IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OP — čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna 100 din, polletna 50 din. četrtletna 25 din. Štev. 15. — Leto I. Murska Sobota, 2. junija 1949 Cena 2 din Borba za izpolnitev gozdarskega plana dobiva vse širši razmah V dolenjskih gozdovih pojo sekire... Vso pot z vlakom iz Murske Sobote pa do Ribnice smo samo peli in se veselili. Bilo je pravo razpoloženje brigade ki se je napotila na velika dela. Nekateri so se sicer Čudili, kako to, da so brigade iz Prekmurja dodeljene na tako oddaljen sektor, vendar jim je bilo to prav. »Pohorje nam je itak znano,« je bilo slišati med brigadirji. »Ribnica pa nam je znana po anekdotah o Ribničanih!« so se smejali. Pa se je tudi dopadla ribniška okolica našim Prekmurcem. Lepi visoki hribi, poraščeni z gostim gozdovjem in dolge kotline. To je vse kaj drugega kot pa naša ravnina in pa valoviti hribčki, kjer se preliva pobočje v pobočje. »Tudi tisti, ki so se vpisali za zdaj. pa niso pršli, naj pridejo za nami!« se sliši večkrat od strani brigadirjev. »Obvestite jih o tem,« se obračajo na štab. Kljub vsem začetnim težavam so zadovoljni. »Prekmurec se hitro znajde!« pravijo. »Nismo zastonj hodili po Franciji, Nemčiji in drugod. Vedeli bomo delati za svoje ljudi, za našo skupnost.« Hladna so tukaj jutra in tem prijetnejši je zrak. Tako sveže je, da se takoj prebudimo, čim zasvira trubač budnico. Prvi je na nogah seveda naš vrli Makari. Včasih kar v sami srajci in hlačah teče h grafikonu in je zadovoljen z uspehom: »Vidiš, zopet smo največ naredili!« pravi najbližjemu. »Pa še bomo!« Makari je iz 5. desetine I. brigade, ki je vsesikozi najboljša. Sam pa je najboljši v svoji desetini. Pa tudi 2. in 3. desetina II. brigade ne zaostajata dosti za temi. Po delu, v svojem prostem času, pa prebirajo brigadirji časopise, ki jih dobiva vsaka desetina zase. V kuhinji pa so najbolj spoštovane vrle kuharice, ki brigadirjem vedno o pravem času postrežejo z jedilom. Pa da bo vse prav in dobro, kontro- lirajo kuhinjo in skladišče kar brigadirji sami. Tako se tudi najlažje odpravljajo napake, ki jih iznašamo na kritiki, ki je redno na zbornem mestu. Pisati bi vam imel mnogo, mnogo, saj je pri nas pestro življenje skupnosti v brigadi. Tu se ne samo vsak dan, skoraj vsako minuto doživi kaj novega. Sekire in žage zvenijo, vmes pa smeh in šale. Živo je kot najbrž nikjer. Drevesa se podirajo pod udarci naših sekir in zdi se res tako, kot je dejal pred dnevi Jože; »To pada preteklost. Pada zastarelo mišljenje poslednjih med našimi kmeti, ki so postali brigadirji. V vsaki minuti se v nas oblikuje vedno bolj izkristalizirana zavest borca za dobro, boljše« Pod našimi udarci padajo kubiki, desetine kubikov, stotine kubikov lesa. Plan izpolnjujemo. To je radostna ugotovitev. Dajemo svoj prilog izpolnitvi plana. Važen prilog in ponosni smo na to. To vsekakor ni malo. Vidno se kopičijo kubiki in ob pogledu nanje smo ponosni na svoje opravljeno delo in človek si ne more kaj, da ne bi vzkliknil: »Se več kubikov bomo dali jutri!« Pa bomo res dali vsak dan več. Zato smo tudi sprejeli napovedano tekmovanje. Tekmujemo z brigado, ki je prišla na sečnjo iz Sežane. Verjamemo, da bomo zmagali, saj smo sami pridni Prekmurci. Saj o nas vsi pravijo, da smo delavni. Pa tudi Primorci so pridni. Tudi oni so imeli trdo življenje vsa leta do osvoboditve. Cenimo jih kot nevarnega nasprotnika, vendar jim ne zavidamo uspehov. Vedno več bi vam imel pisati, toda ne vem kaj vas najbolj zanima. Zanimivo se mi zdi vse. Najbolje bi bilo, da pridete kar za nami in si ogledate vse sami. da zaživimo skupaj pestro brigadno življenje. Brigadir. Frontovci iz sektorja Šalovci so krenili na sečnjo lesa Iz Šalovec odhaja frontna brigada ... Predmejna postaja Šalovci. Izza a Krplivnika se pode nizki, razcefrani oblaki. Dež rahlo rosi. Gruče fron- tovcev pa so vse številnejše. Na postaji je razigrano živo. Vsi ti so namenjeni v gozdove. Cela brigada jih je. Slišati je harmoniko in pesem deklet. Visok glas prijetno odmeva: »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo ...« Od vseh strani pritegujejo. Pridružu- jejo pa se vedno nove skupine frontovcev. Vsak ima nekaj v rokah: sekiro ali žago. V Šalovsko dolino prihaja tudi skupina mladine — Madžarov iz Ho- doša. Vodi jih mlad frontovec Škalič. Ta se je prvi prijavil. Vesel je njegov obraz. Obrazi vseh so veseli, Veselo se pozdravljajo z znanci, ki so že prišli. Marsikateremu je brati z obraza veliko pričakovanja, saj so mnogi med njimi prvič namenjeni v svet. Škalič zadovoljno pripoveduje okrajnemu aktivistu: »Prijavilo se je nad pet in štirideset frontovcev. Pa bodo še šli iz naše vasi, če bo treba. Nekateri so imeli pomisleke v zvezi z obdelovanjem posesti, pa so dognali po premisleku, da ni take sile za j delo. Je ravno čas. Najmanj dela je prav v tej dobi leta. Naš mali plan ne bo na zgubi, če bo en človek manj pri hiši. Tega pa se zavedamo, da pri izpolnitvi našega velikega plana ni odlašati. Z delom bomo od- govorili našim rojakom, kako mislimo in kako verujemo naši Partiji. ..« Tako misli naša madžarska manjšina! Med pripovedovanjem hitro poteka čas. Posamezne skupine pa še vedno prihajajo. Prihajajo iz Čepinc, prihajajo iz Dolenc — iz vseh bližnjih vasi. Na postaji je vse živahneje. Pristopili so k formiranju štaba. Za delo je pač nujno vodstvo, a za uspeh disciplina. Frontovci so pomislili in utihnili: »Kdo bo komandant?« Pa so se odločili za mladega frontovca iz Čepinc. Pomočnik njegov pa naj bo iz Hodoša. Za kulturo in prosveto pa bo najbolje skrbel Škalič. Na intendanturo se najbolje razume Elza iz Krplivnika. Z bolničarskimi posli pa je najbolje seznanjen Feri iz Dolencev. Tako so jih razporedili po sposobnosti. V štabu so iz madžarske manjšine in Slovenci. Tako se jim zdi najbolj prav. Novoizvoljeni funkcionarji se pomenkujejo. Nehote se nasmehnejo ob pomisleku na one za mejo. Kaj bodo dejali zopet na to. Ali še ne mislijo spregledati?! Od tam skušajo z lažmi razdvojiti jugoslovanske narode z manjšinami. Ta brigada jim je lep odgovor! V brigadi je večina mladine. Tudi tukaj je mladina na prvem mestu. Strnjena v Fronti odhaja v borbo za plan. Vlak prihaja iz Hodoša. Komandant razporeja brigado. Frontovci se po razmestitvi poslavljajo. Stara mamica, goričanka, še ob poslednjem stisku rok svojih treh sinov naroča: »Pokažite se v delu! Pokažite, da ste pravi goričanci in zdravi pridite nazaj.« Zadnji vagoni se napolnjujejo s kovčegi. Ubrana pesem doni in dvigne razpoloženje. Vlak je polagoma zasopihal in prav tako polagoma in potem vse hitreje odropotal s postaje. Matere so ostale same ... Zazrle so se za odhajajočimi. Z vlakom odhajajo sinovi, hčere, možje ... Spomin jim nehote ponazori staro. Nekoč so prav tako odhajali v Ameriko, Francijo, Nemčijo, toda takrat se ni razlegala vedra pesem. Kvečjemu je kateri pijano zaklel. Zdaj pojo zmagoslavno, gorko, ponosno. Dali bodo velik delež za izpolnitev plana. Matere so ponosne... Dober frontni odbor daje vzgled Na naši vasi se opaža v poslednjih časih velika politična razgibanost. To je delo Fronte. Predvsem zdaj, ob zbiranju prostovoljcev za gozdna dela, je razživelo. Prav v tej razgibanosti pa je videti tudi nepravilnosti postopka predvsem frontnih odborov na vasi. Bil sem v sektorju Šalovci. Tudi tukaj je zajela velik obseg mobilizacija frontovcev za, gozdna dela. Ne poteka pa tako kot predvideva OO OF. Aktivisti se z domačimi frontovci borijo za izpolnitev plana. Marsikdo pa se tega velikega plana ne zaveda tako kot bi moral. Vse preveč jim je pred očmi tista mala krpica zemlje in malenkostni opravki na njej. Kmetje mislijo na okapanje krompirja in koruze in nesigumo pogledujejo aktivista, ki ga srečajo na cesti, v gostilni - povsod. Ne morejo doumeti, da se da delo na vasi tudi tako organizirati, da bo brez njih urejeno. Do košnje pa itak pridejo nazaj. Pa tudi vozovnice ne bodo sami plačali od zaslužka na sečnji. Naši prekmurski ljudje so res nezaupljivi. Vse jim je treba neštetokrat pretehtati in razložiti in še takrat ti dvomi: »Pa bo res vse tako!« »Tovariš predsednik, kako je pri vas?« sem vprašal v Dolenjcih. »Težko, tovariš. Svoja dva sem vpisal,« je dejal. Oba predsednikova sinova sta podpisala izjavo za vstop v brigado. Ostalih vaščanov pa še ni dovoljno število. »Saj delamo in vpisujemo,« se opravičujejo člani frontnega odbora. »Nekateri nezaupljivci čakajo, naj se vrnejo prve brigade, da jim brigadirji povedo, kako je bilo. Zato se vpisujejo za pozneje.« Na Hodošu so bili nekateri trdno prepričani, da od tod ne bo krenil nobeden z brigado. Vaščani so v večini veliki in srednji kmetje in le 10% je malih. Toda plan kliče. To so začutili tudi tukaj. V šoli je sestanek. Učitelj — domači aktivist — pripoveduje o potrebah po delovni sili domačinom — madžarski manjšini. Na nasprotni strani ceste pa stoji že skoraj dograjen zadružni dom. Za nekaj dni bo otvoritev. Mnogo graditeljev je na sestanku v šoli. Mnogo ur so »vložili v dograditev zadružnega doma in zdaj se jim je težko ločiti od njega. Vsi bi radi bili na otvoritvi. »Če nas počaka otvoritev, pa gremo!« se oglasi mladinec. Tudi žene, ki so dale dokaj za gradnjo doma, so istega mišljenja. Peter pa kljub temu, da bi moral ostati, pojde. Vse več se jih oglaša. »Še jaz pojdem,« se oglaša »bači« s šestinpetdesetim letom na hrbtu. V sobi nastaja veselo razpoloženje, šli bodo. Dvaindvajset jih je. Tisti, ki ostanejo doma, bodo dogradili zadružni dom in ko bodo zopet vsi doma, bodo proslavili otvoritev zadružnega doma. Proslavili bodo dvojno delovno zmago. Tudi brigadirja so izvolili. Ko jih bodo z OO OF poklicali, bodo šli. Tudi v Krplivniku je bilo slično. Lažne vesti so govorili ljudje aktivistu, ki se je napotil v Krplivnik, Češ, da tam ne bo nobeden iz te vasi krenil z brigado. »Ni res,« tolaži predsednik aktivista. »Mi jih imamo že zbrane.« Tako so res lepo pokazali tudi prebivalci naših obmejnih vasi svojo pripadnost. Predvsem pa je to važno zato, ker tukaj prebiva madžarska manjšina. Nekoliko težje je bilo v Šalovcih. V vasi, ki ima 660 volivcev, se je prijavilo vsega 28 frontovcev. Plan pa predvideva 50 ljudi. Kdo je temu kriv. Predvsem predsednik KLO-ja in frontni odbor. Pa tudi administrator je lepa slika dela frontnih organov vasi, kot članov krajevnega odbora. Poučuje okrajnega aktivista: »Jaz sem tukaj administrator in mene se frontne brigade ne tičejo.« Težko je ugotoviti tudi to, ali je krajevna aktivistka obvestila vse. ki bi se morali udeležiti ožjega sestanka. Na ta sestanek sta prišla samo dva. Predsednika in tajnika KLO ni. Prav tako ni prišel tajnik krajevnega OF. Tak način dela OF kot je v praksi v Šalovcih, seveda ne rodi uspeha. Zato je tudi mobilizacija v tem kraju tako slaba. Saj mnogi niso bili niti seznanjeni s tem, da se formirajo frontne brigade. Frontovci, mladina, člani sindikatov. zadružniki DOPISUJTE V »LJUDSKI GLAS«! Pišite o novem življenju na vasi, o uspehih in naporih del. kolektivov! Avtocesta kliče ! Videl sem jih, kako so korakali z zastavo na čelu po soboških ulicah. Nekaj nad sedemdeset jih je bilo. Iz soboškega, ljutomerskega in lendavskega okraja so prišli. V Ptuju se bodo priključili mladincem s Ptujskega polja in od tam bo krenila brigada na Avtocesto. Vprašal sem suhljatega Ivana, odkod je. Povedal mi je: v vasi ob Muri, kjer je preživel svoja otroška leta, je postal tudi mladinec. Ni še dolgo tega Ko so mladinci vaškega aktiva tekmovali in se pripravljali na IV. kongres Ljudske mladine Slovenije, so pritegnili tudi njega Dotlej je bil hlapec. Služil je vaškemu veljaku že nekaj let, a prislužil toliko kot nič Gospodar ga niti na sestanke ni pustil. tam bi ga utegnili pokvariti, mu je tvezel. Ivan ni vedel, da obstoja drugačen svet. lepši in svetlejši, kot svet na kmetiji gospodarja in da ta svet pripada tudi njemu, mladincu revnih staršev, da sme seči po tem svetu s polno roko. pa čeprav ima komaj nekaj nad sedemnajst let. Slutil je, da kmetija gospodarja ni pravo mesto zanj. samo nikogar ni bilo, ki bi mu že prej pokazal pot. po kateri je treba kreniti Mladinska organizacijo je to storila. Iztrgala ga je iz starega življenja — Ivan gre na boljšo pot, lepšo in srečnejšo, človeka vredno »Verjetno bom ostal v brigadi kar dve izmeni. Potem pa bom šel v kak tečaj, ali v tovarno. Kovinar bi bil najrajši...« Rjave oči se mu svetijo. V njih je nekaj novega, neki doslej neviden blesk, ki izraža veselje nad tem, da je konec vsega starega in da prihaja novo;. odraža pa tudi voljo: potruditi se, krepko stopiti o bodočnost. Feri ni bil hlapec. Doma je iz hribovite Goričke, te dalje časa je premišljeval nad tem, kaj mn je storiti. Doma imajo majhno kmetijo — nekaj nad dva hektara. Pet jih je. Oče, mati, sestra in mlajši bratec Kaj bi doma? Ugibal je že dolgo, kam bi šel — pa ni mogel priti do odločitve Mladinski aktivist mu je pred dnevi povedal kar in kako. Premislil je in sklenil V brigado grem, na Avtocesto Zdaj koraka o vrsti z ostalimi mladinci .Tudi on kuje svoje načrte v domači vasi se pripravljajo na ustanovitev obdelovalne zadruge. Tudi njegovi starši bodo prav gotovo vstopili. On pa hoče biti traktorist Oral bo zadružna polja? Če ne doma, pa kje drugje. Saj je vse naše, osa domovina je naša — last poštenih, delovnih ljudi in tak hoče biti tudi Feri. Nekoč ni mislil tako Ni vedel točno kaj bi. Sedaj; ko koraka v vrsti bripadir-jev, sedaj vidi jasno pot pred seboj: najprej na Avtocesto — od tam krepko naprej, s tisoči drugih. Avtocesta kliče! Kličeta Bratstvo in Enotnosti! Spet so šli mladinci — in še več jih bo šlo. Zgradili bodo na stotine kilome- trov ceste iz Zagreba do Beograda Trdna bo ta cesta, tako trdna, kot sta trdna bratstvo in enotnost naših narodov Brigadirji bodo podarili cesto ljudstvu domovini. Partiji. Titu Avtostrade bo podarila brigadirjem novega duha. Duho odločnosti in volje do ustvarjanja Tovariš, tovarišica: mladinec mladinka! Pohiti še til Avtocesto kliče Tvojo dolžnost je, da primeš za delo, za delo katerega vodita Partijo in Tito. Desettisoče brigadirjev te vabi v svoje vrste — vstopi! Fizkultura na Avtostradi Stran 2 LJUDSKI glas Murska Sobota, 2. Junija 1949 Partija predstavlja vodilno silo naših delovnih množic v gradnji socializma na vasi Okrajna partijska konferenca v Dolnji Lendavi Zadružništvo — pot socialistične preobrazbe naših vasi; to geslo je tvorilo jedro partijske konference okraja Dolnja Lendava ki se je vršila preteklo nedeljo Komunisti lendavskega okraja so na svoji nedeljski konferenci pregledali dosedanje delo in si zadali nove sklepe, praktične smernice, po katerih bo Partija v lendavskem okraju izvajala sklepe in naloge II. Plenarnega zasedanja CK KPJ in CK KPS in tako pojačala proces socialistične preobrazbe na vasi. V analizi stanja vasi v lendavskem okraju je podal sekretar Okrajnega komiteja KPS pregledno sliko razvoja zadružništva v vaseh lendavskega okraja. Poleg treh obdelovalnih zadrug — zadruga »France Škoberne« v Črensovcih, »V kongres« v Pince koloniji in »1 Maj« v Kamovcih je v okraju še 22 zadružnih ekonomij. V socialistični preusmeritvi kmetijstva se bon tudi politični aktiv lendavskega okraja s prikritimi sovražniki napredka, s sovražniki delovnega ljudstva Dejavnost in budnost partijskih organizacij na vaseh se odraža v tej borbi, kajti povsod daje odločujoč uspeh pri delu pravilen prijem, pristop partijskih organizacij k vaškim množicam, kar potrjuje vodilno silo Partije, za katero gredo množice delovnih kmetov, graditeljev socializma na vasi. V vasi, kjer partijska organizacija obvlada dejansko stanje in znan do podrobnosti pravilno oceniti pogoje za uspešen razvoj dela uspehi ne morejo izostati, Zgleden primer za to daje partijska organizacija v Črensovcih. Tudi tu se je dolgo vodila borba o tem, ali naj se ustanovi v vasi kmetijsko obdelovalna zadruga in ali so za to dani dovoljni pogoji. Prikriti sovražnik, sovražnik delovnih naporov naših ljudi, ki jih vlagajo za čimprejšnjo urerničitev socializacije vasi naši pošteni, zavedni ljudje, razdiralec poštenega dela — Legen — je bil razkrinkan. Omenjeni Legen je na vse načine poizkušal zavirati ustanovitev obdelovalne zadruge v Črensovcih. Še celo na dan ustanovnega zbora zadruge je poskušal pridobiti na svojo stran kmete, ki so se odločili vstopiti v zadrugo. Toda politični aktiv lendavskega okraja je prikazal prebivalstvu njegovo sebično in razdiralno delo. Sam je trdil, da ne mara vstopiti v zadrugo, ker da ni kmet, če- prav je leta 1945 ob priliki agrarne reforme na veliko vpil, da je kmet in ima tudi danes več zemlje, kot jo je posedoval tistikrat, besediči pa o svojem »obrtniškem« poreklu. Isto pot so šli tudi Žabot Štefan iz Dolnje Bistrice, Terner Ivan iz Brezovice, Hozjan Matija iz Velike Polane in Gutman Alojz iz Bogojine. Vsi, spadajo v vrsto ljudi, ki zagovarjajo vaške veljake in špekulante Zelo lepo je povedal na konferenci tov. Utroša iz Črensovec, ki je v diskusiji med drugim dejal: »Le s pojačano in budno borbo proti vsem takim elementom, ki predstavljajo očitne sovražnike delovnega ljudstva, z dosledno in vztrajno borbo za izgraditev socializma, bomo kos vsem nalogam.« Pri ugotovitvi prešibkega razvoja zadružništva v okraju potrjuje konferenca poleg drugih kot enega vzrokov premajhno dejavnost pol. aktiva okraja, ki še vedno ne zajema dovoljne širine v svojem delu, niti ni v to delo dovolj poglobljen Politični aktiv okraja je še vedno preslab, ker vseskozi teži na okrajnih aktivistih, namesto da bi imel odločujoče oporišče v vaških aktivistih Dober primer dela političnega aktiva v vasi daje vas Kamovci, kjer so prebivalci — z vaškim političnim aktivom na čelu — razkrinkali sovražnika delovnega ljudstva Vidiča Po razkrinkanju na javnem množičnem sestanku so prebivalci Kamovec zahtevali, da se tega izkoriščevalca kaznuje in ga kot takega tudi predali organom ljudske oblasti Konferenca je tudi ostro grajala nedoslednost nekaterih oblastvenih forumov v okraju pri izvajanju raznih gospodarskih uredb, in opozorila na še budnejšo pažnjo špekulantom in njihovim naklepom kot je to primer v Benici. Nadalje je poudarila konferenca tudi potrebo po večji pomoči zadružnim ekonomijam in obdelovalnim. zadrugam Ta pomoč bo morala v bodoče biti večja predvsem s strani možičnih in političnih organizacij. Tako, se je sindikalna podružnica Proizvodnje nafte obvezala, da bo nudila kmetijsko obdelovalni zadrugi »V kongres« čim več pomoči. Pomagali bodo mlada zadrugi s prostovoljnim delom s prevozi; a političi aktiv podružnice bo skrbel za dvig in kulturno delo med zadružniki. Okrajna partijska konferenca v Dolnji Lendavi si je zadala vrsto sklepov ki bodo ob doslednem izvajanju še močneje razgibali zadružno miselnost v okraju in podkrepili razvoj zadružništva socialistično preobrazbo na vasi, kar smatra partijska organizacija okraja Lendava za eno svojih temeljnih nalog Sl Maršal Tito se zahvaljuje za čestitke oh njegovem rojstnem dnevu Predsednik zvezne vlade, maršal Jugo slavije Josip Broz Tito je prejel ob svo jem 57 rojstnem dnevu veliko število po zdravnik pisem in brzojavk od državnih in partijskih voditeljev ter zastopnikov ljudske oblasti, od organizacij in usta nov. delovnih kolektivov, tovarn in pod jetij. mladinskih delovnih brigad borcev podoficirjev in oficirjev JA, od kmečkih obdelovalnih zadrug, diplomatskih pred stavništev in posameznikov iz države in inozemstva. Maršal Tito je prejel prav tako iz raz nih krajev naše države, od ljudstva mest in vasi. delovnih kolektivov in posamez nikov tudi veliko število raznih darov skupno s pozdravnimi pismi, o katerih čestitajo naši delovni ljudje tov Titu k rojstnemu dneva. in izražajo svojo zve stobo Komunistični partiji Jugoslavije, in njenemu stališču Centralnemu komiteju KPJ in tov Titu z zahtevo, naj naše par tijsko in državno vodstvo vztraja v borbi za pravično stvar in zgraditev socializmo v naši državi Maršal Tito se najprisrčneje zahvaljuje ob tej priliki za vse pozdrave, želje in darove, ki so mu jih poslali zastopniki ljudstva in delovni ljudje naše države kakor tudi predstavniki naše države i inozemstvu (Iz kabineta Maršala Jugoslavije) Zastopstva delovnih kolektivov pri maršalu Titu Maršal Tito je sprejel ob svojem .57 rojstnem dnevu v Belem dvoru več delegacij iz Beograda in notranjosti države. ki so mu v imenu ustanov, kolek tivov tovarn ter podjetij in Organizacij, ki jih zastopajo, čestitale k rojstnemu dnevu ter izročile pozdrave in darila Med delegati so bili predstavniki mi- nistrstva za znanost in kulturo, ministrstva za gradnje, ministrstva za pomor stvo, ministrstva za lahko industrijo, prve in druge vojne oblasti, artilerijskega polka I proletarske divizije, glasila KPJ »Borbe«, agencije TANJUG, »Jugoštam pe«, »Športa«, »Kulture«, »Prosvete«, delovnih kolektivov »Ivo-Lola Ribar«, »Sutjeska«, »20 oktobar«, »Stalingrad«, »Nikola Tesla«, »29 novembar«, »Proleter« »Andja Rankovič«, »Petar Velebit« »Branko Djonovič«, »Brodogradilišta« »Jugostroj«, »Filip Kljajič«, »Trikotaže« »Dunav«, »Monument«, »Prva petoletka« »Metalservis«, nato delegati Zveze obrtnih zadrug Srbije, podjetja za izdelavo obutve V rajona, čevljarske zadruge VII rajona. »Narodne radinosti« opankarske obrtne zadruge, tiskarne Narodne banke in dr Maršal Tito se je prisrčno zahvalil Članom delegacij za čestitke, darila in po- zdrave, ki so mu jih prinesli, ter je ob tei priložnosti med drugim dejal: »Dovolite mi. tovariši in tovarišice, da se vam in vsem delovnim ljudem, ki jih zastopate, zahvalim ob tej priložnosti tudi za delovne uspehe, ki jih dosegate, za vašo pripravljenost, do ustvarimo veliko delo socializma, za katero se borimo Po nebno sem srečen, ko vidim okrog sebe vas, delovne ljudi in mladino, in ko te lahko z vami raztovarjam o vaših naporih, vaših potrebah in vaših skrbeh Na to dan, ko ste mi prišli čestitat k rojstnemu dnevu, se vam vsem še enkrat zahvaljujem in obljubljam, da bomo jaz in vsi ki z menoj delajo, napeli vse svoje sile ter neutrudljivo in vztrajno delali, da z vami skupaj dosežemo cilj. za katerega smo se borili — da uresničimo socializem v naši državi. Maršal Tito je nato ostal do poldneva v razgovoru s člani delegacij. Titova štafeta v Kobilju Kot v vseh krajih naše domovine, so tudi v Kobilju svečano sprejeli Titovo štafeto, ki je krenila skozi njihovo obmejno vas proti Dubrovniku. Postavili so lep slavolok in lepo okrasili tribuno, s katere je spregovoril član OK KPS, ki se je nahajal tam že v zgodnjih urah, ko je prispela štafeta iz Motvarjevec. štafeto je pozdravilo nad 150 vaščanov. Prav s takim navdušenjem so sprejeli tudi obmejno štafeto KNOJ-a, ki je prispela v vas popoldne ob pol 13. uri. Po kratkem nagovoru je sprejel štafetno palico vojak Lojze; ki je ob zvokih vojaške godbe odbrzel naprej. Tako so tudi v Kobilju vidno izrazili svojo ljubezen do tovariša Tita in mu poslali iskrene pozdrave. P. J Tudi iz Murske Sobote le štafeta JA odnesla pozdrave tovarišu Titu Titovo štafeto v Murski Soboti je dočakala množica Davčna odmera v soboškem okraju V teh dneh je končana prva odmera davka po drugi obliki v Murski Soboti. Zdaj so v teku obračuni tržnih viškov posameznih kmečkih gospodarstev v vsem okraju. V KLO-jih. kjer je bila pravilno prikazana odmera davka s strani množičnih organizacij in predstavnikov KLO, poteka plačevanje davka zadovoljivo. Posebno dobro so razumeli novo davčno politiko in nujnost tega davčnega sistema naslednji KLO-ji: Gradišče, Puconci, Martjanci, Brezovci. Popolnoma drugačna slika pa je v Markiševcih, Bakovcih, Krogu, Lemerju, Noršincih, kjer so se že morali izvršiti rubeži, tako kot v letih 1946-47, ko so računali na advokatski način izmotavanja, in oprostila plačil davka. Zgodilo pa se je prav narobe; Miholič iz Noršinc, ki dolguje 403.000 din iz leta 1946-47, ima zdaj v zaostanku še davek iz leta 1948. S tako špekulacijo je nujen obračun. Prav tak primer je tudi v Murskih Črncih Gorek Anton, Sep Julijana iz Moravec, Vezer Jolanka iz Domanjševec in Kuhar Jože iz Tešanovec. Tako se je že izvšil postopek pri velikem kmetu Verenu iz Markiševec, kjer so popisani vsi predmeti po zakonu o rubežih. Za letošnjo odmero se je izvršil rubež pri Baču Aleksan- dru iz Strukovec. Pri tem davkoplačevalcu je redna rubežna postojanka iz leta 1947. Imamo pa tudi primere KLO-jev, ki se ne zavedajo svoje dolžnosti, kot so to: KLO Polana, kjer je davčna komisija zavzela stališče: braniti bogataše. Tov. Žibrih, predsednik davčne komisije, je pripeljal celo s seboj na finančni odsek delegacijo s prošnjo, da se zniža davek bogatinom: Barbarič Frančiški in Lovenjak Francu. V KLO Vanča vas so zatajili celo površine, in med temi sta bila celo tajnik in predsednik, katera sta ščitila lastne koristi. Prav tako so zatajili površine tudi v vaseh: Nuskova, in Hodoš, Vidonci in Gor. Slaveči, Krajevna komisija v Gradišču pa ni dovolj ocenjevala posameznih kmečkih gospodarjev. Prošnje posameznih davkoplačevalcev so zelo kritične, ker mislijo še vedno s pomočjo advokature, znižati pravično odmerjene davke. Takih primerov je največ iz naslednik KLO-jev: Moravci, Tešanovci, Bakovci, Otovci, Prosečka vas. Primer navajanja tov. Šiftarja Franca iz Brezovcev: »V letu 1948 mi je poginila ena kobila, stara pet let, katero pa nisem mogel nadoknaditi ...« Isti pa je prodal v letu 1949 konja (Nadaljevanje na 3. strani) O kulturnih spomenikih v Lendavskem okraju Kulturni spomeniki predstavljajo za posamezne narode veliko vrednost. saj so kulturna dediščina naroda. Povedo nam, kakšna kultura je vladala v preteklosti v teh krajih in od kod so prihajali vplivi na razvoj narodne kulture, v kolikor se je spreminjala. Ti kulturni spomeniki pa se delijo na premične in nepremične. V vrsto nepremičnih štejemo predzgodovinsko naselja, gomile, stara pokopališča, grobove, studence, vodnjake, ceste, mostove, mejnike, sarkofage, nagrobnike, drevje, naselbine, trdnjave, okope, obzidja, jame in zgradbe. Važni pa so tudi arhitektonski deli. V vrsto premičnih pa štejemo: kiparska dela slikarska dela. Če ta niso na nepremičnem delu predmeta (freske), napise, spise, rokopise, grafikone. tiskane knjige, znamke, kovance. denar, pečate, medalje, email. steklo, kristalno steklo, razne noše. in sicer: vojaške, meščanske, narodne čipke, ročna dela, nakit, amulete, talismane, bakroreze, lesoreze, glasbila. pohištvo, orožje, orodje Vsi ti predmeti so pomembni za človeštvo, kajti govore o razvoju naroda, o dogodkih, ki so vplivali na ta razvoj, govore o socialni organizaciji mesta, kraja, naroda. Neprecenljiva je vrednost takih predmetov že Samo z gledišča posebnosti različna pa je vrednost predmeta z ozirom na to, ali se nahaja v rokah posameznika ali pa družbe, kajti posamezniki ne dajejo svojih zbirk v ogled ljudstvu in s tem je predmet toliko kot ne najden, saj ne more koristiti znanosti Posebno vrednost pomenijo zaščiteni pasovi — arheološki spomeniki. Zaščiteni so ponavadi pasovi mest. graščin in slično. Vsega tega je precej najti, v lendavskem okraju. So pa tudi gomile, ki še niso bile raziskane. Kjer se najde kakšen predmet takšne vrste, je treba zabeležiti strukturo zemlje, globino ali pa kaj pomembnega, kar je bilo v bližini, kot oglje, kar lahko pomeni, da je bil v bližini grob ali kaj sličnega. O tem je treba takoj obvestiti oblast, da se prične z raziskovanjem, če je ugotovitve vredno. Raziskovanja pa sme voditi le znanstvenik, kajti nevešč v tem opravku več škoduje, kot pa koristi. Nepremični spomeniki v lendavskem okraju So majhne vzpetine ob nekdanjih močvirjih in gozdovih v Brezovici in Mali Polani. Delno pa tudi vzpetine ob Gomilicah in ob Lipi. Tukaj je najti kamnite sekire, kamnite nože, ki so podobni zobu sekalcu. S takim nožem je nekoč človek odiral kožo ubiti živali in tudi rezal in sekal meso. To so bile morda predzgodovinske naselbine ali pa je sem prihajal Človek kamene dobe na lov. Sekire pa so že novejše dobe. So že dokaj gladke, toda še vedno nesimetrične. Nož pa je že lepo simetrično izdelan. Tudi ob obrežju Mure je najti pooglenele predmete. Pa tudi ob Bistrici in Kotu. Ljudstvo te predmete odnaša kot navadno oglje, kar pa pogosto ni oglje, kakršnega poznamo, ampak poogleneli čolni nekdanejga človeka, ki je morda ribaril v teh krajih v predzgodovinski dobi. Ljudstvo je pozneje o kamenih sekirah in nožih govorilo, da so to strele in še danes je slišati ponekod isto. To je ostalo Še od takrat, ko človek še hi poznal elektrike in si je predstavljal strelo kot navaden predmet, kot kamen, ki udari in razbije ali slično. Predzgodovinske naselbine so odkrite tudi v Dobrovniku. Odkrili so grobišča, o katerih pa Še nimamo pravih dokazov, v katero zgodovinsko dobo sodijo. Znamenite so bile gomile v gozdu pri Turnišču, katere pa so razkopali in se jim danes več ne more določili prave lege. Ostala je le Rousova gomila, o kateri se govori mnogo in zelo pravljično. Tudi ta še ni raziskana. Bo se pa v bližnji bodočnosti pristopilo k razkopavanju in takrat se bo. ocenila njena zgodovinska vrednost. Tudi najstarejša pokopališča so okrog turniške cerkve. Ne spadajo pa v predzgodovinsko dobo, ampak v Čase turških vojn. Prav tako so naleteli ob kopanju kanala v. lendavski grad v globini okrog 60 m na okostja, Tudi tukaj je staro pokopališče iz turških vojn. Iz rimske dobe pa so ostali sledovi cest iz Lendave proti Gaberju do sedanjega pokopališča. Od tod gre proti Muri med Kapco in Kotom naprej proti Razkrižju. Druga cesta pa je iz Lendave v smeri proti Murskemu Središču. To nam govori o tem, da je bila Lendava nekako križišče že v rimski dobi, proti , Sabariji in Akvinkurnu. Najstarejši kulturni spomenik pa je vsekakor turniška stara cerkev z znamenitimi freskami. Žal so te delno že uničene. Izvirajo pa iz trinajstega stoletja in, datirajo na 1250 leto. Slikar je bil Akvila, doma iz Radgone. Prednji del je v lepem gotskem slogu. Posnetki teh fresk so tudi v Ljubljanskem etnološkem muzeju. Freske so poseben študij, ker so razdeljene v skupine in predstavljajo posamezne dogodke. Do sedemnajstega stoletja se je slikalo na deske in ne na platno. Tudi takšno sliko je najti v turniški cerkvi, ki je krasen primer tiste dobe. V turniški cerkvi pa sta še dve pomembni grobnici. Stara grobnica je v presbiteriju. V njej se je našla zanimiva ženska kita, ki je bila pribita, oizroma je visela na velikem kovanem žeblju. Gotovo ta kita ni bila v ornamentiko! Morda je bil izvršen zločin in je bila žena pribita na steno skozi usta in je ostala samo kita. ko je vse ostalo strohnelo. V drugi novejši grobnici so železne krste plemičev. Kakšne posebnosti ni opaziti. V Turnišču sta tudi dve stari lipi, ki sta zaščiteni. Najbolj zanimivi bo nagrobniki. Na njih je nekdanje narečje v vsej slikovitosti in zanimivosti. Obenem pa sp važni viri jezikoslovcu. Nagrobniki so najlepši v Veliki Polani. So pa izdelani ročno. Torej so pomemb- ni kot ročno delo nekdanjih časov, ki predstavlja tudi umetnost naših prednikov, Najti je tri stopnje rezbarenja. Vse rezbarije so označene od nekega Cuka. ki je bil verjetno ljudski umetnik. Žal, se te rezbarije kaj hitro uničujejo in jih bo treba zavarovati, če hočemo, da se nam vsaj delno ohranijo. Nad vsem se dviga v lendavskih goricah grad. Ta grad je iz fevdalne dobe. Zidan je bil za obrambo. Ta namen in obrambno moč izpričava še danes To obzidje je vsled renovacije nekoliko znižano, vendar še vedno lepo izpričava svojo nekdanjo vlogo. Tudi stare meščanske hiše so iz fevdalne dobe. Tvorile so z gradom enoto. Morda so tudi graščinski zidali svoja poslopja v Lendavi. Verjetno za svoje uslužbence. Je namreč isti stil in točna povezava lepe z gradom. Zanimiva zgradba je tudi sednji dijaški dom. Mogočne debele stene arkade in oboki ter edinstveni primer strehe nam predstavlja poslopje iz fevdalizma, ki prehaja v renesanso. Posebnih ornamentov ni. Edino na okovju je bilo opaziti barok. Primer krasnega stila, ki povezuje več poslopij v enotno skupino, nam je odkrila tudi hiša med gimnazijo in Mestnim ljudskim odborom v Lendavi. Zunanjost je skažena, notranjost pa se renovira. Najlepši so oboki in lepa je povezava z ostalimi poslopji. Tudi krasen stavbni primer baroka ima Lendava. To je zgradba, v kateri se nahaja Notranji odsek. Najlepša je dvorana z reliefom. Ima pa tudi krasna, stebrišča. Lendava spada v drugo skupino urbanističnih spomenikov. Po vzporednosti gradnje spada Lendava v posebno zanimivost. Če stojiš na Lendavskih bregovih, vidiš krasne arkade z lepimi oboki in lepo povezanost med stavbami. Tudi krasen umetnostni baročni zvonik je edinstven primer kraja. Zvonik sam je v večkratnih čebulastih zavojih na strehi dosegel višek. Tipična je tudi stolpna ura. Pa tudi kmečke hiše po vsem lendavskem okraju so vzhodnega tipa. Vsaka vas kaže tipičnost. Pestre so tudi noše. Pa v notranjosti: peči. posoda in vezenine — sama domača ornamentika. Predvsem v okolici Kapca. Pa še gospodarske pritikline, kozolci, koruznjaki. Prav tako važen kulturni spomenik je narodna pesem in povest. Veliki kulturni spomeniki so v lendavskem okraju, toda vse premalo jih poznamo in zapažamo, da bi nam pomenili to, kar prav za prav pomenijo. Te značilnosti lendavskega okraja pa krasijo še prirodne lepote, ki so skoraj neizpremenjene od nekdaj. Horvat Ivan (Nadaljevanje s 2. strani) za 80.000 din in še prašiča za 30.000 din. Ni dvoma, da ta gospodar lahko poravna davek. V večji meri so vse prošnje iste vsebine in zanimivo je prav to, da so prošnje ravno od takih, ki se na široko bavijo s prostim trgom. Tržni viški, ki se opravičujejo po terenu, so ponekod veliko prenizki iz vzroka, ker krajevne davčne komisije istega niso pravilno zajele. Najboljši tržni višek je zajela krajevna davčna komisija Puževci, ki je izvršila nalogo popolnoma življenjsko. Pri ugotavljanju viškov se bo ugotovilo, kdo je prispeval skupnosti in koliko. Za poštenega kmeta bo veljala I. odmera davka, ki bo dokončna. Za kmeta-špekulanta bo veljala II. odmera, ki bo seveda primerna njegovemu špekulantstvu. Da se pa izognemo prisilnim meram, je nujno, da vsi pošteni kmetje pravočasno izpolnjujejo svoje davčne obveze. JK Murska Sobota, 2. junija 1949 LJUDSKI GLAS Stran 3 Telovadni nastop v Murski Soboti Na soboškem stadionu se je v nedeljo že pred drugo uro popoldne zbralo lepo število meščanov. Tokrat je bil nastop šolske mladine. Razvoj fizkulturo je viden pri nas vsepovsod, tako v mestu, kot na vasi, vendar je aktivnost šolske mladine na polju fizkulture največja. To nam dokazuje prav ta telovadno športni nastop, ki je ob zaključku šolskega leta lep prikaz dela šolske mladine na polju fizkulture. Že rano zjutraj je bilo opaziti mlade fizkulturnike na ulicah. Vse prerano so se napotili proti gimnaziji, kjer so se zbirali za delile skozi mesto. Ob pol enajsti uri je krenila skozi mesto dolga vrsta mladih fizkulturnikov-šolarjev. V prvih vrstah so bili sami najboljši mladinci. Velika slika Tita je nosila nadpis, ki je govoril namesto njih: »Mi smo Titovi — Tito je naš!« Za njo je sledila skupina zastavonoš. Vrste deklet in fantov so se vrstile druga za drugo. Dvajset zastav je veselo plapolalo Tem so sledile čete mladincev fizkulturnikov iz gimnazije. Že sam pogled nanje je govoril o moči in zdravju, ki ga je vsadila v njih redna in sistematična vadba in šport. Zapovrstjo so korakale mimo spomenika Zmage čete mladink in mladincev iz gimnazije in Ekonomskega tehnikuma, a za temi so prikorakali pionirji. Dolga je bila vrsta fizkulturnikov in radost je vzbudil pri gledalcih pogled nanje. že od daleč je bilo slišati udarno pesem, ki je lila iz zvočnikov na stadionu. Ta nastop, ki je zajel prvič tako množično šolsko mladino, je izraz skrbi šole za telesni razvoj dijakov in učencev, česar prej ni bilo opaziti v tolikšni meri na šolah. Zdravje, učenje, delo, je geslo mladih fizkulturnikov. Zdrav človek bo koristil naši socialistični domovini. Tega se zavedajo vsi, saj jim je znano, da bo prav na njih obležal najtežji del graditve naše domovine. Zato bodo potrebni veliki napori, veliko požrtvovalnosti in zmagoval bo. le tisti, bi bo krepak in odporen. Ob dviganju zastave, ki je bilo ob himni, je bil defile mimo tribune. S pogledom na desno in s povečanjem zastav so pozdravili predstavnike ljudske oblasti in predstavnike Jugoslovanske Armade. Po taktu koračnice, ki je zvenela iz zvočnikov, so ponosno prikorakali na stadion pred tribuno, odkoder jih je pozdravil upravitelj gimnazije tov. Kokolj, ki je poudaril pomen fizkulture v socialistični državi. Prvi so nastopili pionirji s prostimi vajami, ki so jih lepo naštudirali in so želi odobravanje pri gle- dalcih, ki niso toliko pričakovali od njih, oziraje se na mladost. Še lepši in bolj skladen nastop pa je bil nastop pionirk, ki so prikazale vaje s krogi. Pa ne samo izvajanje, množičnost je imela pri tem nastopu enako mero poudarka. Prav množičnost je najbolj učinkovala, saj je bilo na stadionu naenkrat preko petdeset pionirjev. Temu je sledila polfinalna štafeta — štirikrat po sto metrov, ki je vzbudila veliko zanimanje pri gledalcih, saj je potekala zelo borbeno. Nastop mladink v osmerostopih, ki je sledil, je bil lep in slikovit in je docela zadovoljil gledalce. Vsekakor je prednjačil pred nastopom mladincev, katerih nastop sam je bil dokaj enoličen in ni prikazal vsega, kar bi lahko pokazali mladi fizkulturniki s kaj boli pestrimi vajami. Privlačen pa je bil nastop pionirjev, ki so prikazali pionirska kola. Finalna štafeta, v katero so se iz polfinalne plasirali iz četrtega, sedmega in osmega razreda gimnazije, je potekala prav tako in še bolj borbeno kot pa polfinalna in prvak je bil sedmi razred, To je bil edin nastop iz lahkoatletike, ki bi lahko dal več poudarka z ozirom na dejstvo, da prav lahkoatletike v soboškem okraju ne gojimo, a prav lahkoatlet se vsestransko razvija. Zelo pa je poživela akrobatika. Predvsem je začudila gledalce gibčnost pionirjev, ki so prav tako izvajali salto brez odskočne deske, kot njihovi starejši tovariši. Pa tudi ostali prizori tega nastopa so bili zanimivi. Nastop boksarjev, ki je pokazal razširjenost tega Športa med šolsko mladino, je iznenadil gledalce. To je prvi nastop take vrste v Murski Soboti, ki je zajel vse — od pionirjev pa do mladincev najvišjega razreda srednje šole. Nastopi pionirjev, mladine in mladine Ekonomskega tehnikuma so bili dobro naštudirani in pripravljeni. Mladina Ekonomskega tehnikuma je nastopila nerazdeljeno in je prika- zala nekaj lepih slik. Tudi pri teh je učinkovala skladnost, ki je bila vidna ob nastopu mladink gimnazije. Še najbolj slikovit pa je bil zaključni nastop vseh. Raznolikost v vajah je bila dokajšnja. Prav tako je bilo lepo videti enakovreden nastop najmlajših in najstarejših na stadionu. Defile ob snemanju zastave ob himni je zopet manifestiral v malem isto, kar je manifestiral v Beogradu ob zveznem fizkulturnem zletu. Ta nastop je bila parada mladosti majhnega mesta. Le škoda, da ni zajela vso mladino mesta ali pa celo okraja, da bi bil razvoj fizkulture pri nas še bolj viden in poudarjen. Vendar gre vse priznanje naši šolski mladini, našim fizkulturnikom, ki so res lepo, celo presenetljivo nastopili. Še nikdar nismo imeli v Murski Soboti prilike videti šolske mladine v tolikem številu zbrano ob nastopu. Okrog 1000 mladine je tokrat nastopilo V njenem nastopu je videti vedrosti in optimizma, trdnosti in odpornosti. Njihovim voditeljem gre hvala, da so nam, in še vzgajajo, krepke borce za socialistično izgradnjo naše domovine. To ne bodo samo strokovnjaki brez življenjske moči in vztrajnosti, kot smo jih srečavali včasih. To bodo ljudje vedrega duha in trdne volje, ki bodo ustvarjali čudeže, ker so vzgojeni in se vzgajajo vsestransko. To bodo ljudje zdravega duha, saj je že zdavnaj preizkušeno treslo: »V zdravem telesu — zdrav duh!« To pa je šele korak k popolni množičnosti. Korak naprej pa pomeni mnogo. Vsekakor pa je najtežji začetni korak in ta je že storjen. V naslednjem letu je pričakovati mnogo več; ne samo v množičnosti več. ampak prav tako v vestnem gojenju fizkulturnih panog. Več pestrosti nam bo dala vadba v lahkoatletiki. ki jo bo šolska mladina prav tako gojila, Če ji damo možnosti in predvsem vodstva, saj je lahkoatletika raznolika in nadvse privlačna. Z. M. G. Lebar Janez iz Kapce se je vračunal v svoji špekulaciji Nekateri mogotci, ki so na vasi gospodarili pred vojno in med vojno, so si želeli zagotoviti tudi v naprej dobre položaje; da bi še v bodoče kopičili bogastvo po načinu, ki so ga usvojili že prej: z vednim izkoriščanjem delovnih kmetov, hlapcev in služkinj. S tem namenom so se vrinili v ljudske odbore, kjer so se seveda izkazovali kot dobri in aktivni, obenem pa so si skušali zagotoviti podporo pri organih ljudske oblasti; podporo v svojem protiljud-skem, špekulantskem delovanju. Ko so uvideli, da ljudska oblast ne pozna protekcionaštva in ne dopušča privilegijev nikomur, so pokazali svojo pravo luč in so pričeli s klevetanjem, da bi zaslepili ljudi, ki so jih izkoriščali, da bi jim ti še vedno za malenkostno plačo — skoraj zastonj’ — delali. Čim bolj so spoznali, da podpira ljudska oblast malega in srednjega kmeta, tem slabše so govorili o njej. Delovne kmete so hoteli in še poskušajo prepričati, da ljudska oblast ni za kmete, da jih uničuje in jim ne da živeti. Obenem pa so dopuščali, da so pod najslabšimi življenjskimi pogoji za njih garali prav ti kmetje, hlapci in služkinje. Tako je delal tudi Lebar Josip v Kapci v dolnjelendavskem okraju. Izkoristil je dejstvo, da se ni kompromitiral med okupacijo, ker je pač špekuliral in ostal ob strani s parolo: »Videli bomo, kdo bo zmagal!« Ko pa je videl, da je ljudska oblast zmagala in se utrdila, se je spretno vrinil v OLO. Pri tem je izkoristil svoj ugled od prej in se je pač prilagodil novim razmeram. Tako se je leta 1945 vrinil celo v Izvršni odbor. Seveda takrat še ni do dobra poznal ljudsko oblast in si jo je predstavljal takšno, kakršnih je bil vajen do tedaj, saj so vse podpirale premožne, ki so si vedeli utirati pot s podkupovanjem in sličnimi metodami. Videl je. da delovni ljudje z velikim elanom pristopajo k obnovi in izgrad- nji, pa je tudi sam pokazal tak elan, da se utrdi. Ko pa je spoznaval, da je to delo le izraz nesebičnosti zavednih, ki dajejo vse od sebe za napredek, je začel polagoma, da se ne bi takoj opazilo, popuščati. Tak način dela ni ugajal njegovemu egoizmu in ni koristil njegovim špekulantskim namenom, zato je poizkušal izkrivljati linijo ljudske oblasti v svoje koristoljubne namene. Toda tega ni mogel dolgo zakrivati in je bil izločen iz Okrajnega ljudskega odbora. Dodobra je bil seznanjen z načeli ljudske oblasti, ki se vedno vztrajno bori proti izkoriščanju delovnega ljudstva, proti špekulaciji in sličnim delovanjem nekdanjih vaških mogotcev — proti delovanju takih izkoriščevalcev in špekulantov kot je Lebar sam, zato je pričel z drugo metodo, z zaslepljevanjem delovnih kmetov — z raznimi parolami, kot so: »Ljudska oblast zatira kmeta« in slične. Zavedal se je dejstva, da bo njegovo delo onemogočeno, čim bodo kmetje spoznali, da jim nudi podporo prav ljudska oblast, a zatirajo jih izkoriščevalci Lebarjeve sorte. Kolikor je le mogel, je Lebar izkoriščal kmete v obdelovanju svoje zemlje. Najbolj značilno in vidno pa je izkoriščal hlapca, ki je bil pri njem že osem let pod istimi pogoji. Dobival je hrano in ko je bil že do kraja raztrgan, obleko, a le malokdaj kakšno vsotico denarja. Tak način izkoriščanja je pri Lebarju in vsem njemu enakim že tako zakoreninjen, da se je upal izjaviti, da je njegov hlapec z njim popolnoma enakopraven v vsakem pogledu. Toda to je le del njegove krivde. Poleg manjših špekulacij in krivičnih dejanj je zagrešil še dve težki dejanji. Prilastil si. je trier za čiščenje zrnja, ki je last ljudskega premoženja in poleg tega so razkrili niz špekulacij v zvezi z oddajo. Izmikal se je obvezni oddaji in jo skušal znižati v svoj prid z netočnimi podatki v breme malih in srednjih kmetov. Obvezno oddajo pitanega prašiča za april ni izvršil. Pritožil se je na Okrajni ljudski odbor. Na podlagi te pritožbe mu je znižal Okrajni ljudski odbor oddajo za dva prašiča. Pozneje so ugotovili, da je njegova pritožba netočna. Na podoben način je uspel vplivati tudi na Krajevni ljudski odbor Gaberje, ki ga zato ni zadostno obremenil in je padel zopet večji del oddaje na male in srednje kmete. S temeljitimi preiskavami se je dognalo, da njegovo delovanje ni vodila le sebičnost in koristoljubje, ampak tudi nasprotovanje ljudski oblasti, kar ga je dovedlo do tega, da je poskušal na več načinov ovirati gospodarski plan. Tako 'sovražno stališče do ljudske oblasti je pokazal tudi pred sodiščem samim; izkazal se je ne samo za Špekulanta, ampak tudi kot saboter. Kot tak je družbi škodljiv in nevaren, zato je bil obsojen na 13 mesecev odvzema prostosti z zaplembo celotnega premoženja. Ta obsodba je dokaz, kako postopa ljudska oblast z izkoriščevalci ljudstva in kako pomaga in ščiti malega in srednjega kmeta, kar je popolno nasprotje tistega, kar je razširjal Lebar. Tako bo kaznovan vsak saboter, špekulant in izkoriščevalec, katerega še ni razkrinkalo ljudstvo, ki spoznava dokončno delo ljudske oblasti in jo podpira v borbi proti izkoriščanju še zadnjih protiljudskih elementov na vasi. V. V čast II. kongresu ZSS so obnovili avto Na svojem občnem zboru dne 14. maja 1949 so člani sindikalne podružnice Okrajnega avtoprevoznega podjetja sprejeli sklep, da bodo v čast II. kongresu ZSS izvršili srednje popravilo avtomobila znamke »Austro Fiat«, nosilnosti 1,5 tone, v nadurnem delu. Člani so takoj pristopili k delu in vozilo, ki je bilo razstavljeno ih je last Okrajne zveze kmetijskih zadrug v Murski Soboti, postavili na kolesa in prepeljali v delavnico, kjer so izdelali motorju nove ležaje, batne obroče, tesnila in vse vijake ter ga vstavili v avtomobil. Popravili pa so karoserijo, kabino, zadnja peresa in prebarvali vso vozilo. Popravljena in pregledana je bila tudi električna instalacija, menjalnik in še mnogi manjši deli. Vsa ta dela so bila izvršena do 27. maja 1949. Sodelovalo je 20 članov sindikata. Ti so opravili Vsa ta dela v 257 delovnih urah in s tem prištedili podjetju in skupnosti 5397 dinarjev. V tem delu so dali največji delež: strugar Ranko Alojz, ki je naredil 22,30 delovnih ur, mehanik Košar Anton je naredil 21,30 delovnih ur, mojster Vlaj Ludvik je dal 18 delovnih ur, mehanik Kazar Ludvik 12 delovnih ur in šoferja Papič Ludvik in Lutar Karel vsak po 15 delovnih ur. Z izpolnjevanjem svojih obvez so pokazali člani sindikata Okrajnega avtoprevoznega podjetja v Murski Soboti svoje zaupanje Partiji in maršalu Titu. To delo je odgovor delovnega kolektiva klevetnikom Informbiroja in dokaz, da so naši člani sindikatov pripravljeni storiti vse za čimprejšnjo izvedbo socializma. F. J. V čast II. kongresu. ZSS so Člani sindikata delali na melioraciji I. Zmago: ' Dogodek (Nadaljevanje) Miška sl je otiral mišičasto telo in premišljeval o tem, kako bo treba razvijati delo za naprej, da bo prav in se bo vključilo čim več vaščanov Na strica Andreja je že popolnoma pozabil Pa ga je ta spomnil nase s tem, da se je prikazal med vrati. Naslonil se je s hrbtom ob zid in ga strmo opazoval. Brki so se mu razkošatili v nasmeh, ki ni pomenil dobre besede. Miška je oblačil srajco in, pomislil, kaj naj mu pove. Najraje bi ga nahrulil, toda to ne bo prav za pozdrav. Pa se je Andrej sam oglasil: »Vsi so me že pozdravili, vse tja do župnika, ti pa se pustiš kar čakati.« »Važnih opravkah ni za puščati«, je mirno odgovoril Miška. »Je pa že važnejši dogodek obisk strica, ki ga nisi videl že več kot deset let!« »Včasih pride, da je še kaj važnejšega !« V Miškovem glasu ni bilo zaslediti opravičevanja. »Taki ste vi novi ljudje!«, je s povdarkom dejal Andrej. Miška si je zategnil remen in molčal. Pa kaj naj mu tudi pove? Saj sam vidi! Zdaj niso tisti časi, da bi se vsak obisk slavil — posebno pa tak obisk, katerega si nihče ni zaželel. Sc bo striček že se- znanil s položajem ! Sedel je k mizi, da povečerja, kar mu je pripravila mama in ni obračal pažnje na to, kaj bo mislil stric in kaj pričakuje od njega. Stric pa se je užaljeno obrnil od njega in zaslišalo se je iz sobe: »Takšni so pač ti današnji! Nič več tiste ponižnosti ni v njihovem ponašanju, kot se takimle spodobi.« »Svojeglavi so, svojeglavi.« se je zaslišal očetov glas. »Mladi so, pa mislijo, da vse vedo in da samo oni vse pomenijo. Nas stare pa zapostavljalo, pa bi se morali učiti od nas.« »Kolikor je treba!«, je zabrundal Miška predse. »Tista ulična robatost je, v modi... Seveda hišniki in cestni ometači.. «, je monotono in zaspano, kot je vedno govoril, besedoval Andrej. Prav gotovo, da mu ne ugaja, da so mu vzeli posestvo, s katerega je vedno samo črpal dohodek, pa ga ni prišel nikdar niti pogledat, in skladišča stekla so mu tudi izpraznili. Seveda, špekuliral bi, toda takih nihče noče več podpirati Miška se je nasmehnil. Spomnil se je, kako se je oče takrat zadovoljno razgovoril, ko je dobil o tem pismo od Francija, katerega je Andrej večkrat obiskal, ker je pač bliže njegove poti — v Zagrebu. »Čisto prav!«, je dejal. »To je dober ukrep oblasti. Vsak naj poskuša tako živeti, kot živim jaz od svojega osemnajstega leta — od svojega zaslužka.« »Nikomur ne koristi, njemu pa je preveč, zato so kar pametno storili, da so ga razbremenili skrbi,« je pisal Franci. Miška je vstal. Prižgal si je. cigareto. Kam naj zdaj krene? V sobo? V stričevi družbi se ne bo počutil dobro. Spat še ne more, ker je zopet stric napoti. Krenil je proti vratom in ne da bi pomislil na kaj takega, se je napotil ven, v svetlo pomladno noč. Od nekod je zadehtelo po akacijah. Hladno toda ne prestudeno je velo s polj. Globoko je zadihal, da je kar čutil, kako se mu mogočno širijo prsi. Tako močan se je zazdel sam sebi, da bi dvignil pol vasi. Nasmehnil se je ob tej misli Kaj pa, če bo res dvignil pol vasi — samo kako! Seveda na gradnjo zadružnega doma. Tu je potrebna prav takšna moč! »Pa bom!«, je kliknil in se zdrznil. Ni mislil vzklikniti na glas. Ozrl se je, ga ni morda kdo slišal. Tako starčevski razmišljen bi se mu zdel. Pa ni bilo nikogar. Napotil se je kar naprej po cesti. Mimo Malčinega okna je stopal in ni niti opazil, da sloni na oknu. Poklicala ga je: »Kam pa si se nameril?« »Hm...«, je pomislil. »Vse preveč vprašaš!« »Res?!« »Gosta imamo, pa ne maram poslušati njegovih tvezenj.« »Saj si že pripovedni o njem.« Na oknu se je prikazal tudi Mirko, Malčin brat. »Se, res nimaš kam vtakniti? Pa stopi k nama. Se kaj temeljiteje pomenimo.« »Rajši pridita vidva ven,« ni pomišljal Miška. »Tudi prav,« je bil takoj pripravljen. Pomislil je, pa kar skozi okno skočil na cesto ».Se ne splača tratiti časa.« se je nasmehnil. Malča pa je šla raje po pravi poti. Stopali so kar naprej in se pomenkovali. Ne da bi hoteli, so prišli do gradilišča. Luna je obsevala zidake in izkopane temelje ter del hlodov, ki so bili zloženi pod starim hrastom pripravljeni za ostrešje. »Jutri pojdeva vozit gramoz.« se je spomnil Mirko. »Karči pojde z nama in Štefko tudi,« je dejal Miška. »In jaz,« je dodala Malča. »Pa še več nas mora biti!«, je veselo vzkliknil Mirko. * Zgodaj zjutraj je zapela Mirkova harmonika in je zadrdral voz skozi vas. Za njim je dirjal Miškov. Med potoma so pobrali še Karčija in Štefka. Zapeli so, da je odmevalo. Pravo budnico so naredili. Toda ta drugega ni zbudila kot strica Andreja, župana in župnika. Do poldneva so navozili dober kup gramoza, pa še Majči se jim je pridružil. Majči je bil vedno tih in miren, pa tudi delaven in pravi član mladine, čeprav so ga prepobožni stariši odvračali od dela v mladinski organizaciji. Prav zato ga je Miška še posebej cenil. Popoldne je med pogovori z zadovoljstvom opažal, da so tudi drugi mladinci in mladinke dobili voljo do dela. Izgle-dalo je, da jih je privabilo veselje in elan, s katerim so delali ves predpoldan in pa seveda Mirkova harmonika. Ta harmonika je vedno privlačila. Pa dopade se jim tak način dela: odločiš se in zagrabiš, potem pa z veseljem ugotavljaš, več smo naredili kot vsi ostali do zdaj. Za naslednje jutro bodo že Štirje vozovi in devet mladincev in mladink. Dogovor pa velja od pete zjutraj in do devete! Po tem času bo delal vsak na svojem domu. da ne bo preveč godrnjanja pri stariših. »Pa smo napadli! Zdej bo stric v defenzivi!.«, se je smejal Miška. Pa je kmalu slišal, da je stric kar hiter. V vasi se že govori: »Andrej so rekli...« Pa je res čudesa natvezel ta Andrej. Stran 4 » LJUDSKI GLAS« Murska Sobota. 2. junija 1949 Po gradiliščih zadružnih domov Cepinci V Čepincih imajo velik zadružni dom. ki je te dograjen in tudi notranje opremljen Sedaj mo oblikujejo še zunanjost z ometavanjem. Čepinčani to vložili mnogo truda v tvoj zadružni dom. Iz lokalnih virov so pripravili 80.000 zidakov, ves potreben pesek, gramoz, rezan in tesan les, apno, glino, trstiko. drva za žganje opeke in deloma tudi potrebno okovje Gornja Lendava Zadružni dom v Gornji Lendavi je dogotovljen v surovem stanju in ima že popolnoma opremljeno dvorano, ostale prostore še urejujejo. Iz lokalnih virov so pripravil: 120.000 zidakov, pesek, gramoz, ves potreben les, apno, trstiko, kamen in okovje delno. Pertoča Zadružni dom bodo dogradili iz stavbe, katero adaptirajo Nekaj prostorov bo zasedla KZ. dvorano pa bodo še dozidali. Iz lokalnih virov so preskrbeli gramoz, pesek, deloma okovje, vrata in okenske okvire . Pripravljajo pa še material, ki je potreben za zidanje dvorane. Fokovci Tudi v Fokovcih delajo ne isti način Mladinsko dvorano to opremili in tudi Kmetijska zadruga je že v novem zadružnem domu iz lokalnih virov so pripravili ves potreben les. kakor tudi gramoz, pesek in nekaj okovja. Ženavlje Dom je bil v surovem stanju dograjen že v septembru preteklega leta. Sedaj ga še opremljajo v notranjosti V kratkem bodo tudi ta dela končana. Iz lokalnih virov je pripravljenih 100.000 zidakov, pesek, gramoz, tesan les, glina, trstika, drva za žganje opeke in deloma tudi okovje. Rakičan V septembru lanskega leta je bil dom dograjen v surovem stanju. Opremljene imajo že prostore Kmetijske zadruge, skladišče, pisarno Kmetijske zadruge, pisarno KLO-ja in mladinsko sobo. Dom bi bil dograjen že v preteklem letu. toda primanjkovalo je materiala za električno napeljavo. Iz lokalnih virov Je bilo porabljenih 130.000 zidakov, gramoz, pesek, tesani les in nekaj potrebnega okovja ter trstika. Delovni ljudje v naših letoviščih Naša letovišča so bila nekoč na razpolago le nekaterim. To so bili le tisti, ki so si lahko privoščili nepotreben oddih za drag denar. Odprta so bila za tujce — za vse druge le za našega delovnega človeka, ki je oddiha najbolj potreben, ne. Ta letovišča, ki jih je v naših krajih mnogo in so všteta med najlepše v svetu, je dala na razpolago prav delavskemu razredu naša ljudska oblast. Marsikdo, ki v dolgih letih dela ni imel prilike videti ne morja ne njegovih lepot, ima možnost bivanja v naših najlepših letoviščih. To možnost mu daja sindikat, Putnik — ljudska oblast. Nedvomno je eden izmed najlepših letoviščnih krajev otok Rab. Prav tisti Rab. ki je bil nekoč mesto smrti neštetih naših zavednih ljudi. Nadvse je prijeten občutek ob prvem pogledu na morje, po katerem svobodno plovejo naši parniki. Še lepše pa se počuti človek takrat, ko je sam na parniku, ki ga bo prepeljal na Rab. S parnika je videti naša najlepša letovišča, kot je Crikvenica... Pot, ki je dolga šest ur. ti vse prehitro mine. Tistih dvanajst dni bivanja na Rabu, ki ti jih je na razpolago, vse prehitro mine. Prijetna sobica z balkonom na morje, prijazni uslužbenci hotela in uslužni natakarji — vse ti postane tako domače, da ti je kar žal. ko pride čas odhoda. Dom na Rabu sprejema okrog tristo ljudi. Tam najdeš grafičarja Ljubo iz Beograda — petkratnega udarnika. Nikdar ga ne srečaš brez kitare. Poje in igra vedno. V njem je mnogo radosti in veselja — življenje novega človeka. Tudi Črnogorca lahko srečaš. Pripovedoval ti bo vesele in težke dogodke v svojem veselo optimističnem slogu. Srečaš ljudi iz vse države. Tu je najti najboljše in pride ti, da si očitaš, zakaj tudi ti nisi tak kot on. Kar naprej bi poslušali gostje iz drugih republik slovenske pesmi, prav tako kot mi dalmatinske in druge ... Uprava doma skrbi za vse; predvsem za razvedrilo. Na razpolago ti je jadrnica za prijetne vožnje po morju. Sami, vsi tisti, ki so na oddihu. prirejajo kulturne prireditve. Programi so sproščeni in pestri in človek se prijetno razživi ob njih. Dan zmage — 9. maj — smo tudi na oddihu dostojno proslavili. Gostujejo tudi člani oper in gledališč, tako je tudi gostovala Opere iz Zagreba. Gostovali so tudi harmonikarji iz Kranja. Sploh je tu nad vse družabno življenje. Tako prisrčno je, kot le more biti. Tudi knjižnica z znanstvenimi, leposlovnimi deli ti je na razpolago. Knjige so v vseh jezikih, ki jih v naši državi poznamo in se jih gostje poslužujejo predvsem ob slabem vremenu. Vsak izmed gostov obišče tudi grobove naših rojakov, ki so izdihnili v terorju, ki so ga povzročali fašisti v taborišču. Ti grobovi nas spominjajo na vse tisto, kar je bilo in še trdneje sklene vsak, ki jih obišče. da se bo boril za lepšo bodočnost delovnih ljudi. N. M. Razstava mladih prirodoslovcev V tednu Ljudske tehnike, ki bo od 5. do 12. junija. bo priredil prirodoslovni krože. gimnazije v Murski Soboti, razstavo del svojih članov in dijakov, ki jih zanima tehnike Poleg grafikonov in ostalih predmetov, ki jih bo razstavil krožek, je te-ta s svojimi številnimi predavanji poglobil znanje vsakemu dijaku v tisti, vedi katera ga najbolj zanima. Tako so precej pridobili dijaki, ki se ukvarjajo z radioamaterstvom, s predavanji o radiofoniji. Tudi o kemiji in fiziki na splošno je bilo več predavanj kajti opažalo se je prav za te vede naj-večje zanimanje Uspeh šolskega pouka in predavanja bo viden iz razstavljenih del. Ta razstava ki bo v tednu Ljudske tehnike in obenem ob koncu šolskega leta. bo prikazala uspehe dela prirodoslovnega krožka in zanimanja dijakov za tehniko. Predvsem bodo na tej razstavi razstavljali tisti dijaki, ki so vključeni v društva ali krožke Ljudske tehnike. Razstava bo zajela lepo število dijakov, ki bi lahko mnogo več pridobili v poznavanju tehnike, če bi bili na zavodu formirani odgovarjajoči krožki Ljudske tehnike, kar pa žal ni bilo storjeno kajti zato izvoljeni referent ni posvečal temu dovolj pažnje, čeprav so za to dani pogoji, saj je bil že pred leti na zavodu radiotelegrafski krožek, ki je zajemal lepo število dijakov, vendar se vsled premale pažnje vodstva in nekoliko tudi Vsled prema lih sredstev ni razvil, temveč je razpadel. Vlogo seznanjanja dijakov s tehniko in njenim hitrim razvojem, predvsem v zadnjih letih pa je zadovoljivo prirodoslovni krožek, ki pa se ni mogel podrobneje baviti z vsemi vedami in panogami, kot le to marsikateri pričakoval, ampak jih je, v kolikor je to dopuščal čas, seznanjal le z bistvom. Krožek je z uspehom vodil dijak šole, Zlokarnik Marko. GRADBENI TEČAJ V MURSKI SOBOTI Pred dnevi le bil zaključen v Murski Soboti zidarski tečaj, ki le trajal tri mesece Tečaj je obiskovalo 19 tečajnikov Poleg teoretičnih strokovnih predavanj so imeli tečajniki v učnem načrtu tudi druge predmete tako slovenščino računstvo zgodovino in zakonodajo. Od strokovnih predmetov so vzeli nižjo gradbeno teorijo mehaniško strukturo in normiranje Po končanih tečajnih izpitih so učenci tečaja krenili na razna gradilišča, kjer boda v praktičnem delu dopolnili na tečaju pridobljeno znanje MA SOBOČANI in PREBIVALCI VASI! Sodelujte v prireditvah in akcijah klubov Ljudske tehnike, ki so na sporedu v Tednu tehnike. Obiščite predavanja o Ljudski tehniki, ki bodo v Murski Soboti in večjih vaseh. Prireditveni odbor Tedna tehnike OPOZORILO NAŠIM NAROČNIKOM! Ker še vedno nimamo na razpolago ček. položnic za vplačevanje naročnine, dočim so nam denarna sredstva nujno potrebna, kajti od tega je odvisno izhajanje lista, se pri vplačevanju naročnine poslužujte bianco položnic in nakažite denar na čekovni račun 641-900-030. podr. Narodne banke Murska Sobota ali pa a običajno poštno nakaznico na na- slov; »Ljudski glas« — uprava. Murska Sobota. Uprava LJUDSKA UNIVERZA v Murski Soboti priredi predavanje V nedeljo dne 5. junija 1949 ob 11. uri dopoldne v osnovni šoli v Murski Soboti. — Predaval bo tov Kuharič iz Jesenic. Udeležimo se v čim večjem številu tega zanimivega predavanja! Ljudska tehnika Delo letalskega društva v. Murski Soboti je potrebno izboljšati Letalsko društvo »Mirana Šumenjaka« je v začetku svojega delovanja dobro uspevalo, ker so se poedini člani zalagali in trudili naj bo uspeh čim večji. Predvsem modelarstvo se je lepo razvijalo, vendar pa ni doseglo zaželenega uspeha, in to vsled tega, ker se je v delu vse preveč posvečalo pažnje prak- tičnemu delu in še tu je zadlediti dokajšnjo površnost, ki se je pojavila vsled želje: čim prej modele dovršiti. Vse premalo pa se je posvečalo pažnje teoriji, ki je temelj modelarstva in sploh vsakega praktičnega dela. Vsled nepoznavanja se je tudi dogajala prevelika uporaba materiala in netočnost pri delu. V modelarstvo pa prav tako tudi v ostalem delu društva ni bilo sistematičnosti in dovoljne organiziranosti, vsled česar se je polagoma vrinila nedisciplina in neodgovornost ne samo pr poedinih članih, ampak tudi pri funkcionarjih. Tako je potrebno kritično pregledati način dela modelarskega referenta. Že v samem začetku delovanja modelarskih tečajev ni bila urejena kartoteka, niti spisek modelarjev, ki so oblikovali tečaj Seveda do tega te prišlo vsled tega, ker te je modelarski referent Kuplen Štefan zadolževal z raznimi nalogami, ki so ga toliko okupirale, da ni mogel pravilno voditi modelarskega reefrata. O- bratno pa ga je zopet delo po modelar- skem referatu toliko zavzemalo, da ni dosledno izpolnjeval ali pa sploh ni izpolnjeval naloge, s katerimi se je za- dolžil. Tako se je obvezal popraviti krilo Salamandre, kar pa ni dosledno izvršil. Prav tako je prevzel dolžnost tehnične- ga vodje pri jadralnem referatu, a do zdaj še ni pregledal letala, katerega ko- vinasti deli so že zrjaveli. Tem bolj žalostne so te ugotovitve z ozirom na dejstvo, da je bil tovariš za svoje delo na ustanovni skupščini društva pohva- ljen. Poslednje čase vodi modelarski refe- rat tovariš Škrilec Štefan. Pričel je si- cer dokaj lepo in je bilo pričakovati lep razvoj modelarstva, ker je v samem me- stu vsekakor možno, vendar je vse ukre- pal po svoje in nepovezano z odborom in izkušenimi modelarji, ki so že vodili tečaje in vsled tega je popustil sredi največjega dela, ko je bilo potrebno na- rediti le še korak do izvržbe. Pomemb- no pa je omeniti tudi njegov odnos do prijavljenih tečajnikov, ki vsekakor ni tak kot se zahteva in se nagiblje k pred- tiravanju discipline, kar meji na teror. Vsekakor je tak način dela odbijajoč in namesto, da bi vzgajali nove dobre kadre, ostaja vodstvo brez tečajnikov. Modelarstvu ki je najvažnejša panoga društva, je potrebno postvetiti vso paž- njo. Predvsem bi se morali strniti v mo- čan kolektiv, ki bo poglabljal svoje zna- nje in se uposabljal za gradnjo lastnih konstrukcij, kot je to že pričel tov. Rat- nik Koloman, ki je izgotovil že dve kon- strukciji. Storjeni so bili že potrebni ko- raki in tovariši so se že pomenili o delu in celo določili datum, ko bodo pričeli z delom, vendar se datuma niso držali in tako poteka ča, bližajo pa se repub- liške modelarske tekme, na katerih bodo nastopila vsa društva Slovenije in se preizkusila v medgrupnem tekmovanju. Pa ni v tem vsa kritika. Zelo slab po- jav v odboru je neoperativnmost in za- vzemanje linije najmanjšega odpora, če- mu sledi kot logična posledica za- nemarjanje najvažnejših nalog, kar povzro- ča neurejeno poslovanje in tako se go- milajo naloge, ki jih je treba izvesti. če pa se že pristopi k izvrševanju kakrš- nega dela, se odlaša do zadnjega in po- tem z vso silo in brzino izvrši kar pa je seveda zgrešeno in površno. Uspeh je sicer na oko lep, vendar pa nekori- sten. OP Konstrukcija in izdelava modela je delo in uspeh tovariša Ratnika Kolomana Pomanjkljivosti v delu avto-moto društva v Murski Soboti je treba nujno odpraviti Če se ozremo na delo avto-moto društva vidimo velike uspehe v šolanju novih kadrov. Vendar pa to delo ni tako sistematično kot bi lahko bilo. Sicer je bila krivda, da je trajal poslednji tečaj za šolanje vozačev celih osem mesecev, na pokvarjenih motorjih in jih ni bilo mogoče popraviti brez kredita, vendar to le delno drži. Toda bodimo kritični in se vprašajmo: ali je mogoče popraviti vozilo tudi z udarniškim delom? Se- veda; s tem bi se mnogo zmanjšali stroški, kajti potrebno bi bilo kupiti le dele, ki jih člani ne bi mogli zbrati sami Prav tako je s povezavo z grupami ki so oddaljene od sedeža društva. Izgovor je tukaj dokaj lep: češ nimamo dovoljenega goriva za take vožnje, ali na motorji so nam, pokvarjeni. Dejstvo pa je, da so grupe v mestih, - kjer je zveza z vlakom ali pa avtobusom, vendar marsikdo ne more dojeti, da cilj avto-moto društva ni le vozarjenje, ampak šolanje kadra pa široki bazi sodelovanja in medsebojne podpore. Slična zadeva je tudi z gorivom za spremljanje, štafete. Sicer je treba voditi strogo evidenco ,nad porabljenim gorivom, vendar se ne sme to pojmovati birokratsko, češ nimam pismenega dovoljenja. Titova štafeta je praznik, ki ga vsakokrat dostojno praznuje delovno ljudstvo naše države in ne bi bilo napak če bi sodelovali pri tem tudi motoristi. Republiški odbor gotovo ne bi temu nasprotoval. Vsekakor pa je napačno razvijati in podpirati po avto-moto krožkih mitingovanje in rajanje, kar ni smoter naših organizacij Ljudske tehnike, ampak propagiranje in seznanjanje ljudstva s tehniko ter praktičen pouk in pomoč zadružnikom in drugim. Vsi cilji se v naši Jugoslaviji stekajo v eno in to ie v zgraditev socializma, nikakor pa ne v staro ozko klubaštvo, ki nikomur ne služi razen poedincem. Oglejmo si delo odbora. Ali je prav, da je seja odbora obenem seja članstva? Zakaj ne bi odbor imel seje posebej in prišel do nekih zaključkov, se seznanjal z direktivami in jih tudi načrtno izvajal. Vsekakor bi bilo več koristi od tega, saj na takih skupnih sejah, kot lih prakticira naše soboško avto-moto društvo, ni možno: dokopati se do načrtnega dela Kampanjsko od danes do Hitri, kakor se komu pač zdi najnujnejše in kakor pač kdo prodre s svojim predlogom. ni možno doseči takega uspeha kot z načrtnim delom To se ie dokazalo že v neštetih primerih tudi v naših , čvrstih organizacijah, kjer se to metodo že odpravili in kjer se še pojavi, jo vztrajno pobijajo Kljub vsemu temu, pa je le delo društva kar zadovoljivo, kot sem že pou- daril. Zadovoljivo, seveda Če gledamo samo uspehe Prav take pa bi bilo napačno soditi po nanizani kritiki je društvo naj slabše. Vsekakor pa bi bilo lahko boljše. Za uspeh pa je glavni pogoj strnjenost, razumevanje in požrtvovalnost. Prav tako važno oziroma najbolj važno pa je vsekakor požrtvovalnost in volja do dela. Avto-motociklizem se ne sme smatrati izključno za šport in prav tako ne za nekak nabavni Center za popravila motorjev, ki so last zasebnikov. Tudi šolanje vozačev brez konca in kraja ni cilj društva. Izšolati vozača in ga v društvu vztrajno izpopolnjevati, ga seznanjati s pridobitvami tehnike; to je najvažnejši smoter poleg omasovitve organizacije, ki bo seznanila tem več ljudi s tehniko, čim širšo osnovo bo imela. Pred delavnico Motodruštva so se zbrali člani OBVESTILO Uprava Letalskega društva »Mirana Šumenjaka« v Murski Soboti obvešča vse svoje člane, da se vrši vsak četrtek ob 19. ari masovni sestanek članstva, v dvorani Sindikalnega sveta. Uprava. Fizkultura Nafta II : Ledava 2:3 (2:0) V nedeljo, dne 29. maja, je bila odigrana pred približno 200 gledalci na stadionu Nafte prvenstvena nogometna tekma med domačim moštvom in Ledavo iz Černelavec. Tekmo je oviral v veliki meri veter Igra ie bila vseskozi živahna, s presledki surova vsled nediscipliniranosti domačih igralcev. Začetni udarec so proti vetrn izvedli gostje. Premoč domačih je prihajala do izraza polagoma, vendar vidno, povezava je bila dokaj dobra in zato so hitro prodirali pred vrata gostov. Temu sta sledila gola v 8. in 19. minuti, zadnji od levega krila, nato se je igra nekoliko izenačila, .vendar se rezultat v tem polčasu ni spremenil. Po odmoru so gosti igrali z vetrom in bili v popolni premoči. Igra gostov je bila živahna, odločna in lepo kombinirana. V 13. minuti je Novak lepo podano žogo pognal v mrežo V 15. minuti je Kuzmin uspel s strelom v levi kot. V 20. minuti je uspelo Maruši zadati še tretji gol v korist gostov. Rezultat odgovarja poteka igre. Gostje so tokrat zasluženo zmagali, saj so prikazali doslej najlepšo igro. Tekmo je sodil objektivno tov. Flisar iz Murske Sobote. LESTVICA MURSKOSOBOŠKEGA GRUPNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA 1. Ledava 10 6 1 3 25:17 13 2. Sobota II 7 5 2 0 19: 8 12 3. Nafta II 9 5 1 3 26:16 11 4. Ljutomer 8 4 1 3 20:14 9 5. Panonia 8 2 1 5 10:25 5 6. Radgona 8 0 0 8 5:30 0 Stanje dne 29. maja 1949. Fizkulturni aktivi, v katere je zajeto lepo število članov sindikatov, še vedno nadaljujejo s tekmovanjem v nogometu. Zaenkrat se še ne da določiti zmagovalca. vendar je že vnema, ki jo kažejo igralci, zadovoljiva in kaže lep napredek v nogometu. Zlasti pomembna je vzgoja dobrih športnikov, ki jih bo lahko vključilo v svoje vrste Sindikalno športno društvo Sobota, in mladinsko moštvo. FA Banka s Natakar 3:2 (1:0) Moštvo Natakarja tudi tokrat ni bilo uspešno. Sicer ni mnogo zaostajalo za moštvom F A Banke, vendar je bilo pomanjkanje povezave precejšnje in je povzročilo že v prvem polčasu gol v korist FA Banke V drugem polčasu se je moštvo Natakarja potrudilo doseči vsaj izenačenje, če ne premoč, vendar so bile napadalne vrste v tem polčasu enako močne, kar se opaža že v končnem rezultata Tromejnik s EKTE 2:0 (1:0) Moštvo Tromejnika se je tokrat izkazalo s svojo vztrajnostjo in borbenostjo kar mu ie prineslo tudi zmago nad dokaj močnim in tehnično precej dobro uvežbanim nasprotnikom Obramba EKTE je bila sicer dokaj močna in je odbijala če- ste napade, vendar ni mogla obraniti dobrega strela na gol. ki je že v prvem polčasu pomenil premoč Tromejnika. Ta uspeh je rodil še večjo borbenost moštva Tromejnika. kar se je opazilo predvsem v drugem polčasu, vendar Tromejniku ni uspelo zvišati rezultata za več kot en gol. Kovinar : Tromejnik 2:0 (1:0) Uspeh Tromejnika v tekmi z EKTE je preveč navdušil moštvo Tromejnika, ki si je hotelo zasigurati točke in je vsled tega odigralo po dveh dneh tekmo s Kovinarjem. ki pa se je zadostno pripravil na borbo z dobrim nasprotnikom in dosegel s premišljeno igro v prvem polčasa prvi gol. Z istim tempom je potekala igra tudi v drugem polčasa in tako je padel še drugi gol v korist Kovinarja Trgovec s Natakar 4:0 (1:0) V prvem polčasu ni bilo možno razsoditi takoj, katero izmed moštev je močnejše, saj sta obe moštvi igrali dokaj nepovezano in z malo borbenostjo. S časom so prevzeli iniciativo na igrišča Trgovcu, ki so vse češče prodirali do nasprotnih vrat in tako dosegli prvi gol v svojo korist V drugi polovici igre so se vrste Trgovca strnile v vse ostrejših napadih in močno ogražale vrata nasprotnika, ki je popuščal in vzel linijo malega odpora Rezultat tega je bil ta, da so končno dosegli Trgovci še tri gole v svojo korist F. F. Čakovec : Sobota 5:2 (2:1) V nedeljo sta nastopili rokometni moštvi Čakovec in mladina Murske Sobote Igra je bila v samem začetku dokaj živa. vendar se je takoj v prvih minutah opazila premoč gostov. Domače moštvo je zaostajalo v tehniki, vendar se je izkazalo dokaj borbeno. Napadi gostov so bili dokaj česti in je vsled tega že v prvih minutah padel prvi gol v njihovo korist. Tudi domače moštvo je večkrat prodrlo do nasprotnikovih vrat, vendar ni pokazalo izkušenosti v streljanja in vsled tega od več dobrih prilik razen ene ni bila pravilno izrabljena nobena Tako se je končal prvi polčas z rezultatom 2:1. V drugem polčasu je domače moštvo zaigralo bolj povezano in je ostreje napadalo nasprotnikova vrata, toda tokrat ni imelo večje sreče kot v prvem polčasu Tem bolj pa so bili uspešni napad gostov, ki so se odlikovali v preizkušenosti dodajanja, kar je domačim manjkalo Kljub temu da je v drugem polčasu vratar domačega m moštva dokaj boljše branil kot v prvem polčasu in je ujel marsikatero nevarno žogo je uspelo gostom z lepimi streli zadati še nadaljnje tri gole Ker pa je rokomet pri nas mlada panoga ne moremo grajati moštva ki nima zadostnega treninga, vendar je potrebno misliti na to, da se izvežba dobro moštvo |rokometašev, kar bi z večkratnimi treningi lahko dosegli. IK Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Vild Jože. — Naslov uredništva. »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.