno vzpostavitev dolgo pričakovane industrijske cone. Letos bi se morala začeti reševati tudi problematika križišča pri Merca-torjevem trgovskem centru. Sicer pa se že pripravlja vse potrebno za gradnjo dveh večstanovanjskih objektov na Stantetovi ulici v Ivančni Gorici, proračun pa zagotavlja tudi spodbujanje malega gospodarstva. Na področju kmetijstva so sredstva večinoma že »usmerjena« porabnikom; če bi bil interes za zavarovanje živine, bi se tudi za to lahko porabila nekatera sredstva. Glede investicij predstavljajo največji problem gozdne poti in vse bolj poškodovane asfaltne ceste po naših vaseh. Seveda se proračunska poraba tudi letos ne bo mogla izogniti porabnikom na področju izobraževanja, zdravstva kulture, športa in sociale, kjer je poraba več ali manj že naprej predvidena. Odbor za družbene dejavnosti z predsednico Magdaleno Urbančič je opozoril na majhna sredstva za opremo Zdravstvenega doma v Ivančni Gorici, spodbudno pa je povišanje sredstev za denarno pomoč za novorojenčke. Kar se področja športa tiče, Občina pri sofinanciranju športnih društev ostaja tudi pri sponzoriranju naših rokometašev in nogometašev, prispevala pa bo tudi h gradnji nadstreška na nogometnem stadionu. Svetniki in svetnice so na splošno izražali zadovoljstvo nad sestavo letošnjega proračuna, še zlasti je bilo zadovoljstvo očitno nad povečanimi sredstvi v primerjavi s prejšnjimi leti. Nekaj kritike pa je bilo zlasti na račun nepopolne realizacije lanskega proračuna. Zupan je med drugim pojasnil, da so bila planirana sredstva za delo na šentviški šoli tako visoka v lanskem proračunu tudi zato, ker je bil to edini pogoj za pridobitev sofinancerskega dela države. Vprašanja so se navezovala tudi na posamezne postavke proračuna, v mnogih primerih na asfaltiranje posameznih cest in drugo. Ko je bil osnutek odloka o proračunu sprejet in ker nanj ni bilo danih nobenih amandmajev, je bilo možno takoj po zaključku seje sklicati že naslednjo, 4. sejo, na kateri je bila edina točka dnevnega reda sprejemanje Predloga Odloka o proračunu za leto 2007 z upoštevanimi pripombami pri razpravi o proračunu. Proračun za 2007 je bil soglasno sprejet. Matej Steh Naslednja 5. seja občinskega sveta bo potekala 11. aprila 2007. Člani novega uredniškega odbora Občinskega glasila Klasje so za obdobje naslednjih 4 let: Silvo Berdajs, Čagošče 60, Šentvid pri Stični Simon Bregar, Gabrovka pri Zagradcu 70. Zagradec Petra Butkovič, Malo Hudo 24, Ivančna Gorica Nataša Erjavec, Gorenja vas 7, Ivančna Gorica Maja Ficko. Stična 137, Ivančna Gorica Marjeta Glavan, Stična 140, Ivančna Gorica Sonja Maravič, Pristavlja vas 5a, Šentvid pri Stični Leopold Sever, Male Lipljene 15, Turjak Milena Vrhovec, Vir pri Stični 113, Ivančna Gorica Razpis za glavnega in odgovornega urednika glasila pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, do imenovanja pa delo glavnega in odgovornega urednika opravlja sedanji urednik Andrej Agnič. Vesele velikonočne praznike vam želi župan, občinski svet in uredniški odbor Klasja! Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 78121 30, fax: 7812131, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovomegamedmka,NatalijaPavlin,LeopoldSever(zadnjastran),MajaFicko,Maqeta Glavan (lektor), SimonBregar(š Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. O --—----- Ivančna Gorica, april 2007 ttšieš VPRAŠANJA IN PREDLOGI Nikolaj Erjavec je uvodoma opozoril na kršenje nočnega miru v Stični, in sicer v zvezi z obratovanjem lokala v središču Stične. Občinski upravi, ki izdaja dovoljenje za obratovalni čas lokalov, je očital toleriranje daljšega obratovalnega časa. Župan je pojasnil, da je obratovanje omenjenega lokala že skrajšano s tretje ure ponoči do enih. Glede kršitev kaljenja nočnega miru pa Občina ni pristojna, da ukrepa. Mileno Vrhovec je zanimala sprememba trase daljnovoda 2x 110 kW RTP Grosuplje - RTP Trebnje in je opozorila na slabo obveščenost lastnikov zemljišč o javni razgrnitvi in javni razpravi v marcu. Županje pojasnil daje bila obveščenost izpeljana po ustaljeni navadi in da je tudi udeležba na razpravi pokazala, da so se ljudje odzvali obvestilom. Župan je še poudaril da daljnovod ne predvideva samo transporta električne energije, pač pa tudi povečanje zmogljivosti, saj je v Ivančni Gorici kar nekaj močnih porabnikov. Predlog je še v javni razpravi do ponedeljka, 9. aprila. Vrhovčevo je še zanimalo, kako daleč je postopek sprejemanja prostorske strategije občine. Župan je obrazložil, da strokovne službe pripravljajo gradivo, ki bo delno kmalu tudi na seji Občinskega sveta. Poudaril je še, da je priprava strategije dolgotrajen postopek in da je posamezne vloge še nemogoče obravnavati. Občinski svet pa bo tisti, ki bo ob koncu postopka sprejel stališča in smernice nove prostorske strategije občine, ki bo zajemala tudi opredelitev do vlog za spremembo namembnosti zemljišč številnih občanov. Razprava o prostorski strategiji in vprašanje Sonje Maravič o realizaciji sklepov 28. seje o domski problematiki pa je napeljalo tudi na razpravljanje o problematiki gradnje doma starejših občanov na potencialni lokaciji v Šentvidu. Župan je odločno zavrnil pripombo, ki jo je Maravičeva posredovala v imenu društva upokojencev Šentvid, češ da se ni udeležil njihovega letošnjega občnega zbora zaradi vprašanja lokacije doma v Šentvidu. Poudaril je, da so sredstva za odkup zemljišč v letošnjem proračunu zagotovljena in obstajajo vse realne možnosti za odločitev odkupa v Šentvidu za gradnjo doma, če se bo Občinski svet tako odločil. Sonja Maravič je postavila še nekaj vprašanj, na katere pričakuje pisne odgovore, in sicer v zvezi z Odlokom o varstvu virov pitne vode v naši občini. Ali na najožjem varstvenem pasu stoji še kakšna črna gradnja, ali ima občina izdelane sanacijske programe za varovanje virov pitne vode in še druga vprašanja v zvezi s tem odlokom. Zahtevala je poročilo o delovanju muzeja na Jurčičevi domačiji, zanimale pa so jo tudi pristojnosti novoimenov ¿nega podžupana Dušana Strnada. Predlagala je, da se plače župna. podžupana in občinskih sv etnikov objavijo v Klasju. Župan je v zvezi s plačami povedal le to, da spada v 51. plačilni razred, na podlagi njegove plače pa se določa tua; plačilo sejnin, torej plačilo svetnikom, vezano na delo v Občinskem svetu. Marina Koščak je spraševala župana, kako se romska problematika rešuje v odnosu z Vlado RS in kako je z reševanjem odnosov med NK Livar Ivanč-na Gorica in Zvezo športnih organizacij Ivančna Gorica. Župan je dejal, da Vlada deluje samostojno ter v skladu z novim zakonom, ki ureja romsko problematiko v Sloveniji. Stališča Občine pa so takšna, kakršna so bila sprejeta na izredni seji v novembru 2006. V zvezi s prostori na nogometnem stadionu pogajanja še potekajo in bo Občinski svet zavzel stališče po dogovoru med omenjenimi strankami. Igor Bončina je na občinsko upravo naslovil vprašanje, zakaj se je v preteklosti dopuščalo nasipavanje odpadnega gradbenega materiala na ivanški zahodni obvoznici. Direktor Janez Radošje pojasnil, da Občina ni dajala nikakršnih soglasij in da je s tem v zvezi večkrat ukrepala pristojna inšpekcija. Na očitek, daje delavcem občinske uprave naročeno, da se omenjeni svetnik lahko z morebitnimi vprašanji za upravo obrača le nanj ali župana, pa je pojasnil, da ima do takega stališča kot direktor uprave vso pravico. Nikolaj Erjavec je opozoril še na Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, o katerem se je razpravljalo na prejšnji seji. V skladu s sklepom, da občinska uprava pripravi prenovljen odlok, bo predlog sprememb in dopolnitev že na naslednji seji Občinskega sveta. ZA PODŽUPANA IMENOVAN DUŠAN STRNAD Od 1. februarja ima naša občina tudi podžupana in sicer je na to mesto s sklepom imenoval župan Lampret občinskega svetnika Dušana Strnada, kije to funkcijo opravljal tudi v delu obdobja prejšnjega mandata. Novo-imeno-vanemu podžupanu so dana pooblastila zlasti pri urejanju prometne problematike v Ivančni Gorici vezane na krožiš-če pred Mercatorjem in na zahodno obvoznico. V prejšnjem mandatu je Strnad delal na projektu izgradnje vodovoda Polževska planota. mš »suhokrnjski vodovod« S povezovanjem občin do morebitnih evropskih sredstev Voda je tisti naš naravni vir, ki mu mora človek vedno posvečati posebno pozornost. Pa naj bo to pri distribuciji pitne vode ali pri očiščevanju odpadnih voda. Investicije na tem področju komunale predstavljajo za občinski proračun vsako leto velik zalogaj, zato ni čudno, da se pojavlja vedno več idej o tem, kako priti do dodatnih sredstev. Eno takšnih razmišljanj je vzklilo med dolenjskimi občinami, kjer se je rodila ideja, da bi do evropskih denarnih sredstev prišle z oblikovanjem t.i. Suhokranj-skega vodovoda. Suhokranjski vodovod predstavljajo pravzaprav vodovodi na širšem področju Suhe krajine, ki zajema seveda tudi našo občino. Poleg ivanške občine v tem idejnem projektu, katerega glavna pobudnica je sosednja občina Žužemberk, sodelujejo tudi občine Dobrepolje, Kočevje, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Trebnje. Skupna težnja vseh omenjenih občin je, da bi s pomočjo t.i. kohezijskega sklada Evropske unije prišle do pre-potrebnih sredstev za sanacijo slabe vodovodne infrastrukture, deloma pa tudi za razširitev posameznih vodovodov. S tem v zvezi so navezale stike z Ministrstvom za okolje in prostor in v Ivančni Gorici je 23. marca potekal prvi sestanek predstavnikov sodelujočih občin s predstavnikom ministrstva, pridružili pa so se tudi predstavniki nekaterih komunalnih podjetij na tem območju in predstavniki novomeške komunale. Na sestanku je vsaka občina predstavila stanje oskrbe z vodo na svojem področju in poglavitne težave, ki se pojavljajo oz. jih bo treba razrešiti v bodoče. Večina jih ima za to že pripravljene projekte. Zanimivo je, da je skoraj vsem skupno slabo stanje vodovodov, kar pa je posledica zlasti zelo množične gradnje vodovodov v povojem času s pomočjo raznih delovnih brigad. Vsaka občina je pred- stavila tudi nekatere načrtovane novogradnje. Pojasnilo predstavnika ministrstva Bojana Drnovška, ki je sekretar za pripravo in vodenje investicij na di-rektoratu za evropske zadeve in investicije pri Ministrstvu za okolje in prostor, je bilo, da je država pred kratkim sprejela Operativni program 2007-2013, ki določa smernice pri podpori države na raznih projektih s področja prometa in okolja v Sloveniji. Tisto, kar je bilo na sestanku najvažnejše in na žalost navzočih predstavnikov najbolj razočaranje vzbujajoče, je, da sredstva iz kohezije ne podpirajo sanacijskih projektov, s katerimi se omenjene občine največ ukvarjajo. Na ta način so torej možnosti za uspešen skupen nastop za pridobitev teh sredstev domala ničelne, je pa možno najti rešitev za saniranje teh vodovodov preko drugih evropskih finančnih skladov. Kriterije t.i. »kohezije« bi zadovoljila ideja, ki jo je predstavil direktor Komunale Novo mesto. Navezava »suhokranjskih« vodovodov na en vodni vir v Novem mestu bi pomenila dovolj velik projekt, ki bi zadostil kohezijskim pogojem. To seveda za občine tega dela Dolenjske ni primerna rešitev, saj so s tem v zvezi slabe izkušnje pri nekaterih drugih projektih, kjer se je izkazala premoč večjega nad manjšim. Zaključki tokratnega prvega sestanka so bili, da se v bližnji prihodnosti dokončno zberejo projekti posameznih občin, da bi bilo tako mogoče dokončno oceniti vrednost skupne investicije in obseg populacije, ki jo projekti obsegajo. Še en kohezijski pogoj je namreč ta, da mora biti obseg populacije na obravnavanem področju 50.000 prebivalcev. Matej Steh KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA GORICA V skladu s 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) in 17. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 8/96 in 4/01) objavljamo: JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2007 Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine, življenja v njej in njeni podobi. Priznanja in nagrade Občine so: • Častni občan, naziv Častni občan Občine se lahko podeli posamezniku, ki je zaslužen za izjemne trajne dosežke na posameznem področju človekove ustvarjalnosti, ki pomembno vplivajo na predstavitev Občine doma in po svetu. • Zlati grb Občine, kot najvišja nagrada Občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled Občine. • Nagrada Josipa Jurčiča, za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v Občini. • Plaketa Antona Tomšiča, za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju Občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob njihovih jubilejih. Priznanja in nagrade bodo podeljena ob občinskem prazniku Občine Ivančna Gorica 29. maja 2007. Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Občine so lahko organi Občine, ter posamezniki in organizacije z območja Občine. Pobuda za podelitev mora vsebovati: • podatke o pobudniku; • podatke o pravni ali fizični osebi, ki naj bi to nagrado prejela; • podrobno utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upravičena do nagrade. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 07. maja 2007 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica - s pripisom "nagrade in priznanja". O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. PREDSEDNIK Milan Jevnikar, prof.l.r. Ivančna Gorica, april 2007 3 «OSEB je dežela desetega brata prepoznavna? delujejo še naša občina ter občine Grosuplje, Škofljica in Ig. Glavni cilj projekta je, spodbujanje turizma in kvalitetnejše turistične ponudbe na podeželju. Ob podobnih dogodkih se seveda sprašujemo, kako napraviti tisti od- ¥W Društvo podeželskih žena Ivanjščice. V dneh od 29. marca do 1. aprila je na Gospodarskem razstavišču potekal vsakoletni osrednji sejem turizma v Sloveniji Turizem in prosti čas 2007. Nekdaj imenovani sejem Alpe Adria, ki je v preteklih letih nosil ime Sejem počitnic, si je letos nadel novo ime, pri tem pa poskrbel tudi za nekaj sprememb v konceptu organizacije, nenazadnje pa je najbolj odmeval brezplačen vstop za obiskovalce vse dni sejma. V sklopu t.i.Krošnjarske poti, kakor je Dolenjsko poimenovala pred leti v svojem turističnem projektu Na lepše Slovenska turistična organizacija, se je predstavljal tudi projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Projekt, ki obstaja že dobro desetletje in v katerem sodeluje tudi naša občina, je tako na skupnem sejemskem prostoru predstavljal bogato dediščino in turistično ponudbo dolenjskih in belokranjskih občin. Pri predstavitvi so sodelovala tudi naša turistična društva v okviru Občinske turistične zveze, posebej pa so se v štirih dneh sejma predstavile članice Društva podeželskih žena Ivanjščice, člani Čebelarskega društva Krka-Zagradec, ki letos praznuje 100 let delovanja, Kmetija Erjavec iz Gorenje vasi ter podjetje Sitik, ki nadaljuje stiško samostansko tradicijo p. Simona Ašiča. Svoje umetnine so razstavile tudi članice Turističnega društva Višnja Gora, izdelki iz keramike pa so govorili o umetnici Aneti Stai-lovski iz Kriške vasi. Seveda je občina posebej izpostavila naše največje prireditve in turistične znamenitosti, ki so že zdavnaj presegle lokalne okvire. Občina Ivančna Gorica se je tokrat promovirala kar na dveh mestih. Na sejmu se je namreč predstavljal tudi projekt Sožitje med mestom in podeželjem, imenovan CIZA. V njem poleg Mestne občine Ljubljana so- Pri stojnici samostanskega podjetja Sitik se je ustavil tudi scenarist šentviškega pevskega tabora Stane Peček. ločilni korak, ko naše turistično udejstvovanje postane še kaj več kot organiziranje prireditev in izvajanje promocijskih aktivnosti, ko bo torej naš turizem tudi del gospodarske panoge. Upajmo, da bodo k takšnemu razvoju prispevale podobne akcije kakor letošnja, prihodnje leto morda celo z lastnim sejemskim prostorom in samostojnim nastopom. Matej Steh Inovator in slikar Stefan Horvat iz Višnje Gore. Čebelarsko društvo Krka-Zagradec. Z NOVIM PREDSEDNIKOM EN NOVIMI NAČRTI Dolgoletni predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Avgust Likovnik dobil svojega naslednika Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, katere začetki delovanja segajo v čas ustanovitve naše občine, se je ob koncu lanskega leta morala posloviti od dolgoletnega predsednika zveze Avgusta Likovnika. Izgubo tako aktivnega turističnega delavca v naši občini in v širšem slovenskem prostora bo verjetno težko zapolniti. Ker se je organom zveze ravno iztekel mandat, je bil zbor Občinske turistične zveze Ivančna Gorica, ki je potekal 22. februarja, hkrati tudi volilni zbor. Na njem so zastopniki devetih turističnih društev iz naše občine izvolili za novega predsednika Pavla Groznika iz TD Višnja Gora. Predsednik Pavel je kot dolgoletni turistični delavec gotovo primeren naslednik preminulega predsednika Likovnika; v pomoč pri vodenju zveze mu bosta tudi oba podpredsednika, Stane Kralj iz Zagradca in Miloš Šu-šteršič iz Kriške vasi. Potrdili so tudi novo sestavo izvršnega odbora in ostalih organov zveze. Zbora se je udeležil tudi župan Jernej Lampret. Poudaril je pomen dejavnosti, ki jo nosi naša turistična zveza. V občini domala ni večje prireditve, pri kateri bi ne sodelovala zveza, če ne drugače, vsaj preko svojih društev. Vse to zagotovo pripomore k večji prepoznavnosti občine in razvoja turizma pri nas. Občinska turistična zveza je ob začetku leta predstavila tudi nekaj izhodišč svojega dela v letu 2007, še naprej pa bo šlo v glavnem za sodelovanje pri občinskih prireditvah in izvajanju raznih promocijskih aktivnosti. Okrepljeno bo tudi sodelovanje z Slovensko turistično organizacijo in Turistično zveze Slovenije, v izvršnem odbora katere je od volitev v novembru 2006 dalje tudi predsednica TD Krka Nataša Lukman. Ena zadnjih promocijskih akcij naše zveze je bila izdaja občinske razglednice pred sejmom Turizem in prosti čas 2007. Matej Šteh REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Kolodvorska 2,1290 GROSUPLJE Tel.: 01 7810 900 / Fax: 01 7810 919 e-naslov: ue.grosuplje@gov.si http://upravneenote.gov.si naloge na krajevnem uradu Občane obveščamo, da lahko na Krajevnem uradu Ivančna Gorica in Krajevnem uradu Dobrepolje uredijo naslednje zadeve: Po 9. členu Pravilnika o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah (Uradni list RS, št. 114/2003), ki določa minimalni obseg izvajanja nalog po vsebini in količini, posamezni krajevni urad opravlja naslednje: • Sprejema vloge za osebno izkaznico, • Sprejema vloge za potni list, • Sprejema vloge za vpis spremembe naslova v potnem listu, • Sprejema naznanitve pogrešanja osebne izkaznice, • Sprejema naznanitve pogrešanja potne listine, • Sprejema vloge za izdajo maloobmejne prepustnice in kmetijskega vložka, Sprejema vloge za izdajo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije, Vodi evidenco o državljanstvu Republike Slovenije, Vodi in ažurira državljanske knjige, za osebe, rojene pred letom 1974, Posreduje podatke iz evidenc o državljanstvu, Vpisuje v matične knjige - rojstvo, poroka, smrt, Vpisuje zaznambe v matične knjige, Vpisuje popravke v matične knjige, Pošilja obvestila za vpis zaznamkov v dvojnike matičnih knjig, Sestavlja zapisnike o priznanju očetovstva, Sestavlja rodbinske pole, Vodi sezname in evidence s podro- čja matičnih zadev, • Izdaja izpiske in potrdila iz matičnih knjig, • Posreduje podatke iz matičnih knjig, • Sprejema izjave o spremembi priimka, • Sprejema izjave o izbiri priimka za pravni promet, • Sestavlja zapisnik o prijavi zakonske zveze, • Izdaja potrdila o prijavi zakonske zveze, • Izdaja potrdila, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze, • Sestavlja smrtovnice, • Potrjuje dovoljenja zakonitim zastopnikom za potovanje v tujino ml. osebam do 15. leta starosti, • Sprejema prijave stalnega prebivališča, • Sprejema odjave stalnega prebiva- lišča, Sprejema prijave potovanj v tujino nad tri mesece in vrnitev iz tujine, Vodi register stalnega prebivalstva (RSP), Izdaja potrdila iz registra stalnega prebivalstva (RSP), Posreduje podatke iz registra stalnega prebivalstva (RSP), Sprejema prijave začasnega prebivališča, Sprejema odjave začasnega prebivališča, Ažurira evidence teritorialnih enot, Vodi evidenco volilne pravice, Ažurira volilne imenike, Potrjuje podpore volivcev, Vodi evidenco gospodinjstev in izdaja potrdila iz te evidence, Vpisuje podatke v delovno knjižico, Vpisuje spremembe in dopolnitve v delovno knjižico, Izdaja potrdila o vpisu v register društev, Izdaja potrdila iz uradnih evidenc o tujcih, Vodi evidence knjig gostov, • Potrjuje knjige gostov. Po odredbi načelnice Upravne enote Grosuplje pa krajevna urada Ivančna Gorica in Dobrepolje od 1.4.2007 opravljata še naslednje naloge: • Sprejem vlog in vodenje postopka za spremembo osebnega imena, • Sprememba že vpisanih podatkov v matični register, • Ugotovitev in vpis smrti v matični register, • Zavrnitev vpisa dejstev oziroma podatkov v matični register, • Zavrnitev izdaje izpiska ali potrdila iz matičnega registra, • Odločba za vpis matičnega dejstva v matični register, • Izdaja zemljiškoknjižnih izpiskov in vpogled, • Pomoč občanom v zvezi s postopki pri UE. Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav. Načelnica 4 Ivančna Gorica, april 2007 ©GXSKB Z NOVIMI ZNANJI DO iOUSE TURISTIČNE PONUDBE Po znanje prišli tudi gostinci iz občine Ivančna Gorica gosta, s pripravo pogrinjkov, s pravilnim serviranjem hrane gostu in seveda s tem, kako na eleganten način odpremo in natočimo pijačo ter jo v pravem kozarcu tudi ponudimo. Sledile so še delavnice DEKORIRA-NJE JEDI, MEŠANJE ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ ter VZDRŽEVANJE TEKSTILU. Delavnice iz gostinstva so vodili profesorji Višje šole za gostinstvo in turizem Bled, ki so poskrbeli tudi za učno gradivo in na koncu tistim, ki so se udeležili vseh delavnic, podelili potrdilo o opravljenem tečaju iz osnov strežbe. Delavnico za vzdrževanje tekstilij pa je vodila magistra tehniškega varstva okolja iz SSPŠ Celje. Delavnica Osnove strežbe: za različna vina so različni kozarci. Mestna občina Ljubljana ter občine Ivančna Gorica, Grosuplje, Ig in Škofljica aktivno sodelujejo pri izvajanju skupnega razvojnega programa podeželja Sožitje med mestom in podeželjem. Glede na oblikovana izhodišča skupnega razvojnega programa je ena izmed prioritet tudi ohranjanje tradicionalnih dejavnosti na kmetijah, spodbujanje turizma in kvalitetnejše turistične ponudbe na podeželju. Koordinator tega programa je CIZA, Zavod za razvoj podeželja, ki skrbi za uresničevanje zastavljenih ciljev. Tako smo v ponedeljek, 5. marca, ob 18. uri. v galeriji turističnega kompleksa Boštanj pri Grosupljem organizirali delavnico z naslovom: OSNOVE STREŽBE, na kateri smo se seznanili s pravilnim pristopom do Delavnica Dekoriranje hrane: kdo bi si mislil, da lahko iz korenja naredimo tako lepe rožice? Skupna fotografija vseh ponosnih udeleženk z njihovimi izdelki. MODROST STARE MAME V DEŽELI JAGOD »Kdaj ste se nazadnje prepustili pustolovskim podvigom? Predvidevam, da je že dolgo tega, zato pot pod noge. Ponuja se vam edinstvena priložnost, da podoživite čas pravljic in otroštva z odkrivanjem modrosti stare mame v deželi jagod.« Tako se je glasilo vabilo, namenjeno lokalnim koordinatorjem vseh petih občin, združenih v projektu Sožitje med mestom in podeželjem. Željni pustolovščin, sprostitve ter spoznavanja dobre prakse, smo se dobili 1. marca, ob 8.30 pred zadružnim domom v Zadvoru ter nadaljevali pot z avtobusom proti dolini Besnice do Janč - najvišjega vrha v Mestni občini Ljubljana. Ob predstavitvi vzhodnega dela Ljubljanskega podeželja smo se seznanili z geografskimi značilnostmi, kulturno dediščino ter nekaterimi značilnimi legendami. Snov je bila spretno vpeta v pravljico o zmaju, ki je pojedel vse jagode velikanke. Med sprehodom skozi gozd smo iskali zmajeve stopinje, reševali naloge vaških posebnežev, sestavljali sestavljanke in reševali križanko. Da pa smo zmogli vse te preizkušnje, smo med iskanjem zmajevih stopinj našli tudi zaklade, s katerimi smo si nabrali novih moči oziroma energije za nadaljnje iskanje. Sprehod do vrha smo zaključili v podružnični šoli Janče in tam preizkusili svoje ročne spretnosti v izdelovanju papirnatih rož. Res da je ta turistični paket oblikovan in namenjen za prvo triado devetletne osnovne šole, pa smo se tudi mi z lahkoto vživeli v pravljično-poučen izlet in ugotovili, da je še kako primeren za družinske izlete. Vsa pohvala in zahvala organizatorki in tudi avtorici tega izleta Marjani Marn. Vesna Čater - Pirman, Ciza, Zavod za razvoj podeželja TRAIG TRANSP0RTN0 podjetje d-d CESTA 2. GRUPE ODREDOV 15, 1295 IVANČNA GORICA TRAIG Transportno podjetje d.d. 1295 Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 15 Objavlja prosto delovno mesto (m/ž) za nedoločen čas. REFERENT/KA ZA PROMET Pogoji: - V. stopnja ustrezne izobrazbe ekonomske ali prometne smeri - znanje angleškega ali nemškega jezika - usposobljen/a za delo z računalnikom in programi: Microsoft Word in Excel - samostojnost, zanesljivost, ter samokontrola na delovnem mestu - izpit B kategorije - mobilnost Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: TRAIG d.d. Cesta 2. grupe odredov 15 1295 Ivančna Gorica PROSTORSKA STISKA VIVANČNI GORICI V času prehladov, gripe in različnih virusov prostorska stiska v Ivančni Gorici dobi povsem drugačen pomen. Ne gre več samo za prostorsko stisko, ampak gre tudi za medsebojne odnose, nervozo, slabo voljo, neučakanost in še marsikaj drugega. Govorimo o zdravstvenem domu v Ivančni Gorici, govorimo o prenatrpani čakalnici, peti uri zjutraj, da pacient dobi listek s številko in o arhivu kartotek, ki obstaja nekje v kleti, in če hoče stranka dvigniti kartoteko, nanjo čaka pol ure. Prostorska stiska v Ivančni Gorici vključuje tudi vrtec (ista stavba kot je zdravstveni dom) ter knjižnico čez cesto. Vsi čakajo na boljše čase in na večje prostore, da bodo lahko svojo dejavnost opravljali še bolj kvalitetno in ažurno. In rešitve ni in ni! Kljub opozorilom in vprašanjem in »teženju« in prošnjam ... V resnici pa je stvar zelo preprosta. Treba bi bilo narediti nov vrtec (nov objekt), iz objekta zdravstvenega doma se vrtec preseli, ravno tako iz prvega nadstropja stavbe, v kateri je knjižnica, in na en mah rešimo tri probleme. Zdravstveni dom se lahko razširi, knjižnica se lahko razširi in Ivančna Gorica končno dobi nov vrtec. In vsi smo zadovoljni. In ta rešitev morda le ni več tako daleč. Sredstva, ki so v občinskem proračunu, nakazujejo možnost, da bi gradnja lahko stekla morda že ob koncu leta, vsekakor pa je realno pričakovati vrtec prihodnje leto. Takrat upamo, do bo občinski proračun prenesel tudi izdatke, ki jih bo zdravstveni dom potreboval za prenovo in uporabo izpraznjenih prostorov, da se izseli uprava zdravstvenega doma in vrtca ter se tako sprostijo prostori za knjižnico. Ker lahko pričakujemo zatem povečanje potreb tudi v knjižnici, upajmo še na to, da se bodo sredstva našla tudi za knjižnico. A verjetno bo največ vredno to, da se bo izboljšala naša zdravstvena oskrba. np in mš RAZVOJNE PROGRAM PODEZiUA PREKO LAS-A DO EVROPSKIH FINANČNIH SKLADOV Razvojni program podeželja, ki ga vodi zavod za razvoj podeželja CIZA, v katerega je vključena tudi naša občina, deluje že približno leto dolgo. V ponedeljek, 26. marca, so se na naši občini srečali župani sodelujočih občin, da bi se dogovorili o ciljih projekta v prihod- njem obdobju. Namen srečanja je bil, da bi se občine opredelile glede novosti razvoja podeželja v prihodnjem obdobju s poudarkom na sodelovanju pri evropskem finančnem programu LE-ADER, ki je namenjen financiranju razvoja podeželja. Poglavitni sklep srečanja je bil, da se zavod preoblikuje v t.i. LAS, torej Lokalno akcijsko skupino, preko katere bo ministrstvo za kmetijstvo po celi Sloveniji izvajalo program LEADER. Sredstva bo moč koristiti na podlagi udeležbe na razpisih za vsako posamezno leto s konkretnimi projekti razvoja turizma in infrastrukture na podeželju. Pričakovanja vseh udeležencev srečanja, županov občin Ivančna Gorica, Grosuplje, Ig in Škofljica, so sicer optimistična, s pripombo, da so dosedanje izkušnje pri pridobivanju denarja iz evropskih strukturnih skladov bolj slabe.Več dobrih izkušenj ima mestna občina Ljubljana, župan Zoran Jankovič pa se tokratnega srečanja ni mogel udeležiti, ker so tistega dne v Ljubljani sprejemali mestni proračun. Po posvetu so se udeleženci, poleg županov so bili navzoči tudi t.i. lokalni koordinatorji iz občinskih uprav sodelujočih občin, odpeljali na Gradišče nad Stično, kjer je v prijetnem okolju sledil razgovor ob zanimivi in okusni pogostitvi. Matej Steh Ivančna Gorica, april 2007 NOVI OBRAZI V OBČINSKEM SVETU - 1. PEL Glede na to, da so bile jeseni volitve v občinske svete, smo se na Klasju odločili, da bomo predstavili novo izvoljene občinske svetnice in svetnike v občini ivančna Gorica. Namen tega prispevka je, da boste po-bliže spoznali vse tiste nove obraze, ki nas zastopajo, ko se odloča na občinski ravni. Za prvi prispevek smo izbrali pet srečnežev, in sicer na podlagi določenih kriterijev. Iz strank, kjer je novincev več kakor eden, je bil izbran prvi po abecedi, ostali pridejo na vrsto v naslednjih številkah Klasja. Predstavitev novih občinskih svetnic in svetnikov je sestavljena iz kratke osebne predstavitve ter njihovih odgovorov na naslednji dve vprašanji: - Pred občinskimi volitvami v letu 2006 je bilo izpostavljenih veliko težav, s katerimi se spopada naša občina. Prosimo vas, da razvrstite po pomembnosti tista še nerešena vprašanja v naši občini, ki so za vas velikega pomena in se boste zavzemali za njihovo rešitev kot občinski svetnik/svetnica. Navedite 3-5 za vas najbolj perečih vprašanj. - Na kak način boste poskusili doseči njihovo rešitev in kaj ste v tej smeri že naredili? IRENA BRODNJAK GORSIC, SDS Irena se je rodila 4. aprila 1957 in je mama štirih otrok. Živi v Stični, zaposlena je kot prodajalka v manjšem zasebnem podjetju. Ker se ji zdi vse-življenjsko učenje zelo pomembno, obiskuje tudi srednjo ekonomsko šolo in se dodatno izobražuje preko Akademije Jožeta Pučnika, ki deluje v okviru SDS. Rada se sprehaja v naravi, veliko bere, če pa ji čas dopušča, se ukvarja tudi z ročnimi spretnostmi (kvačkanje, vezenje in tudi kleklja-nje). Domače velikokrat razveseli z dobro kuho in izbranimi sladkimi dobrotami. V vsaki skupnosti, pa naj bo ta še tako majhna, prihaja do različnih problemov in težav. Mislim, da v naši širši skupnosti - občini - ni nerešljivih težav, saj s svojim posluhom, z zavzetim delom in po svojih najboljših močeh v najkrajšem možnem času pristopimo k razreševanju določene situacije. Uspešnost dela občine in župana se kaže z določenimi kazalci, saj je občina Ivančna Gorica v samem vrhu uspešnosti. Zame so najpomembnejše enake možnosti moških in žensk na vseh področjih delovanja. Treba je spremeniti miselnost, spodbuditi enakost, dobre odnose in spoštovanje med spoloma, tako v družini kot tudi v celotni družbi. Moške je treba razbremeniti pri ekonomskem vplivu v družini ter jih aktivno in neposredno vključiti v družino in v svet odraščanja otrok. Problem ostarelih ljudi je treba reševati ne samo z izgradnjo domov za starejše občane, ampak tudi z vsakodnevno nekajurno pomočjo na domu, in tako omogočiti starostniku, da ostane čim dlje v domačem okolju. V povezavi s Centrom za socialno delo bi morda lahko za to pomoč pridobili ljudi, ki iščejo zaposlitev na Zavodu za zaposlovanje. Z izgradnjo novega vrtca in odprt- jem skupine za najmlajše - jasli bi pridobili prostor v Zdravstvenem domu in knjižnici, kar bo nedvomno vplivalo na kvaliteto dela vseh treh ustanov. Ker imamo zadovoljivo cestno povezavo, je treba v našo občino privabiti sveži kapital in kljub temu da smo uvrščeni med občine z najnižjo stopnjo nezaposlenosti, še povečati število delovnih mest. Potrebna je tudi razbremenitev križišč z izgradnjo krožišč ter tako zmanjšanje prometnih zamaškov in števila nesreč. Kljub velikemu finančnemu zalogaju je treba v celoti urediti kanalizacijsko omrežje s čistilnimi napravami in tako prispevati k zmanjšanju vpliva meteornih vod in fekalij na okolje. Vse prebivalce je treba oza-veščati, da bodo odgovorno ravnali z odpadki. Vse to in še mnogo dobrih drugih idej bomo lahko uresničili samo z zavzetim dobrim delom, pri katerem se ne bodo kresali lokalni interesi. V času mojega mandata smo ponovno aktivirali delo Turističnega društva Stična in ga vključili v delo krajevne skupnosti. Sama pa velikokrat sodelujem pri čistilnih akcijah v Stični, saj se mi zdi skrb za okolje zelo pomembna. ANTON CERNIVEC, NSI Anton se je rodil leta 1955, sedaj živi v Zagradcu. Po poklicu je prodajalec, vendar ni zaposlen. Je oče dveh otrok, Gašperja in Jolande. Zelo rad se ukvarja z živalmi; doma ima dam-jake, ovce, muflone, poni konjičke... Med drugim je tudi aktivni član Gasilskega društva Zagradec in član Lovske družine Suha krajina. vezav, bi bilo treba čim prej urediti tudi obvoznico od Gasilskega doma v Šentvidu do Golega vrha. V naši občini je treba urediti tudi mrliške vežice, še posebej je nujna izgradnja nove mrliške vežice v Ambrusu, in urediti oz. povečati tisto v Šentvidu pri Stični. Zavzemal se bom tudi za ureditev razmer v Zdravstvenem domu Zagradec, in sicer tako, da bo dom stalno obratoval (ureditev tudi laboratorija, lekarne, reševalnega vozila in stalnega zdravnika s koncesijo). Vse to je treba urediti s soglasjem ZD Ivančna Gorica in Občine. S tem bi se zelo zmanjšale čakalne vrste in pomanjkanje prostora v ZD Ivančna Gorica. Zelo aktualno je tudi vprašanje ureditve kanalizacijskega omrežja na področju Krke in Zagradca, da se prepreči nadaljnje onesnaževanje reke Krke. Do sedaj sem na vseh treh sejah občinskega sveta Občine Ivančna Gorica opozoril na omenjene probleme in nujnost njihovega reševanja. Sicer pa mi ni težko v določeni situaciji poprijeti za delo, da se manjše težave, ki nastanejo v naši skupnosti, rešijo s skupnimi močmi in v čim krajšem času. BARBARA MUŠIČ, LDS Po mojem mnenju je treba najprej urediti križišče pri Svetem Roku, in sicer na način, da ne bi bilo toliko nesreč. Kar se tiče cestnih po- Na to vprašanje je težko odgovoriti na način, ki ste ga zastavili. Probleme je težko rangirati po vrstnem redu, ker so določeni med seboj tesno povezani in se ne izključujejo. Mislim, da se problemi v naši občini ne razlikuje dosti od težav, s katerimi se srečujejo v drugih občinah. Povsod so problemi, kako bi rekla »klasičnega« tipa, med katere štejemo: prometno ureditev, izgradnjo kanalizacije s čistilnimi napravami, izgradnjo vodovodnega sistema v naseljih, kjer tega še ni ... To so pogoji za »funkcioniranje« občine. Drugi problemi so bolj individualnega tipa, a so vseeno pomembni, vendar pa občina brez teh delno lahko vseeno funkcionira. Med te probleme lahko štejem: razvoj gospodarstva, turizma, kulturnih dejavnosti, izgradnjo šol, vrtcev, doma za starejše občane ... Največji problem, ki ima bolj druž- beno-socialen značaj, je trend, ki se dogaja danes. To je, da občina Ivančna Gorica vse bolj postaja »spalna« občina - vključno z občinskim središčem. Bojim se, da po tem trendu vse bolj sledi sosednji občini Grosuplje. Mislim, da bi se lahko marsikaj naučili od njih, saj se že spopadajo s posledicami tega trenda. Ni problem priseljevanje ljudi, problem je, da se večina nas vozi na delo izven občine, najbolj pogosto v Ljubljano. Kot drug problem bi izpostavila središče Ivančne Gorice, ki eksisti-ra, vendar nikakor ne »zaživi«. Za to bi bilo treba v »središče« umestiti ustrezen program, ki bi popestril socialno življenje prebivalcev, ne samo središča kraja, temveč celotne občine. Na ta način bi se središče, ki danes predstavlja zelo znani nakupovalni center, prestavilo na drugo stran proge, v staro jedro kraja, kamor tudi sodi. Za rešitev problemov en človek ni dovolj. Zato je potrebno sodelovanje skupine ljudi tako na občinski kot na lokalni ravni. Vseh težav naenkrat ni mogoče rešiti. Za vsakega posameznika je določen problem prioriteten, zato je potrebna potrpežljivost, posluh, včasih pa je treba sprejeti tudi kakšen kompromis. Glede na to, da sem tudi članica sveta krajevne skupnosti Krka, se bom zavzemala oz. se zavzemam za našo krajevno skupnost in upam, da mi bo to uspelo, saj so v preteklosti naši problemi v povezavi s šolo, vrtcem in obzidjem pokopališča (naštela sem le večje) nemalokrat na Občini naleteli na gluha ušesa in niso nikoli prišli na prioritetno listo. JOŽE GREGOR STRAH, SLS Jože Gregor se je rodil 29. novembra 1966, stanuje pa na Krki. Je oče treh otrok, po poklicu je strojni tehnik, zaposlen pa kot kmetovalec. Gospodarstvo in varstvo okolja: Možnost vključevanja v projekte, ki so razpisani na nivoju Evropske unije in države. Spodbujanje malega gospodarstva in s tem odpiranje novih delovnih mest ter varovanje okolja, da ga ohranimo vsaj tako čistega, kot je zdaj, tudi za naslednje rodove. Rešitev teh in ostalih problemov je možna le ob skupnem delu občinskega sveta, občinske uprave in župana. Bom pa na njih nenehno opozarjal in izpostavljal njihovo pomembnost. JANEZ TOMAŽIČ,SD Janez se je rodil 24. januarja 1982 v Ljubljani, živi pa v Kriški vasi nad Višnjo Goro. Je član petčlanske družine in ima starejšo sestro ter mlajšega brata. Je ponosen stric nečakinji in nečaku. Študira hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi ter sinologijo. V prostem času se ukvarja s košarko in zelo rad pleše. V nadaljevanju navajam odgovore na nekaj najbolj perečih vprašanj v naši občini: Cestna infrastruktura: Poglaviten pogoj za gospodarski in tudi kulturni razvoj občine. Vzgoja in izobraževanje: Najbolj pereč problem je podružnična šola Krka, ki ne ustreza predpisom s področja varnosti otrok, saj je stara 200 let. Prav tako je problem varstvo predšolskih otrok, ki bi ga bi bilo treba organizirati v širšem obsegu in hkrati nuditi višje sofinanciranje Občine. Kmetijstvo: Ohranja podeželje. Je panoga, ki čisti in vzdržuje lepo naravno okolje, iz katerega pridobivamo hrano. Tri najpomembnejše točke oziroma projekti, za katere smo se zavzemali že med volilno kampanjo, so: izgraditev doma za starejše občane, izgraditev vrtca ter kandidiranje in izpeljava projektov ter investicij s pomočjo evropskih sredstev. Pri izgradnji doma za starejše občane se bom zavzemal za kar najhitrejši odkup zemljišč, ki je predpogoj za uresničitev tako pomembnega projekta. Seveda pa tu ne pozabljam na pridobivanje sponzorjev, ki bi s svojimi sredstvi predstavljali pomemben delež pri izgradnji doma za starejše občane. Še en prav tako pomemben projekt, ki pa je že bližje realizaciji, pa je izgradnja vrtca. In prav ta dva predstavljata pomemben in prepo-treben del socialne infrastrukture v naši občini. Njuna uresničitev pa bi posredno vplivala tudi na hitrejši nadaljnji razvoj občine. Seveda pa ne morem prezreti dejstva ob pomanjkanju projektov v naši občini, ki bi vključevali pridobivanje in realizacijo projektov s pomočjo evropskih sredstev. Zato bom skušal napraviti vse, kar je v moji moči, da bi čim hitreje prišlo do realizacije kakšnega od takih projektov, za kar pa so seveda potrebni dober načrt, dobra projektna dokumentacija in dobra strategija dela. Tako jaz kot tudi svetniška skupina Sociainih demokratov bomo skušali napraviti vse, kar bo mogoče, da se ti trije projekti kar se da hitro in učinkovito izpeljejo. Za vas zbrala in pripravila Natalija Pavlin Barbara se je rodila 6. julija 1975 v Ljubljani. Živi na Krki, zaposlena je kot strokovna delavka Urbanističnega inštituta RS. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture. Šport ji v življenju veliko pomeni. Z njim živi praktično že vse življenje. Nedolgo tega je zaključila 15-letno kariero aktivnega igranja odbojke v Odbojkarskem klubu Kamnik. Danes se ukvarja s tekom, sprehodi v naravi, fitnesom in badmintonom. Kadar ji čas dopušča, pa rada tudi riše in slika. : 6 Ivančna Gorica, april 2007 mlada slovenija -podmladek nove slovenije ob materinskem MiVU V nedeljo, 25. marca 2007, ob letu ustanovitve Občinskega odbora Mlade Slovenije Ivančna Gorica na materinski dan, smo se tudi letos spomnili mater: obdarili smo jih s cvetjem. Zbrali smo se v Ivančni Gorici in se potem lotili obdarovanja v okviru regijskega odbora tudi v Grosuplju, Dobrepolju in Ribnici. Letos je našo lanskoletno akcijo podprlo tudi tajništvo Mlade Slovenje (Msi), tako se je akcija odvijala po vsej Sloveniji tudi že dan prej, v soboto. To je bila zelo skromna pozornost materam, v primerjavi s pomembno vlogo, ki jo imajo v družini in celotni družbi. Ob materinskem dnevu smo želeli izpostaviti, kako pomembno je materinstvo, ne samo za razvoj in vzgojo otrok, ampak tudi za družbo kot celoto. Zavedamo se, da je treba v politiki in družbi nameniti še več pozornosti materinstvu, problemom ter izzivom, s katerimi se matere soočajo pri odločitvi za materinstvo. Mlada Slovenija Naj bo materinstvo nekaj pozitivnega in ne ovira za uspeh na drugih področjih dela in pri drugih zastavljenih ciljih, ki jih vsaka ženska zagotovo ima. Naj bo materinstvo pri tem dodana vrednost in prednost. Zavedamo se, da pri odločitvi za materinstvo v veliki meri odločajo dejavniki, kot so: stanovanjski pogoji, zaposlitev, zaposlitvena in transferna politika itd., vseeno pa menimo, da je bistvo pri odločitvi za družino in nadgradnji odnosov. Mlada Slovenija ob tem lepem »prazniku mater« čestita vsem materam za vso skrb, pozornost, varnost in modrost, ki jo namenjajo otrokom. Boštjan Kastelic, predsednik OO Msi Ivančna Gorica e-pošta:ivancna.gorica@mladaslovenija.org internet: www. mladaslovenija. org »Oti Hrena, šunke, jajc, potic naj miza se šibi, i dobrotami naj vsak izmed nas Veliko noč slavi! Mlada< Sloveniji VELIKA NOCJE TISTI CAS V LETU, KOSE V NARAVI ZAČNE PREBUJATI ŽIVLJENJE IN SONCE DOKONČNO PREŽENE ZIMSKI MRAZ. ČLANICAM, ČLANOM, TER VSEM UUDEM DOBRE VOUE, ŽELIMO OSEBNO IN DRUŽINSKO DOŽIVETO PRAZNOVANJE, NAJ VAM VELIKA NOČ PRINESE MIR, Z NJIM PA OBILJA IN VESEUA VIR! OO N.Si, OO Msi Ivančna Gorica razpored dela v zd ivančna gorica Ambulante splošne medicine Na pregled pri osebnem zdravniku se lahko naročite osebno ali po telefonu. Po telefonu naročamo za isti in naslednji dan, razen ponedeljka, do zasedbe prostih mest in sicer: - za dopoldne od 09:00 do 12:30 - za popoldne od 15:00 do 19:00 Za ponedeljek naročamo isti dan od začetka delovnega časa do zasedbe prostih mest. Pacienti, ki se ne želijo naročiti, dobijo ob začetku delovnega časa številke - ze njih je rezerviran čas: - od 07:00 do 09:00 dopoldne - od 13:00 do 15:00 popoldne. Ko ima zdravnik trombotično ambulanto naročanje in sprejemanje ostalih bolnikov ni možno. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA NAROČANJE: Janez Zupančič, dr.med.: 781 90 18 in 781 90 08 Tonja Gomzi Hrabar, dr.med.: 781 90 18 in 781 90 08 Davorin Kastelic, dr.med.: 781 90 01 in 781 90 11 Meta Čampa, dr.med.: 781 90 01 in 781 90 11 Nada Kastelec,dr.med.: 781 90 15 in 781 90 01 Ker so telefonske linije, zlasti ob začetku delovnega časa, zelo obremenjene, prosimo za potrpežljivost in razumevanje. Ambulanta št. 1: JANEZ ZUPANČIČ,dr.med.,spec.spl. med. Darja Omejec,med. Sestra Milena Janežič,zdr.teh. Delovni čas: Torek: 13.00 -19.30 Sreda: 6.30 -11.00 in 11.00 -13.00 Trombotična ambulanta Petek: 6.30 -13.00 Ambulanta št. 2: META ČAMPA,dr.med.,spec.spl.med. Nada Leskovar,med. sestra Marinka Rus, med.sestra Delovni čas: Ponedeljek: 6.30 - 11.00 in 11 00 -13.00 Trombotična ambulanta Torek: 13.00 -19.30 Sreda: 6.30 -13.00 Četrtek: Petek: Sobota: 13.00 -19.30 6.30 -13.00 oz. 13.00 -19.30 (po razporedu) 7.00 - 19.00 (po razporedu) Ambulanta št. 3: DAVORIN KASTELIC,dr.med.,spec.spl.med. Od 23.03.2007 je v bolniškem staležu, nadomeščajo ga ostali zdravniki pri katerih se je za pregled potrebno predhodno naročiti. Maja Stopar,zdr.teh. Delovni čas: Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: 13.00-19.30 6.30- 11.00 11.00- 13.00 Trombotična ambulanta 13.00-19.30 6.30 -13.00 6.30 -13.00 oz. 13.00 -19.30 (po razporedu) 7.00 - 19.00 (po razporedu) Ambulanta št. 4: TONJA GOMZI - HRABAR,dr.med. Fani Tadina, med.sestra Vesna Zučko, zdrav.teh. Delovni čas: Ponedeljek: 13.00 -19.30 Torek: 6.30 - 13.00 Sreda: 15.00 - 19.30 in 13.00 -15.00 Trombotična ambulanta Četrtek: 6.30 -13.00 Petek: 6.30 - 13.00 oz. 13.00 -19.30 (po razporedu) Sobota: 7.00 -19.00 (po razporedu) Ambulanta št. 5: MATEJA PLUT ŠVIGELJ,dr.med.,specializantka družinske med. (PORODNIŠKI DOPUST), od 01.01.2007 jo nadomešča NADA KASTELEC, dr.med. Sonja Bavdek,med.teh. Delovni čas: Ponedeljek: 6.30 - 13.00 - v ambulanti .št. 2 Torek: 6.30 - 13.00 - v ambulanti št 1 Sreda: 6.30 - 13.00 - v ambulanti št 5 Četrtek: 13.00 - 19.30 - v ambulanti št. 1 Petek: 6.30 - 13.00 oz. 13.00 -19.30 (po razporedu) Sobota: 7.00 -19.00 (po razporedu) LETNA KONFERENCA ČLANIC IN ČLANOV 00 SDS IVANČNA GORICA SDS V petek, 23. marca, je v dvorani gostilne Obrščak na Muljavi potekala redna letna konferenca članic in članov OO SDS Ivančna Gorica. Udeležba je bila izredno dobra, saj je bilo prisotnih okoli 100 članic in članov. Obravnavali smo poročila za leto 2006 o delovanju občinskega odbora SDS in njegovega podmladka SDM. Sprejeli pa smo tudi program dela občinskega odbora SDS Ivančna Gorica za leto 2007. Predsednik OO SDS Ivančna Gorica Dušan Strnad je v poročilu o delovanju odbora v letu 2006 najbolj izpostavil jesenske lokalne volitve. Na njih je odbor, zahvaljujoč trdemu in poštenemu delu, dosegel najboljše rezultate doslej. Od 21 svetnikov, kolikor jih skupaj šteje občinski svet, jih je devet iz Slovenske demokratske stranke, še četrtič zapored pa je bil za župana izvoljen kandidat SDS, prof. Jernej Lampret. Z nekaj več kot 40 % dobljenimi glasovi je OO SDS Ivančna Gorica dosegel tretje mesto med vsemi občinskimi odbori SDS v državi. Že takoj v začetku mandata so svetniki in župan začeli izpolnjevati svoj predvolilni program. Poleg aktivnosti za izvedbo lokalnih volitev je OO SDS Ivančna Gorica v letu 2006 izvedel še številne druge aktivnosti. Organizirali smo različne športne in družabne prireditve, na katerih je sodelovalo veliko občanov. Sodelovali smo pri organizaciji obiskov najvišjih predstavnikov države v naši občini. Poleg predsednika vlade Janeza Janše so našo občino obiskali številni ministri in državni sekretar, vsak obisk pa je pomembno pripomogel k reševanju problemov in potreb občine Ivančna Gorica. Predsednik OO SDS Ivančna Gorica Dušan Strnad je poudaril, da je napredek občine in dobro občanov glavni cilj delovanja občinskega odbora SDS Ivančna Gorica tudi v letu 2007. Temu bo namenjena večina predvidenih aktivnosti, pomembno vlogo pa bodo v letu 2007 imele tudi volitve predsednika države. Za dosego teh ciljev načrtujemo več kot dvajset različnih aktivnosti. Konferenca se je zaključila s pogovorom z dr. Petrom Verličem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za promet in predsednikom Obljub-ljanske regijske koordinacije SDS ter županom občine Ivančna Gorica Jernejem Lampretom. Oba sta nas pohvalila za opravljeno delo in predstavila aktualno dogajanje v državi in občini. Več o konferenci in naših aktivnostih preberite na spletni strani www. ivancnagorica.sds.si. Tam najdete tudi pristopno izjavo v stranko, če bi se nam morebiti želeli priključiti. Veseli vas bomo. Gregor Strubelj Otroški in šolski dispanzer KSENIJA PERSIN ZUPET, dr. med. spec. pediater Ana Erjavec, sms Marija Mestnik, vms Zdravnica opravlja preventivna sistematske preglede predšolskih otrok in kurativne preglede otrok. Ordinacijski čas: Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: 6.30 -13.00 13.00 -19.30 6.30 -13.00 13.00 -19.30 7.00 -13.00 oz. 13.00 -19.30 (po razporedu) Na dan, ko želite opraviti pregled, se je potrebno predhodno naročiti na tel št. 01 / 781 90 03. SRETAN JOVAN NAKICENOVIC, dr.med., spec. pediater Jasmina Gorenje, sms Marta Praznik, vms Zdravnik opravlja kurativne preglede otrok in šolarjev ter preventivne preglede šolarjev. Ordinacijski čas: Ponedeljek: 16:00 - 20:00 Sreda: 16:00 - 20:00 Petek: 16:00 - 20:00 Na dan, ko želite opraviti pregled, se je potrebno predhodno naročiti na tel št. 01 / 781 90 03. V torek od 08.00 do 11.00 delamo samo preventivne preglede šolskih otrok. V torek in četrtek dopoldne otroški in šolski dispanzer ne dela. V nujnih primerih se zglasite v splošni ambulanti. Ivančna Gorica, april 2007 7 gospodarske informacije Letos osem nagrajencev GZS za izjemne dosežke Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je podelila 39. nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Za leto 2006 jih je dobilo osem nagrajencev, in sicer prvi mož Krke Jože Colarič, direktor družbe Instalacija Boris Gorup, generalni direktor Julona Edi Kraus, predsednik uprave družbe Arcont Branko Kurbus, glavni direktor Acronija Vasilij Prešern, generalni direktor Ydrie Motors Jošt Rupnik, direktor družbe TBP Bogdan Savli in direktor družbe Span Ludvik Span. Doslej je nagrado prejelo 270 gospodarstvenikov, skupaj z letošnjimi 278, od tega 14 žensk. Trikrat so nagrado prijeli različni direktorji Gorenja, Kovinoplastike Lož, Luke Koper, Mure, Save Kranj in Tama, 12 nagrad pa so pobrali direktorji Iskre in njenih podjetij. Sprejeta novela zakona o finančnem poslovanju podjetij Državni zbor je z 58 glasovi za in brez glasu proti sprejel novelo zakona o finančnem poslovanju podjetij, s katero se odpravlja obveznosti družbenika za obveznosti izbrisane družbe. Dosedanja ureditev je bila namreč po mnenju vlade krivična do t.i. neaktivnih družbenikov in bi bila zato lahko tudi predmet ustavne presoje. DZ je sicer sprejel še novelo zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Osnovni namen novele je, poenostaviti zakon in ga narediti bolj učinkovitega ter odpraviti nekatere dileme, ki so se pojavljale v zvezi z interpretacijo definicije podjetij v težavah. Novela zakona tako natančneje opredeljuje družbe v težavah, in sicer natančneje določa izračun kapitalske ustreznosti. Slovenija po pogojih za razvoj turizma na 44. mestu Slovenija se je med 124 državami, ki jih je v raziskavi o privlačnosti pogojev za razvoj turizma zajel Svetovni ekonomski forum (WEF), uvrstila na 44. mesto. V prvi tovrstni raziskavi seje dobro odrezala po kazalcu zdravja in higiene, varnosti in turistične infrastrukture, slabše pa po kazalcu normativne ureditve, letalske infrastrukture in cenovne konkurenčnosti v turizmu. WEF je države razvrstil glede na t.i. kazalec konkurenčnosti turizma, ki meri dejavnike, ki razvoj turistične industrije v državi delajo privlačen. Med drugim zajema podatke o zakonodaji v državi, varstvu okolja, varnosti, zdravstvu in higieni, prometni, turistični in informacijsko-komunikacijski infrastrukturi, cenovni konkurenčnosti, človeških virih in o naravnih in kulturnih znamenitostih. Slovenija se je po posameznih podkazalcih 13 temeljnih kazalcev, ki tvorijo kazalec konkurenčnosti turizma, najvišje, na 1. mesto med drugim uvrstila po dostopu do kakovostne pitne vode in sanitarij ter po vključenosti v osnovno izobraževanje. Končno uvrstitev na lestvici pa so navzdol potegnile slabe uvrstitve (nižje od 100. mesta) po podkazalcih urejanja tujih neposrednih investicij, omejitev tujega lastništva, odprtosti dvostranskih sporazumov v letalskih storitvah, številu delujočih letalskih prevoznikov, ravni cen goriv, učinkih obdavčitve ter praksi najemanja in odpuščanja delavcev, (ffm) VI RTU ALNA DAVČNA SVETOVALKA VIDA Na Davčni upravi RS (DURS) so vzpostavili inteligenten informacijski sistem za odgovarjanje na pogosta vprašanja davčnih zavezancev. Sprva bo odgovarjal na vprašanja s področja dohodnine, pozneje pa ga bodo priredili tudi za odgovarjanje na vprašanja o drugih davkih. Sistem, poimenovan Vida, ima svojo osebnost in animacijo oz. grafiko, vprašanja pa mu bo mogoče zastaviti prek spleta, SMS sporočil in elektronske pošte, od 1. aprila pa tudi prek telefona. "Sem Vida, vaša virtualna davčna asistentka. Lahko vam odgovorim na najpogostejša vprašanja v zvezi z dohodninsko napovedjo za leto 2006. En klik na sliko in vprašanje lahko zastavite," vabi zavezance k postavljanju vprašanj plavolaska Vida, ki je dostopna prek spletnih strani Dursa. Vida odgovarja na najbolj pogosta vprašanja zavezancev s pomočjo vnaprej programiranih odgovorov, in sicer 24 ur na dan. V nekaj tednih pa bo davčna uprava dobila še nov znak in zastavo. http: //www. durs. gov. si/si/vida/ Evri ne sodijo v napoved za odmero dohodnine Na Davčni upravi RS (Durs) so ugotovili, da jim je vsaj eden od izplačevalcev dohodkov, ki so morali do konca januarja dostaviti podatke za vse, ki so jim izplačevali dohodke v letu 2006, poslal podatke v evrih. Zato vse zavezance vnovič obveščajo, da je treba napoved za odmero dohodnine za leto 2006 izpolniti v tolarjih. Zavezanci, ki bodo ugotovili, da so zneski v predizpolnjenih obrazcih navedeni v evrih, naj te podatke pre- priložnost za obrtnike in podjetnike Skupna predstavitev podjetništva na velikem panoju. Občina Ivančna Gorica se bo predstavila na velikem predstavitvenem panoju, pri tem pa ponuja možnost za predstavitev tudi vsem podjetjem v občini. Primer predstavitvene table. V sodelovanju s podjetjem Černič Marketing načrtuje občina Ivančna Gorica postavitev velikega predstavitvenega panoja v Ivančni Gorici. Predstavitveni pano bo stal na najbolj uglednem mestu, tam, kjer ljudje hodijo peš, saj ni namenjeni mimobežnemu efektu reklamnih sporočil, na njem pa bodo lahko predstavljena le podjetja iz naše občine. To bo ob Ploščadi OF, to je ob parkirišču pri Novi ljubljanski banki oz. Trgovskemu centru Tuš, v središču Ivančne Gorice. Predstavite se lahko z imenom firme, znakom, naslovom, fotografijo in kratkim tekstom. Dodan bo zemljevid kraja ter naravna in kulturna dediščina. Pogoji za predstavitev podjetij so izjemno ugodni, saj je najnižja cena, ki vsebuje ime firme, predstavitveno vrstico in popoln naslov firme s telefonom, www in e naslovom, 210 € za tri letno obdobje. Popolna predstavitev z znakom oziroma logotipom in sliko pa vas bo veljala 330 €. Če se boste odločili za predstavitev z dvema ali tremi vrsticami, pa boste deležni posebnih ugodnosti. Jurij Černič Spoštovane obrtnice in obrtniki podjetnice in podjetniki! Idejo, da bi svojo občino predstavili na posebnem panoju, je uresničilo že mnogo občin pri nas in v tujini. Zdaj imamo priložnost, da jo uresničimo tudi mi. In prav je da jo, ker imamo kaj pokazati: od naravnih, arheoloških, kulturnih in turističnih znamenitosti, do velikih in malih a praviloma uspešnih podjetij. Zato vabim vsa mala in velika podjetja k predstavitvi na občinskem panoju, ki ga bomo postavili v središču Ivančne Gorice, ob ploščadi OF. S svojim sodelovanjem se boste ne le predstavili kot pomemben del občine Ivančna Gorica, ampak tudi pokazali svojo pripadnost in podporo, saj brez vašega sodelovanja predstavitev naše občine sploh ne bo mogoča. Za sodelovanje se prosim obrnite na direktorja podjetja Černič Marketing, gospoda Jurija Černiča. Župan Ivančne Gorice Jernej Lampret Naročila in dodatne informacije: tel.: 01 5428 741,051 319 829, fax: 01 5428 742, e naslov: jure.cernic@siol.net naslov: Černič Marketing, Podlipoglav la 1261 Dobrunje črtajo in navedejo zneske v tolarjih, svetujejo na davčni upravi. Durs je predizpolnjene obrazce začel pošiljati zavezancem na dom po pošti 16. marca, do ponedeljka pa jih je poslal že 951.222 od predvidenih 1.065.000. S pošiljanjem so končali konec meseca. Tiste zavezance za dohodnino, ki zaradi napake izplačevalca na dom do 31. marca ne bodo prejeli predizpolnjenih napovedi (ker zneski v evrih niso presegli zneska splošne olajšave v višini 604.330 tolarjev), so pa zavezanci za dohodnino, na Dur-su opozarjajo, da morajo ne glede na napako izplačevalca napoved vseeno vložiti. Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, lahko pa si ga natisnejo tudi s spletne strani www.durs.gov.si. Franc Fritz Murgelj Dobrodošli! Moje ime je Vida in sem spletna asistentka Davčne uprave Republike Slovenije. Kako lahko pomagam? PREDSTAVITVENI PANO - CENIK Cene veljajo za neprekinjeno obdobje treh let Znak ali logo (456) IME FIRME (brezplačno) Kratek opis dejavnosti podjetja. Ena vrstica teksta, 80 znakov. (210 €) NASLOV, KRAJ,TELEFON (brezplačno) Barvna fotografija (75 E) POSEBNE UGODNOSTI Ob naročilu ene vrstice sta ime in naslov firme brezplačna. Ob naročilu dveh vrstic je znak brezplačen. Ob naročilu treh vrstic je brezplačna tudi slika. DDV ni vračunan v ceno Naročilo predstavitve v občini Ivančna Gorica Podjetje Naslov Občina Identifikacijska številka Odgovorna oseba Naročamo 3 letno objavo na predstavitvenem panoju. Vsebina Ime firme Besedilo Naslov (kraj, telefon, faks,e-naslov, www Znak DA priložen NE Fotografija DA priložena NE Na osnovi tega naročila bo izdelana predstavitev in izdan račun s plačilnim rokom 7 dni. Pravočasno plačilo je pogoj za uvrstitev podjetja na predstavitveni pano. Datum Podpis Zig Primer 8 Ivančna Gorica, april 2007 JJtoi OBČNI ISOR ZADRUŽNIKOV STISKE ZADil©! Člani Kmetijske zadruge Stična smo se 23. marca 2007 zbrali na rednem letnem občnem zboru v Gasilskem domu v Šentvidu pri Stični kmetij, čedalje več »evropskih predpisov«, pritisk blaga z evropskih trgov, ki v glavnem ponujajo ceneno blago z veliko medijsko podporo, hromijo slovensko zadružništvo, kmeta in živilskopredelovalno industrijo. Iz poročila dolgoletnega predsednika zadruge, g. Cveta Zupančiča, je bilo razvidno, da je zadruga kljub težkim razmeram poslovala solidno, upravni odbor je v letu 2006 zasedal na 6 sejah in sprejel 30 sklepov. V zadovoljstvo si štejemo, da smo vse odkupljeno mleko s področja naše zadruge prodali Ljubljanskim mlekarnam in da po sklenjenih pogodbah oz. aneksih s proizvajalci mleka za leto 2007 predvidevamo 7 % več odkupljenih količin mleka. Tudi predsednik nadzornega odbora v zadrugi Marko Kastelic je redno spremljal delo v zadrugi in v upravnem odboru. Ugotavlja, da zadružništvo pri nas ni v zavidljivem položaju, zato si morajo tako člani s svojim sodelovanjem s Kmetijsko zadrugo Stična kot zaposleni kar najbolj prizadevati za boljše poslovanje, ki zadružnike povezuje in utrjuje. M. V SO TO RES NAJBOUŠE SALAME? To fotografijo ste lahko že občudovali v zadnji številki Klasja, tokrat pa dodajamo še podpis pod njo. ki je v prejšnji številki pomotoma izostal. Tako boste zdaj vedeli, kje lahko dobite najboljše salame. Če si boste zaželeli dobre domače stiske salame, se oglasite pri Novakovih v Sentpavlu, na Izletniškem turizmu Okom na Pristavi ali pri Nosetovih v Mekinjah. Dobite jih tudi pri Roglje-vih na Debečah. Njihovi izdelki so bili najbolje ocenjeni na letošnji Salamija-di Govedorejskega društva Stična. Uredništvo Vsi okoljsko ozaveščeni in tisti, ki to želite postati, ker vam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, ste vljudno vabljeni na spomladansko čistilno akcijo OČISTIMO ŠENTVID PRED SVETOVNIM DNiVOM ZEMLJI. Potekala bo v soboto, 21. aprila 2007. S člani Turističnega društva Šentvid pri Stični se zberemo pri Domu upokojencev ob 8. uri. Šentvid vas pričakuje v vsej svoji lepoti in nesnagi. Obljubljamo vam kup smeti in na koncu najboljši občutek po dobro opravljenem delu. Predstavniki turističnega društva bomo poskrbeli za primerno zaščitno opremo. Spoštovani krajani in okoličani! Pridružite se prostovoljni čistilni akciji. Skupaj varujmo svoje okolje vse leto, zato za odlaganje odpadkov uporabimo zabojnike in smetnjake. Turistično dmštvo Šentvid pri Stični Pohodniki, planinci in vsi ljubitelji rekreacije vljudno vabljeni na TRADICIONALNI 15. ROMIHOV P©!®!, ki bo v torek, 1. maja 2007, s skupinskim odhodom ob 8. uri s parkirišča v Stični Trasa in program pohoda ostajata tradicionalna (Stična-Sela-Izirk-Obolno-Pristava-Gradišče-Stična) Prijave od 7.30 dalje na startu, informacije dobite pri Romanu Tratarju (041 387 801) Pridite, ne bo vam žal! Med navzočimi člani je nekaj vprašanj vodstvu zadruge zastavil tudi zadružnik Anton Čebular iz Doba, ki ga je med drugim zanimalo tudi to, kako daleč je Zadruga s postopkom prodaje zemljišča v Šentvidu na t.i. Travniku, ki se prodaja, da bi se tam zgradil Dom starejših občanov. Zadružništvo ima tudi na našem področju dolgoletno tradicijo in se približuje prvi stotici. Prva živinorejska zadruga je bila namreč ustanovljena leta 1910 v Ambrusu. Kmetijska zadruga Stična s sedežem v Ivančni Gorici, tako organizirana, kot je danes, pa je nastala leta 1960 z združitvijo takratnih osmih manjših zadrug. Temeljni namen zadruge v primerjavi z drugimi podjetji ni poslovanje z dobičkom, ampak najprej in predvsem pospeševanje koristi njenih članov. Zadruge so se redno morale boriti za priznavanje v družbi, tudi danes je tako, čeprav so bile in so še vedno socialni blažilci na podeželju. Globalizacija, razdrobljenost naših OBVESTILA KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE TESTIRANJE TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC BO - v RADOHOVI VASI pred gostilno Grabnar 17. in 18. maja 2007. s pričetkom ob 8. uri - v IVANČNI GORICI pred Vrtnim centrom 31. maja in 1. junija 2007. s pričetkom ob 8. uri. Uporabniki naj pripeljejo očiščene naprave (šobe), 100 L vode, obvezno zaščiteno kardansko gred. S seboj imejte tudi KMG - MID številko, osebni dokument (davčni zavezanci tudi DS). Cena testiranja je 35€ (pregled velja 2 leti) in 13 € za nove naprave s certifikatom, kijih ni treba pripeljati (pregled velja 3 leta). Vse tiste kmetovalce, ki imate zabeleženo zadnje testiranje traktorskega agregata pred 2 letoma, bo Biotehniška fakulteta obvestila o ponovnem testiranju, ostali, ki še niste v tem seznamu, pa upoštevajte omenjeni razpored. Vsi kmetovalci, ki pri svojem delu uporabljate fitofarmacevtske pripravke za zaščito poljščin, morate obvezno voditi evidenco porabe, kraja in časa tretiranja . Velja tudi za tiste, ki niso vključeni v SKOP ali KOP program. Obrazce lahko dobite na KSS. Rok za oddajo subvencijske vloge je 15. maj 2007. Pomoč pri izpolnjevanju vam nudimo na KSS po predhodni najavi na tel št. 786 93 10. Pozivamo vse, ki se še niste prijavili k izpolnjevanju zbirne vloge, da to storite čimprej! OBVESTILO LASTNIKOM KMETIJSKIH ZEMJIŠe Lovske družine Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični in Višnja Gora kot upravljavke lovišč obveščajo vse lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju, ki ga upravlja posamezna lovska družina, naj morebitno škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo povzroči divjad, prijavijo upravljavcu lovišča (Upravljanje z loviščem je razvidno iz Odloka o loviščih v RS in njenih mejah, Ur. list št. 128 z dne 30.11. 2004). Nastalo škodo je oškodovanec dolžan pisno prijaviti upravljavcu lovišča v treh dneh, in sicer na naslednje naslove: za LD Ivančna Gorica - Lovska družina Ivančna Gorica, Mala Goričica 10, 1295 Ivančna Gorica, za LD Šentvid pri Stični - Lovska družina Šentvid pri Stični, Šentpavel 20a, 1296 Šentvid pri Stični, za LD Višnja Gora - Lovska družina Višnja Gora, Franc Košak, Mestni trg 35,1294 Višnja Gora. LD Ivančna Gorica LD Sent\'idpri Stični LD Višnja Gora Lovska družina Suha krajina obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov s svojega območja, da so pooblaščeni cenilci škode od divjadi naslednji člani LD: a) območje Ambrusa: Zvone Hočevar, Ambrus 11B, 1303 Zagradec, tel. (041/839-475) pomočnik: Stane Godec mL, Ambrus 5, 1303 Zagradec, tel.(041-323044) - Kal, Kamni Vrh ... b) območje Zagradca: Ignac Orel, Fužina 1, 1303 Zagradec, tel: 01/788-60- 83 pomočnik: Zvone Zavodnik, Marinča vas 5,1303 Zagradec c) območje Korinja: Stane Mišmaš, Gabrovčec 23A, 1301 Krka, tel: 01/780-61-42 pomočnik: Janez Nose, Vodovodna cesta 13,1000 Ljubljana 56. člen ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU: Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca (lovski družini). nnKTiP m nnnviNiF - ^mppot M, MKj%J!MJ¥ ¥ U. m OIVliVi^jlVL/ Zastopanje avstrijskega podjetja ŠTORA ENSO TIMBER CENJENE STRANKE, OBVEŠČAMO, DAJE PRI NAS VIŠJA CENA 2A ODKUP LESA Za hlodovino A, B, C (II, III, III) klasa dobite do 63 EUR/m3 - več kot 15.000 SIT Ju|(p*"" POSEBNA UGODNOST: Of Af^ši TAbCf% lili M^L-jfAl^iL^kJ i/iavJ/// IZVAJAMO SEČNJO IN SPRAVILO LESA PAR d,o.»., Trg OF 7, 1000 Ljubljana Gsm: 041/672 604 Ivančna Gorica, april 2007 9 volilni oicni zbor območnega združenja veteranov vojne za slovenijo grosuplje Spet je prišel prvi petek v marcu in veterani vojne za Slovenijo z območja Grosupljega smo se zbrali na občnem zboru, tokrat volilnem. Na zbor so bili povabljeni vsi člani (170), župani vseh treh občin, predstavniki Pokrajinskega odbora VVS, veteranske organizacije SEVER, predstavnik OZVVS Kočevje ter prejemniki priznanj. Začelo se je z državno himno, nadaljevalo pa z veteranskim dejanjem. Z minuto molka so udeleženci zbora počastili tudi tri umrle člane, ki so umrli v letu 2006, in sicer Bojana Predaliča, Jožefa-Nikolaja Hribarja in Alojzija Zakrajška. Sledilo je poročilo predsednika združenja Gregorja Bregarja o delu predsedstva in celotnega združenja v preteklem mandatnem obdobju. Gospod Bregar je že na začetku poročila s ponosom in zadovoljstvom ugotovil, da je predsedstvo in z njim celotna veteranska organizacija dosegla vse in še več, kot smo smeli upati ob začetku mandata v aprilu leta 2003. Združenje se je še posebej trudilo, da bi iz anonimne organizacije nastala prepoznavna, kar nam je tudi uspelo. Organizacija je postala množična in prepoznavna, njeni člani pa so nanjo ponosni in se radi udeležujejo vseh aktivnosti, ki jih OZVVS organizira. Skozi štiriletno obdobje se je nabralo kar nekaj aktivnosti, kar priča o uspešnosti tega mandatnega obdobja. Naj jih naštejemo vsaj nekaj: vsakoletno preverjanje znanja streljanja z avtomatsko puško v Crngrobu, ki ga izvajamo v sodelovanju s Slovensko vojsko; pohod po poteh Soške fronte, ki ga je organiziral naš član Franc Omahen; vsakoletna udeležba na tradicionalnem srečanju borcev NOB na Ilovi Gori; športna sekcija pod vodstvom Davorina Tomažina se je udeleževala vseh športnih tekmovanj na ravni ZVVS, za katero so lahko sestavili ekipo. Vsako leto se seveda udeležujemo vseh proslav, ki jih organizirajo ZVVS ali druge sorodne organizacije, kot so druge OZVVS, PO ZVVS in veteranska organizacija SEVER. Za 1. november položimo vence na obe obeležji v Grosupljem in Ivančni Gorici. Zal pa se moramo vsako leto na grobu posloviti tudi od katerega naših članov; V letu 2004 smo preselili tudi sedež našega združenja, in sicer iz prostorov podjetja VELE na Adamičevi cesti v Gasilski center, kjer nam je prostore odstopila Občina Grosuplje, za kar smo ji dolžni posebno zahvalo. Jeseni leta 2004 smo postavili obeležje v Ivančni Gorici, ki ga je vodil Odbor za postavitev obeležja. Člani tega odbora so bili nekateri člani z območja Ivanč-ne Gorice ter predsednik in sekretar združenja. Organizirali smo tudi izlet na Triglav. S pomočjo sponzorjev (G-M&M d.d. in Radia ZELENI VAL) smo nabavili več veteranskih uniform, kupili pa smo tudi prve majice z veteranskim znakom. V letu 2005 smo imenovali dva nova praporščaka, to sta Andrej Lekan in Jožko Hrovat, ki smo ju tudi opremili z novima uniformama. Ob tem je treba povedati, da se praporščaki z izredno požrtvovalnostjo udeležujejo vseh proslav, komemoracij in drugih prireditev. V juniju 2005 je združenje organiziralo srečanje vseh članov na Krki, kjer so si ogledali lepote Krške jame in tega dela Dolenjske. Sekretar našega združenja Primož Zgonc se je udeležil tudi srečanja območnih združenj z madžarsko veteransko organizacijo. Leto 2006 se je začelo z obsežno akcijo, ki se je imenovala Aktivnosti ob 15-letnici osamosvojitve Slovenije. V okviru akcije smo načrtovali proslavo in izdajo spominskega zbornika. Za izdajo slednjega je bil imenovan uredniški odbor pod vodstvom Jožeta Mikliča, ki se je še posebej trudil, da je bil zbornik izdelan strokovno in je vzbudil veliko pozornost po vsej Sloveniji, saj vsebuje spomine udeležencev vojne za Slovenijo na leto 1991. Posredovali smo ga članom združenja, ZVVS, šolam, knjižnicam in drugim organizacijam, sponzorjem in posameznikom. V okviru praznovanja 15-letnice osamosvojitve Slovenije smo organizirali tudi koncert Slovenske vojske, ki je bil 25. junija 2006 na gradu Boštanj pri Grosupljem. Ob koncu leta je Predsedstvo OZVVS Grosuplje sprejelo tudi Pravilnik o priznanjih in odlikovanjih OZVVS, ki pa se bo začel izvajati v letu 2007. Ob vsem tem je treba poudariti, da brez naših sponzorjev, zlasti Občine Grosuplje, pa tudi Dobrepolje in Ivančna Gorica, Pekarne Grosuplje, lovskih in drugih društev ter posebej požrtvovalnih članov naše organizacije vsega tega ne bi uspeli postoriti. Posebna zahvala gre zlasti Slovenski vojski. Predsedstvo je zato na svoji 23. redni seji sklenilo, da prve medalje in priznanja, ki so bila izdane na osnovi novega Pravilnika, podeli nekaterim najbolj zaslužnim članom. Tako so bile na zboru podeljene naslednje plakete, medalje in priznanja: PISNO PRIZNANJE ZDRUŽENJA sta prejela Jože Miklič in Andrej Lekan, ZLATO vztrajno spreminjati miselnost uudi Naravo smo zasvinjali, popacali, uničili. Na to nas že nekaj časa, posebej pomenljivo pa v zadnjih mesecih, opozarja tudi vreme. Topla obleka sredi poletja in zime brez snega niso običajen pojav. Treba se bo drugače obnašati do narave. Planet in z njim naš obstoj mora dobiti prednost pred užitkarstvom in kapitalom. Lahko začnemo že z majhnimi stvarmi. Martina Kralj, dejavna članica Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica, se tega dobro zaveda. Ne zadovoljuje se s tarnanjem v smislu, kakšna je današnja mladina, ampak ima konkretne ideje, kako izboljšati odnos do okolja. Okoljevarstvena vzgoja se začne v družini. Samo z besedami verjetno ne bo šlo ... Stalno opozarjanje medijev je lahko dobra iztočnica za družinsko sortiranje odpadkov. Tudi pri nas delamo tako. Nastavimo tri vrečke, in ko so napolnjene, jih mimogrede odpeljemo na ekološki otok. Če bi to počeli po vseh družinah in se o takšnem delovanju pogovarjali, bi veliko lažje spremenili tako miselnost kot okolje. Naša občina pa ima tudi ekošolo. Mladi ekologi bi lahko obiskali kakšno družino ali ustanovo in tako bi šlo vse skupaj veliko lažje in hitreje. V družinah je osnova. Ljudje se pomena sortiranja še vedno premalo zavedajo. Vidim, da v kontejnerje mečejo naravne odpadke. Jaz jih včasih poberem in nesem nazaj v naravo. Ekološko problematična se vam zdijo pokopališča ter nekatere prireditve. Kaj vas tam moti? Da, tam je dolgoročno hudo onesnaževanje zemlje. Ostanki sveč se ne razgradijo oziroma gredo v zemljo strupene snovi. Pred pokopališči so kontejnerji za ločeno zbiranje odpadkov, vendar se ljudje tega ne držijo. Gledala sem Planico. Novinarka je na koncu prispevka opozorila gledalce, naj ne prinašajo alkohola, niti besedice pa ni bilo o odpadkih, ki jih po obisku takšne množice ostane na tone in tone. Opazovala pa sem tudi dogajanje na Jurčičevi poti. Mislim, da so organizatorji premalo poskrbeli npr. za vreče ali napise. Takšne stvari je treba pripraviti, predvideti in obiskovalce uvodoma opozoriti nanje. Kako si konkretno predstavljate ekološko ozaveščanje v okviru društev in Društva naj bi opozarjala svoje člane, da smo vsi dolžni skrbeti za naravo in Zemljo. Predsedniki in drugi vodilni naj bi vnesli v programe društev tudi odnos do okolja. Nekatera društva že izvajajo čistilne akcije in podobne dejavnosti. Se strinjam. Moje ideje pa vključujejo dobrohotna opozorila vodilnih ljudi v društvu udeležencem prireditev. Skratka, v našo družbo bi rada ponesla več skrbi za okolje. Kot ste že omenili, se okoljska ozaveščenost v veliki meri širi prek medijev. Kako bi se beseda ali glas iz njih lahko še bolj dotaknila ljudi? Menim, da velja bolj kot grajati spodbujati tiste, ki za ekologijo zgledno skrbijo. Posameznike, društva, podjetja ipd. bi lahko predstavili v medijih in tako bi počasi spremenili miselnost ljudi. V mislih imam tudi javno tribuno, na kateri bi se zbrali ljudje z občine, člani društev, podjetja, šole vrtci, skratka vsi, ki jim za ekologijo ni vseeno. Pobudnik bi bilo Regijsko društvo ekološkega gibanja, na tem sestanku pa bi se o problematiki pogovorili, sprejeli ukrepe in jih izvajali. Čez nekaj časa bi pregledali rezultate dela po krajevnih skupnostih. Spomladi bi imeli čistilne akcije, jeseni pa osrednjo tribuno, ki ne bi bila le ekološka, temveč tudi zabavna prireditev. Lojze Grčman MEDALJO OZVVS GROSUPLJE, ki jo je podelil novoizvoljeni predsednik Boris Peterka, so prejeli Gregor Bregar, Primož Zgonc, Jelka Janežič, Janez Skubic, Albin Hvastija, BRONASTO PLAKETO ZVVS, ki jo je podelil predsednik PO VVS Darko Čop pa sta prejela Gregor Bregar in Jelka Janežič. Na zboru so bila podeljena tudi priznanja za uspešno strelsko preizkušnjo v Crngrobu v juniju 2006. Priznanja sta podelila dosedanji predsednik in sekretar Gregor Bregar in Primož Zgonc. V imenu prejemnikov se je zahvalil starosta veteranske organizacije Grosuplje Albin Hvastija. Zbrane je na koncu nagovoril tudi predsednik Pokrajinskega odbora VVS Darko Čop in izrazil OZVVS Grosuplje priznanje za dosežene uspehe pri dosedanjem delu. Že na začetku je bilo povedano, da je bil to volilni občni zbor, za novo mandatno obdobje so bili izvoljeni naslednji organi združenja: PREDSEDSTVO: predsednik Boris Peterka, sekretar Dušan Hudolin, člani Davorin Tomažin, Alojz Vrhovec, Avgust For-tuna, Stane Žvegla, Alojz Potočnik, Franc Omahen, Gregor Bregar. NADZORNI ODBOR: predsednik Marjan Berce, člana Jože Marolt in Branko Baričič. ČASTNO RAZSODIŠČE: predsednik Primož Zgonc, člana Jože Ložar in Anton Klinec. Uradni in delovni del zbora je bil končan, čas je bil, da se zbrani poveselijo ob dobri jedači in pijači ter spominih na nekdanje čase. NAJ NE BO NIKOLI POZABLJENO! Jelka Janežič ustanovili gradbeni odbor za novo mrliško vežico Dobro znana pokopališka problematika v Šentvidu pri Stični je v minulih letih že večkrat predstavljala temo različnih pogovorov in razprav. Tako se je ob začetku novega mandatnega obdobja novi svet Krajevne skupnosti Šentvid med drugim lotil tudi pomembne naloge, izgraditve nove mrliške vežice. V ta namen je predsednica KS Šentvid Helena Hribar 23. marca sklicala na skupni sestanek predstavnike iz vseh štirih krajevnih skupnosti, ki uporabljajo šentviško pokopališče, torej iz Doba, Temenice, Sobrač in Šentvida. Načrtovani projekt bi moral letos steči, saj je že v letošnjem proračunu zagotovljenih skoraj 9 milijonov tolarjev za projektno dokumentacijo. Navzoči predstavniki omenjenih štirih krajevnih skupnosti so se poenotili, da je najprimernejša lokacija za novo vežico ob parkirišču novega pokopališča na strani proti Petrušnji vasi. Poslovilni objekt bi bil dvojni, s pripadajočimi prostori. Imenovan je bil tudi gradbeni odbor, predsednik katerega je postal član KS Šentvid Tomaž Šraj. Stališče navzočih je bilo, da bodo zastavljene cilje uresničili in da bodo veseli tudi sodelovanja krajanov, nikakor pa jih ne bo ustavila kakšna morebitna druga civilna iniciativa, ki ne bi bila v skladu s projektom, ki ga bodo vodili. TUDI 0 DOMSKI PROBLEMATIKI Na sestanku je beseda nanesla še na en problem sicer širšega občinskega pomena. To je t.i. domska problematika, vezana na možnost gradnje doma starejših občanov v Šentvidu. Februarja je namreč minilo ravno eno leto, odkar je Društvo upokojencev Šentvid (pokriva štiri omenjene KS) pripravilo peticijo, s katero so apelirali na Občino, da bi začela postopek odkupa zemljišča na t.i. Travniku v Šentvidu. Pobuda je prišla tudi na sejo Občinskega sveta, ki je pozval lastnico zemljišča - Kmetijsko zadrugo Stična, da posreduje ponudbo za prodajo omenjenega zemljišča. Konkurenčna lokacija morebitnega novega doma se je pojavila takrat še v Ambrusu. Zadruga je posredovala občini ponudbo za zazidljivi del zemljišča, na kasnejši poziv pa tudi za del, ki še ni zazidljiv. Od takrat do danes pa se pravzaprav ni nič premaknilo. Društvo upokojencev vsekakor vztraja pri mnenju, da se neka poteza s strani Občine na tako široko izraženo voljo mora zgoditi. Zbrani predstavniki na omenjenem sestanku so se strinjali, da namero podprejo in se torej seznamu podpisov pridružijo tudi podpisi iz štirih krajevnih skupnosti. Beseda o domu pa je istega večera potekala tudi na občnem zboru KZ Stična. Zadružnike, ki nenazadnje tudi odločajo o tako pomembnih zadevah, kakor je prodaja zemljišča Zadruge, je zanimalo, kako daleč je Zadruga s postopkom prodaje. Predsednica Milena Vrhovec pa jim več kakor to, da sta bili na poziv oddani Občini dve ponudbi, ni mogla povedati. Pa če zaključimo to analizo dogodkov, omenimo še sejo Občinskega sveta, ki je potekala 29. marca. Na njej se je sprejemal proračun Občine za leto 2007, ki vsebuje tudi sredstva na postavki za odkup zemljišč. Občinski svet pa drugega stališča zaenkrat še ni zavzel. Matej Steh 10 Ivančna Gorica, april 2007 Zagradec, ne Ambrus Pri poročilu o letošnji Jurčičevi poti pa se je pri pisanju prikradla napaka, in sicer je bilo pomotoma napisano, da je na zaključni prireditvi na Muljavi nastopil Mešani pevski zbor Ambrus. Kdor seje prireditve udeležil, pa seveda ve, daje nastopil Mešani pevski zbor iz Zagradca. Vsem, kijih ta pomota zadeva, se uredništvo iskreno opravičuje. kri rešuje življenja. moja kri-varna kri ZAMC, ZATE, ZA VSAKOGAR. Daj delček sebe za dobro drugega. RKS Območno združenje Grosuplje Vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalskih akcij, ki bosta: • V ČETRTEK, 3. 5. 2007 OD 7. DO 13. URE V OŠ LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE • V PETEK, 4.5.2007 OD 7. DO 13. URE V KULTURNEM DOMU IVANČ-NA GORICA • 3. in 4. maja sta izredni krvodajalski akciji in krvodajalcem ne bomo pošiljali osebnih vabil. V jesenskem roku imamo redne krvodajalske akcije po naslednjem razporedu: • v torek, 11. 9. 2007 od 7. do 13. ure v Kulturnem domu Ivančna Gorica • v sredo, 12. 9. 2007 od 7. do 12. ure v OŠ Ferdo Vesel - Šentvid pri Stični • v četrtek, 13. 9. 2007 od 7. do 13. ure v OŠ Louis Adamič - Grosuplje • v petek, 14. 9. 2007 od 7. do 12. ure v OŠ Videm Dobrepolje spomladanski sneg povzročil pravi kaos obisk ob dnevu ŽENA IN materinskem DNEVU V marcu smo članice Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica dan žena in materinski dan popestrile vsem nad 80 let starim ženam in težkim bolnicam naše krajevne skupnosti. Obiskale smo tudi nekaj težkih bolnic in žena, ki se nahajajo v domovih starejših občanov. Našega obiska so bile vse zelo vesele in tako dobile občutek, da jih nismo pozabili. predsednica KORK Ivančna Gorica Lojzka Sever C32/Tyj0OT3G SCSDPKKIOT obujamo spomine Čeprav je minil že dober mesec od letošnjega pohoda po Jurčičevi poti, je prav, da ponovno obudimo spomine. Tega dne je bilo moč srečati v na pohodu kar nekaj znanih obrazov, tudi s televizijsldh zaslonov. Tako se je pohoda udeležila znana osebnost iz sveta narodnozabavne glasbe Boris Kopitar, pa »vremenar« Andrej Velkavrh. Celo s svojim pesniškim vložkom pa se je na zaključni prireditvi pohodnikom predstavil pesnik Tone Kuntner. Najbolj imeniten gost pa je bil seveda slavnostni govornik, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Še en dokaz za to, da Jurčičeva pot pritegne številne obiskovalce iz vse Slovenije, vedno pa se je udeleži tudi kak tujec. (ms) O cesti proti Muljavi je bilo prelitega že veliko črnila. Tokrat tudi na račun prave skakalnice, ki je nastala ob stičišču stare ceste z novo rekonstruirano na Mrzlem Polju pri Ivančni Gorici. Kar nekaj časa je moralo miniti, da se je stičišče vsaj zasilno uredilo. Upamo lahko le, da bo rekonstrukcija hitro stekla naprej in bomo končno dobili v celoti prenovljen del »regionalke« proti Suhi krajini. Po že prenovljenem delu je vožnja res prijetna in udobna. Ivančna Gorica, april 2007 Pripravljena skromna darilca, čestitke in cvetje, ki smo jih raznesle za dan žena in materinski dan. EKOFLAM d.o.o., Šentvid pri Stični 103 1296 Šentvid pri Stični Trgovina Stična 13, delovni čas: /o /3 283, gsm: 041 e-mail: ekoflam@volja.net SUBi VABILO Mladinski in otroški pevski zbor Krka vas vabita na koncert Mi gradimo prijateljstvo, ki bo 21. aprila 2007 ob 19. uri v Družbenem centru na Krki. Vljudno vabljeni Sneg nas je v letošnji zimi zares popolnoma izigral. Potem ko so minevali meseci brez snežink in smo najhujšo smučarsko mrzlico morali preživljati brez snežne podlage na naših vaških strminah, je 19. marca snežilo kot sredi najhujše zime. Naši cestatji so bili seveda na delu, pa čeprav se je zopet zdelo, da jih je tudi ta pozni pomladanski sneg presenetil. Ampak tokrat kritika ne gre vzdrževalcem naših občinskih cest. Največ smole ste imeli, dragi občani, tisti, ki ste se znašli v sneženju na kateri izmed naših avtocest. Prepozno izločeni tovornjaki, opremljeni povečini z letnimi pnevmatikami, so povzročali pravi prometni kaos in ni bilo malo tistih, ki so ste se iz svojih služb do doma prebijali več ur. Zanimivo je, da je npr. ob zastojih na višnjegorskem klancu istočasno zelo uspešno potekal promet na »vzporednih« cestah. V že omenjeni noči pa se je med drugim srečno končalo celo rojstvo, ravno na območju avto- ceste v naši občini. Težak sneg je tako v teh pomladnih dneh drevesa obtežil in ni bilo malo takšnih kot lipa v Stični, ki ji je odlomilo del vejevja. Sicer pa pretirane škode na drevju ni bilo opaziti, so se pa lomila zlasti stara drevesa, tako da je za skrbnike gozdov spet obilo dela. (mš) OGREVANJE-VODOVOD Prodaja in montaža: instalacijskega materiala toplotnih črpalk sončnih kolektorjev instalacije centralnega ogrevanja vodovodnih instalacij talno stensko ogrevanje predelava kotlovnic RF suhomontažni dimniki klimatskih naprav PRAZNIK V VIŠNJI GORI Visok državniški obisk v višnjegorskem Vzgojno-izobraževalnem zavodu dan sole - dan ustvarjalnosti Še ne en teden po Jurčičevem pohodu je bila Višnja Gora ponovno v središču medijske pozornosti. V petek, 9. marca, je bilo v tukajšnjem Vzgojno - izobraževalnem zavodu nadvse praznično. Po več kot 20 letih različnih obnov je slikovit in povsem prenovljen grad, v katerem domuje Zavod, dobil še nove učilnice, učne delavnice, v bližini pa nove objekte za stanovanjske skupine. Z bogatim kulturnim programom začeta slovesnost je v nabito polni grajski avli pomenila prazničen uvod v otvoritveno svečanost, ki so se je udeležili visoki državni, evropski in občinski predstavniki: minister za šolstvo dr. Milan Zver, predsednik EUROMET (evropsko združenje podobnih ustanov kot je višnjanska), gospod Niklas Wastong iz Švedske, evropska poslanka gospa Ljudmila Novak (gospa Ljudmila je svojo pedagoško pot začela ravno v Višnji Gori!), državni svetnik dr. Zoltan Jan, župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, številni ravnatelji sorodnih zavodov in ostali gostje. Slavnostni govornik minister dr. Zver je med ostalim povedal, da država oziroma ministrstvo, ki ga vodi, namenja posebno skrb za vzgojo in re-socializacijo takih mladostnikov, kot so v Višnji Gori, ter pohvalil tudi od- prtost in sodelovanje zavoda z lokalno skupnostjo in mestom. Minister je tudi obljubil, da bo ministrstvo v letošnjem letu in tudi v prihodnje zagotavljalo sredstva za prenovo Zajče-ve vile na Ciglerjevi ulici, kjer naj bi se v prihodnjem letu naselila še ena stanovanjska skupina. V minulem obdobju je država financirala obnovo v višini več kot 2,5 milijona evrov. Naš župan Jernej Lampret je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril velik pomen in sodelovanje Zavoda z lokalno skupnostjo, s šolami iz občinskega okolja, še posebej pomembno pa je za občino po županovem mnenju to, da poklicno šolanje v zavodu obiskujejo tudi učenci iz okoliških krajev. Ravnatelj Vzgojno-izobraževalnega zavoda Jože Horvat se je v imenu delavcev in učencev zahvalil za vso pomoč in sodelovanje, ki so ga bili v zadnjih letih deležni od države, občine, Srednje gostinske šole Ljubljana, Srednje šole Josipa Jurčiča, in za zgledno sodelovanje s krajem. Po slavnostni prireditvi so si gostje ogledali lepo urejene prostore, nato pa še dobrote na kulinarični razstavi, ki so jo pripravili učenci s svojimi učitelji. Poleg številnih za oči in okus izjemnih dobrot pa učenci, bodoči kuharski in slaščičarski mojstri, niso pozabili iz testa narediti velikega polža, ki je simbol našega starodavnega mesta. Pavel Groznih TUDI UČITELJI SE UČIJO Na srednji šoli Josipa Jurčiča je bilo v soboto, 24. marca, predavanje dr. Zdenke Zalokar Divjak o osebnostni rasti. Predavateljica je na zanimiv način jedrnato prikazala to obširno področje in tudi posamične konkretne primere o poteh in stranpoteh osebnosti sodobnega človeka, pa naj-sibodo to otroci, starši, učenci, učitelji ali kdorkoli drug. Seveda pa je bil poudarek tokratnega predavanja zaradi mesta dogajanja delno vseeno na otrocih in dijakih. Celoten učiteljski zbor je bil celo soboto hvaležen »razred« poslušalcev, zapisovalcev in s svojimi vprašanji in razmišljanji vseskozi aktivnih udeležencev. V nadaljevanju povzemamo nekaj najbolj zanimivih in najpomembnejših delov tega predavanja, ki so vredni razmisleka. Poleg telesne in duševne je predavateljica izpostavila zlasti duhovno razsežnost človekove osebnosti, ki jo sestavljajo: svoboda, ustvarjalnost, odgovornost, intuicija, volja do smisla in ljubezen. Da, tudi ljubezen, kije brezpogojna in nesebična, v čemer se razlikuje od drugih čustev, ki poleg mišljenja sicer tvorijo duševno komponento osebnosti. Smisel svobode, ustvarjalnosti in odgovornosti pa je v iskanju razlogov za neko odločitev, ki jo zavestno sprejmemo. Pri iskanju smisla in sprejemanju odločitev se opiramo na različne vrednote, najbolj pogosto ljudje navajajo naslednje: ljubezen, poštenje, resnica, dobrota, lepota. H kakovosti človekovega življenja pa poleg razumevanja samega sebe ter ustvarjalnega delovanja na osnovi sprejetih vrednot in premišljenega odločanja največ prispevajo medosebni odnosi. Doma, v šoli, v službi in drugje. S partnerji, otroki, starši, sošolci, sodelavci, prijatelji, znanci in neznanci. Povsod in za vsakega so pomembni, včasih sicer ohlajeni ali nepristni, v osnovi pa nujen pogoj za prijetno in tvorno sožitje ljudi. Seveda ima prvo potezo vedno vsak sam. Brez lastne aktivnosti in volje do življenja in dela ne bomo samo občepeli na mestu, ampak bomo v osebnem razvoju nazadovali. Aktivno in odgovorno obnašanje posameznika je izraz povezanosti z nekim človekom in delom, ki ga opravljamo. Samostojnost in samozavest sta pogoja za srečno življenje. Včasih nas kdo, ki je v neki stiski ali samo misli, da je, prepričuje in opozarja, da ne more drugače, da nima moči. Tak človek je pasiven, nesamo-zavesten in ima strah zaradi nečesa. Ta strah je pravzaprav strah pred odgovornostjo življenja - na tak način si skuša najti opravičilo za svoje stanje in »seveda ni za nič odgovoren«. Taki ljudje ne morejo vzpostavljati zdravih tesnih medsebojnih odnosov. Iskanje krivcev zunaj sebe in samo-pomilovanje ter neobvladana in nepredelana čustva lahko vodijo celo v psihosomatske bolezni. Vneto iskanje olajševalnih okoliščin nam zamegli odgovornost in posledično tudi ustvarjalnost. Nezmožnost reševanja lastnih problemov in odsotnost volje do iskanja smisla v življenju često pripelje v razne vrste omame, ki naj bi »lajšale« naše rane ali življenju celo »dajale smisel«: od tistih - na žalost že klasičnih: alkohol, cigarete, droga do malo manj prepoznavnih: veliko denarja, navidezni statusni simboli, navidezna zabava, hiter uspeh, iskanje lažne varnosti v množici. Vse to skupaj ali vsako posebej lahko vodi v slabo telesno in duševno zdravje, pomanjkanje realne pozitivne samopo-dobe in kritičnega mišljenja, izgubo volje do življenja, nadaljnjo še večjo bivanjsko praznoto. Začetek marca vsako leto v naši občini zaznamujejo prireditve, posvečene rojstvu našega literata Josipa Jurčiča. Tako tudi Srednja šola Josipa Jurčiča, ki nosi ime po rojaku z Muljave, pripravi ob obletnici rojstva prvega slovenskega romanopisca dan šole oz. prireditev, s katero se dijaki s svojimi mentorji predstavijo staršem in drugim gostom šole. zoritvijo skrajšanega Jurčičevega dela Kozlovska sodba v Višnji Gori, likovni in literarni ustvarjalci, s svojima glasbenima vložkoma pa sta se predstavila tudi mlada pianista Dominik Steklasa in Roko Malkoč. Po končanem uradnem delu se je predstavil tudi debatni krožek (na sliki), ki še nima dolgega staža na šoli, a že kaže uspehe. Debaterji so tokrat razpravljali Letošnja je bila 9. marca, na njej pa so dijaki s svojimi nastopi pripravili pester večer, saj so pokazali, kaj vse znajo, kaj vse poleg obveznosti uspejo v šolskem okolju pa tudi v prostem času ustvariti in se s tem poistovetiti. O tem, kako pomembno je, da mladostniki uspejo svoje obveznosti nadgraditi še z drugimi aktivnostmi, ki jih šolski program ponuja, je spregovoril tudi gost prireditve, župan Jernej Lampret. Skozi zanimiv program so se predstavili moški in dekliški pevski zbor, plesalci modernih in standardnih plesov, recitatorji, gledališka skupina z upri- za in proti trditvi »Patriotizem bi moral biti vrlina vsakega posameznika«. Zmagali so zagovorniki teze proti tej trditvi. Mentorji so s svojimi dijaki pripravili tudi razstavo ročnih del, razstavo likovnih in kiparskih del, razstavo fotografij dijakov Jošta Bukovca in Aljaža Celar-ca, predstavitev joge, šolskega glasila Iskrice in novega projekta e-Twinning. Ob koncu ni bilo nikogar, ki ne bi kazal zadovoljstva in ponosa, od dijakov, profesorjev in staršev do ravnatelja Milana Jevnikarja. Matej Šteli Na fotografiji je nagrajeni izdelek prvega Jurčičevega memoriala, za katerega je bila razpisana kiparska delavnica na temo Višnjegorski kozel oz. njegova pretepena senca. Delavnice se je udeležilo več dijakov iz vse Slovenije, nagrajenke pa so postale dijakinje ivanške srednje šole Ana Omejec, Katarina Zadražnik in Nastja Mišmaš (3. a). Ob dnevu šole so dijaki različnih srednjih šol iz Slovenije pisali tudi esej na isto temo v angleškem jeziku. Bivanjska praznota se sicer kaže v treh bolezenskih oblikah: agresivnost, depresija, odvisnost. Vsak od vas si lahko gotovo dobro predstavlja pojavne oblike teh stanj. Osnovna pojava bivanjske praznine sta dolgčas (izguba zanimanj, brezciljnost) in apatija (pomanjkanje pobud). Zato moramo ljudem, ki se v takem stanju znajdejo, pomagati najti ali nuditi neko ustvarjalno napetost, jasne naloge in cilje, zahteve. Pomagati odpreti oči in srce oziroma pokazati, kako lahko sami držijo odprte. Mogoče se sliši nelogično, toda dejstvo je, da velika zadovoljenost potreb vodi v neaktivnost. Pri tem seveda ne mislimo na zadovoljevanje tistih res osnovnih življenjskih potreb, ki omogočajo dostojno živ- ljenje. Človek, ki nima zadovoljenih vseh svojih potreb, je bolj motiviran in se lažje obnaša odgovorno in ustvarjalno, je posledično zato lahko bolj srečen. Za tako delovanje in življenje se moramo naučiti tudi zmožnosti tolerance, nesebičnosti in čakanja, žrtvovanja nečesa, kar imaš (npr. časa) za nekaj boljšega (npr. nova spoznanja) in odpovedovanja nečemu, česar nimaš, pa boš z vztrajnostjo mogoče kdaj dosegel. Veliko znanih ustvarjalcev je na primer svoja dela, ki so pomembna za celo človeštvo, ustvarjalo v precej nezavidljivih okoliščinah. Tudi v najtežjih trenutkih se moramo potruditi v sebi najti moč, se odločiti za upanje in delovati. Odgovorno, svobodno in ustvarjalno. Igor Gruden 12 Ivančna Gorica, april 2007 BZ^ZPOSO URADNI VESTNI K OBČINE ¡VAMČMA GORICA Št. 1/07 Ivančna Gorica, 29.03.2007 Leto 13 Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 61/05 in št. 30/06) Občina Ivančna Gorica objavlja Jlfil RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica m leto 2007 1. Predmet tega javnega razpisa so programi društev in zveze na področju turizma. 2. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju turizma: turistična društva, društva za ohranjanje ljudskih običajev, turistična zveza. 4. Višina sredstev, ki so na razpolago je 23.600 EUR. Od tega je namenjeno za sofinanciranje dejavnosti: - društev 12.600 EUR, - zveze 11.000 EUR. 5. Predmet sofinanciranja dejavnosti društev in zveze na področju turizma so praviloma aktivnosti z naslednjimi vsebinami: izvajanje promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena: predstavitev občine in društva oziroma zveze na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah doma in v tujini ipd., izdajanje promocijskega materiala: zloženka, razglednica, brošura, ipd., spodbujanje občanov za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma, akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in olepšanja okolja, ohranjanja starih šeg in navad (običajev), urejanje in vzdrževanje poti, razgledišč, čistilne akcije, spodbujanje k ohranjanju domačih obrti in dopolnilnih dejavnosti ipd., organiziranje in izvedba prireditev lokalnega in širšega pomena, aktivnosti za zagotavljanje podmladka; organizacija delavnic za otroke in mladino, izobraževanje članov za namene pospeševanja dejavnosti društev (predavanja, delavnice ipd.), oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe kraja (turistične oznake, smerokazi, spominki ipd.), izvajanje posebnih projektov na področju turizma. 6. Izvajalci programov na področju turizma morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so registrirani po zakonu o društvih, da imajo sedež na območju občine Ivančna Gorica, da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini. da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske in poslovne obveznosti, da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje dejavnosti, da delujejo najmanj eno leto. 7. Prosilci za sredstva, ki so predmet tega razpisa morajo k prijavi predložiti naslednjo dokumentacijo: prijavni obrazec, podatki o programu, fotokopija odločbe o registraciji, fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta iz katerega je razvidna dejavnost na področju turizma, (samo za prijavitelje, ki se prijavljajo prvič oz. če so v zadnjem letu spreminjali statut), seznam članov društva s plačano članarino, izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe. 8. Merila in kriteriji za vrednotenje prijavljenih programov so razdeljena v dva sklopa: delovanje društev/zveze, programi društev/zveze 1) Delovanje društev/zveze Društvo pridobi točke, glede na število članov društva, zveza pa na število društev, ki so vključena v zvezo in ustrezajo pogojem opredeljenim v 2. in 3. členu Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica. Kot član društva se šteje oseba, kije v skladu z določili Zakona o društvih podpisala pristopno izjavo za članstvo v društvo in je v preteklem koledarskem letu izpolnila članske obveznosti v društvu. Kot član podmladka društva se šteje oseba do dopolnitve 18 let starosti ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena. Merila za točkovanje: Razred Število članov Število točk 1 01-10 10 2 11-50 30 3 51-100 50 4 101-200 80 5 201 in več 100 Društvo, ki vključuje v članstvo podmladek, pridobi eno dodatno točko za vsakega člana podmladka. Zveza pridobi točke glede na število društev vključenih v zvezo, in sicer za vsako društvo 10 točk. 2). Programi društev/zveze Izbor programov, ki se točkujejo opravi komisija, pri čemer upošteva enakomerno zastopanost vseh kandidatov in ocenjuje stroške programov. Programi morajo biti jasno vsebinsko in časovno opredeljeni, stroškovno ocenjeni in z izdelano finančno konstrukcijo. Na podlagi 9. člena Odloka o denarni pomoči za novorojence v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik, št. 6/05) ter 16. člena Statuta občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) je Občinski svet občine Ivančna Gorica na 3. seji, dne 29.3.2007, sprejel SKLEP o višini denarne pomoči za novorojence v Občini Ivančna Gorica za leto 2007 1. člen Višina denarne pomoči za novorojence v letu 2007 znaša 300 EUR/novorojenca. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica in začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne za odločbe izdane po 1.4.2007. Šifra: 15202-0001/2005-3 Ivančna Gorica, dne 29.3.2007 Zupan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof. 2.1 Ureianie, olepšanie in varstvo okolja a) urejanje in vzdrževanje sprehajalnih poti, razgledišč, tematskih poti, označevanje... b) čistilne akcije 40 / akcija 30 / akcija 3.1 Orsanizaciia in izvedba prireditve a) društvo je organizator in izvajalec prireditve b) društvo sodeluje na prireditvi lokalnega pomena c) društvo sodeluje na prireditvi širšega pomena 50 / prireditev 20 / prireditev 30 / prireditev 4.1 Promocijske in informativne dejavnosti a) izdajanje promocijskega materiala (zloženke, razglednice, bilteni...) b) predstavitev občine in društva na sejmih, razstavah... 30 / pro. material 20 / predstavitev 5.1 Izobraževanje in usposabljanje za namene pospeševanja turizma a) organizacija in izvedba seminarjev, delavnic... b) izobraževanje članov društva 30 / seminar 20 / seminar 6.1 Spodbujanje občanov za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma a) organizacija in izvedba natečajev (npr. najlepše okolje, naselje, stavba, najboljša gostinska ponudba...) 50 / natečaj 7.1 Oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe kraja a) oblikovanj turističnih izdelkov (spominek) b) oblikovanje nove turistične ponudbe kraja programi (npr. tematske poti....) c) trženje obstoječe turistične ponudbe 30/letno 50/letno 30/letno Za zvezo veljajo enaka merila za točkovanje programov, kot za društva. Merila so določena v točkah. Vrednost točke se izračuna vsako leto na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih programov. Seštevek vseh točk daje vsoto, ki določa višino sofinanciranja v sorazmerju skupnega števila točk vseh društev in zveze ter razpoložljivih sredstev. Za delovanje društev/zveze je namenjenih 30% razpoložljivih sredstev, za programe društev/zveze pa 70% razpoložljivih sredstev. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali priporočeno po pošti, najpozneje do 07. 05. 2007, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Razpisna dokumentacija je na voljo od objave razpisa dalje v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času Občine in na spletni strani Občine www.ivancna-gorica.si. Podrobnejše informacije daje Matej Šteh, tel: 781 21 30. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma za leto 2007 - ne odpiraj«. Na hrbtni strani kuverte mora biti napisan naslov prijavitelja. 10. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v ->8 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. 11. Dodeljena sredstva izvajalcem programov na področju turizma morajo biti porabljena v letu 2007. PROGRAM ŠTEVILO TOČK 1.1 Ohranjanje kulturne in naravne dediščine a) urejanje in vzdrževanje kulturnih in nravnih spomenikov b) zbiranje in arhiviranje zgodovinskega gradiva c) prikazi kulturne dediščine (muzeji, galerije...) 50 / letno 30 / letno 20 / letno Številka: 430-0009/2007 Datum: 06. 04. 2007 OBČINA IVANČNA GORICA Zupan Jernej Lampret, prof. Ivančna Gorica, april 2007 1® Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov izvajalcev, ki niso bili predmet drugih javnih razpisov, iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 112/2005) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov in projektov izvajalcev, ki niso bili predmet drugih javnih razpisov, iz proračuna Občine Ivanina Gorica za leto 2007 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa so letni programi (dejavnosti) in projekti (največ dva na izvajalca), med katere sodijo organizacije večjih prireditev, proslav, dogodkov, izdaje knjig, brošur, zvočnih zapisov ipd., ki niso bili predmet drugih javnih razpisov iz proračuna občine Ivančna Gorica, ter pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti občine. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov in projektov: fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Ivančna Gorica; druge fizične in pravne osebe, če se programi in projekti pretežno nanašajo ali se odvijajo na območju občine Ivančna Gorica. 4. Izvajalci programov in projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: izvajajo programe in projekte, ki so predmet razpisa; imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Ivančna Gorica oziroma izvajajo programe in projekte, ki se pretežno nanašajo ali se odvijajo na območju Občine Ivančna Gorica; programi in projekti omogočajo vključevanje članov oziroma uporabnikov iz občine Ivančna Gorica; imajo jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov, ter zagotovljene druge (neproračunske) vire financiranja; imajo izkušnje in reference z izvajanjem programov in projektov na področju za katerega se prijavljajo; imajo zagotovljene kadrovske in prostorske pogoje za delo. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 3.338 EUR. 6. Merila in kriteriji za vrednotenje programov in projektov so: • PREGLEDNOST - cilji ter nameni programov in projektov so jasno opredeljeni - 0 do 5 točk; • SEDEŽ - izvajalec ima stalno prebivališč oziroma sedež v občini - 5 točk; • ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV programov in projektov I-5 aktivnih članov oz. nosilcev - 2 točki, 6-10 aktivnih članov oz. nosilcev - 3 točke, II-15 aktivnih članov oz. nosilcev - 4 točke, 16-20 aktivnih članov oz. nosilcev - 5 točk; • PROMOCIJA - programi in projekti prispevajo k prepoznavnosti občine - 0 do 10 točk; • KVALITETA IN REALNOST- programi in projekti so kvalitetni in izvedljivi - 0 do 5 točk; • INOVATIVNOST - programi in projekti neposredno ne posnemajo že izvedenih programov in projektov ter vsebujejo drugačen pristop - 0 do 10 točk; SODELOVANJE - izvajalci redno sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizatorje Občina Ivančna Gorica - 0 do 5 točk; REFERENCE - redno in kvalitetno delovanje skozi daljše časovno obdobje - 0 do 5 točk; DELEŽ LASTNIH SREDSTEV jo izvajalci 60 - 80% lastnih sredstev 81 - 90% lastnih sredstev več kot 90% lastnih sredstev za izvedbo programov in projektov ima- - 1 točka, - 2 točki, - 5 točk. 7. Dodeljena sredstva izvajalcem programov in projektov morajo biti porabljena v letu 2007. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo od objave razpisa do porabe sredstev, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine. Podrobnejše informacije posreduje mag. Janja Garvas Hočevar, tel. 01/78-12-100. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Ker gre za razpis odprtega tipa se prijave sprejemajo do porabe sredstev. 10. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na ob' razcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica), ter oddana v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za programe in projekte drugih izvajalcev - 2007 - ne odpiraj«. 11. Prijavitelji bodo o odobreni višini obveščeni najkasneje v 35 dneh od datuma prejema prijave (vloge) na naslovu naročnika. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov in projektov. Številka: 430-0004/2007-JGH Datum: 6.4.2007 Zupan Jernej Lampret, prof. Na podlagi Pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 92/2005) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVil RAZPIS za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2007 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih mladinskih programov (dejavnosti) in/ali posameznih mladinskih projektov (en projekt letno na posameznega izvajalca). Kot letni mladinski program se smatra kontinuirano izvajanje in koordiniranje mladinskih aktivnosti skozi vso razpisno obdobje (celo leto), za posamezne mladinske projekte pa izvedbo enkratnih obsežnejših letnih aktivnosti. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci mladinskih programov in projektov: neprofitne organizacije, zavodi, društva, zveze, zasebniki in druge organizacije, ki so nosilci programov in projektov, namenjenim predvsem mladim med 10. in 29. letom. 4. Izvajalci mladinskih programov in projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - so registrirani za opravljanje dejavnosti, za katero se prijavljajo; - limajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti; - programi in projekti se izvajajo za mladino v Občini Ivančna Gorica (mladi od 10 do 29 let); - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja mladinskih programov in projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov; - za izvedbo programov in projektov morajo zagotoviti najmanj 50% delež sofinanciranja iz drugih (neproračunskih) virov; - vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in projektov za preteklo leto. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 8.345 EUR. 6. Merila in kriteriji za vrednotenje mladinskih programov in projektov so: • PREGLEDNOST - cilji in namen mladinskih programov in projektov so jasno opredeljeni - do 5 točk. - ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV mladinskih programov in projektov -1-5 aktivnih članov oz. nosilcev - 2 točki, - 6-10 aktivnih članov oz. nosilcev - 3 točke, -11-15 aktivnih članov oz. nosilcev - 4 točke, -16-20 aktivnih članov oz. nosilcev - 5 točk. • DELEŽ LASTNIH SREDSTEV za izvedbo mladinskih programov in projektov -60-80% - 2 točki, - 81 - 90% - 5 točk, -več kot 90% - 8 točk. • CILJNA POPULACIJA - programi in projekti vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, ter družbeno izločeno invalidno mladino - do 5 točk 0 REFERENCE izvajalca pri izvajanju mladinskih programov in projektov - do 5 točk; • DOSTOPNOST - programi in projekti vključujejo mladino iz celotne občine, aktivnosti so dostopne za neorganizirano mladino - do 5 točk; • INOVATIVNOST - mladinski programi in projekti neposredno ne posnemajo že izvedenih projektov in programov ter vsebujejo drugačen pristop k reševanju problemov - do 10 točk; • EKONOMIČNOST - mladinski programi in projekti imajo realno finančno konstrukcijo - do 10 točk; 8 KONTINUIRANOST - mladihski programi in projekti se izvajajo oziroma že trajajo daljše časovno obdobje, se nadgrajujejo - do 5 točk. 7. Dodeljena sredstva izvajalcem mladinskih programov in projektov morajo biti porabljena v letu 2007. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine. Podrobnejše informacije posreduje mag. Janja Garvas Hočevar, tel. 01/78-12-100. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 4.5.2007 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 10. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za mladinske programe in projekte - 2007 - ne odpiraj« 11. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 35 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Datum: 6.4.2007 Številka: 430-0006/2007 Občina Ivančna Gorica župan Jernej Lampret, prof. 14 Ivančna Gorica, april 200' BA3P08Q Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/1998, 27/2002, 110/2002, 15/2003) in 5. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01 in 4/02) Občina Ivančna Gorica objavlja javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2007 1. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica za področje športa je sofinanciranje naslednjih vsebin športnih programov ter razvojne in strokovne naloge: - interesna športna vzgoja otrok in mladine, - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - športna rekreacija, - kakovostni šport, - vrhunski šport, - šport invalidov, - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, - vzdrževanje javnih športnih objektov in površin, - promocijsko dejavnost športa, - priznanja športnikom in športnim delavcem. 2. Izvajalci letnih programov športa so: - športna društva, - zveza športnih društev, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in klubi ter njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. 3. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo nosilci in izvajalci športnih programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Ivančna Gorica, - da so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, - da imajo organizirano redno dejavnost najmanj 6 mesecev v letu in so že registrirani najmanj eno leto od prijave na razpis, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da Občini Ivančna Gorica vsako leto dostavijo poročilo o realizaciji programov, ki so bili sofinancirani iz proračunskih sredstev, društva in klubi pa tudi podatke o članstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon o društvih. 4. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje mag. Janja Garvas Hočevar, tel.01/78-12-100. 5. Izvajalci športnih programov, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - potrdilo o registraciji društva pri UE Grosuplje (samo društva, ki se prvič prijavljajo), - potrdilo o zagotovljenem strokovnem kadru (pogodbo s strokovnim delavcem), - potrdilo o zagotovljenem prostoru oz. športni površini za izvajanje programa (pogodba z lastnikom oz. upravljavcem, če se program izvaja v najetih prostorih oz. površinah) ter urnik vadbe, - program dela za leto 2007 ter program investicijskega vzdrževanja in nabave športne opreme v letu 2007. - Vzorec pogodbe o sofinanciranju izvedbe programov športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2007 Izbrani bodo le tisti izvajalci, ki bodo dostavili vso potrebno dokumentacijo. 6. Proračunska sredstva za področje športa za leto 2007 se bodo razdeljevala na podlagi določil Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01 in 4/02). Dodeljena sredstva izvajalcem športne dejavnosti za leto 2007, morajo biti porabljena v letu 2007. 7. Zadnji rok za prijavo na razpis je 4.5.2007, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Prijava mora biti posredovana v zaprti kuverti in z oznako »Javni razpis - šport 2007«. Prijave, ki na naslov ne bodo prispele do zahtevanega datuma, pri vrednotenju ne bodo upoštevane. 8. Medsebojna razmera med Občino Ivančna Gorica in izbranim izvajalcem športnih programov se bodo uredila s pisno pogodbo. 9. Podrobnejše informacije dobite na Občini Ivančna Gorica, tel. 78-12-100, mag. Janja Garvas Hočevar. Datum: 6.4.2007 Številka: 430-0007/2007 Občina Ivančna Gorica župan Jernej Lampret, prof. Na podlagi Pravilnika za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 44/2005) Občina Ivančna Gorica objavlja javni razpis za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2007 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa so programi na področju socialno-humanitarnih dejavnosti. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti: - javni zavodi, ustanove in pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva; - društva na področju zdravstva in socialnega varstva, registrirana v skladu z zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 in 89/99); - dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Ivančna Gorica, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti; - prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter humanitarne organizacije in imajo v svojih programih elemente socialne skrbi in skrbi za zdravje občanov oziroma svojih članov; - druge organizacije in zasebniki, ki izvajajo občinske programe na področju socialne varnosti ali občinske programe za izboljšanje kakovosti življenja za občane Občine Ivančna Gorica. 4. Izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - so registrirani in imajo humanitarno dejavnost oziroma dejavnost socialnega varstva opredeljeno v svojih aktih; - imajo sedež v Občini Ivančna Gorica; - društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Ivančna Gorica, njihovi člani pa morajo biti tudi občani Občine Ivančna Gorica; - imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in drugo dokumentacijo, kot jo določa zakon; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih aktivnosti, - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov; - vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročilo o realizaciji programov za preteklo leto. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 9.598 EUR. 6. Komisija bo pri vrednotenju prispelih vlog upoštevala naslednja merila in kriterije: 1. Sedež izvajalca: - sedež v občini Ivančna Gorica - 20 točk; - podružnica v občini Ivančna Gorica - 6 točk; - člani iz občine Ivančna Gorica - 2 točki. 2. Število članov iz občine Ivančna Gorica: -1-10 članov - 3 točke; -11-30 članov - 6 točk; -31-50 članov-10 točk; - 51-70 članov -15 točk; - nad 70 članov - 20 točk. 3. Program dela za razpisano leto: 3.1. Vzpostavljanje socialne mreže z okoljem (druženje, obiski starostnikov, onemoglih, invalidov,...) -10 točk 3.2. Krvodajalska akcija - 10 točk. 3.3. Organizacija dobrodelne in druge prireditve na območju občine Ivančna Gorica - 8 točk (max. 24 točk). 3.4. Izobraževalna dejavnost (predavanje, delavnica, krožek ali druga oblika izobraževanja) za člane in/ali širšo okolico: - v občini Ivančna Gorica - 5 točk (max. 15 točk); - izven občine Ivančna Gorica - 2 točki (max. 4 točke). 3.5. Rekreativna dejavnost (izlet, ekskurzija, letovanje, ostale športne in kulturne aktivnosti za člane) - 2 točki (max. 10 točk) 3.6. Sodelovanje članov in prostovoljcev pri načrtovanju in izvajanju programa: -1-5 članov in prostovoljcev - 1 točka; - 6-10 članov in prostovoljcev - 2 točki; -11-15 članov in prostovoljcev - 3 točke; - nad 16 članov in prostovoljcev -5 točk. 3.7. Reference - program se na območju občine izvaja: - 0-5 let - 1 točka; - 5-10 let - 2 točki; - nad 10 let - 3 točke. 3.8. Izdaja glasila, biltena ali kakšne druge oblike promocijskega materiala - 5 točk (max.10 točk). 3.9. Pričakovan delež sofinanciranja s strani občine Ivančna Gorica: - do 40 % -6 točk - 40 - 50 % -2 točki - nad 50% - 0 Programi bodo ocenjeni v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov. Programi se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke. 7. Dodeljena sredstva izvajalcem programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti morajo biti porabljena v letu 2007. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www. ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje mag. Janja Garvas Hočevar, tel.01/78-12-100. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 4.5.2007 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 10. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za programe na področju socialno-humanitarnih dejavnosti 2007 - ne odpiraj« 11. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 35 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0003/2007-JGH Datum: 6.4.2007 Občina Ivančna Gorica župan Jernej Lampret, prof. Ivančna Gorica, april 2007 15 Na podlagi 57., 61., 62., člena in členov od 100. do 120. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter Pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov/projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št.141/2004,17/2006, 31/2007) ter Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov/projektov na področju kulture v Občini Ivančna Gorica za leto 2007 1. Naročnik: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa za sofinanciranje programov/projektov na področju kulture iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knjižne, knjižničarske, glasbene, plesne, gledališke, lutkovne, literarne, novinarske, likovne, fotografske, filmske, video in knjižno-založniške dejavnosti, varstva kulturne dediščine ter upravljanja z objekti, ki služIjo izvajanju kulturnih programov. 3. Na javni razpis se lahko prijavijo sledeči Izvajalci letnih kulturnih programov/projektov: - fizične in pravne osebe, ki opravljajo kulturno umetniške dejavnosti in imajo prebivališče oziroma sedež v Občini Ivančna Gorica (kulturna društva in njihove zveze; samostojni ustvarjalci na področju kulture; javni skladi; v primeru avtorskih programov pa njihovi avtorji), - mladi umetniki, ki imajo stalno bivališče v Občini Ivančna Gorica, ki niso starejši od 30 let, njihovo dosedanje delo In javno priznani uspehi pa potrjujejo njihovo izjemno nadarjenost, za izvedbo posameznih programov ali študijsko izpolnjevanje doma in v tujini, - organizatorji kulturnih prireditev za gledališka In glasbena gostovanja, razstave, abonmaje, pregledna srečanja, tekmovanja, festivale, multime-dijske in druge prireditve, če imajo za izvedbo zagotovljene kadrovske, finančne in prostorske možnosti, - javni zavodi na področju kulture, katerih (soustanovitelj je Občina Ivančna Gorica, za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanoviteljskega akta javnega zavoda, - drugi zavodi, ki delujejo na področju kulture v občini, in imajo reference za kakovostno izvedbo programa, - lastniki nepremične (razen neposrednih proračunskih uporabnikov) kulturne dediščine, ki ima status spomenika ali pa je vpisana v zbirni register dediščine, za redno vzdrževanje oziroma sanacijo kulturne dediščine, pod pogoji, kot jih določa zakon, - lastniki (razen neposrednih proračunskih uporabnikov) in upravljavci objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov in so bili s Sklepom o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavlja javno infrastrukturo na področju kulture (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 in 9/96) določeni za javno infrastrukturo na področju kulture, za redno vzdrževanje objektov, 4. Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imajo sedež oziroma prebivališče v občini Ivančna Gorica, - imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa Zakon o društvih, - vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, - da vsaj 1x letno svoje delo predstavijo javnosti, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske In organizacijske pogoje za uresničevanje kulturnih aktivnosti, - da vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in/ali projektov za preteklo leto, - delujejo na področju kulture najmanj eno leto. 5. Okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje področja kulture za leto 2007, so: - 10.975 EUR - skupni programi občinskega, medobčinskega in območnega značaja - 62.593 EUR - programi kulturnih društev - 5.843 EUR - kulturni projekti - 4.382 EUR - oprema kulturnih društev - 12.523 EUR - Investicijsko vzdrževanje in obnove kulturnih spomenikov - 835 EUR - Investicijsko vzdrževanje kulturnih domov 6. Dodeljena sredstva izvajalcem kulturne dejavnosti za leto 2007 morajo biti porabljena v letu 2007. 7. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje mag. Janja Garvas Hočevar, tel.01/78-12-100. 8. Prijavitelji, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - izpolnjeno prijavo na razpis, izpolnjene obrazce iz razpisne dokumentacije (vsi prijavitelji) ter vse v razpisni dokumentaciji zahtevane priloge, - s podpisom potrjen vzorec pogodbe (vsi prijavitelji), - kopijo odločbe oziroma sklepa o registraciji (samo tisti, ki se prijavljajo prvič), - kopijo odločbe o statusu (samo samostojni ustvarjalci na področju kulture in sicer tisti, ki se prijavljajo prvič), - dokazilo o lastništvu, projekt obnove in spomeniško varstveno soglasje za projekt obnove (samo prijavitelji spomeniškovarstvenih programov). Prijave in ostale prijavne obrazce morajo podpisati upravičene osebe - zastopniki oziroma fizične osebe osebno ali njihovi pooblaščenci. 9. Merila Kulturni programi/projekti se ocenijo v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov/projektov. Programi in projekti se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega programa in projekta je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke. Osnovna dejavnost ljubiteljskih kulturnih skupin se sofinancira le pod pogojem, da rezultate svojega dela predstavijo publiki vsaj enkrat letno. Vrednotenje se opravi tako, da se točkuje naslednje elemente: 1. Program a. Študij oziroma priprava programa; b. Izvedba programa; c. Stroški prostora za študij in Izvedbo programa. 2. Projekti a. Organizacija kulturnih prireditev; b. Obnova kulturnih spomenikov in ostale kulturne dediščine; c. Investicijsko vzdrževanje objektov, ki služIjo izvajanju kulturnih programov/projektov; d. Izdaja tiskanih gradiv (lahko zapisani tudi na CD) na področju kulture. 3. Nakup In vzdrževanje opreme. 4. Kakovost in visoka obletnica delovanja. Ad1. a. Študij oziroma priprava programa Pri študiju programa se glede na zahtevnost programa prizna različno število vaj oziroma delovnih srečanj, ki ob enem pomeni tudi število priznanih točk. Točkuje se le priprava na enega izmed treh oziroma štirih možnih programov (navedeni po alineah). Za samostojni premierni koncert oziroma predstavo se šteje samo izvedba novih del, ki jih izvajalec še ni izvajal; za samostojni celovečerni koncert oziroma prireditev je treba izvesti vsaj eno tretjino novih del in dve tretjini starih del iz minulih let; za polovičen letni koncert oziroma prireditev mora izvajalec izvesti 15-20 minutni nov program in nekaj del iz minulih let (sem ne sodi sodelovanje na revijah in tekmovanjih na občinski, območni, regijski in državni ravni). Število priznanih vaj je naslednje: a) pihalni In simfonični orkestri - 30 ali več instru-mentallstov: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 100 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 90 vaj - polovični letni koncert 60 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 30 vaj b) instrumentalne skupine pod 30 Instrumentali-stov: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 80 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj c) pevski zbori od 16 ali več pevcev: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 90 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj d) pevski sestavi do 16 pevcev: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 90 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj e) otroški in mladinski zbori: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 50 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 30 vaj - polovični letni koncert 20 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 10 vaj f) folklorne skupine: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 90 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 70 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj g) plesne skupine: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 70 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 50 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj h) gledališke in lutkovne skupine: (1 vaja = 3 šolske ure) - za predstavo v letnem gledališču 100 vaj - za predstavo nad 2 h 70 vaj - za predstavo od 1 -2 h 50 vaj - za predstavo do 1 h 30 vaj I) literarna In novinarska dejavnost: (delovno srečanje = 2 šolski uri) 50 delovnih srečanj j) likovne in fotografske skupine: (delovno srečanje = 3 šolske ure) - organizacija ex tempora ali kolonije 50 delovnih srečanj - priprava skupinske razstave, redno delovanje 40 delovnih srečanj k) video In filmska dejavnost: (delovno srečanje = 3 šolske ure) - priprava lastne celovečerne video oziroma filmske produkcije 100 delovnih srečanj - priprava dokumentarne kratkometražne video produkcije (do 20 min) 40 delovnih srečanj - organizacija video in filmskih delavnic 30 delovnih srečanj. Ad 1. b. Izvedba programa Občini Ivančna Gorica je treba poslati ustrezna dokazila o izvedenem programu. Pri posameznem izvajalcu se točkuje le eden izmed dveh, treh oziroma štirih možnih projektov. a) pihalni in simfonični orkestri - 30 ali več instru-mentallstov: - samostojni premierni letni koncert 300 točk - samostojni celovečerni letni koncert 100 točk - polovični letni koncert 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk b) instrumentalne skupine pod 30 instrumentali-stov: - samostojni premierni letni koncert 180 točk - samostojni celovečerni letni koncert 60 točk - polovični letni koncert 30 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk c) pevski zbori 16 ali več pevcev: - samostojni premierni letni koncert 300 točk - samostojni celovečerni letni koncert 100 točk - polovični letni koncert 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk d) pevski sestavi do 16 pevcev: - samostojni premierni letni koncert 180 točk - samostojni celovečerni letni koncert 60 točk - polovični letni koncert 30 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk e) otroški in mladinski zbori: - samostojni premierni letni nastop 90 točk - samostojni celovečerni letni nastop 30 točk - polovični letni koncert 15 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 5 točk f) folklorne skupine: - samostojni premierni letni nastop 300 točk - samostojni celovečerni letni nastop 100 točk - polovični letni nastop 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk g) plesne skupine: - samostojni premierni letni nastop 300 točk - samostojni celovečerni letni nastop 100 točk - polovični letni nastop 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk h) gledališke in lutkovne skupine: - za premiera v letnem gledališču 500 točk - za premiera nad 2 h 300 točk - za premiera od 1 -2 h 150 točk - za premiera do 1 h 50 točk i.) literarna in novinarska dejavnost: - celovečerna prireditev 150 točk - organizacija delavnic 150 točk j) likovne in fotografske skupine: - organizacija extempore, kolonije, natečaji 300 točk - priprava skupinske razstave z lastnimi novimi deli 300 točk - organizacija likovnih oziroma fotografskih delav- nic 150 točk k) video in filmska dejavnost - projekti posameznih ali več avtorjev: - lastna celovečerna video oziroma filmska produkcija 300 točk - dokumentarna kratkometražna video produkcija (do 20 min) 150 točk - organizacija video in filmskih delavnic 50 točk. Ad 1. c. Stroški prostora za študij in izvedbo programa Za ta sredstva lahko kandidirajo izvajalci kulturne dejavnosti, če dokažejo, da imajo s prostorom, kjer se odvija njihova redna dejavnost, stroške v zvezi z ogrevanjem ter električno energijo. Izbor društev in višino sredstev sofinanciranja za stroške prostora z upoštevanjem števila vadbenih ur ter kvadrature vadbenega prostora, na podlagi prioritet, ocene ter mnenja komisije iz 6. člena tega pravilnika, v okviru razpoložljivih sredstev zagotovljenih v proračunu tekočega leta, določi župan. Ad 2. a. Organizacija kulturnih prireditev Komisija bo Izbrala in točkovala kulturne prireditve v širšem javnem interesu, ki se bodo sofinancirale na podlagi naslednjih kriterijev oz. meril: samezniki, ki bodo izdajatelji tiskanih gradiv (lahko zapisana tudi na CD) na področju kulture In bodo izšla v letu sofinanciranja. Prednost pri sofinanciranju bodo imela kulturna društva in posamezniki za Izdaje tiskanih gradiv, ki so povezana z zgodovinsko in kulturno dediščino društva oziroma kraja, namenjena čim večjemu številu uporabnikov in tista, ki bodo s predvideno finančno konstrukcijo opravičila namembnost sofinanciranja. Predlagatelj mora Imeti zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 70% upravičenih stroškov. Izbor predlagateljev In višina sredstev sofinanciranja na podlagi prioritet, ocene pomembnosti za kraj ali občino, realne možnosti in mnenja komisije iz 6. člena tega pravilnika, določi župan. Ad 3, Nakup in vzdrževanje opreme Do sredstev za sofinanciranje so upravičena kulturna društva, če dokažejo, da je nakup in vzdrževanje opreme nepogrešljivo za izvajanje njihove redne dejavnosti, ter imajo za nakup in vzdrževanje opreme zagotovljenih vsaj 60% lastnih sredstev. Prednost pri sofinanciranju bodo Imela društva, ki že daljše obdobje (več let) niso koristila sredstev iz tega naslova. Oprema, ki je bila sofinancirana s strani Občine Ivančna Gorica, mora ostati v lasti kulturnega društva. dejavnik ocenjevanja max št. točk merilo kontrola nivo prireditve (odvisno od števila krajev, občin, držav, ki pristopijo k organizaciji) do 120 točk 20t - društveni, krajevni, občinski; 80t - območni, regijski, državni; 120t - meddržavni. iz vabila število nastopajočih izvajalcev do 40 točk 2t - na vsakega Izvajalca/skupino oz. 4t - na vsakega izvajalca/skupino iz tujine iz vabila čas - trajanje izvedbe prireditve do 60 točk 10t - do vključno 1,5 h; 30t - do vključno 2,5; 60t - nad 2,5 h. poročilo delež lastnih sredstev In drugih neproračunskih virov za izvedbo prireditve do 40 točk 10t - za 20 - 40 % lastnih sredstev; 20t - za 40 - 60 % lastnih sredstev; 40t - za nad 60 % lastnih sredstev. poročilo tradicionalnost prireditve do 30 točk 2t - na vsako leto izvedene v preteklosti poročilo kadrovsko in organizacijsko tehnična struktura Izvajalca pri Izvedbi prireditve do 50 točk 10t - za vsak posamezni organizacijsko-tehnlčni sklop z ustrezno kadrovsko zasedbo, pomemben za izvedbo (redarska služba, notranje ozvočenje, zunanje ozvočenje, čiščenje, prevoz,...) poročilo In koplje računov Do sredstev je upravičen organizator prireditve v občini. Do konca februarja je potrebno predložiti poročilo ter potrebne priloge o prireditvah v preteklem letu, ki so bile sofinancirane iz občinskega proračuna. Ad 2. b. Obnova kulturnih spomenikov in ostale kulturne dediščine Za sredstva iz tega naslova lahko kandidirajo vse fizične in pravne osebe (razen neposrednih proračunskih uporabnikov), ki so lastniki ali upravljavci objekta lociranega na območju občine Ivančna Gorica, razglašenega za kulturni spomenik lokalnega pomena oziroma v postopku razglasitve ali vpisanega v zbirni register kulturne dediščine. Lastniki ali upravljavci morajo imeti zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 70% upravičenih stroškov, ter druge materialne, kadrovske In organizacijske možnosti za Izpeljavo prijavljenih projektov obnove. Predlagatelj mora pridobiti tudi mnenje odgovornega konservatorja, ter prijavi priložiti fotografije obstoječega stanja. Prednost pri financiranju bodo imeli projekti: - glede na stopnjo zaščitenosti, - glede na pomen spomenika v občini Ivančna Gorica, - glede na stopnjo ogroženosti spomenika, - ki jih financira Ministrstvo za kulturo RS, Merila in kriteriji za sofinanciranje: - stopnja zaščitenosti spomenika - do 50t (50t-prvi varstveni režim, 30t-drugi, 10t-tretji), - pomen spomenika za občino - do 30t, - stopnja poškodovanosti objekta - do 20t, - projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo - 20t, - višina sredstev iz drugih virov - do 20t, - pomen za krajevno zgodovino in domoznanstvo - do 201. Ad 2. c. Investicijsko vzdrževanje objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov Za sredstva sofinanciranja investicijskega vzdrževanja objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov in so bili s Sklepom o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavlja javno infrastrukturo na področju kulture (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 in 9/96) določeni za javno Infrastrukturo na področju kulture, lahko kandidirajo lastniki In upravljavci objektov (razen neposrednih proračunskih uporabnikov). Predlagatelji morajo imeti zagotovljena denarna sredstva za izvedbo projekta Investicijskega vzdrževanja objekta v višini najmanj 60% upravičenih stroškov. Izbor predlagateljev in višino sredstev sofinanciranja na podlagi prioritet, ocene nujnosti obnove, realnih možnosti izpeljave in mnenja komisije iz 6. člena tega pravilnika, določi župan. Ad 2. d. Izdaja tiskanih gradiv (lahko zapisanih tudi na CD) na področju kulture Do sredstev so upravičena kulturna društva in po- Ad 4. Kakovost in visoka obletnico delovanja 1. Za kakovostni nivo, ki ga doseže izvajalec, mu pripada dodatno število točk, in sicer: Izvajalcu, ki uspešno nastopa na mednarodnih tekmovanjih 50%, izvajalcu, ki je v najvišjem državnem rangu 30%, in izvajalcu, ki doseže najvišjo uvrstitev na regionalnem nivoju, 20 % vseh točk, ki jih zbere v preteklem letu za izvedbo programa. 2. V letu, ko praznuje Izvajalec visoko obletnico delovanja, mu pripada dodatno število točk, In sicer: za 10. obletnico 20%, za 25. obletnico 40% in za 50. obletnico 70% vseh točk, ki jih je v preteklem letu zbral za vaje in izvedbo programa, vendar pod pogojem, da za to priložnost pripravi in izvede zahtevnejši jubilejni program. Rekreativni orkestri in zbori V to skupino sodijo orkestri in zbori, ki zaradi višje starosti članov, psihosocialnih in drugih razlogov, ne čutijo potrebe, ali pa ne zmorejo pripraviti samostojnega javnega koncerta, se pa dejavno vključujejo v svoje bivalno okolje. Tem pripada: 1. za vaje enkrat letno 100 točk, 2. za vsak javni nastop po 10 točk, vendar se prizna največ 5 nastopov letno. 10. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 4.5.2007, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Oddelek za družbene dejavnosti, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 11. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena Izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občine Ivančna Gorica). Prijave morajo oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za kulturo 2007 - ne odpiraj!«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Nepravočasno ter nepravilno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 12. Odpiranje prijav za dodelitev sredstev bo strokovna komisija opravila predvidoma 18.5.2007 ob S.uri v prostorih Občine Ivančna Gorica. 13. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 35 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0005/2007 Datum: 6.4.2007 OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret, prof. 16 Ivančna Gorica, april 2007 S®Q0DV/@ odlične uvrstitve učenčev glasbene šole grosupue Februarje za nadarjene mlade glasbenike minil v znamenju preizkušenj. Na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov, ki je hkrati tudi predizbor za državno tekmovanje, so se preizkušali v znanju in spretnosti igranja na različne inštrumente. Letos se je tekmovanja udeležilo 9 učencev naše glasbene šole, in sicer 3 citrarke, 2 pianista in 4 flavtistke. Vsi so dosegli zelo dobre uvrstitve, saj so osvojili: Citre: mentorica prof. Cita Galič: Klavir: mentorica prof. Kristina Arnič: mentorica prof. Eva Sotelšek: Prečna flavta: mentorica prof. Helena Potočnik: mentorica prof. Nikolina Kovač Juvan: Eva Medved - 2. nagrada Klara Gruden - 2. nagrada Marija Zupančič - 2. nagrada Petra Kocmur - 2. nagrada Simon Smrekar - 1. nagrada Mojca Ahlin - 2. nagrada Pia Porenta - 3. nagrada Lina Mak - 2. nagrada Anja Strmole - 2. nagrada UVRSTITVE NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V marcu so potekala državna tekmovanja mladih glasbenikov. Udeležila sta se ga tudi dva naša učenca: Simon Smrekar na klavirju in Janja Omejc na flavti. Oba sta dosegla odlični uvrstitvi, saj sta osvojila: Janja Omejc mentorica prof. Nikolina Kovač Juvan 3. nagrado Simon Smrekar mentorica prof. Eva Sotelšek 3. nagrado OBEMA UČENCEMA IN NJIHOVIMA MENTORICAMA ISKRENO ČESTITAMO. USPESNO OPRAVUENI SPREJEMNI PREIZKUSI NA SREDNJI GLASBENI IN BALETNI ŠOLI V UUBUANI Marec je bil pomemben tudi za učence, ki so opravljali sprejemne izpite na ; Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Uspešno so jih opravili: • Ana Prebanda na klavirju/jazz smer, pod mentorstvom prof. Mateja Ko-vačiča, • Maša Prebanda na klarinetu, pod mentorstvom prof. Mitje Dragoliča, • Lucija Erčulj na kitari, po mentorstvom prof. Barbare Skrjanc. UČENCEM IN NJIHOVIM MENTORJEM ISKRENO ČESTITAMO. Vodstvo Glasbene šole Grosuplje OBISK PLANICE V četrtek, 22. marca, smo se v Planico odpravili učenci matične šole (dobitniki malih Prešernovih nagrad) ter učenci s podružnične šole Višnja Gora (udeleženci delovne akcije med zimskimi počitnicami) na ogled uradnega treninga smučarskih poletov. Ko smo prispeli v Planico, smo naleteli na dolge kolone, a na srečo lepo vreme. Pred vhodom je zadišalo po hrenovkah in kruhu. Z veseljem smo pojedli malico ter se nato odpravili proti skakalnici. Tam smo bučno navijali in uživali ob dolgih poletih vseh asov, z dolgimi skoki pa so nas razveselili tudi naši orli. Po koncu uradnega treninga smo odšli na prizorišče zabavnega programa, kjer smo se zabavali ob nastopu skupin 4 Play in Kocke. Vmes so bile še karaoke, podelitev nagrade za najlepšo sliko na temo poletov in seveda predstavitev skakalcev. Po končanem zabavnem programu smo se, malce utrujeni, toda z lepimi vtisi, vrnili domov. Vse to je omogočila Zavarovalnica Triglav, ki je več kot 3000 osnovnošolcem pripravila nepozaben dan. Katarina in Niko, 9. razred pozdravljeni, uubiteui lepe in zelene narave! Povedati vam moram res dobro novico. Pripravljeni, pozor, zdaj! O ne, ljubčki moji, tako hitro pa to ne gre. Radovednost je res lepa čednost, kot sam rad večkrat pravim, a da zato skočiš s stola ali do stropa ... No, obljuba dela dolg. Takoj vam povem novico, še prej pa mi zaupajte: »ALI PRIDNO LOČUJETE ODPADKE IN JIH ODLAGATE NA EKOLOŠKEM OTOKU?« Slišim samo pritrdilne odgovore? No, krasno, potem smo se dobro razumeli že na začetku, ko smo se pogovarjali o ločevanju papirja in stekla. Saj ločujete papir in steklo? Ko z mamico ali očkom prebereš ta članek, skoči do ekološkega otoka in si oglej barve, ki označujejo zabojnik za steklo, papir in embalažo v tvojem kraju. Embalaža, kakšna težka beseda. Meni je bolj všeč beseda plastika, potem takoj vem, kaj vse sodi v ta zabojnik. Še prej pa vam povem nekaj smešnega. Moja ekipa, ki ji vsi pra- vijo EKO FERDO, se je odpravila v vrtec na obisk. Do zdaj nič smešnega. Drži? Drži. No, smešno je postalo pri levem ovinku, ki je sledil takoj za desnim in sem jaz v rokah držal embalažo od mleka, kije bila na začetku polna in takoj zatem skoraj prazna. Ti je že smešno? No, meni ni bilo smešno, sem bil pa ves bel in moker od mleka. Od jeze bi skoraj vrgel ven tisto embalažo, pa sem se spomnil, da to ne bi bilo lepo do prijazne narave. Počakal sem, da smo se pripeljali do vrtca, tam prazno embalažo splaknil z vodo in jo vrgel v pravi zabojnik. Ko smo ravno pri mleku. Reci: Mleko, mleko, mleko. Kaj pije krava? Če si rekel mleko, se zdaj smejem jaz. Veš, da je smeh pol zdravja? Zato se le veselo smej in odlagaj odpadke na ekološkem otoku - to je zdravo za mojo in tvojo naravo. Verjetno so ti odrasli že povedali, da moraš vso embalažo prej dobro izprazniti in sprati. Ne? Tega še ne veš? Potem pa zdaj dobro poslušaj in o tem pouči odrasle. Vso embalažo speri, potem pa stisni zrak iz nje. Zelo dober način je, da plastenko položiš na tla in hodiš po njej. Jaz sem enkrat skakal po njej, pa me je odneslo na stran in bi skoraj padel, če se ne bi ujel na rob omare, ki je potem razpadla na nekaj delov. To je že druga zgodba, o kateri bi ti lahko kaj več povedala moji mami. No, da se vrneva. Plastenko stisni in stisnjeno dobro zapri s pokrovčkom, da se zrak ne more vrniti vanjo. V zabojnik za embalažo lahko odlagaš embalažo tekočin, kot so npr. mleko, sokovi, pralna sredstva ... in seveda plastično embalažo ter pločevinke pijač in živil. Zelo pomembno je, da v zabojnik za embalažo ne odlagaš embalaže nevarnih snovi (embalaža lakov, kemikalij, barv ...) in plastičnih folij. Joj, sem jaz en pozabljiv zmaj. Pisal sem vam zato, da povem dobro novico, potem pa klepečem o embalaži. No, nič hudega, smo se vsaj nekaj novega naučili. Dobra novica pa je ta, da bo naša lepa Zemlja praznovala ROJSTNI DAN. Ko ga praznuješ ti, nanj prav gotovo povabiš svoje prijatelje, kajne? Rojstni dan bomo praznovali skupaj, in sicer na zaključni prireditvi natečaja EKO FERDO, ki ga prireja radio Zeleni val s sponzorji. Spremljaj novosti na internetni strani www. zelenival.com in me obišči. In še domača naloga: Iz plastenke naredi uporabno igračo. Lepo te pozdravljam, tvoj EKO FERDO. Petra Bor (Radio Zeleni val) zahvala d0nat0rjem Ob pričetku leta smo se na podjetja in podjetnike v našem šolskem okolišu obrnili s prošnjo za dona-cijo v šolski sklad. Veseli smo bili njihovega odziva, zato se v imenu upravnega odbora, učencev, učenk, in učiteljev zahvaljujem vsem dona-torjem: Minozi Gubelič Edi Edvard Akrapovič d.o.o. Ecoplin Drago Zadel SIR-PAK Pustotnik & Co.k.d. Tiskarna Ljubljana D & R Dušan Artač s.p. R & A žaganje-tesarstvo Robert Hrovat s.p. Studio Markelj Slikopleskarstvo Branko Medved s.p. Bencinski servis Kocjančič Janez s.p. Glivar Ciril s.p. Cement izdelki Anton Roječ s.p. Avtoprevozništvo Maver Tomaž Mizarstvo Trunkelj Hiška d.o.o. Sitik d.o.o. Rekon d.o.o. Mitja Hren s.p. Fotograf Travnik s.p. Mitja Hren Avtovleka, pomoč na cesti Igor Kepa.s.p. Peskokop Podsmreka Universal d.d. Deni d.o.o. Marija Habjan Vitox Hočevar k.d. Sekirnik. COM Avtoprevozništvo Lesjak Alojz Mizarstvo Erjavec Jože s.p. Mizarstvo Janez Novak Parketarstvo talne obloge Peter Kocmur s.p. Smrekca d.o.o. Strmole-Ropič in drugi d.n.o. Frizerstvo Lili Jože Hrovat B+B Accounting Finfactor Računovodski servis Nika Perpar Elektronika Miroslav Tul Maksi selitveni servis Maksimovič Miodrag s.p. Blago Podržaj Harmonike Pečjak Jože s.p. Cvet market, Jana Zurga s.p. Senčila Oven Tomaž s.p. Marko Vidmar Perko Ljubica s.p. Elintel Janez Drobnič s.p. Valjčni mlin Maver Anton s.p. Frizer Matejka Božič s.p. Prijatelj Jože s.p. Bojan Puš s.p. Frikase Koščak in partnerji d.n.o. Vulkanizerstvo Erjavec Anton s.p. Upravni odbor šolskega sklada OS Stična Mojca Malovrh AVTO SERVIS VLEKA MARJAN KL.EMENCIC S.F». ŠENTVID PRI STIČNI AKCIJA!!! ercator TRUNKELl m 'Pekarna . j/rosuplje ¡J!!»« © Mladinska knjiga Clli rlUllj Hiša dobrih zgodb % za vse pnevmatike! AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AVTOVLEKA non-stop triglav W^OFILFI ezgf www.koala.sl EKO PRETOK d.o.o. Gsm: 041/785 333 http://www.avto-klemencîc.sï Ivančna Gorica, april 2007 17 Pozneje zbor ni več pripravil samostojnega koncerta, je pa občasno nastopal vse do srede 70. let, vsako leto za vse svete in občasno na pogrebih. Ker se je organist postaral, nekateri pevci pa pomrli ali se odselili, je moški zbor sredi sedemdesetih prenehal delovati. Na posvetnem pevskem področju je za nekaj let nastopilo mrtvilo. Veliko manj težav je bilo pri cerkvenem mešanem pevskem zboru. Ta je nepretrgano deloval in se stalno pomlajeval, nastopal vsako nedeljo in ob vseh praznikih. Leta 1960 je organist Fabjan mešani cerkveni zbor popolnoma prenovil in pomladil. Bil je čas koncilske prenove, večjega sodelovanja vernikov, bilo je več slovenskega petja, zato se je zbor zelo lepo razvijal in napredoval. Obstal je tudi potem, ko je Fabjan onemogel in leta 1972 umrl; brez vodstva so pevci prepevali do leta 1977, ko je zbor prevzel Fabjanov naslednik. Ena zadnjih Fabjanovih fotografij s cerkvenim zborom, 1970 na romanju na Sv. Višaije Poleg svoje najpomembnejše službe organista in cerkovnika, ki ju je opravljal do pozne starosti, do leta 1971, je bil zelo dejaven tudi na vseh ostalih področjih družbenega in družabnega življenja v predvojni in povojni Višnji Gori. Avguštin Fabjan je s svojim vestnim in natančnim delom pomembno prispeval k dvigu pevske kulture v Višnji Gori in kulture nasploh, na cerkvenem in na posvetnem področju. V Katoliškem prosvetnem društvu je takoj ob prihodu v Višnjo Goro prevzel vodenje godbe, bil pa je tudi gonilna sila in režiser dramskega odseka. Stampiljka društva Orel, katerega del je bila višnjegorska godba (o) M 0^0 ^ U^Z^ AVGUŠTIN (GUSTEU) FABJAN (1892-1972) ©RGtNIfr m 36 Lil OSREDNJA OSEBNOST KULTURNEGA ŽIVLJENJA f WIS1JI mm f PREJŠNJE! STOLETJU - 2. del Godba je imela bogato tradicijo. Sedež in prostor za vaje je imela v Or-. , „ lovskem domu pri farni cerkvi, dogra- (inton iiruffl, jenem 1911. Nastopala je predvsem |..... ' .........., na društvenih prireditvah, paradah gasilcev in seveda na vsakoletnih cerkvenih procesijah. Tedaj je telovska procesija potekala od farne cerkve mimo železniške postaje proti Auerspergovem dvorcu (VIZ Višnja Gora), skozi staro mestno jedro mimo cerkve sv. Ane, nazaj v dolino in do farne cerkve. Tudi Fabjan je s svojim delom ohranjal delovanje godbe, ki pa ga je prekinila vojna. Italijanski okupatorji so zaplenili inštrumente in jih odnesli v »sodnijo«, kjer so jih uporabljali za svoje potrebe. Po kapitulaciji Italije je bila Fabjanu prva skrb, kako bi spet zbral inštrumente. Medtem ko so drugi ljudje ob kapitulaciji nosili domov vse, kar se je dalo, je on s svojimi otroki z vozičkom zvozil domov inštrumente višnjegorske godbe. Takoj po osvoboditvi je po njegovi zaslugi "višnjegorska godba" začela na novo. Fabjan je zbral še preostale inštrumente, jih dal popraviti in že leta 1946 ali 1947 ponovno začel z vajami. Seveda je imel zelo težavno delo, saj je moral godbenike večinoma na novo vzgojiti. Kaj to pomeni, ob tem, da praktično ni imel med njimi nikogar glasbeno izobraženega, si lahko predstavljamo. Veliko težav je bilo tudi zaradi pogostega menjavanja godbenikov; fantje so odhajali za dlje časa k vojakom, nekateri pa so obupali in opustili igranje. Godba zato nikakor ni mogla doseči predvojne slave. Igrali so na raznih proslavah in pogrebih, pri procesijah pa seveda nič več. Repertoar je bil skromen, priznanja, kaj šele nagrade, pa ni bilo nobenega. Vse delo je bilo le rezultat izjemne življenjske energije voditelja, in seveda mladostne energije godbenikov. Včasih se je zgodilo, da so bili primorani tudi na pogrebu zaigrati kar kakšen valček, seveda v resni počasni izvedbi. Pritožb zato ni bilo. Eden pomembnejših nastopov godbe je bil gotovo nastop ob ponovni otvoritvi doma na Polževem. Kmalu po tistem, po letu 1953, je godba prenehala delovati. Inštrumente so Višnjani 1955 prodali godbi rudnika v Kanižarico, za izkupiček pa obnovili kulturno dvorano in kupili 120 stolov zanjo. Tako se je po več kot polstoletnem delovanju na žalost za vedno končala zgodovina godbe v Višnji Gori. Avguštin Fabjan se je Višnji Gori takoj leta 1934 začel ukvarjati tudi z gledališčem kot režiser. Kdo se je s tem ukvarjal pred njim, še ni dovolj raziskano; zagotovo so bili to nekateri kaplani in tudi učitelji. Dramske igre in spevoigre so uprizarjali na Miklavžev večer, pa na božični večer, ob pustu. Vojna je za nekaj let prekinila dramske predstave, nato pa je Fabjan uspel oživiti tudi to dejavnost in jo uspešno vodil do srede šestdesetih let. Po ustanovitvi Prosvetnega društva Višnja Gora 1953 je dejavnost še nekaj časa živela. Bilo je še nekaj dramskih predstav, ki pa so, po nekaj uspešnih sezonah, po letu 1955 popolnoma zamrle. V naslednjem desetletju je bilo še nekaj gostovanj drugih dramskih skupin in narodnih ansamblov. Leta 1969 je z zadnjo uprizoritvijo domače D Igra Deseti brat je bila ena pivih pod vodstvom Avguština Fabjana predstave (Scapinove zvijače v režiji Andreja Ambrožiča) dramska dejavnost v starem (orlovskem) kulturnem domu pri fari za vedno zamrla. Potem pa je dvorana dokončno izgubila svoj kulturni pomen, kmalu tudi dobesedno, saj, kot vemo, danes služi kot delavnica in skladišče. V obdobju Fabjanovega delovanja so amaterski igralci (domačini, kmečki fantje in dekleta, le redki študenti) uprizarjali zelo zahtevne dramske uprizoritve: Deseti brat, Veriga, Kralj na Betajnovi, Celjski grofje, Hasanaginica, Scapinove zvijače, Županova Micka, Rdeče rože, Veronika Deseniška, Namišljeni bolnik, Vdova Rošlinka, Slehernik, Krivični mlinar, Razvalina življenja itd. Skoda je, da je dejavnost, ki je imela tako bogato preteklost, zamrla, da so bili v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja vsi odrski rekviziti, kulise in kostumi zapisani propadu, morda tudi zato, ker so bili lastnina in »zgodovina« napačne politične opcije. Najbrž je tudi v tem dejstvu razlog, da doslej nihče nikoli ni podrobneje raziskal te dejavnosti in napisal o njej kaj bolj tehtnega od tega skromnega poskusa, da bi se vsaj del bogate dramske tradicije otel večni pozabi! Igralci v igri Hasanaginica Kljub prizadevanjem in vsestranskim talentom, ki jih je nedvomno imel Avguštin Fabjan, mu ni uspelo vzgojiti naslednika za organista v Višnji Gori. Vsem svojim otrokom je nudil osnovno glasbeno izobrazbo, preden so obiskovali glasbeno šolo v Ljubljani. Vsi: žena in otroci so tudi prepevali v njegovih zborih, dokler se hčere niso poročile in se odselile iz Višnje Gore. Oba sinova sta se z glasbo tudi polprofesionalno ukvarjala v najrazličnejših glasbenih sestavih: v ansamblu DIS (dolenjski instrumentalni kvintet), v velikem jazz orkestru KID v Ljubljani, v simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, v raznih diksilend zasedbah, v ansamblu Veseli hribovci itd. Morda bi ga bil za orglami v Višnji Gori nasledil sin Tomaž, če se njegovo življenje ne bi tragično končalo v avtomobilski nesreči, 8. 4. 1965. Leta 1970 pa je prišla bolezen, ki je organista Avguština Fabjana priklenila na posteljo. Zadnje leto pred smrtjo praktično ni več orglal. Prav v tem času se je fara odločila zamenjati dotrajane orgle v farni cerkvi. Kakšna ironija usode: organist Fabjan je umiral s starimi viš-njanskimi orglami. Komajda je dočakal, da so s kora odnesli še zadnjo piščal razdejanega njemu tako ljubega inštrumenta. Gotovo je bil zelo prizadet, ko je na smrtni postelji poslušal, kako so otroci piskali na piščali orgel, ki so razmetane ležale ob prenavljajoči se cerkvi, nasproti njegovega doma. Avguštin Fabjan je umrl 27. junija 1972, po skoraj 40-letni službi organista in vsestranskega kulturnega animatorja. Z njim je iz Višnje Gore odšel zadnji »klasični organist«. Pokopan je na Žalah v Ljubljani, ob petju njegovih pevcev ga je pokopal domačin Karel Eijavec. Po 17 letih se mu je tam, na Žalah, leta 1989 pridružila tudi žena Ivanka. Hiša, kjer je živela družina Fabjan, še danes nosi ime »organistova«, tudi pevske vaje so še vedno v njej, drugače pa sta tam dve veroučni učilnici. Višnjegorski organisti pa v njej najbrž ne bodo več prebivali! Milan Jevnikar Koncertni program je bil napisan s Fabjanovim rokopisom kar na platnice pesmarice Cerkveni pevski zbor na novi maši Stanislava Skufca, januar 1951 Vojna je kruto zarezala tudi v delovanje cerkvenih pevskih zborov. Mnogo pevcevje ni preživelo, marsikateri od njih pa je postal begunec, tako da je moral Fabjan, ki je vojno preživel neobremenjeno, po njej oba zbora postaviti skoraj na novo. Poleg mešanega cerkvenega pevskega zbora je bil kmalu po vojni za občasne nastope, za vse svete in za pogrebe, oživljen tudi moški zbor. Poleg cerkvenih je v njem sodelovalo še veliko drugih dobrih pevcev iz kraja. Vaje so imeli le občasno, pred nastopi, ponavadi so z njimi začeli pred vsemi svetimi. V najhujši zimi vaj ni bilo, nadaljevali pa so z njimi spomladi, preden so se začela največja kmečka dela. Repertoar narodnih in cerkvenih pesmi so dopolnili s pesmimi nove dobe: peli so tudi partizanske pesmi in z njimi nastopali na proslavah in prireditvah tistega časa. Tako so za vse svete ponavadi peli na dveh krajih: na partizanskem pokopališču Kot žrtve ste padli ..., le korak stran £ri osrednjem pokopališkem križu pa Jaz sem vstajenje in življenje. Življenje je kljub krutosti vojne in okoli 160 smrtnim žrtvam (od tega je bilo premnogo po vojni pobitih fantov - več predvojnih pevcev in kulturnih ustvarjalcev v Katoliškem prosvetnem društvu) moralo teči dalje in Fabjan je to vedel in znal organizirati! Po vajah za vse svete 1953. leta so se pevci moškega pevskega zbora v gostilni pri Nadrahu odločili, da bi pripravili celovečerni koncert. Na zahtevo gospoda Fabjana, ki je bil zelo natančen in dosleden glede obiskovanja pevskih vaj, so morali skleniti neke vrste posebno zaobljubo, da bodo redno vadili za koncert. Vaje so imeli sprva enkrat, nato dvakrat, zadnji mesec pred koncertom pa celo trikrat tedensko. Ker je bil zbor velik, so vadili v šoli. Posvetni moški zbor, zborovodja Fabjan, 1954 Koncert so imeli konec januarja 1954 v dvorani pri fari. Ker je bil prvi nastop razprodan, so morali koncert še enkrat ponoviti, spet pred nabito polno dvorano. Žal pa pevci niso imeli take sreče s koncertom v Ivančni Gorici. Kljub temu da sta dva od njih tisto nedeljo namesto k prvi maši odšla v Ivančno Gorico in kurila v Titovem domu do tretje ure popoldne, da poslušalcev in pevcev ne bi zeblo, so do predvidene ure koncerta prodali le deset vstopnic. Koncert je seveda odpadel, obiskovalcem so vrnili denar in odšli v prvo gostilno. Ko so se malo razživeli, so začeli prepevati in čedalje večja množica Ivančanov jih je začela z zanimanjem poslušati. G. Fabijan je bil užaljen zaradi propada koncerta, zato je pevcem zaukazal, naj prenehajo »zastonj peti Ivanča-nom« in kar na hitro so se vrnili v Višnjo Goro. DIS Dolenjski instrumentalni kvintet 1957 Josip ČERtNovi prvi izdaju Ifc.dil Matej hubad 18 Ivančna Gorica, april 2007 2. folklorni vecir v siicki - »žalostni sejem« v sittich» na spodnjem kranjskem 1844 SVEŽ VETER V DRUŠTVENA JADRA Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida je imelo ob koncu februarja svoj občni zbor, na katerem smo izvolili novo vodstvo; vodenje društva smo zaupali dosedanji članici Emiliji Gruden. Na zboru je razprava nakazala številne možnosti, ki naj bi jih izkoriščali med letom in z njimi obogatili društvene dejavnosti. Ena od njih je, da bi naša likovna dela promocijsko predstavljali tam, kjer se ljudje zbirajo, namesto da jih vabimo, naj jih pridejo pogledat v galerijo. Pozivamo pa tudi vse slikarje(ke) ali pa simpatizerje ki so že bili naši člani, pa so iz različnih vzrokov društvo zapustili, naj se nam znova pridružijo. Tudi povsem novih članov (članic) bomo veseli. Organizirali bomo tudi različne delavnice za mlade in za manj mlade; na njih se bomo seznanjali z različnimi področji ljubiteljskega ustvarjanja. T.Drab PRVI SLAVČKOV POZDRAV POMLADI Na zadnji petek letošnjega marca se je v osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični zgodil 1. Slavčkov pozdrav pomladi. Gostitelji večera so bili domači Šentviški Slavčki pod vodstvom Tanje Tomažič Kastelic, ki so navdušili s pestrim programom pesmi, ubranih na temo pomladi, zaljubljenosti, ljubezni in vsega, kar pač sodi zraven. Njihove gostje so bila dekleta seksteta Komplet iz Dobrepolja z zborovodjo Ano Erčulj, ki so zbranim predstavile zanimiv izbor petih ljudskih pesmi. Prijazen večer lepe slovenske besede in pesmi je tako minil v želji, da Slavčkov pozdrav pomladi postane tradicionalni koncert Šentviških slavčkov in njihovih prijateljev. Pa še to povejmo - prvi skupni projekt Šentviških slavčkov in seksteta Komplet prav gotovo ne bo zadnji, saj se obe skupini v začetku maja odpravljata v evropsko prestolnico Bruselj. Tam ju med drugim čaka nastop v evropskem parlamentu v počastitev tretje obletnice vstopa Slovenije v evropsko unijo. Šentviški slavčki se ob tej priložnosti zahvaljujejo za pomoč Mesarstvu Kle-menčič, Cvetmarketu Jana, Trgovini Janez, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica in podjetju Proefekt. dš vesela novica za siiške godbenike V petek, 9. marca, ob 19. uri smo se godbeniki zbrali na Občnem zboru, ki je potekal v dvorani PGD Stična. Poleg godbenikov se je povabilu odzvala tudi Tatjana Lampret iz Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica. Po dnevnem redu smo se lotili že prej postavljenih točk. Tako je sledilo poročilo predsednika, blagajnika in kapelnika. Iz letnega poročila je bilo razvidno, da je imela godba v letu 2006 kar 26 nastopov. Udeležili smo se tudi pomembnejših nastopov: Medobčinsko srečanje godb v Do-brepolju in Revija godb Dolenjske in Bele krajine v Trebnjem. Bili pa smo tudi na gostovanju v Nemčiji in tako s korektnim igranjem predstavili našo občino. V Nemčiji smo se tudi prvič pokazali v naših novih vetrovkah, ki smo jih s pomočjo donatorjev kupili lansko leto. Naš glavni projekt, na katerega se pripravljamo skozi celo leto, je tradicionalni Božično-novoletni koncert. V letošnjem letu se naš kapelnik g. Maks Kozole počasi poslavlja od dirigentske palice, zato smo se znašli v težavah v zvezi z umetniškim vodenjem. Gospod Kozole je k sodelovanju povabil g. Vladi-mirja Skrleca, ki je pristal, da do konca leta oziroma do drugačne rešitve problema prevzema strokovno vodenje Godbe Stična. To je bila za godbenike zelo razveseljiva novica. Nekateri našega novega kapelnika gotovo poznate iz glasbene šole, saj poučuje trobila in pred nekaj leti je bil tudi kapelnik Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje. Kaj pa nas čaka v letu 2007? V tem letu nas poleg nastopov čaka velik projekt, in sicer koncert ob 120-letnici ustanovitve godbe Stična in 30-letnici našega neprekinjenega delovanja, ki ga bomo izvedli jeseni in vas vabimo, da takrat praznujete z nami. Anja Bučar Na podlagi članka »Der Exaudi-Markt zu Sittich in Unterkrain« (prevod iz nemščine je naveden v zgornjem naslovu) iz leta 1844 je Folklorna skupina Stična izdelala svojstven splet dolenjskih plesov z naslovom »Sejem 1844«. Namen spleta je prikaz višje in visoke mode iz tistega časa, ki pa zanimivo na takratnem sejmu ni bila samo domena premožnejših, pač pa so bili na ta dan pražnje oblečeni tudi dekle in hlapci iz bližnje in daljne okolice. Sejem na žalostno nedeljo je bil namreč namenjen prav njim. Za hlapce dela prost dan, eden redkih v celem letu, je bil to praznik, kot se spodobi. Poleg prazničnih oblek avtor članka navaja tudi mnoge družabne dogodivščine, ki so botrovale še več plodnim poznanstvom, prijateljstvom, srečnim zakonom ... Kar pa ni čudno, saj se je sejemski dan ob glasbi, dobri hrani in pijači zavlekel pozno v noč. končal pa se je z rajanjem in plesom, ki je trajal do onemoglosti. Folklorni večer sta sooblikovali še dve gostujoči skupini: folklorna skupina Triglav z Jesenic in akademska folklorna skupina Ozara iz Kranja. Prva se je predstavila s spletom belokranjskih plesov z naslovom »Belokranjska ohcet« in spletom delavskih plesov iz Krope z naslovom »Kovači«. Kar se takratnih ženitev tiče, so gledalci lahko ugotovili, da niso bile dosti drugačne kakor danes. Vso zadevo je v družbi prijatelja, hlapca Milana, pojasnil hlapec Klemen, kije proti občinstvu prav po možato zaro-bantil: »Punce se danes nočejo moži-ti, nam moškim prav nič ne verjamejo in ponavadi je treba biti vztrajen in precej časa okrog njih letati, pa še ni rečeno, da privolijo!« Hlapec Mi- lan pa je ugotovil, daje dostikrat tudi denar po sredi, saj se je po njegovem kroparski kovač Jurij prvi ženil ravno zaradi tega, ker je »priden in je že dosti denarcev prišparal«. Kako prav sta imela, so s plesom prikazali ple-' salke in plesalci z Jesenic. Plesalci Ozare so se predstavili s spletom »Plesi Roža in Podjune« in spletom gorenjskih plesov z naslovom »Kranjsko žegnanje«. Hlapčevska pamet je tudi tokrat ugotavljala vse mogoče, med drugim, da lepim puncam s Koroške in od drugod, še posebej pa domačim, sploh ne prideš blizu brez vsaj enega lepo dehtečega nageljna! Tako modra ugotovitev je seveda zahtevala zdravico ali dve. kar pa je hlapca Milana samo spomnilo, kako žejen je bil gor na kranjskem žegnanju. Po žegnanju je bil namreč priča tekmovanju v plesih in plesalci so mu spili vse vino, ki ga je s sabo na Gorenjsko prinesel. »Bolj ko so se vrteli, več so spili,« je jamral. Kako se splača zavrteti za bogato nagrado (žakelj ječmena), so prikazali plesalke in plesalci AFS Ozare. Gledalke in gledalci so ob prikazanem lahko sklenili, da je ljubezen rdeča nit veliko spletov folklornih plesov iz celega slovenskega etničnega ozemlja. V znamenju ljubezni se je odvil tudi splet dolenjskih plesov z naslovom »Zaljubil sem se«, ki je prvi splet Folklorne skupine Stična. Z njim so plesalke in plesalci začeli 2. folklorni večer. Za povezovanje prireditve sta na duhovit način poskrbela igralca gledališke skupine Drzne in lepi iz Stične, ki ste ju lahko prepoznali v vlo ah hlapcev Klemena in Milana. Po prireditvi pa se je občinstvo skupaj s folkloristi zavrtelo ob glasbi in rajanje je, kot se za sejemski večer spodobi, trajalo pozno v noč. Avtorja: Urška Vrhovec in Miha Genorio Foto: Aljaž Celarc po margittu Tako. Premiera "Magritta" je za nami. Vtisi so - kot vedno - različni. Seveda odvisno od tega, kdo jih izraža, kako dober opazovalec je bil in koliko si upa. Večinoma so bili gledalci zadovoljni tudi tokrat, če smo malo samokritični. Ustvarjalci sami si vedno želimo gledalcev, ki si pustijo, da se jih predstava dotakne, da sem in tja pozabijo na kakšno nerodnost in da se vedno znova vračajo pred oder. Seveda vedno vse ni po volji vsem, zato poskušamo naše predstave uprizarjati tako, da jih je možno gledati z različnih zornih kotov. Ne zaradi prilagajanja okusom, ampak zaradi večplastnosti predstave. Nekdo vidi sporočilo, ki je prikrito, drugi spet nekaj, na kar ustvarjalci sploh niso pomislili, tretji pač zgodbo, sceno, kostume, igro itd. itd. Kakorkoli že: tisti, ki ste zamudili premiera, si lahko ogledate ponovitev predstave Drznih in lepih Po Magrittu v soboto, 21. 4. 2007, ob 20. uri v dvorani v Stični. ICD Stična Jtf ; 1. SLAVČKOV mg POZBRAV f-'r „■ . POMmei SifrrviO *w met« 39. m»*« 200? Ivančna Gorica, april 2007 19 5p©gs? ODSLEJ SVIS PEKARNA GROSUPUEIVANCNA GORICA Rokometni klub SVIŠ je v zadnjih tednih dosegel nekaj pomembnih zmag. Tako na pokroviteljskem področju kot na igrišču. Konec marca so vijolični dobili glavnega pokrovitelja in tako se uradno ime kluba po novem glasi SVIS Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica. Od zmag na igrišču pa je bila najpomembnejša dosežena v Ribnici. Tam so Ivančani nadigrali domačine in se prvič letos v gosteh veselili zmage. Sledila sta obračuna z nasprotnikoma iz velike četverice - Koprom in Celjem. Zadnji dve tekmi pa je SVIS Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica odigral nekoliko pod pričakovanji in doživel tesna poraza. Predsednik ivanškega kluba Janez Zupančič dr.med. in direktor Pekarne Grosuplje Štefan Plankar ob podpisu pogodbe. 18. krog MIK 1. lige Ribnica Riko hiše : SVIŠ Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica 25 : 31 Drugi zaporedni dolenjski derbi je bil bolj pomemben za domače, saj bi se z morebitno zmago malce približali ekipam, ki niso več v nevarnih vodah. Zato so vijolični v Ribnici pričakovali »vojno«. Vendar se to ni zgodilo, dovolj o pristopu domačih govori le šest minut ribniških izključitev, vse pa si je prislužil Bečirovič. Na drugi strani so vijolični na klopi presedeli 14 minut, saj čvrsta obramba terja tudi svoje žrtve. SVIŠ je ponovno dobil le 25 zadetkov, vijolični pa so vodili od začetka do konca srečanja.Tokrat ni bilo niti značilnih kriznih minut niti prevelikega števila zgrešenih sedem-metrovk. Vratarja sta branila odlično vsak po polčas. Krožna napadalca sta dobivala žoge ob pravem času; če nista dosegla zadetka, sta akcijo pretvorila v sedemmetrovko. Ker so bili pri strelu tudi zunanji igralci, Ribnica resnično ni imela nobenih možnosti. Za povrh pa je na tekmo odpotovalo tudi veliko število vijoličnih grl, ki so daleč preglasila domače navijače, in tako se je na trenutke zdelo, da se tekma igra v Ivančni Gorici. 19. krog MIK 1. lige SVIŠ Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica : Cimos Koper 27 : 34 Po uvodnem izenačenju so nadzor nad potekom tekme prevzeli gostje. Za obrambo SVIŠ-a je bil nerešljiva uganka Denis Buntič, na drugi strani pa je Blaž Vončina že v prvem polčasu zaustavil devet žog. Da bi bila mera polna, se je pri gostiteljih že v prvem polčasu poškodoval Dino Bajram, eden ključnih mož v obrambi. Ob učinkoviti igri Primoža Plazarja je Sviš na polovici tekme zaostajal za pet zadetkov. V 36. minuti je bil zaradi prekrška nad Luko Ščurkom izključen Aleš Muhovec, kar je gostiteljem povzročilo še dodatne težave, saj so ostali brez levorokega igralca na zunanjih položajih. Koprčani so tako zvišali svojo prednost, ki je bila najvišja v 49. minuti, ko je bilo 24 : 17 20. krog MIK 1. lige Celje Pivovarna Laško : SVIŠ Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica Gostje iz Ivančne Gorice so tekmo začeli odločno in povsem brez stra-hospoštovanja do aktualnih prvakov. Do 10. minute tekme so bili Celjanom povsem enakovreden tekmec, nato pa so sledile minute, v katerih je zaključke celjskih napadov v svoje roke prevzel izkušeni Edo Kokšarov in prednost je narasla na 4 gole, saj so gostje zapravili 4 zaporedne napade. Vendar pa se igralci SVIŠ-a niso kar tako predali in domačim niso dovolili, da si pridobijo večjo prednost. Dve minuti pred koncem je SVIŠ zaostajal le še za 2 zadetka, a v zadnjih minutah so zaigrali zopet malce nezbrano in Celjani so na odmor ob polčasu odšli s štirimi goli prednosti. V drugem polčasu pa SVIŠ ni uspel ponoviti borbene igre iz prvega dela tekme. Celjani so po zaslugi hitrega Gajiča razbijali SVIŠ-evo obrambo, ki se je prepočasi vračala. Na drugi strani je požrtvovalno igro prikazal 'pivovar' v dresu Sviša, Aleš Muhovec, ki je poleg štirih golov opravil veliko dela v obrambi ter prispeval eno asistenco in priboril tri sedem-metrovke. Strelsko pa sta bila pri SVIŠ-u zares razpoložena le Marko Kogelnik in Primož Plazar. Ta najuspešnejši strelski dvojec je prispeval ravno toliko golov kot na drugi strani strelsko najbolj razpoložena Celjana Kokšarov in Harbok. Na koncu je gostom zmanjkalo moči, saj sije Kame-nica lahko privoščil več menjav. Tako je drugi del tekme uspešno zaključila t.i. celjska druga postava. Na drugi strani pa Roman Zarabec ni imel na klopi pravih menjav in svoje udarne postave ni mogel spočiti. Na tribuni pa je sedel tudi poškodovani Dino Bajram. Obe ekipi sta si prislužili po en rdeč karton zaradi treh izključitev. Pri Svišu je tekmo predčasno zapustil Rajko Begovič, pri Celju pa Miladin Kozlina. Tokrat so bili vsi štirje vratarji, ki so vstopili v igro, skoraj povsem izenačeni, celjska dvojica Rezar in Pod-pečan je skupno zbrala obrambo več od gostujočih vratarjev Jeraja in Pavlica. 21. krog MIK 1. lige SVIŠ Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica : Jeruzalem Ormož 25 : 23 SVIŠ-u Pekarni Grosuplje žal na gostovanju ni uspelo premagati tekmeca v boju za obstanek. Ormož je vodil vso tekmo in na koncu zasluženo slavil. Čeprav je končnica nekoliko spominjala na domač zaključek srečanja s Trimom. Po zaostanku za 4 gole so se vijolični po dveh ukradenih žogah Zidarja vrnili v igro in izvedli napad za izenačenje. Gol je preprečila vratnica, nato pa so domači z golom Golčarja potrdili zmago. Bolj od obrambe je bil na tej tekmi sporen napad. Ivančani so zapravili preveč čistih strelov in tri sedemmetrovke. Poznala se je odsotnost poškodovanega Marka Kogelnika. Razpoložena Kukavica in Zidar ter vratar Jeraj pa so bili premalo za kaj več kot tesen poraz. Vendar pa ta ne pomeni konec sveta, treba je dvigniti glave, »naravnati« roke in doma proti Rudarju slaviti novo zmago. 22. krog MIK 1. lige SVIŠ Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica : Rudar EVJ 26:28 »Knapi« so v Ivančno Gorico prišli po točko, odnesli pa so obe. Popolnoma zasluženo, saj so vodili vso tekmo. Njihova agresivna in gibljiva obramba je onemogočala strelce Sviša, na domače izgubljene žoge pa sta prežala Dobrave in Repar. Rudar je dobro igral tako z igralcem več kot z igralcem manj ter spretno izkoriščal domače napake. Sijajno tekmo je odigral Dejan Čančar, kije v igro vstopil sredi prvega dela in brez zgrešenega strela dosegel štiri gole, srečanje pa končal z redko videnim izkoristkom 11-9. Prednost je tako v 22. minuti narasla na kar osem zadetkov, tedaj je za 8 : 16 zadel Dobrave. SVIŠ je nato strnil svoje obrambne vrste in z zadetki Kukavice, Šparla, Kogelnika in Plazarja do odmora zaostanek prepolovil. V drugem delu so gostje spet povečali svojo prednost na šest golov, nato pa se je ta korak za korakom začela manjšati. SVIŠ je tako v 49. minuti z delnim izidom 7 : 1 izenačil na 24 : 24. Sledili so trije zadetki rudarjev, pri 25 : 27 pa je SVIŠ zapravil dva protinapada in še en napad, kar je odločilo srečanje. Žal moramo omeniti neljube dogodke v 58. minuti. Tedaj je rdeči karton dobil Plazar. Ob tem pa so nekateri člani gostujoče navijaške skupine Torcida med nič hudega slutečimi domačimi navijači izzvali pravi pretep, pravočasnemu posredovanju varnostne službe pa gredo zasluge, da se iz vsega skupaj ni razvilo kaj hujšega. Torcida je vso tekmo športno navijala za svojo ekipo, dejanje, za katerega je poskrbela ob koncu tekme, pa je vredno najstrožje obsodbe. Za neodgovorne in nasilne posameznike ter skupine na tekmah ne sme biti prostora. Vijolični tako po rednem delu lige zasedajo deveto mesto s 15 točkami. Točko za njimi zaostaja Ormož, tri pa Ribnica. Zaradi izstopa Velike Nedelje izpade le zadnjeuvrščeno moštvo. Mladinska ekipa se letos ubada s številnimi težavami. Poleg prenehanja igranja dveh pomembnih članov so trije mladinci tudi poškodovani, v zadnjem času pa za mladince ne igra Aleš Muhovec, ki je po poškodbi Ši-kliča ostal edini desni zunanji v članski ekipi. Slabši rezultati so tako tudi posledica omenjenih težav. Mladinci Kadeti Starejši dečki A Mlajši dečki A Mlajši dečki B SVIŠ PG: Gorenje 22:32 Gorenje: SVIŠ PG 38:23 Koper: SVIŠ PG 30:24 SVIŠ PG: Črnomelj 17:25 SVIŠ PG: Črnomelj 15:16 Pekarna Grosuplje: SVIŠ PG 32:23 SVIŠ PG: Prevent 26:30 SVIŠ PG: Termo 19:24 Kočevje: SVIŠ PG 15:19 Pekarna Grosuplje: SVIŠ PG 28:17 SVIŠ PG : Trimo 34:47 Ribnica Riko hiše: SVIŠ PG 34:32 Celje: SVIŠ PG 16:36 SVIŠ PG: Dol 32:35 Ajdovščina: SVIŠ PG 16:50 SVIŠ PG : DRŠ Aleš Praznik 24:19 Pekarna Grosuplje: SVIŠ PG 33:30 Lojze Grčman VRSCAJ PO if IH i ITI H li POI Nogometaši Livarja spomladanskega dela sezone niso začeli po željah. Domači remi z Zagorjem in poraza z Dravinjo in Krškim so privedli do ukrepov. To pomeni, da je Sandi Bracovič že nekdanji trener Livarja. Nekdaj odlični napadalec, nato pa branilec in trener bo verjetno prevzel eno izmed mlajših ekip Livarja. Bracovič je imel s skupaj z Matovičem jeseni odlične rezultate in prišel do drugega mesta na lestvici. V premoru seje govorilo o okrepitvah in prvi ligi, vendar je nato postalo jasno, da povišanja proračuna ne bo, zvenečih okrepitev tudi ne. Odšel pa je eden najboljših napadalcev Livarja Ljubanič. Prave zamenjave klub ni pripeljal. Na prvih treh tekmah je Livar osvojil le točko, rezultatski neuspeh pa je spodnesel stolček Sandiju Bracoviču. Čas bo pokazal, ali je bil glavni krivec za malce slabši začetek sezone trener. Dejstvo pa je, daje (zaenkrat) po vodi splavala priložnost za uveljavitev domačega trenerja z bogatimi igralskimi izkušnjami. Kakorkoli že, Bracovičev naslednik je Branko Vrščaj, strokovnjak iz Črnomlja, kije v Ivančni Gorici že delal. Ob prevzemu ekipe Livarja je povedal: »Kot je to v navadi, je za slabe rezultate ponavadi odgovoren trener. Velikokrat pa zamenjave ne prinesejo želenega rezultata, kot seje zgodilo tudi ob moji zamenjavi v Beli krajini. Livar je imel na začetku sezone odlične rezultate in je bil tudi presenečenje lige. Vendar pa so v športu tudi padci. Ekipo bom skušal dvigniti na jesensko raven, vendar je časa zelo malo. Z igralci se bom pogovoril, skupaj bomo poskušali popraviti slabe stvari. Vsekakor pa je vodenje Livarja zame velik izziv. Zavedam se, da ne bo lahko. Liga je izenačena, razlike so majhne. Naš cilj je uvrstitev do tretjega mesta.« Lojze Grčman Nogometaši Livarja na zadnji tekmi s Stinexom Šenčurjem. PLUS KOREKT PLUS- jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj Iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). 20 Ivančna Gorica, april 2007 odmevna KARATE PRIREDITEV V NAŠI OBČINI 30 letnico delovanja SANKUKAIKARATEJA obeležili z državnim prvenstvom Ob pomembni obletnici delovanja je Karate klub Ivančna Gorica organiziral Sankukai karate državno prvenstvo v športnih borbah za člane in članice v absolutni kategoriji. Ob tej priložnosti naj ne bo odveč zapisati nekaj zgodovinskih podatkov. Sankukai karate klub Ivančna Gorica je bil ustanovljen maja leta 1977. Ustanovil ga je takrat 19-letni Jože Kastelic na pobudo svojega trenerja Slavka Šoro-tarja. Jože Kastelic je steber in legenda kluba tudi še danes. Najprej so treningi potekali na prostem, pozneje v prostorih današnje občine, pa v kinodvorani, nato dve leti v telovadnici v Višnji Gori. Leta 1981 so začeli trenirati v novi telovadnici v Ivančni Gorici. Zaradi velikega zanimanja mlajših generacij je bila leta 1982 ustanovljena prva pionirska skupina s ciljem in poudarkom na vzgoji in korektivni gimnastiki. Pozneje je bila ustanovljena še sekcija v Šentvidu. Danes delo poteka v prostoru nove OŠ Stična v Ivančni Gorici. V teh tridesetih letih je v klubu treniralo več kot 1500 članov, od najmlajših do starejših. Tudi zdaj potekajo treningi v sedmih skupinah, od najmlajših do mladincev in članov. Letošnje državno prvenstvo je bilo v nedeljo, 18. marca, v telovadnici OŠ Stična. Potekalo je v dveh delih (pred-tekmovanje in finale) in v dveh kategorijah: ženske absolutno in moški absolutno. V kategoriji moških je nastopilo 32 tekmovalcev, ki so dosegli normo, v finalu pa nato 16 najboljših. Po zanimivih in napetih bojih ter stiskanju pesti za domačine se je tekma zanje končala zelo dobro. V finalni del so se uvrstili trije domačini: Gregor Kastelic. Primož Kastelic in Denis Dežman. Naslov prvaka je osvojil Samo Levačič pred Mihaelom Borštnikom (oba KK Forum Ljubljana), 3. mesto pa je osvojil Gregor Kastelic, KK Ivančna Gorica. V ženski kategoriji je nastopilo 24 tekmovalk, v finalu pa nato 8 najboljših, med njimi dve domačinki: Karmen Globokar in Tanja Kralj. Zmaga je ostala doma, prvakinja pa je postala Karmen Globokar, KK Ivančna Gorica. Drugo mesto je pripadlo Saški Zupan, tretje pa Katji Čop (obe KK Forum Ljubljana). Torej zelo odmevni uvrstitvi za domače tekmovalce in potrditev dobrega dela, ki poteka pod budnim očesom tehničnega mentorja Vlada Paradižnika, mojstra karateja 5. dan. Na tekmovanju so domačini prikazali tudi atraktivne demonstracije osnovnih tehnik karateja, padcev ter obramb od palice in nunchaka. Prireditev sta spremljala tudi radio Zeleni val in televizijska postaja Vaš kanal. Seveda je bila organizacija tekmovanja zelo zahtevna zadeva, v katero so bili dejavno vključeni številni člani domačega kluba in na tem mestu jim je treba izreči posebno priznanje. Sicer je tekmovanje odprl ivanški župan Jernej Lampret, ki je na koncu tudi podelil priznanja najboljšim. Člani domačega kluba so se mu na koncu oddolžili s posebnim priznanjem, saj je naš župan zvest spremljevalec karate tekmovanj. Priznanje so člani domačega kluba izročili tudi gospodu Slavku Šorotarju, kije pred tridesetimi leti spodbudil trenerja domačega kluba, da je začel z delom v Ivančni Gorici. Uspešno izvedeno tekmovanje so poleg dejavnih članov kluba omogočili tudi zvesti sponzorji: Ključavničarstvo Polončič, Radio Zeleni val, Akrapovič, Dana Mirna, Avtomati Armič, Vini, Picerija Kegeljček, Mobicom, Market Marinka, Občina Ivančna Gorica ter JK montaža filmov. Simon Bregar |r Praznik kruha OD 29.3. DO 30.4. V VSEH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH MERCATOR OSNOVNI SOLI STIČNA JE ZAUPANA ORGANIZACIJA 22. OSREDNJEGA SLOVENSKEGA KROSA Izredno uspešna lanska premiera v prijetnem okolju, ki je bilo za mnoge spremljevalce in mlade tekmovalce pravo presenečenje, je nam vsem, ki imamo kakorkoli opravka z organizacijo tekmovanja v deželi desetega brata, naložila veliko odgovornost in željo, da bi bili še uspešnejši. Priprave na Dnevnikov kros potekajo v sodelovanju z društvi, posamezniki, občino in delavci Osnovne šole Stična že kar nekaj časa. Šestnajst odborov z več kot sto učitelji pod vodstvom ravnatelja Marjana Potokatja je zagotovilo, da bo letošnja prireditev uspešna oziroma še boljša kot lanska. Sodelovanje in pripravljenost vseh je lep dokaz, da je mogoče z dobro voljo in veliko osebnih prizadevanj organizirati tudi tako zahtevno prireditev, kot je državni kros. Tradicionalno bosta imeli predstavitev svoje dejavnosti tudi Slovenska vojska in policija. V zvezi s tem pripravlja organizator kar nekaj atraktivnih presenečenj, med drugim tudi predstavitev enega najboljših vztrajnostnih motoristov na svetu, Mirana Stanovnika. Na prireditvi bodo mladi in vsi obiskovalci imeli priložnost poklepetati ter se fotografirati z vrhunskimi slovenskimi športniki, nosilci medalj z evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijad. Na prireditvi bomo predstavili mlade glasbenike, plesalce in pevki zabavne glasbe. Vse občanke in občane Ivančne Gorice že zdaj vabimo na letošnjo osrednjo športno prireditev pri nas. Z ogledom tekmovanja bomo spodbujali naše tekmovalce in jim tako podelili priznanje za vztrajnost pri vadbi, Sloveniji pa pokazali, da je v deželi desetega brata tudi za atletiko dovolj zanimanja. Vabljeni na prireditev v soboto, 5. maja 2007, od 10.55 do 15.00, pri Osnovni šoli Stična. V času tekmovanja bo spremenjen prometni režim v Ivančni Gorici, zato vse obiskovalce naprošamo, da upoštevajo navodila redarjev in policije. OS Stična, organizacijski odbor J*' ZGODBE12 PEKARN£ " Umetnost kot način življenja Vsakoletne kiparske delavnice v mestu Grosuplje Koordinatorji projekta Grosuplje - mesto kipov: akademski kipar Drago Vit Rozman, Staša Kokot (Zavodza kiparstvo) in Mojca Lovšin (Občina Grosuplje). Projekt Grosuplje — mesto kipov že četrto leto vodi Zavod za kiparstvo, v sodelovanju z občino Grosuplje. Tudi v Pekarni Grosuplje se od vsega začetka vključujemo v umetniški projekt, ki spodbuja ustvarjalnost. c.Vekama iJrosuplje Narejeno z ljubeznijo I-ijubezen kiparjev do obdelave kamnitih gmot v umetniške skulpture lahko primerjamo s trudom, ki ga mojstri peki vsakodnevno vlagajo v ročno pripravo kruha. Kiparske stvaritve popestrijo kulturni utrip mesta. Projekt se je porodil iz ideje, da se mestu vtisne prepoznavni kulturni pečat in popestri sprehajalne poti v njem. Tako je nastal projekt, pri katerem kiparji mesec dni ustvarjajo na delovišču pod gradom Boštanj, njihove kamnite umetnine pa so nato postavljene na trajne lokacije v mestu. Hkrati potekajo kiparske delavnice za otroke in odrasle. Število sodelujočih kiparjev se iz leta v leto povečuje, prav tako obisk delavnic in spremljevalnega dogajanja, kar dokazuje, da je projekt dejansko živi. »Ravno v teh dneh poteka anketa, v koliko meščani podpirajo projekt Grosuplje - mesto kipov. Začetna raziskava je pokazala, da kar devetdeset odstotkov vprašanih meni, da projekt prispeva k pestrejšem dogajanju v mestu. Odziv je vsekakor nad pričakovanji,« meni Staša Kokot iz Zavoda za kiparstvo Slovenije. V Pekarni Grosuplje smo prepričani, da projekt Grosuplje - mesto kipov postaja prepoznavni element našega mesta, ki ponuja novo vsebino, posebno lepoto in kulturno vedrino, v katero so vključeni vsi Grosupeljčani. Ivančna Gorica, april 2007 21 spodbuden ZAČETEK OBETA uspešno NADALJEVANJI Pa smo jo dočakali. Motokrosistično sezono 2007, ki se je po dveh odpovedih uvodnih dirk končno začela 1. aprila z dirko pokalnega prvenstva Akrapovič v Vrtojbi pri Novi Gorici. Pričakovanja so ob vsakem začetku velika, tako je tudi Avto-moto društvo Šentvid pri Stični polno pričakovanj vstopilo v sezono. Kako tudi ne saj, so lanski uspehi društva z naslovom ekipnega pokalnega prvaka, osvojenim četrtim mestom med ekipami v državnem prvenstvu ter naslovi prvakov in podprvakov v posameznih kategorijah dovolj velik razlog za to, da z optimizmom gledajo tudi v letošnjo sezono. V društvu je med nastopajočimi vozniki prišlo do nekaterih sprememb, tako po slovenskih dirkališčih ne bomo mogli več spremljati mladega Luka Kutnarja, ki je prekinil svojo kratko, a uspešno kariero. Je pa v vrstah društva nekaj novincev, tako začetnikov kot že izkušenih tekmovalcev. Tako bosta šentviške barve zastopala že nekdaj uspešni voznik šentviškega društva Borut Koščak z Vira pri Stični in Igor Pancar s Čateža, skupaj pa je tekmovalno licenco AMD Šentvid dvignilo kar 26 voznikov. Nova sezona prinaša tudi vrsto novosti v sistemu tekmovanj - od preimenovanja kategorij do nekaterih drugih novitet. Razpisano je pokalno prvenstvo Akrapovič z enajstimi dirkami in državno prvenstvo z osmimi dirkami, ki je letos prvič poimenovano po generalnem pokrovitelju, in sicer Državno prvenstvo v motokrosu SLO MX Sitar Dunlop. Šesta dirka letošnjega državnega prvenstva bo potekala na progi AMD Šentvid v Dolini pod Kalom 19. avgusta, medtem ko se bo karavana pokalnega prvenstva zbrala v Šentvidu 30. septembra. Vsem, ki se udeležujete dirk, pa še opozorilo, daje spremenjen urnik: začetek prvih voženj v konkurenci je prestavljen na zgodnjo 11. uro dopoldan. ZA ZAČETEK DVOJE STOPNIČK Začetek ni šel po vseh načrtih. Že pred prvo izvedeno dirko so se poškodovali Borut Koščak, Klemen Porenta in Rok Virant. Povrhu vsega pa je v prvi vožnji dirke v Vrtojbi staknil poškodbo tudi Rok Rus, ki nastopa v kategoriji MX 85 junior. Dirka na Primorskem je pomenila pomemben test na začetku sezone sezone in bil v kategoriji 125 ccm R2 sedemindvajseti, medtem ko sta bila uspešnejša Jani Perovšek z osmim in Stane Perpar z desetim mestom. A tisto najžlahtnejše na prvi dirki je za Šentvid sledilo v obeh veteranskih kategorijah. Igor Pancar je bil med Vetrani R1 drugi, Stane Pečjak pa tretji v razredu R2. V isti kategoriji je zasedel deseto mesto Milan Zvan. mm II l ^hhw^mihihhí jí^H||tf ^ái^Sí lisBSilIPSii t**..... j5sb 1 i i «IUI- -wut, Začetek sezone v Vrtojbi. zlasti za lanskega pokalnega prvaka in državnega podprvaka (OPEN) Damjana Smrekarja. V prvi vožnji je tudi ob odlični borbi z večkratnim hrvaškim državnim prvakom Nenadom Šipkom osvojil tretje mesto, a mu je smola v drugi vožnji z odstopom preprečila prvo letošnjo vidnejšo uvrstitev in je končal na 11. mestu. V Razredu R2 OPEN je bil Boris Skubic dvanajsti, lahko rečemo povratnik na motokros steze Robi Kav-šek pa soliden petnajsti. V isti kategoriji se je Jure Pečjak prvič preizkusil in bil na koncu brez osvojenih točk petindvajseti. Tudi njegov bratranec Rok Pečjak se je po lanski premieri na domači dirki v Dolini pod Kalom preizkusil že kar na prvi dirki nove grešal še enega uspešnega veterana, Branka Kavška, a je treba poudariti, da se še pripravlja na začetek sezone, saj mu nova pravila tekmovanja ne dovoljujejo nastopanja v razredu R2, pač pa mora zaradi osvojenega naslova prvaka pred leti letos nastopiti v kakovostnejšem razredu Rl, za katerega pa, kot sam pravi, spričo let, ki jih nosi, še ni dovolj pripravljen. Nadaljevanje sezone sledi na velikonočni ponedeljek, ko bo v Brežicah potekala prva dirka državnega prvenstva. Nato sledi nadaljevanje pokalnega prvenstva. Več o dosežkih članov AMD Šentvid tudi na www.amdsentvid.si Matej Šteh JANKO ROSELJ MED OSIVELIMI ORLI V HIN7IRIARTNU Med 25. februarjem in 4. marcem letos je v nemškem Hinterzartnu potekalo 18. svetovno prvenstvo v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za veterane. Slovenci na tekmovanjih nastopamo od leta 2004, lani pa je prvenstvo potekalo pri nas v Kranju. Tudi zaradi zelene zime je bilo naše zastopstvo letos nekoliko skromnejše (6 tekmovalcev), a med njimi ni manjkal dolenjski orel Janko Rošelj. Njegovo veliko veselje do smučarskih skokov ga je premagalo in podal se je na kar dolgo pot v nemško pokrajino Schwarzwald. Tam se je v znanem skakalnem središču zbralo 194 tekmovalcev iz 15 držav sveta. Merili so se v kategorijah od 30 do 100 let (najstarejši tekmovalec je bil star več kot 75 let) z razmakom 5 let. Poleg starosti, ki je pomembna za razvrstitev v kategorije, lahko tekmovalci izbirajo tudi velikost naprave, na kateri nastopajo (30-, 70- ali 95-metrska skakalnica). Sama prireditev je zelo spektakularna, saj je pri večini tekmovalcev tehnika skakanja seveda precej zarjavela, a ravno zato še bolj zanimiva, v marsikaterem primeru pa botruje tudi pristanku na zadnjo plat. Slovenska zasedba se je v domovino vrnila z dvema medaljama. Po zaslugi Krištofa Gašpirca so gledalci v kategoriji 40-44 let na 30-metrski skakalnici slišali slovensko himno, v isti kategoriji je 3. mesto osvojil Peter Slatnar, častno 14. mesto pa tudi naš Janko, ki je za las zgrešil umestitev v starejšo kategorijo, kjer bi imel priložnost za še boljšo uvrstitev. Pa naslednje leto. Da bi le zima bila bolj radodarna s snegom in bi Janko kak trening lahko opravil kje blizu doma. Drugače, pravi, »bo pa treba začeti trenirati na plastiki.« Pa srečno! Simon Bregar društvo Vabimo vse ljubitelje kolesarska na aktivno preživljanje prostega časa. 1. april: začetek kolesarskih akcij - vzponi na Polževo in vzponi na Pance. To sta zdaj že uveljavljeni kolesarski akciji. Ti dve prelepi turistični točki sta postali prava kolesarska stalnica v bližnji in daljni okolici. 3. junij: Maraton treh občin. Prireditev, ki je bila dvakrat izbrana za najbolje organizirano prireditev v akciji Slovenija kolesari, pod okriljem Turistične zveze Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije. 16. junij: start zadnje etape največje kolesarske prireditve v Sloveniji Grosuplje-Novo mesto TOUR DE SLOVENIE PO SLOVENIJI Vse podrobnejše informacije dobite na omenjenih točkah (Pance, Polževo) in na spletnih straneh društva www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si Vabljeni! ATliTSKA ŠOLA TEKA li ŠPORTNO PLEZANJE V ŠENTVIDU PRI STIČNI IN IVANČNI GORICI Telovadba za najmlajše Namenjena je otrokom od drugega leta dalje. Skozi igrive telovadne urice bomo otroke popeljali skozi atletsko abecedo, jih seznanili z osnovami gimnastike, iger z žogo. Zato, dragi starši, pripeljite svoje nadebudneže in mi jih bomo popeljali v svet igrivih športnih uric. Atletska šola teka za šoloobvezne otroke Športno društvo ŠPELA Ivančna Gorica vabi šoloobvezne otroke k vpisu v Atletsko šolo teka. Namenjena je vsem otrokom od prvega razreda dalje. Vabimo pa tudi srednješolce, ki bi se radi seznanili z atletiko. ŠD Špela bo poskrbel za dobro vodene treninge atletike - kraljice športov. Seznanili se boste z vsemi atletskimi disciplinami. Treningi potekajo enkrat tedensko v Ivančni Gorici in enkrat tedensko v Šentvidu pri Stični. TELOVADBA IN ATLETSKA ŠOLA TEKA POTEKATA V TELOVADNICI OŠ ŠENTVID PRI STIČNI IN IVANČNA GORICA: Ponedeljek: od 18.00 do 19.00 Sreda: od 17.30 do 18.30 TELOVADBA ZA NAJMALJSE IN ATLETSKA SOLA TEKA Ivančna Gorica (telovadnica SŠ Josipa Jurčiča) TELOVADBA ZA NAJMALJŠE IN ATLETSKA ŠOLA TEKA Šentvid pri Stični (telovadnica OŠ) NOVO: športno plezanje Plezalna šola v svoje vrste vabi vse, ki bi se radi naučili osnov plezanja ali pa svoje znanje nadgradili. Program športnega plezanja vključuje osnove tehnike gibanja pri športnem plezanju in osnove vrvne tehnike (izdelava vozlov, varovanje v steni, žimarjenje, spuščanje ob steni). Če želiš spoznati ta lep in zanimiv šport, te vabimo, da se nam pridružiš pri našem programu. Vpis poteka vsako sredo v telovadnici OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, od 17.30 do 18.30. Vse dodatne informacije dobite na tel. št.: 041-604-185 Špela. SD Spela 22 Ivančna Gorica, april 2007 EKIPI SSD- JA POGUMNO V BOJ Z BOU IZKUŠENIMI V medobčinski rekreativni ligi v odbojki imamo spet ivanški ekipi. To sta tako v moški kot ženski konkurenci ekipi Šolskega športnega društva Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice. Glede na mladost in neizkušenost igralk in igralcev sta se dobro upirali drugim ekipam. Mogoče pa bo že jeseni kakšna zmaga več. Dekliška ekipa igra v postavi: Maja Ceglar, Maša Ceglar, Špela Čampa, Mateja Filipič, Tanja Fric, Erika Hrovat, Tanja Kon-da, Simona Kotar, Saša Miklavčič, Nastja Srebernjak, Lea Štrempfelj in Marjana Turk. Ekipa fantov igra v postavi: Aleš Hu- dolin, Anže Ivanjko, Primož Kirm, Dejan Maver, Jani Hočevar, Matic Omahen, Tomaž Pirman, Dejan Primožič, Matej Sever in Primož Tomšič. Obe ekipi vodi profesorica Petra Marcina. Vrstni red po spomladanskem delu pri moških: 1. ŠD GROSUPLJE 14 točk 2. LIMONCE 12 točk 3. PUPA PUB BANANE 10 točk 4. VESOLJCI 8 točk 5. ŠRD KOSEC 6 točk 6. LULCKI 4 točke 7. ŠŠD JOSIPA JURČIČA 2 točki 8. ŠKURH 0 točk Vrstni red po spomladanskem delu pri ženskah: 1. TIM - TRADE TEAM 8 točk 2. SONČNICE 6 točk 3. ŽABICE 4 točke 4. ŠD DOBREPOLJE 2 točki 5. ŠŠD JOSIPA JURČIČA 0 točk Simon Bregar USPESEN ZAKLJUČEK ZIMSKE NOGOMETNE LIGE Dekleta ZNK Livar zaključila zimsko nogometno ligo v vseh kategorijah Dekleta do 12 let so dosegla drugo mesto na državnem prvenstvu, kar je lep uspeh. Po prvem polčasu je kazalo, da se bodo nogometašice Livarja veselile celo prvega mesta, nato pa so se poškodovale nekatere ključne igralke. Po končani tekmi so športno čestitale igralkam Pomurja, ki so osvojile prvo mesto. Igralke Livarja so imele svoje navijače, to so bili kurenti s Ptuja, kar je bilo lepo doživetje za dekleta. Za najboljšo igralko in strelko državnega prvenstva je bila proglašena igralka Livarja Pamela Begič. meril s Ptujem.Tudi v tej ligi je najboljša strelka Pamela. Upamo, da bodo tudi na zadnjem turnirju dosegle uspeh, podoben tistemu na Igu, kjer so osvojile pokal občine Ig s tremi zmagami. Dekleta do 16 let so v zimski ligi državnega prvenstva osvojile 5. do 7. mesto, kar je tudi lep uspeh. Dekleta do 18 let so med 16 ekipami. Igralke Livarja so dokazale, da znajo igrati nogomet, in so na koncu tekmovanja osvojile 7. mesto Kaj pričakujejo dekleta v nadaljevanju prvenstva v ligi U-16? Zavedamo se, da so igralke mlade, saj je povprečje 13 let, in pričakujemo, da se bodo dekleta borila, čeprav je razlika med njimi in nasprotnicami 3 do 4 leta. Dekleta Livarja so dobila vabilo iz Nemčije. Ekipa Montabavarja jih vabi na turnir prijateljstva, ki bo od 27. 8. do 2. 9. Tako jim bomo vrnili obisk. Upamo, da bodo dekleta uspešno zastopala Slovenijo na tem mednarodnem turnirju, kjer bodo tekmovali državni prvaki. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo ravnatelju Osnovne šole Stična in ravnatelju osnovne šole Šentvid, ki sta dekletom omogočila vadbo v telovadnici, zato sta za njihove uspehe zaslužna tudi onadva. Janez Vodenšek in Lojze Grčman Tudi dekleta do 15 let tekmujejo uspešno in so kljub mladosti, povprečje je 13 let, na odličnem drugem mestu. O prvaku bo odločal zadnji turnir v Brežicah, ko se bo Livar po- VRH SE SIRI IN OBETA SE ZANIMIVA JESEN Igralci osmih ekip, ki se udeležujejo občinske košarkarske lige, so zaključili spomladanski del. Razveseljivo je, da vrha po nekaj letih ne krojita samo ekipi Kremenčkovih in Prince puba, ampak sta se v boj za prvo mesto enakovredno spustili še ekipi SDS Ivančna Gorica in prvo presenečenje sezone - ekipa Tornada. Naslov prvaka branijo Kremenčkovi, prva (ali dve) ekipa (i) po rednem delu pa bo (-sta) nastopila (-i) na medobčinskem prvenstvu. LESTVICA LIGE PO SPOMLADANSKEM DELU: ekipa tekem zmage porazi koš razlika točke 1. SDS IVANČNA GORICA 8 7 1 278 :210 +68 15 2. PRINCE PUB 8 7 1 232:170 +62 15 3. TORNADO 8 6 2 225 :160 +65 14 4. KREMENČKOVI 8 5 3 209: 183 +26 11 5. MESAR. IN TRG. MAVER 8 3 5 240 : 266 -26 11 6. ČEBELARSTVO PERKO 8 3 5 245 : 256 -11 11 7. BAR NA POSTAJ 8 1 7 191: 268 -77 9 8. GOSTILNA KLANČEK 8 0 8 175 : 284 -109 8 * ** Ekipe z istim številom točk so razvrščene glede na medsebojne tekme. Ekipi Kremenčkovi sta bili odvzeti dve točki zaradi kršenja pravil. Simon Bregar in Miha Zaje SAH NA KRKI V dvorani kulturnega-doma na Krki je 18. marca potekal že drugi šahovski memorial v spomin na našega mirovnika Jožeta Boršnika. Na turnirju so sodelovali šahisti iz Novega mesta, Trebnjega,Višnje Gore, Stične, Tržiča, Podpeči, Šmarja, Nove Gorice in s Krke. Marjan Kastelic iz Novega mesta je osvojil prvo mesto, Vojko Srebrnič iz Nove Gorice je bil drugi, Borut Lužar iz Novega mesta tretji, Andrej Brčan iz Trebnjega pa četrti. Glavni sponzor je gostilna Na klančku iz Šentvida, poleg nje pa še KS in TD Krka. Odbor turnirja NOGOMETAŠICE NASI SiiiNJE SOLE MED OSMIMI V SLOVENIJI Rezultati: 1. krog: Gimnazija N.m.: Škofijska klasična gim. Lj. 2 : 2, p.k.s.: 4:3 SŠ J. J. Iv. Gorica : Gimnazija Ljubljana Šiška 0 : 4 2. krog: Gimnazija N.m.: SŠ J. J. Iv. Gorica 1: 3 Škofijska ki. gim. Lj.: Gimnazija Lj. Šiška 0 : 6 Dekleta Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so 15. marca v Novem mestu nastopile na enem od štirih četr-tfinalnih tekmovanj v malem nogometu. Gre za tekmovanja najboljših srednješolskih ekip, ki se potegujejo za naslov najboljše v Sloveniji. Poleg naše ekipe so na tekmovanju nastopile še ekipe: Športna gimnazija Ljubljana Šiška (verjetno prvi favorit na naslov državnega prvaka), Škofijska klasična gimnazija Ljubljana in Gimnazija Novo mesto. Ker je za napredovanje med najboljših osem ekip v državi štela zmaga v drugem krogu, so jo naša dekleta tudi osvojila, in upamo lahko, da nas bodo še naprej presenečala z odličnimi rezultati. Našo ekipo so odlično zastopale: Maja Medved, Urša Jevnikar, Maša Ivanjko, Zdrava Mušeljič, Anja Ka-dunc, Špela Gnidovec, Neža Erjavec, Nina Klašnja, Maja Strnad, Anja Lekan in Nastja Rošelj. V polfinale sta se uvrstili ekipi: 1. SŠ JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA 2. GIMNAZIJA LJUBLJANA ŠIŠKA Poleg teh dveh ekip se bosta v polfinalu državnega prvenstva Zahod pomerili še ekipi srednjih šol iz Idrije in Pirana. Simon Bregar Nad celulit s pomočjo kaviarja, alg ali Čokolade! Imamo pravo rešitev za odpravo odvečnih kilogramov 0X1, Ne obupujte sami, pridite k nam, skupaj z nami bo lažje. Nege obraza in dekolteja, pedikura, manikura. Fizioterapija na koncesijo ali samoplačniško. FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33, 1294 Višnja Gora tel. 01 J® 84631,78 03 069 www.mediko.si,www.tico.si/mediko, mediko@siol.net Ivančna Gorica, april 2007 23 stran Skupina MLEKO in MLEČNI IZDELKI V piramidi zdrave prehrane najdemo skupino živil, ki so pretežno živalskega izvora: mleko in mlečne izdelke. Ti izdelki vsebujejo beljakovine, vitamine in minerale. So najbogatejši vir kalcija. Od količine kalcija je odvisno kako trdne in močne bodo naše kosti. Torej mladi in odrasli uživaj mo mleko in mlečne izdelke vsak dan. Zdrava prehrana priporoča dve do tri enote mleka, jogurta, skute ali sira na dan. In kaj štejemo kot enoto? Skodelico mleka (2 dl) ali enako količino jogurta ali kislega mleka, 3 žlice skute, 2,5 dag sira (ta naj ne vsebuje več kot 30% maščob) ali trikotnik topljenega sira. Mleko in mlečne izdelke običajno kombiniramo. Izbirajmo čim pogosteje mleko in mlečne izdelke z manj maščob, ker sodijo mlečne maščobe v skupino nasičenih maščob, ki so aterogene (pospešujejo nastanek poapnenja žil in bolezni povezanih s poapnenjem žil). Mlečna maščoba vsebuje tudi nekaj zelo pomembnih vitaminov kot so; A, D,E določeno količino vitamina BI in B2 in vitamina C. Mleko in mlečni izdelki so zaradi bogastva in pravega razmerja hranilnih snovi, ki so tudi lahko prebavljive, v zdravi prehrani nenadomestljive. Te hranilne snovi izkorišča organizem za rast, krepitev telesnih moči in odpornosti proti boleznim. Kljub temu ga mnogi ne uživajo ali pa uživajo v manjših količinah. Veliko je namreč ljudi, ki so na kravje mleko občutljivi, zato uporabljajo mleko in mlečne izdelke pridobljene od drugih živali. Pod pojmom mleko vedno mislimo na kravje mleko, ostale vrste mleka je potrebno posebej poimenovati, kot na primer: kozje mleko, ovčje mleko, bivoličje mleko, kobilje mleko... Kravje mleko je sestavljeno iz vode 87,5%, maščobe 3,5%, mlečnega sladkorja 7,4%, beljakovin 3,6% in mineralnih soli 0,7%. Z izrazom mleko označujemo tudi: Kokosovo mleko beli sok in predelano meso kokosovega oreha v tekoči obliki, kije posebej v uporabi v tajski, indijski in polinezijski kuhinji. Zamenjavo za živalsko mleka rastlinskega izvora pa so denimo sojino, riževo in mandljevo mleko. Mleko živali predelujejo v različne mlečne izdelke. To so denimo smetana, kislo mleko, maslo, jogurt, skuta, sir, sladoled, sladka in kisla smetana, kefir, sirotka. SIRI Sir je mlečni izdelek, ki so ga poznali že pred 5.000 leti. Je koncentrat visokovrednih mlečnih beljakovin in maščob ter je nepogrešljiv v vsakdanji prehrani. Sire ločimo po gostoti in strukturi testa, vsebnosti vode, načinu izdelave in količini mlečne maščobe. Glede na območja so skozi čas nastale najrazličnejše vrste sira: iz kravjega, ovčjega, kozjega mleka, primarno ali sekundarno zorjeno, z belo ali modro plesnijo ter zorjeno v rdečem vosku. Koliko različnih vrst sira je na svetu, ne ve nihče, zagotovo pa jih je več kot tisoč. Delijo se glede na čas zorenja in po značilnostih sveži sir (skuta ali rikota), mehki sir z različnimi plesnimi (kamamber, taleggio, gorgonzola), mehki sir (mohant, mocarela), poltrdi sir za rezanje (edam, gavda, trapis) in trdi sir (ementalec, parmezan, tolminc, paški sir, kraški in bovški ovčji sir, bohinjski sir). Izbira glede okusa in oblike je široka, prav tako raznovrstna je lahko uporaba v kuhinji; za solate, juhe, omake, za pečenje na žaru, za gratiniranje ali sladico. Sir ni samo dobrega okusa, temveč je tudi zdrav. V vsakem kosu sira ostane vse, kar je v mleku tako hranilnega in dragocenega: kakovostne beljakovine, maščobotopni vitamini in kalcij za močne kosti. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Jedi iz sira Polnjeni lignji_ PHEDJED Sestavine: 12 lignjev, 5 dag naribanega sira edamec, 2 žlici drobtin, 3 stroki česna, poper, sol, jajce, sok limone Sirova juha Lignje očistimo in pokapljamo z limoninim sokom. Za nadev drobno sesekljamo lokve, dodamo nariban sir, dišave, sol, drobtine in jajce. Nadevamo vrečke lignjev, jih zašpilimo z zobotrebcem in zlato rumeno opečemo ali jih opečemo na žaru. JUHA Sirova juha Sestavine: 10 dag prekajene slanine, 15 dag kruha, 15 dag sira gavda, 1,51 vode, 1 kocka goveje juhe, 1 dl belega vina Slanino in kruh narežemo na majhne kocke ter popražimo. Dodamo nariban sir, zalijemo z govejo juho in pustimo, da stoji pol ure. Z metlico juho dobro stepemo in začinimo z vinom. Telečji zvitki s sirovim nadevom GLAVNA JED Sestavine: 1 šopek bazilike, 250 g sira gorgonzola, 125 g skute, 1 jedilna žlica drobtin. sol, sveže mlet poper, 8 tankih telečjih madaljonov, 3 žlice olja, 3 dl piva, 150 g kisle smetane,250 g rezancev iz riževe moke Zmešamo narezan sir s skuto, drobtinami in sesekljano baziliko. Začinimo s soljo in poprom. Zrezke premažemo z pripravljeno kremo in jih zvijemo z ožje strani in z zobotrebci pritrdimo. V vročem olju zvitke lepo popečemo z vseh strani in jih vzamemo iz ponve. Dolijemo pivo in vmešamo kislo smetano. V omako dodamo telečje zvitke in pustimo da vre 20 minut. Rezance iz riževe moke narežemo na 10 cm dolžine in jih v voku popečemo v segretem olju na 170°C približno 2 minuti, da postanejo zlato rumeni. Telečje madaljone razrežemo kot rolado in koščke položimo na tople ocvrte rezance iz riževe moke. Ocvrti sirovi zvitki *>'"" 't1 "*A » ■ J* A ¿p:™ " '* âf Ž&N &>• j» i»* p >**« Fiie It !* «K. t. • tSfm^- aSi ta PRILOGA Sestavine: 2 jajci, sol, 2,5 dl mleka, moka Za nadev: 4 dag moke, 4 dag masla, 4,3 dl mleka, 35 dag kozjega sira, malo čebule Jajce, moko in sol zmešamo v testo za palačinke, primešamo mleko in pustimo počivati 20 minut. Nato iz mase spečemo palačinke. Pripravimo nadev; stopljenemu maslu dodamo moko, da dobimo prežganje. Dolijemo mleko in zmešamo. Dodamo košček čebule, solimo in malo povremo, da dobimo gosto bašamelno omako. Ohlajeni omaki dodamo na kocke narezan sir. Čebulo vzamemo iz omake. Iz ohlajene sirove mase oblikujemo svaljke in jih položimo na polovice palačink. Tako zvite palačinke paniramo v moki, jajcu in drobtinah. Nato jih zlatorumeno ocvremo in ponudimo tople. Bananina solata s sirom SOLATA Sestavine: 2 banani, 160 g sira po želji, 100 g sojinih kalčkov Sirovi hlebčki Olupljeno banano narežemo na koleščke, sir narežemo na tanke rezance in primešamo sojine kalčke. Prelijemo s prelivom iz kisle smetane, mleka, karija in soli. SLADICA Sestavine: 10 dag moke, 10 dag masla, 10 dag naribane gavde ali kakšnega drugega sira, sol, žlička sladke paprike, kumina. Slano sirovo pecivo Maslo zdrobimo med moko, dodamo sir, sol in papriko. Testo zvaljamo, izrežemo oblike krogov, jih pomažemo z jajcem in potresemo s kumino. Pečemo jih pri 170°C dokler ne porjavijo. Postrežemo jih k čaju. SLADICA Sestavine: 500 g maslenega listnatega testa, 300 g trdega sira, sezam, jajce za premaz. Listnato testo razvaljamo 5 mm debelo, poljubno razrežemo, premažemo z razžvrkljanim jajcem, potresemo z naribanim sirom ter posujemo s sezamom. Pecivo lahko posujemo tudi z bučnimi ali sončničnimi semeni. Pečemo pri 180%C približno 10 minut. 24 Ivančna Gorica, april 2007 - Po pravici povedano, ima pa tudi dobre lastnosti; vedno ga dobim na delovnem mestu. VAS PRI LJUBNEM V SAVINJSKI DOLINI VELIKA NOC (NAREČNO VZHODNO) SOSEDNJI ČRKI ■■ KV 1. Pri kateri rastlini najbolj jokamo, ko jo uživamo? a) pri korenju b) pri redkvi c) pri hrenu 2. Katera žival bleje? a) ovca b) koza c) mula 3. Kaj je na kobilici prenašal Martin Krpan? a) natrijev klorid b) kalcijev karbonat c) železov sulfid 4. Na koliko skupin delimo kopitarje? IZ 5. Označi lik, na katerega se nanaša Pitagorov izrek! a) trikotnik b) kvadrat c) elipsa 6. Kaj v narečnem govoru pomeni tronček? a) sedež na zapravljivčku b) zidni oltarček c) sveto pismo 7. Označi delovni pripomoček, ki ima rezilo! a) pila b) pipec c) pisker Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: l.b, 2.b, 3.b, 4.c, 5. osem, 6. a, 7. c. UGANKE ŠAUIVKE 1. Zakaj imajo gobe obliko dežnika? 2. Kdo ima najbolj bolečo angino? 3. Nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Če pa bi bilo, bi bilo samo enkrat? 4. Kateri podjetniki v naši občini zaposlujejo le mlade delavke? 5. Kateri štirinožni prijatelj je človeku najbolj zvest? ODGOVORI: 1. ker rastejo v dežju, 2. žirafa, ker ima dolg vrat, 3. lesen štedilnik, 4, čebelarji, 5. postelja. LAHKA KIIIANKA S POPUSTOM IN PESNIŠKIM DODATKOM Kdor jo bo rešil, bo v osenčenem navpičnem stolpcu lahko prebral, kaj bi morala biti največja skrb človeštva. L A K C 0 C K B A K PESNISKI DODATEK Polja, voda, zrak, planine, to naravne so prvine, ki na njih je živi svet, se razvil v skladen red. A kaj ko taka je manira, da skladnost ta se zdaj podira. Končajmo s tem - za vse bo bolje, saj to življenjsko je....... Vodoravno: 1. srednjeevropski ples, 2. otroški filmski junak, 3. rudarski poklic, 4. človek s pomanjkljivim zdravjem, 5. menda, verjetno, 6. besedilo LS REŽISER FILMA VESNA (FRAN-TIŠEK) PERZIJSKA KRALJICA, KIJE REŠILA JUDE AVTOR MARKO BOKALIČ ARMENSKI SKLADATELJ HAČA-TURJAN OPLOV MODEL AVTA PEVEC HRIBAR OGNOJEK NA KOŽI, TUR REKA V FRANCIJI SL. KNJIŽEVNIK (JANI) LJUDSKO VESELJE S PLESOM LJUDSKI IZRAZ ZA SAMO-KOLNICO DUŠIK PROVINCA IN NJENO SREDIŠČE NA VZHODU TOSKANE NOGICE, NOŽICE JURIJ SOUČEK FOTOREBUS V prejšnji številki nas je na podobi skozi okence gledala zaupljiva črno-bela muca. Vaša naloga je bila, zapisati čim več domačih pregovorov, rekel in drugih besednih iger, povezanih s to živaljo. Poglejmo jih nekaj: Gledata se ko pes in mačka, Vedno prileti na noge, ko maček. Hodi ko mačka okoli vrele kaše, Maček in klobasa ne gresta skupaj, Kadar mačke ni doma, miši plešejo, Sonce sije, dežek gre, črna mačka gre v gore, Ima oster jezik, ko mačji kremplji... Danes smo upodobili nekaj človeškega, kar bo prav gotovo izzvalo v nas več besednih domislic. Na delo torej! LS OSMINA TISKARSKE POLE, FORMAT PAPIRJA EMIL ADAMIČ IZGOVAR-JATI "L" NAMESTO "U" NEKDANJA AMERIŠKA FILMSKA ZVEZDA (MARILYN) BRUŠENA ROBNA PLOSKEV NA OGLEDALIH VERGILOV EPO ENEJEVIH BLODNJAH ŠTEVILO PRSTOV NAROKI STAR IZRAZ ZA VRV KRAJ MED NOVIGRA-DOMIN POREČEM OGLJIK RIMSKA 1000 NOSILNO KROOJE STREHE DRUGA OSEBA EDNINE ŽARKO PETAN S0GLA-SNIKA V CENI DUŠAN SEMOLIČ OTROCI, POTOMCI SL. PEVEC, LANSKI ZMAGOVALEC NA EMI STAROSTA SL METEOROLOGOV (MIRAN) 2601 m VISOK VRH V JULUCIH ŠTEVILO SESTER IZ DRAME ČEHOVA ZORAN ILNIKAR FERDINAND PO DOMAČE ODURNICA, OGABNICA FRANCOSKA POKRAJINA IN SIR OD TAM STEBLA ZA PLETENO POHIŠTVO DRUŽBENIK DAIMLERJA EDINO SODO PRA-ŠTEVILO ČUTILO ZA VID TINA MAZE 1. ZLOG ČOKOLADE STROJENA ŽIVALSKA KOŽA ZNIŽANI TON A EDVARD ŠLAJMER IGRALEC MATOH PRVA OSEBA EDNINE PROSTOR PRED HIŠO JANEZ 0ŽB0LT PIJANOST NEMŠKI ŠKRAT POVZROČITEV NA-VARNOSTI ST. OPLOV MODEL VISOKO RAZVITA ŽIVAL |FRANC0SKI FILOZOF, POZITIVIST (AUGUSTE) ARKTIČNA PTICA, ČRKA L V ŠVICI I HR. IZBOR 1 PESMI ZA 1 EVR0S0NG GOSPODARSTVENIK BAVČAR SEZNAM NASLOVOV - Hehe, živiva kot v praskupnosti; moški so hodili na lov, ženske so pa zeli nabirale. - Zakaj tako misliš? - Kar poglej, ti nabiraš regrat, jaz pa voluharje lovim. Ivančna Gorica, april 2007 25 3MXWZM Adijo, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko, na mene nikdar ne pozabi. Ata, odšel si tja, kjer ni ne bolečine ne solza. Bog te je vzel k sebi, ker tako rad te ima. Bil si naš sonček v temi in veselje za vse nas! Tako zelo te bomo pogrešali sedaj, ko te več ni. Ampak ata, vedi, da vedno boš med nami, najgloblje v srcih naših in da te bomo vedno ifneli radi! Ob boleči izgubi našega najdražjega moža, očeta, dedka, pradedka in prijatelja IVANA ŠKODA iz Velikega Globokega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Novak, pevcem in krškemu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal. Smrt te vzela je prerana, a v srcih naših boš ostal. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Nepričakovano in veliko prezgodaj nas je v 45. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, sorodnik in prijatelj FRENKSTRMOLE iz Radohove vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, žalost, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, prispevali za maše, dober namen in druge darove. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala velja g. župniku Jožetu Grebencu za lepo opravljeno mašo, pevcem za zapete pesmi, trobentaču, Perparjevim za pogrebne storitve in cvetličarki Jani. Najlepšo zahvalo namenjamo gasilcem PGD Radohova vas in ostalim okoliškim gasilskim društvom za opravljene pogrebne dejavnosti, podjetjema Snaga, d.o.o. in Litostroj E.I., d.o.o. za vsestransko pomoč, učencem in zaposlenim v OS Ferda Vesela Šentvid, županu občine Ivančna Gorica Jerneju Lampretu ter sosedom Kasteličevim, Jevnikarjevim in Severjevim. Za čuteče in iskreno izrečene besede se zahvaljujemo govornikom: predsedniku PGD Radohova vas Branetu Prazniku, sodelavcu Tonetu Vrezovniku iz podjetja JP Snaga, d.o.o. in sorodni-ku-prijatelju Milanu Knezu. Hvala vsem, ki ste Frenka spoštovali in ga imeli radi. . Vsi njegovi . Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. ZAHfftEJ V 93. letu starosti je umrla naša mama, stara mama in babica LEOPOLDINA ZAJC Maticova Poldka iz Kosce Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se je spomnili, jo spremljali na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala župniku Boštjanu Modicu, cerkvenemu pevskemu zboru za prelepo petje, gospodu Miklavčiču in pogrebnemu zavodu Perpar. Vsi domači SPI;:; P Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre samo nekje daleč, daleč je. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 75. letu zapustil naš dragi mož, oče, ata, tast in brat ALOJZ MARKOVIC iz Radohove vasi 35 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, sodelavcem, gasilcem in Združenju šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami, pokojnega pospremili k večnemu počitku, zanj darovali cvetje, sveče ter za svete maše in dobre namene. Hvala vsem gospodom župnikom, še posebej pa g. župniku Grbencu za lepe besede in mašni obred, PGD Radohova vas ter vsem govornikom za ganljive besede slovesa. Žalujoči vsi domači ZAHVALA DRUŽINE MARKOM Iskrena zahvala vsem Prostovoljnim gasilskim društvom, predvsem predsedniku PGD Radohova vas, Policijski postaji Grosuplje in uslužbencem policije, lovcem, vodnikom psov gorske reševalne službe, vaščanom Radohove vasi, vaščanom Cešnjic, ZSAM Ivančna Gorica ter vsem ostalim za požrtvovalno .in nesebično pomoč pri iskanju pogrešanega Alojza Markoviča. Posebej pa hvala sosedom ter družinam otrok iz varstva za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih. Družina Markovič Zdaj spiš, draga mama, trudne zaprla si oči, življenja boj je mimo, zdaj nič več te ne boli. ZAHVALA Bog naj stotero povrne vsem, ki ste na zadnjo pot pospremili drago ženo, mamo in sestro 111© MARIJO HOČEVAR iz Ambrusa 11 Hvala vsem za spodbudne besede, izrečena sožalja in darove. Posebna zahvala gospodu župniku Urošu Svarcu za darovano sv. mašo ter gospodu Franciju Mikliču za soma-ševanje. Iskrena zahvala obema domačima pevskima zboroma in organistu Robiju iz Zagradca. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Smrt te vzela je prerana, a v srcih naših boš ostal. Ostali so spomini, bolečina, ostala za teboj je velika praznina. Ostane nam le pogled v nebo, kjer upamo, da ti je lepo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata ANTONA 60RENČIČA iz Dešeče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za tolažilne besede in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Vsem, ki ste polepšali trenutke v njegovem življenju, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Brez slovesa nas je zapustila mama, babica, prababica, sestra in teta JOŽEFA POLJANEC Matizeljnova Pepca iz Gabrovčca 6 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izražena sožalja, sveče, darove za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku g. Burgerju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, pogrebni službi Perpar in trobentaču. Vsi njeni Ni več tvojega glasu in tvojih korakov, ostali so le spomini in nedokončani cilji, kijih bomo mi, dragi deda, izpolnili. Kljub bolečini nikdar iz naših src ne boš odšel. Hvala ti, deda. ZAHVALA V 57. letu starosti je za vedno zaspal naš ljubi mož, oče in dedek VOJKO LAMOVŠEK z Bojanjega vrha Zahvaljujemo se vsem dragim sosedom, Policijski upravi OKC Ljubljana, Moškemu pevskemu zboru Prijatelji iz Šentvida pri Stični ter vsem. ki so ga imeli radi in ga tako lepo pospremili v njegov zadnji dom. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Smrt te vzela je prerana, a v srcih naših boš ostal. Ostali so spomini, bolečina, ostala za teboj velika je praznina. Ostane nam le pogled v nebo, Kjer, upamo, ti je lepo. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi sin in brat ANDREJ PIVEC (27. 6.1980-1. 3. 2007) iz Litije Ob tem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, tolažbo, molitve, cvetje in sveče. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi, trobentaču in pevcem. Posebej se zahvaljujemo Srečku in Milki Pivec za vso pomoč in oporo v težkih trenutkih. Ohranite ga v lepem spominu in še enkrat vsem iskrena hvala. . Žalujoči Silva in Rudi, Katja, brat Danilo z Ireno . m NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 ___Li Ivančna Gorica, april 2007 NABOŽNA ZNAMENJA V ŽUPNIJI KRKA, BREZ MUUAVE (STANJE NA PREHODU IZ 20. V 21. STOLETJE) LAŠKOVEC KRAVJEK m. vrhe frr 4lfi! 2jt leščevje ig) v. vrhe ^ mevce oslica 6 28t 8 potok LEGENDA: 29 ^ KRIŽI (»BOGCI«, »BUHK.I«, »PILČKI«)........................... ' Isa) KAPELICE (»PILI«)...................................................... PILI (»KUŽNA ZNAMENJA«, »STEBRIČ1«)............ ZIDNI OLTARČKI (»TRONČKI«,« ZIDNE KAPELICE«) MARIJINA ZNAMENJA (»MARIJE«).................................T OSTALA ZNAMENJA (kamni, freske ipd.)...............0 1. Pečjakova kapelica, Ravni Dol 2. Križ na odcepu za Ravni Dol 3. Križ ob cesti nad Gradičkom 4. Grbčeva kapelica, Trebnja Gorica 5. Križ na poti pred Gradičkom 6. Pokopališki križ, Krka 7. Mihatov (Vidmarjev) križ, Krka 8. Vaška kapelica, Krka 9. Turkov (Ribnčanov) križ, Znojile 10. Zajčeva (Štefkova) kapelica, Znojile 11. Hočevarjev (Srakov) križ, znojile 12. Trunkljeva kapelica, Krška vas 13. Zingerjev križ, Krška vas 14. Križ pri mostu, Podbukovje 15. Antončkova kapelica, Laze 16. Vaška kapelica (cerkvica), Laze 17. Vaški križ, Laze 18. Križ na razpotju, Laze, Korinj 19. Vaški križ, Vel. Korinj 20. Vaška kapelica, Vel. Korinj 21. Globokarjeva kapelica, Gabrovčec 22. Vrejžgov križ, Vel. Lese 7* POLJE 21 27 lučarjev kal t 25 * 26 ¿sv T loT -)A 23 bojanji vrh 11 t MULJAVA 12 10 13 BREZJE 14 TREBEZ 23. Vaška kapelica, Vel. Lese 24. Križ na Gregorjevci, Male Lese 25. Vaška kapelica, Male Lese 26. Mandljeva (Bašetova) Marija, Marinča vas 27. Streškova Marija, Marinča vas 28. Kovačeva Marija, Marinča vas 29. Lazarjeva Marija, Vel. Globoko 30. Kraljev tronček, Vel. Globoko 31. Gričarjev križ, Male Lese 32. Marija v skali (krški Lurd), Krka. Dopolnilo: Pravilno poimenovanje nabožnih znamenj je težavno; po eni strani zato, ker se v različnih vaseh z istim izrazom poimenujejo različna znamenja, po drugi pa zaradi spreminjanja »lastniških« imen, ko domačije prehajajo v druge roke. Zmedo še povečujejo domača, hišna imena in uradni priimki »lastnikov«. Med občimi imeni je najbolj mnogotera uporaba izraza »pil« in »pilček«. V primeru večje napake in pomanjkljivosti prijazno prosim za obvestilo. LS ODGOVOR NA VPRAŠANJI V prejšnji številki Klasja je bilo na Severni strani s pomočjo fotografije zastavljeno vprašanje, zakaj sneg ni skopnel na »toplih« materialih, kot sta lehnjak in žgana opeka, drugod pa gaje zgodaj pobralo. Jaz mislim takole: sneg je skopnel predvsem zaradi toplote, ki se je širila iz podlage, lahko bi rekli zaradi geotermal-ne energije. Opeka in lehnjak sta kot sorazmerno dobra toplotna izolatorja preprečila širjenje toplote iz podlage in podaljšala »življenjsko dobo« snega. Kako ste pa vi modrovali? Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 Kaj so priporočali pred 100 leti Prava I Sedaj tolažba za živčno bolne je moje ravnokar izi-šlo razjasnenje: V njem se obravnavajo dolgoletne izkušnje o vzroku, nastanku m zdravljenju 7 življenju živčno bolnih. Ta evangelij zdravja pošljemo vsakemu povsem tsr-esBpieičiio ki pisni«no zahteva od spodnjega naslova. Tisočera zahvalna pisma dokažuj Jo o stvarnem it&pehu v dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada k tej veHki množini živčno bolnih kdor trpi na raztresenoaU, tesnobnem čut«, slabem spomin«, nervoznem glavobolu, nespečnosti, pokvarjenem želodcu, preveliki občutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni^ slabosti, ali pa na drugi i» neštetih pojavih f" tiaj zahteva mojo IcnJIžtco tolažbe Kdor jo pazljivo prečita, bo prišel do mirnega prepričani«, da je pot do zdravja in veselje do življenja popolnoma enostavna. — Ne Čakajte in pišite še danes1 Nabiralno mesto pošte s Ernst Pasternack, Berlin SO Michaelkirchplatz Nr. 13, Abt, H, I Komentar: Včasih so pa znali, včasih! IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Nekaj vas je bilo, ki ste v pismu izrazili bojazen, da bo predmetov iz narodopisja zmanjkalo in da bo naša rubrika ugasnila. Zaenkrat, hvala bogu, se to še ne bo zgodilo; naši pridni zbiralci in drugi občani imajo še veliko pripomočkov, ki bodo v prihodnje deležni naše pozornosti in spodbude. »Starinar-ska« uganka v zadnji številki našega časnika zagotovo ni bila težka. Za kanec bolj skrivnostna je podoba, ki je zdaj pred vami. Sporočite, kako ste to imenovali, za kakšne namene so pripomoček uporabljali. LS BESEDA 0 BESEDI Davni prednamci so vse potrebno dobivali v naravi. Ta jim ni dajala le hrane, obleke, toplote in materialov za orodje in orožje, ampak tudi podlago za razvoj njihove govorice. Poglejmo na primer, kako je nastalo ime za cepec, pripomoček pri mlačvi. Naši predniki, tenkočutni, kakor so bili, so slišali ob cepčevih udarcih po debelejšem sloju slame razločne glasove »cep, cep, cep, cep«, pa so orodju, ki je to povzročilo, vzdeli ime cepec. Nejeverni Tomaži lahko pojav sami prezkusijo. Pozneje, ko bo slama že bolj zdrobljena, bo »cep« prešel v »pika pok«, ker bo glava cepca močneje udarjala ob leseno podlago. Vendar je šla stvar še naprej. Domiselne opazovalce je gibljivi in glavati del cepca po obliki in po gibanju nekoliko spominjal na moški organ, pa so predstavnike moškega dela človeškega rodu hudomušno imenovali cepci. Zdaj lahko razumemo, zakaj ženske analogno nikoli ne imenujemo čepke, tako kot se je zgodilo v primeru tepec in tepka. Ženske anatomsko pač ne ustrezajo orodju za mlačev. Očitno so bili naši predniki o teh skrivnostih dobro seznanjeni. Podobne glasove zaslišimo tudi tedaj, ko razcepimo kos lesa. Tako sta nastala glagol cepiti in samostalnik cepič in tako naprej. Da, da, oW>vo za govorico nam je dala narava, mi pa smo jo razvili naprej do današnje stopnje. L S Štirje cepci s cepci mlatijo po žitu, da se sliši »cep, cep, cep«, pozneje pa »pika pok, pika pok«. CVETKE IZ ZELO STARIH SANJSKIH BUKEV Če se ti je sanjalo: - da greš na semenj: zbolel boš, - da ješ sadje: obeta se ti dolgo življenje, - da si videl Angleža: sledi dolgo potovanje, - da si govoril z Bogom: veliko veselje, - da vidiš veliko čredo ovac: bežal boš ko dež, - da plezaš na drevo: ljudje bodo dobri s teboj, - da ješ fižol: kratkotrajna bolezen, - da ti je nekdo denarja v pest nasul: bodi previden pred za-hrbtneži. Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča ■=> ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 Ivančna Gorica, april 2007 C Kceitvo XXHyltH m 2AWUO VOLJO # 1JAŠLA "SEVERNA" STRAN + OSTALI SLiiOVI II 9AVNEGA NAR1W0VERJI Podlistek LZOPoLp S£V£R Naši predniki iz starejše železne dobe so bolj kot stvarnika častili njegovo delo, to je naravo, zato jim pravimo naravo-verci. Naravo je torej ustvaril Bog, zato še dandanes vse materialne sestavine narave imenujemo stvari. Ker so prednamci stvarnika povezovali s svetlobo in soncem, so imeli še posebej v časteh stvari, ki so bleščale svetlobo, ki so bile šajnate. To je bila predvsem luna (»oni svet«), voda (zaradi bleščave površine) in ptice s sijočim perjem (kot posrednice med nebom in zemljo). Zlasti slednje so v naših predelih zapustile najštevilnejše sledi v izrazoslovju, v običajih in v materialni obliki. Mednje štejemo vzpetine tičnice, krušne tičke in tiče na sakralnih in drugih objektih. Toliko pozornosti kot pticam (ti-cam) naši predniki niso posvetili nobeni drugi živalski skupini, kar kaže na njihovo posebno duhovno poslanstvo. O vsem tem smo nekaj že pisali, danes pa bomo predstavili nove sledi s tega področja Znova pa je treba poudariti, da se sodobni ohranjevalci prastare duhovnosti niso zavedali prvotnega pomena, temveč so iz roda v rod sledili zakoreninjeni tradiciji. Ptica na zvoniku podružnične cerkve v Hrastovem Dolu Frencek in mati sta živela sama v bajti za vasjo. Edinec se je že bližal tridesetim, ko so mu mati nekega nedeljskega popoldneva dejali: »Frencek, že nekaj časa čakam, da boš kakšno pripeljal k hiši, ti pa nič. Kar čakaj, boš prestar za ženitev in rod ne bo šel naprej. Če si za to, bom poprosila Perhajevo Katro, naj ti poišče tamlado, saj jih je že več sparila.«. Frencek, ki ni bil med najbolj brihtnimi, je nekaj časa molčal, nato pa zinil: »Mati, kakor vi hočete.« Materi je to zadostovalo in še tisto popoldne je stopila h Katri s prošnjo za ženitno posredovanje. Katra je sama živela v zidanici, ki jo je podedovala po očetu. Preživljala seje predvsem z dnino, nekaj pa ji je vsako leto kanilo tudi od ženitnega posredovanja. Tudi Frenckovi mami je obljubila pomoč pri iskanju primerne neveste. Ni minil niti teden, ko je bila posrednica že na vratih in začela vsa žareča praviti, kako je po napornem iskanju le staknila primerno dekle, Šuštarjevo Milko iz Hruševja. Frencek je na materino vprašanje, če bi bila Milka dobra, na kratko odgovoril: »Mati, kakor vi hočete.« To je bilo spet dovolj, da sta se Frencek in Katra že naslednji teden odpravila na ogledi k Suštarjevim. »Tole si zapomni,« je izkušena Katra spotoma poučila snubača: »Če se bomo domenili za poroko, potlej lahko ješ in piješ, kolikor hočeš, dotlej pa se ne pritakni nobene stvari na mizi.« Suštarjeva mati so na mizo prinesli Štefan dobrega vina, hlebec kruha in kos prekajenega, oče pa so šli klicat Milko na njivo. Fanta so bile same oči, ko je zagledal dobrote na mizi. Te so ga tako prevzele, da je Milko komaj opazil, ko je stopila v izbo. Vzdušje je bilo nerodno, zato so se ženske umaknile v kuhinjo, kjer je Milka Katri kar naravnost povedala, da ji za Frencka ni mar, ker že ima fanta, čeprav ga doslej ni še nihče videl. Katra je še nekaj časa prigovarjala, pa je bilo vse zastonj. Razočarana se je vrnila v izbo, kjer bi jo skoraj kap: Frencek je namreč tačas pospravil dobro polovico prigrizka in oblizka. Ko mu je razložila, da z Milko ne bo nič, se je potrepljal po trebuhu in čisto mirno odvrnil: »Saj se je vseeno splačalo priti!« Doma so bili Frenckova mati najprej žalostni, nato pa se jim je zjasnilo lice, rekoč: »Katra, pa ga ti vzemi! Katra, ki je bila par let starejša od fanta, je Frencka vprašujoče pogledala. Ta pa se je zazrl v mater in zinil: »Mati, kakor vi hočete.« In so se zmenili za poroko. V poznejših letih, ko sta s Frenckom že imela družino, je Katra znankam večkrat pravila: »Tako sem ga naokoli ponujala, nazadnje sem ga pa sama vzela. Saj ni napačen; vsemu, kar rečem, pritrdi: »Katra, kakor ti hočeš!« LS Cll. REKORD: LOPAR IZ CESARSKIH ČASOV Eksponati so bili razstavljeni po uporabnosti. Tu je upodobljeno orodje iz lesarstva. Tisti, ki smo že nekaj dlje na svetu, vemo, kaj je lopar. Za mlajše, ki ga večinoma ne poznajo, pa kratko pojasnilo: to je pripomoček, s katerim so gospodinje vsajale testene hlebce v ogreto krušno peč. Tak lopar ima med drugimi tudi Hermi-na Kralj iz zagraških Češnjic. Njen pekarski pripomoček pa ni karsibodi; na njem je namreč razločno napisano, daje bil narejen davnega leta 1889. Videl sem že lepo število loparjev, tako starega pa še ne. Zato njegovo lastnico Hermino slovesno proglašamo za Klasjevo rekorderko in ji prisrčno čestitamo. Po izročilu je lopar uporabljala že prejšnja lastnica domačije, za njo pa Hermi-nina mati. Sedanja lastnica ga ne uporablja že vrsto let, čeprav jo včasih obide želja po prijetnih vonjavah, ki jih daje v domači peči pečen kruh. Tedaj bi bili kajpada radi zraven - tudi pri pokušini. Dotlej pa ji velja prijazen pozdrav. LS ' _J OŽIVELI spomni V domu starejših občanov na Grosupljem, kjer preživljajo jesen življenja številni prebivalci naše občine, so sredi marca odprli veliko razstavo etnoloških predmetov. Okoli tisoč eksponatov sta v številnih kotičkih doma razstavila naša občana in ljubiteljska etnologa Janez Bijec in France Steh, oba Sentvidčana. Pri postavitvi jima je pomagal Brezovo-dolčan Tone Kastelic, roko nad vsem pa je držala delovna terapevtka Jožica Kralj, ki je tudi naše občinske gore list. Na otvoritveni slovesnosti so varovanci doma nadvse doživeto obujali spomine na čase, ko je bila večina razstavljenih predmetov še v uporabi; mnoge od njih so nekoč celo sami rabili. Razstava bo odprta več tednov, da si jo bodo lahko ogledali tudi šolarji in vrtičkarji. V. Razstavljavca France in Janez z delom razstavljenih predmetov Ptica na zvoniku župnijske cerkve v Zagradcu. Ptica na vrtni lopi v Ivančni Gorici. Ivančna Gorica, april 2007 UČILI SMO SE NOVINARSTVA MLADI NOVINARJI V ponedeljek, 19. marca, smo se mladi novinarji zbrali ob 9. uri pred knjižnico v Ivančni Gorici in se nato odpravili v novo sejno sobo v Ivančni Gorici. Tam smo spoznavali novinarski poklic, ki sta nam ga predstavila novinarka Saša Senica in Matej Šteh. Na tem novinarskem srečanju smo izvedeli veliko novih in zanimivih stvari o delu novinarjev. Tega srečanja se nas je udeležilo 12 osnovnošolcev z OŠ Stična in njene podružnične šole Višnja Gora ter z OŠ Šentvid. Tam smo si razdelili tudi novinarske naloge in vsak je dobil svojo novinarsko izkaznico. Po dolgem in zanimivem pogovoru so nas razveselili z okusno malico, in sicer s picami. Kako ste se imeli na tem novinarskem srečanju? EVA (podružnična šola Višnja Gora): Bilo mi je zelo všeč! SIMONA (podružnična šola Višnja Gora): Super, zelo dobro! KATARINA(OŠ Šentvid): V redu, zanimivo, izvedela sem veliko novih stvari glede novinarstva!!! NINA (OŠ Šentvid): Meni je bilo zelo všeč!!! Nika Robek, OS Stična Kako ste se domislili ideje, da bi na OS potekala Eko šola? Ker smo na naši šoli izvedli že veliko projektov v okviru ekologije, se je rodila ideja, da bi naša šola postala Eko šola. Kaj na šoli naredite s smetmi? Smeti, ki jih zberemo v smetnjakih, odpeljejo v tovarne, kjer jih reciklirajo. Erika Kralj in Nika Miklavčič OS Stična Ivančna Gorica, april 2007 V ponedeljek, 19. marca letos, smo se pred knjižnico Grosuplje v Ivančni Gorici zbrali učenci iz OŠ Stična, podružnična šola Višnja Gora, in OŠ Ferda Vesela, ki smo se odločili, da bomo sodelovali na novinarski delavnici. Nato smo odšli v novo sejno dvorano, ki je zelo lepo opremljena. Radijska novinar- EIIIABETA KADUNC KRIŽAJ 0 EKO ŠOLI Elizabeta Kadunc Križaj na osnovni šoli Stična poučuje biologijo, naravo in gospodinjstvo; je pa tudi ena glavnih pobudnic in mentoric pri Eko šoli. (Trenutno je na porodniškem dopustu, o.p.) Koliko časa je OS Stična že vključena v projekt Eko šole? Letos teče že četrto leto. Kaj je sploh projekt Eko šola? To je projekt, pri katerem skrbimo, daje čim manj odvečne embalaže, da je zrak čistejši... Kakšne akcije so v okviru tega projekta? Zbiramo papir (to je največja akcija, ki se odvija vsako jesen in pomlad in se bo še nadaljevala), ločujemo odpadke ... Kaj lahko vsak od nas stori za ohranjanje čistega okolja? Vsak je lahko discipliniran pri ločevanju smeti, da zbira papir za akcije... ka Saša Senica z radia Hit nam je povedala veliko novega o novinarstvu. Nekaj nam je povedal tudi Matej Šteh, ki je pomočnik glavnega in odgovornega urednika Klasja. Vsak je dobil nalogo, ki smo jo morali narediti v enem tednu. Naše delo so objavili v prilogi občinskega časopisa Klasje, ki ga pravkar listate. Na koncu delavnice pa smo si privoščili dobro malico. Maša Seme OŠ Stična OŠ STIČNA IN NJENA EKO ŠOLA V Eko šolo je naša matična šola vključena že četrto leto. Na šoli je potekalo že veliko akcij v okviru ekologije in prišlo je do ideje, da postanemo Eko. To je projekt, pri katerem skrbimo, daje čim manj odvečne embalaže, da živimo v čim bolj čistem in zdravem okolju. Ugašati moramo luči, pora- biti čim manj vode, pobirati odpadke ... Tudi mi smo začeli uresničevati varčevalne ukrepe. Na šoli poteka tudi ločevanje hrane, potekalo je zbiranje kartuš ... Učenci so iz odpadnih materialov naredili lepe izdelke. Kuharice so začele kuhati ekološko pridelano hrano, ki je bila škroplje- na le z ekološkimi škropivi. Odpadne snovi odpeljejo v za to namenjene tovarne, kjer odpadke predelajo in jih nato ponovno uporabijo. Erika Kralj in Nika Miklavčič OS Stična GLASILO MLADIH NOVINARJEV OBČINE IVANČNA GORICA 2007 mO ZABOJNIKI Tudi v naši občini poteka zbiranje ločenih odpadkov. Imamo rumene zabojnike za embalažo, rdeče za papir in bele za steklo. Odpadke odvaža komunalna služba Grosuplje, katere cilj je uvedba sistema na teritoriju občin Dobropolje, Ivančna Gorica in Grosuplje in 30-40% ločeno zbranih odpadkov; do zdaj jim jih je uspelo izločiti 15%. Najprej so začeli redno odvažati v naseljih Grosuplje in Ivančna Gorica, nato v letu 1989 še v Šmarju - Sapu, Šentvidu pri Stični, Stični in Viru pri Stični, leta 1990 pa še v naselju Višnja Gora, tako da je zdaj to urejeno že v vseh treh občinah. In kaj sploh imamo od tega, če razbiramo odpadke in jih zmečemo v kontejnerje? 1. zmanjšujemo količine odpadkov na deponijah, 2. omogočamo recikliranje odpadkov, 3. zmanjšujemo porabo naravnih virov surovin, 4. prispevamo k čistemu in urejenemu življenjskemu okolju. Vsi odpadki se odpeljejo na deponijo v Špaji dolini, kjer so postavljeni posebni zabojniki, namenjeni ločenemu zbiranju odpadkov. Ti gredo potem naprej za nadaljnjo reciklažo. Razpredelnica o zbranih odpadkih Občina Dobrepolje 1.298.760 kg (11%) Občina Grosuplje 6.357.730 kg (53%) Občina Ivančna Gorica 4.376.670 kg (36%) SKUPAJ 12.033.160 kg Na komunalno deponijo smo v letu 2005 odložili 12.383.180 kg odpadkov, kar je za 6% manj kot preteklo leto, kar nam pove, da se občani bolj zavedajo pomembnosti recikliranja in zmečejo več smeti v »barvne« kontejnerje. Davorin Polončič OS Ferda Vesela Sent\'idpri Stični SKRBIMO IIOKOUE! Zadnje čase okoljevarstveniki, znane osebnosti, nekateri politiki in še bi lahko naštevali opozarjajo, da moramo skrbeti za našo lepo Zemljo, kajti počasi jo z nepremišljenimi dejanji uničujemo. Če naš modri planet želimo ohraniti še za prihodnje rodove, moramo zanj lepo skrbeti. Nekaj učencev smo povprašali, kako skrbijo za okolje. Kako skrbiš za okolje? ČISTILNA AKCIJA Na OŠ Ferda Vesela smo se odločili počistiti okolico naše šole in zato so eko predstavniki razredov z mentorico sestavili razpored čiščenja. Akcija se je začela dragi teden v marcu in prvi so čistili učenci 9.a. V času kosila jih je njihova eko predstavnica poklicala in razdelili so se v pet skupin. Vsaka je čistila en dan. Pobrali so odpadke in smeti okoli šole, jih pospravili v vreče in okolica je vsak dan bolj čista. Zdaj pa so na vrsti še mlajši, da se odpravijo na lov za odpadki. Katarina Puš OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični KATJA ZAJC (8/9): Odpadke ločujem in jih ne mečem po naravi. TIM WEBER (4/9): Ločujem odpadke, pot prehodim peš - če je krajša. PATRICIJA ZAJC (6/9): Ločujem odpadke, ne mečem smeti v okolje, sodelujem pri čistilni akciji. MANCA CEGLAR (6/9): Enkrat sem sodelovala pri čistilni akciji, odpadke ločujem in jih mečem v koš, ne v okolje. Eva Travnik OS Višnja Gora 2 Ivančna Gorica, april 2007 VODE NE BO ZMANJKALO Za časopis Mlado Klasje sem naredila intervju z univ.dipl.def. Martino Kralj. Že nekaj let se intenzivno ukvarja z okoljem, naravo, zdravjem in nasploh eko življenjem. Sodeluje v mnogih krožkih in na srečanjih, ki so povezani s tem področjem. Gospa Martina, kaj menite o teh nenavadnih spremembah v atmosferi, kijih občutimo v tem času? Mislim, da so za te nenadne spremembe krive negativne energije v zraku, saj je dandanes vse več ljudi, ki oddajajo negativno energijo. Razmišljajo negativno, zato se te misli širijo po zraku ter neprestano vse skupaj kroži. Zato nastaja onesnažen zrak, ki se spusti na območja, ki so prav tako onesnažena. Ali lahko k tem spremembam, čudnemu vremenu, tudi sami kaj pripomoremo? Da, vsak posameznik lahko pomaga, in sicer tako, da poskuša vsak človek oddajati pozitivno energijo. Naj ne razmišlja o negativnih stvareh, ampak o pozitivnih. Lahko se tudi srečujete po skupinah, saj bo tako pozitivne energije veliko več ter bo močnejša in bo v atmosferi še bolj prišla do izraza. Kako pa se lahko še drugače borimo proti onesnaževanju? Kot sem že povedala, s pozitivnimi mislimi, pa tudi z ozaveš-čanjem drugih ljudi (ter seveda najprej sebe), kako pomembno je, da odpadke sproti pospravljamo in seveda sortiramo ustrezno embalažo v ustrezni kontejner. Zelo močan dejavnik pri tem so starši otrok, ki jih lahko že od malega učijo skrbeti za naravo ter imeti spoštljiv odnos do nje. Starši so tudi zgled otrokom, zato imajo otroci, katerih starši imajo lep odnos do narave, tudi sami izjemno spoštljiv, ljubeč odnos do nje. Ljudje z vodo zelo grdo ravnamo. Ali mislite, da bo čez določeno število let te dragocene tekočine zmanjkalo? Ne, saj so strokovnjaki ugotovili, da imamo dovolj pritokov vode, zato je skoraj nemogoče, da bi ostali brez nje. Res pa je, da ni pomembna količina, ampak kvaliteta vode. Ta pa se iz leta v leto slabša. Zato je prav, da z vodo vseeno varčujemo, saj nikoli ne vemo, kdaj bo postala preveč onesnažena in bo tako njena kvaliteta zelo slaba. Ljudje nevede porabimo preveč vode po nepotrebnem. Kako pa lahko bolj kvalitetno porabimo vodo oziroma je ne rabimo po nepotrebnem? To niti ni tak velik problem, saj obstaja vrsta ekoloških čistil, ki bi jih po mojem mnenju morala uporabljati vsaka gospodinja. Uporabljamo lahko tudi naravne pripomočke ter poskušamo čimbolj opuščati stvari, ki imajo kemične primesi. Tudi voda je živa, to so potrdili mnogi strokovnjaki. To pa pomeni, da moramo biti tudi do vode, prav tako kot do vseh živih bitij, spoštljivi, moramo do nje imeti lep odnos ter z njo lepo ravnati. Pred vsako uporabo vode bi moral vsak izmed nas temeljito premisliti ter nato zavestno porabiti določeno količino. Tako bi ljudje spoznali, koliko je porabimo po nepotrebnem, zato bi tudi ostalo več čiste vode za v prihodnje. Kakor že vsi dobro vemo, v ozonu nastajajo velike luknje. Kaj je največji vzrok za to in ali lahko kako pomagamo, da to zaustavimo? Največji »sovražnik« ozona je prav gotovo promet, ki ga je vse več. Mislim, da mi, posamezniki, ne moremo veliko vplivati na to; lahko se le zaščitimo, kolikor se pač lahko. Ker pa se narava vseskozi obnavlja, mislim, da ne bo prišlo do kritičnih trenutkov, da bi življenje na Zemlji kar izumrlo. Seveda pa so dovolj že malenkosti, ki jih lahko stori vsak izmed nas (pozitivne akcije, hvaležnost naravi, lep odnos, varčnost, sortiranje odpadkov ...), da pomaga pri obnovi naši materi naravi. Simona Erjavec OS Višnja Gora »KADAR JE POTREBA, MORAŠ!« V OS Ferda Vesela so se učenci Gledališkega kluba novembra začeli pripravljati na igro Čarovnik iz Oza. Kako so potekale priprave, ali je bilo veliko treme, kakšni so bili kostumi, pa boste izvedeli, če članek preberete! Bil je november 2006, konec (prvih) počitnic. Učenci in učenke pa tudi učitelji so se vrnili v šolo. Bilo je težko za vse, tako kot zmeraj. Čeprav se šolarji po koncu počitnic nejevoljno odpravijo v šolo, pa se je za učence, ki hodijo v gledališki klub, začel pravi raj. Že ko je prišla na vrsto ura Gledališkega kluba, jih je njihova mentorica Marta Steklasa seznanila s tem, da bodo začeli vaditi igro, ki jo bodo pozneje tudi uprizorili. Učenci so se te novice zelo razveselili in novembra so že vneto potekale priprave. Pri izbiri igre pa seveda ni bilo tako lahko. Mentorica Marta Steklasa je povedala, da je pregledala veliko iger, naposled pa se je odločila za Čarovnika iz Oza. Zdela se ji je najprimernejša za njo in za učence. Učencem je prinesla tekst in takoj so se začeli učiti besedilo. Ga. Marta Steklasa nikoli ne naredi igre, ampak zmeraj muzikal (drama z glasbo), za kar je treba še več potrpežljivosti, še več truda in še več znanja! Melodija je bila povzeta natančno iz te igre, ki je bila prikazana že prej, samo da je spremenila besedilo. Učenci so se hkrati učili petja pa tudi igranja. »Delo je bilo prijetno, zabavno in seveda naporno,« so povedali mladi igralci. Oblečeni so bili tako, kot je zahtevala njihova vloga v igri, obleke pa jim je naredila Marta Steklasa, kot jih je že leta poprej. Kako ji je to uspelo ,še vedno vsak mogoče ne more verjeti vendar je povedala, da kadar je potreba, mora to storiti. Ne gre drugače: če nekaj znaš, to tudi uporabiš, če se ne spraviš k delu, tudi ne bo nič! Vendar volja ni vse, imeti moraš veliko potrpežljivosti, če hočeš končati kostume, preden bo igra prikazana. Očitno ji je uspelo, saj je kostume ustvarjala dan in noč. Igro so že prikazali vsem šolarjem v OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Učenci gledališkega kluba so povedali, da je bilo treme veliko, sicer pa da so jim bili kostumi zelo všeč! Za vas, predvsem pa za starše učencev oziroma igralcev, pa bo igra prikazana konec marca ali najpozneje v začetku aprila. Če vam bo všeč, pa presodite sami. Nina Butkovič OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični KEMIJA V VIŠNJI GORI Ministrstvo za šolstvo in šport je pred kratkim predstavilo, kateri je tretji predmet v nacionalnem preverjanju znanja. Na osnovni šoli Višnja Gora je to kemija. Kaj si misliš o tretjem predmetu za nacionalno preverjanje znanja? VESNA MEDVED (9/9): Raje bi imela angleščino, ampak tudi kemija je v redu. KRISTINA NOVAK (9/9): Vseeno mi je, saj mi nobeden od teh štirih predmetov ni preveč všeč. MARJA JAVORNIK (9/9): Kemija se mi zdi kar v redu; sicer bi raje imela angleščino, je pa boljša kot fizika, ki bi bila totalni polom. MATJAŽ MEDVED (9/9): Kemija mi ne gre dobro, zato mi ni všeč, da je ta predmet na nacionalnih preverjanjih znanja. Eva Travnik OS Višnja Gora MATERINSKI DAN V soboto, 24. marca, smo v Višnji Gori praznovali materinski dan. Zbrali smo se v farni cerkvi, kjer je bila najprej sveta maša, potem pa smo mladi pripravili kratek program za starše, posebej za mamice. Pevci cerkvenega mladinskega pevskega zbora smo zapeli nekaj pesmi, posvečenih našim materam, Janja, Brigita, Barbara, Miha in Janez pa so predstavili recitacijo, v kateri so povedali, kako se iz ljubezni rodi novo življenje, ki ga moramo biti vsi veseli. Iz majhnega otročička zraste mladenič oziroma mladenka, ki se poda v novo življenje z novimi izkušnjami in preizkušnjami. To življenje prinaša srečo, včasih tudi žalost, vendar se moramo s tem sprijazniti in se hrabro podati naprej. Ko pridejo ljudje v stara leta, si vsi želijo, da bi jih mladi spoštovali, mi pa jim radi priskočimo na pomoč. Recitacijo je spremljala nežna glasba, ki je prihajala izpod rok Marije in njenih citer, obenem pa smo si ogledali tudi prečudovite slike iz življenja narave in človeka. Ob koncu smo mladi in otroci vsem mamicam in babicam podarili lepe spomladanske rožice. Simona Erjavec OS Višnja Gora Ivančna Gorica, april 2007 3 ZNK LIVAR ZMAGAL Z 12:0 Dekleta Ženskega nogometnega kluba Livar so v soboto, 17. marca, premagale nogometašice Brinja z odličnim izidom 12 : 0! Dekleta na obeh straneh so igrale borbeno in se borile za žogo, a domačinkam je to uspevalo bolje kot nasprotni ekipi. Katarina Puš OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični BORBENO DEKLE Karmen Globokar, športnica let 2005 in 2006, dvakratna državna prvakinja v Sankukai karateju, in sicer v borbah za dekleta. Skratka, odlični rezultati mlade športnice, ki pa je le našla malo časa in mi odgovorila na nekaj vprašanj. NAŠI ATLETI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU! Karmen na desni strani na prejšnji pokalni tekmi v Kočevju, na kateri je zmagala. Zakaj si se odločila za treniranje kara-teja in kdo te je navdušil, da si se vpisala? Si se pred tem ukvarjala tudi z drugimi športi? Že ko sem bila mlajša, sem vedno rada gledala akcijske filme, v katerih so se veliko pretepali, in to me je navdušilo, da sem se vpisala na trening karateja. Začela sem trenirati leta 2002, v drugem letniku srednje šole, čeprav so bili starši, predvsem mami, proti temu, ker je dejala, da ta šport ni za dekleta. Za karate me je navdušil tudi prijatelj Domen, ki je takrat še treniral in že takrat se mi je zdelo zanimivo. Zanimale so me predvsem športne borbe, čeprav sem sčasoma spoznala, da karate ni samo športna borba, ampak ti veliko pomaga tudi v osebnem življenju, da sprejemaš prave odločitve. Že v osnovni šoli sem se veliko ukvarjala tudi z drugimi športi: z atletiko, odbojko in plesom. Vedno sem tekmovala v raznih šolskih krosih in drugih atletskih tekmovanjih, vendar pozneje nisem nikoli vztrajala pri teh športih, ker sev njih nekako nisem našla, zato pa sem začela trenirati karate in takoj videla, da je to tisto, kar hočem. V nedeljo, 18. marca, si spet ugnala vso konkurenco v borbah za dekleta. Tokrat si nastopila v domači telovadnici. Kako so potekale priprave na tektno? Si imela kaj (več) treme? Priprave na tekmo so bile zelo naporne, tako organizacija kot sami treningi. Ti so poleg rednih treningov potekali skoraj vsak dan, kar ti vzame veliko časa in moči. Zadnji mesec je bil zame zelo naporen in stresen, saj poleg treningov učim dvakrat na teden tudi pionirsko skupino, prav tako pa mi veliko časa vzame tudi fakulteta in študentsko delo, ki ga opravljam vsak dan. Tremo imam pred vsako tekmo, zato je bila ta v nedeljo še veliko večja, ker je bila v domači telovadnici, pred domačim občinstvom in seveda pred svojimi navijači. Vsak tekmovalec si v takem trenutku želi pokazati čim boljšo tekmo in dati od sebe največ, česar je zmožen v tistem trenutku, in zato sem tem bolj vesela, da sem zmagala ravno v domači telovadnici, pred domačim občinstvom. Kdo te spremlja na tekmah in kdo te spodbuja, da vztrajaš in ne obupaš? Na ostalih tekmah me seveda spremlja trener in ostali karateisti iz našega kluba, ki ravno tako tekmujejo; in drug drugega spodbujamo. Da vztrajam in ne obupam, pa gre zahvala staršem, prijateljem, v prvi vrst pa trenerju Jožetu Kastelicu, ki me spodbuja in mi pomaga takrat, ko so vzponi in ko so padci. Pomaga mi ne samo pri karateju, ampak tudi pri drugih stvareh, spodbuja me tudi pri študiju ... Vsak od nas pride v obdobje, ko se izgubi, obupa nad vsem, pa naj bo to pri karateju ali v osebnem življenju. Ravno takrat je trener v pravem trenutku na pravem mestu in mi vsakokrat pomaga. Prav zato vztrajam in ne obupam, ker če bi imela trenerja, ki se ne bi toliko posvečal vsakemu posamezniku, kot se nam naš, bi verjetno že obupala, zato bi se mu rada zahvalila. Katarina Puš OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični POGOVOR Z BRANKO JAKOS Branka Jakoš deluje kot animatorka na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica. Rojena je v Novem mestu, in sicer v trgovski družini. Osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Novem mestu, Višjo šolo za zdravstvene delavce pa v Ljubljani. Koliko časa ste že animatorka na Uni- Ali se je poleg angleščine na Univerzi za verzi za tretje življenjsko obdobje in kdaj ste se začeli ukvarjati s tem? Tu sem že tri leta, sicer pa sem se s tem začela ukvarjati, ko sem odšla v pokoj. Kaj pa ste bili po poklicu? Višja medicinska sestra. Ali je tečaj za učenje angleščine obiskan? Imamo dve skupini v Ivančni Gorici in eno v Višnji Gori. tretje življenjsko obdobje mogoče učiti tudi kakšnega drugega jezika? Ne. Nekaj zanimanja je sicer bilo za nemščino, vendar ni bilo dovolj kandidatov. Ali vi poleg angleščine govorite še kak drug jezik? Poleg angleščine govorim še nemščino. Kakšne so pravzaprav naloge anima-torja? Animator je pomočnik profesorja, skrbi pa za pripravo prostora, kjer bo potekal pouk, pripravi gradiva, pripravlja obvestila in skrbi za skupino. Imate z delom animatorke na Univerzi za tretje življenjsko obdobje kakšne slabe izkušnje? Ne, vsi spomini so izredno lepi. Imate še kakšne zanimive hobije? Ja, zelo rada potujem. Običajno grem vsako leto na eno daljše in eno krajše potovanje. Katero potovanje se vam je najbolj vtisnilo v spomin? Moje najljubše potovanje je bilo potovanje v Tunizijo. Tina Sinjur in Neža Tipin OŠ STIČNA Ivančna Gorica, april 2007 3 m^&iMMm V soboto, 17. marca, je v Velenju potekalo državno prvenstvo v krosu za kategorije U12 (do 12 let), U14 (do 14 let) in U16 (do 16 let). Na tekmovanju je sodelovalo približno 115 tekmovalcev iz različnih slovenskih atletskih klubov, med njimi pa je bilo tudi 7 atletov iz atletskega kluba Spela, ki trenirajo v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični, Grosuplje ter na Škofljici. Tekmovanje se je začelo ob enajsti uri. Prve so se na progo podale najmlajše tekmovalke, in sicer deklice U12. Tekle so na 1000 metrov. Članici AK Špela Hana in Neja Mele (Šentvid pri Stični) sta zasedli solidno 14. ter 17. mesto. Po končanem teku je sledil petminutni premor, po katerem so bili na vrsti fantje iste starosti(U12). Tudi oni so imeli 1000 metrov dolgo progo. V tej skupini AK Špela na žalost ni imel nobenega predstavnika. Po koncu teka je sledila slavnostna podelitev za deklice in dečke U12. Na vrsti so bili tekmovalci v naslednji kategoriji (U14). Najprej so štartala dekleta, ki so tekla na 2300 metrov. Maruša Mišmaš (Grosuplje) je pri- tekla na 8. mesto, Manca Groznik (Šentvid pri Stični) pa na 20. mesto. Kmalu za njimi so nastopili še fantje; atletski klub Špela je zastopal lanski državni prvak v krosu Matevž Fakin (Škofljica), ki pa ni bil v pravi formi in je dosegel le 7. mesto, kar ga je razočaralo. Poleg njega je nastopil še Andrej Buh (Škofljica) - 21. mesto - ter rahlo poškodovani David Šavli (Velike Lašče) - 25. mesto. V kategoriji U16, ki je nato sledila, ni bilo njihovih predstavnikov. S to dis- ciplino se je tudi zaključil »prvi« del tekmovanja. V drugem delu, ki se je začel ob 12. uri, so se pomerili še mlajši mladinci, starejši mladinci ter tekmovalci v članski konkurenci. Na koncu je atletski klub v skupnem seštevku vseh točk od 13. klubov iz vse Slovenije zasedel 9. mesto, kar pa je glede na število njihovih tekmovalcev zelo dobro. Čestitke vsem atletom! Atletskemu klubu Špela pa želim tudi naprej veliko moralne, finančne in članske podpore. Upam, da bo tudi v naši občini atletika postala kraljica športa! Neje Meie OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični