PRIMORSKA
DELAVSKA EHDTHDST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Leto 3., štev. 7 - Cena 6 lir • 4 Jugolire - 2 Din 	TRST, torek 25. februarja 1947 
Komur je do ustvaritve močne ih enotne sindikalne organizacije, ki bo edino lahko vodila uspešno razredno borbo> temu mora biti predvsem tuja nacionalna nestrpnost in vsako obotavljanje, s čemer hočejo sovražniki še nadalje razbijati enotnost ljudskih množic za svoje protiljudske interese.
Poštnina plačana . Spctiiaioae	Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5
hi abboaarncnto post. 11 sruppo________Telefon Oij-TlO - Kckopi~: g.o n n vračajo
Ob zastoj« dela Osrednje komisije za sindikalni sporazum
Iskren demokrat spoštuje demokratična načela
kar je edini pogoj za močno razredno fronto
proti izkoriščanju, za srečnejšo bodočnost: življenje in procvit tržaške industrije, navezanost na zaledje, ekonomsko neodvisnost tržaške države
Približuje se dan, ko bi morale po doloiUh ifariškega sporazuma tjoteči vse priprave za sindikalni sporazum, ko bi moralo bdi delovno ljudstvo naše pollrajine združeno y enotni sindikalni organizaciji, neoziraje se na verske, nacionalne, /politične in druge momente.
Stališče, ki ga terjajo koristi delovnega Ijiuistva, je jasno: strnit- se v enotno fronto, ki bo zaradi tega močna m v resnici najuspešnejša zoperstaviti se vsem poskusom reakcije; uspešno se boriti za izboljšanja mijšir-ših slojev delovnega, ljudstva, boriti se za pravice dela proti vsem poskusom izkoriščanja.
Stanje, h bi s tem nastalo, pa ni všeč rcakcjl; zato poskuša z vsemi silami zavreti in ovirati napore vseh zdravil sil delovnega ljudstva slovenske in italijanske narodnosti, še vedno so na ddu liste sile, ki so že od vsega začetka proiivne konsolidaciji med vrstami izkoriščanega delovnega ljudstva in ki so se samo zaradi svojih egoističnih teženi povezale in sode lujejo s svetovno reakcijo ter (inglo-amerišk 'm imperializmom.
Domača reakcija je vedno poskušala begali delavstvo z najrazličnejšimi gesli. Na ta načn si it hotela ut vrsta- sva-. je postojanke in razdvojiti delovno ljudstvo ter s tem n vel jati p praksi antidemokratuna načela, s tem še nadalje, opravičevali svoj obstoj. Bali so se in otepali možnosti dokončnega sporazumel in hoteli s tem plavat’ za svoje reakcionarne namene namerno zapeljano ljudstvo, na kederega in s pomočjo katerega bi še nadalje hoteli graditi svojo reakcionarno prot ljudsko politiko.
Po pariškem sporazumu ni bilo več možno intrigirat' z geslom o apolitičnost’ sindikatov Reakcionarne struje so morale opustiti svoje zastarelo in za delovno ljudstvo škodi j vo stališče, pristati so morali — Čeprav s težkim srcem — na stališče, k: ga zagovarja statut Svetovne sindikalne federacije, da sindikat ne smejo biti indiferentni v pogledu razvoja političnih prlik, da se morajo boriti proti fašzmu in za demokracijo najširših slojev delovnega ljudstva.
Demokratizacija najširsh delovnih slojev pa /oomeni odstranitev vseh onih predsodkov, na katerih sloni delovanje in snovanje reakcionarne poltkSie, ki
vedno ovira trezno in za družbeno skupnost prepotrebno, res demokratično medsebojno spo-razumeanje. Zato bi želeli vsi oni krogi, ki. jim- demokratizacija zaradi, njihove protiljudske politike ni v korist — zato pa tudi ne dejanje, temveč kvečjemu puhla fraza — izogniti se možnosti resničnega in iskrenega sporazumevanja med delovnim ljudstvom. Sporazumevanje vodi gotovo k demokratizaciji, k zdravili prilikam, h konsolidaciji razmer v naši pokrajini. S tern bi b’h podani pogoji mirnega :n konstruktivnega sožitja med prebivalstvom na našem, narodnostno mešanem ozemlju.
Zaradi navedenih razlogov sc po mnenju reakcije delovno ljudstvo ne sme sporazumeti, zato se mora tudi delo za sindikalni sporazum ovirati, po možnosti tudi onemogočiti. Nujna /rosledica teh tendenc, podtalno delujoch sd je, da se delo Osrednje komisije za sindikalni sporazum ovra.
Pri delu Osrednje komisije za sinit’kalni sporazum so načeli tudi vprašanje dvojezičnosti- Enotni sridikcdi so se postavili na stališče, narodnostne enakopravnost1, katere nujna posledica je dvojezičnost. To priznava tudi stalni, statut tržaškega ozemlja. To staVšče pomeni stremeti k nacionalni strpnosti, pomeni zagovarjati osnovna načela demokracije. Po načelu dvojezičnosti bi moral’ biti vsi obrazci tiskovin enotne sindikalne organizacije in obvestila te organizacije tiskana, oziroma napisana v slovenščini m italijanščini.
Delavska zbormca je v vprašanju dvojezičmsti zavzela negativ tip stališče. Vzroke, tega stališča, k; ni v korist delovnega ljudstva in napora za sh-dikalni sporazum, moramo iskati. v dejstvu, da je Delavska zbornica sestavljena iz pred-stavnikov različnih političitih strank, k’ dajejo Delavski zbornici navodila, od katerih je Delavska zbormca odvisna,
StaTšče vseh teh strank do vsega, kar je slovenskega, pa nam je dobro znano. Svojo politike) gradijo na nacionalnem sovraštvu m so v tem ozru zavzeli povsem nepomirljivo stališče- Nacionalna nepoimr-Ijivost je osnova njihove politike, na lem gradijo svojo politiko, od tega stališča živijo.
Zavedajo se, da povzročijo, če opast e to svoje staTščc, demokratizacijo tudi v vrstah svojih, pristašev, da izgubijo vse, da se še poslednje možnosti njihovih protiljudskih namenov razblinijo v nič.
Ker je Delavska zbormca s svojim stališčem zavrla delo v Osrednji komisiji za sindikalni sporazum, je bil povabljen na Ece mesta delegat Svetovne sindikalne federacije, V la namen je prišel v Trst iz Par za tov. Thomas, ki je proučil nastati položaj n ki bo podal tajništvu Svetovne sindikalne, federacije tozadevno poroclo.
Stališče Enotnih sindikatov je po mnenju tovarša Thomasa popolnoma razumljivo, a nastali položaj je mogoče zadovoljivo rešiti v koršt delovnega ljudstva samo m /x>dla-
gi načel, ki jih zagovarjajo E-notni sindikat’,, katerih edini namen in želja je, strniti vse delovno ljudstvo v enotno in nezlomljivo fronto. Edino taka fronta bo dovolj močna in u-spešna v borbi delovnega ljudstva proti vsem poskusom izrabljanja, proti bedi in suženjstvu^. proti vsem nakanam protiljudske reakcije, proti ma-hnacijam domačih in tujih pijavk.
Mi to pot dobro poznamo in vemo, da je težavna- Toda kljub tenm se ne plašimo truda, ker vemo, da bomo z doslednostjo in borbenostjo gotovo izbojevali zmago in s tem zagotoviti vse pogoje, ki so potrebni za ljudsko oblast 'n demokracijo. Za vse to pa se je vredno in častno boriti, in le treba tudi žrtvovati.
Ob prazniku Rdeče armade
23.- februar je rojstni dan Rdeče armade, armade delavcev in kmetov, ninado Oktoberske revolucije. Moč Rdeče armade, ki je rešila svobodoljubne narode 'sesa sveta pred naj hujši mS sovražniki sveta,' pred nemškim in italijanskim fašizmom ter japonskim impe- ■ rialižmom, je da čuti bratstvo do vseh narodov sveta, da jo vzgojena v duhu enakosti in spoštovanja do vseh narodov sveta. Vzgojena je v duhu spoštovanja delavcev vseh dežel, V duhu ohranitve in učvrstitve mitu med državami.
Naj živi nepremagljiva junaška Sovjetska armada, armada deaivcev in kmetov! Naj živi rešiteljica človeštva pred povratkom v barbarstvo!
Delavske zadruge prehaja jo
v roke pravih lastnikov
V nedeljo se je vršila v kino dvorani ,.Alabarda*‘ predzadnja mestna izredna skupščina Delavskih zadrug.
Skupščini je prisostvovalo 591 članov, ki pripadajo prodajalnicam št. 2, 88, 88. 89, 90, 108 in 113. Skupščino je najprej otvoril tovariš Ferjančič, a zaradi premajhnega števila navzočih je bila odložena za pol Ure. Drugič je otvoril skupščino dr. Timeus ob 9 uri 45 minut. Pozdravil je vse navzoče v imenu ravnateljstva Delavskih zadrug in jim orisal glavne točke statuta iz leta 1922., ki je stopil ponovno v veljavo.
Za predsednika zborovanja je bii
enoglasno izvoljen tovariš Juriševič, ki. se je navzočim za izkazano mu zaupanje zahvalil. Nato je v kratkih besedah označil naloge Delavski!', zadrug v bližnji bodočnosti.
Na podlagi podanih predlogov so prešli na volitve 19 delegatov, ki bodo kot zastopniki članstva sodelovali na glavni skupščini Delavskih zadrug, ki se bo vršila v kratkem na glavnem sedežu zadrug. Z izjemo 5 članov, so ostali člani — po številu 586 — enoglasno izvolili
o vero vatel j e, 19 delegatov, konlro- :• lorje in namestnike za poedine pro- \ dajalne, t. j. za vseh 7 mestnih | prodaj alnic.
Vsi izvoljeni so iz vrst delovnega j ljudstva, pripadajo raznim katego- j rijam delavstva. Med njimi so roč-
ni delavci, specialisti, uradniki, železničarji in drugi.
Zborovanje je bilo vzorno in zelo disciplinirano. Ob koncu je dr. Timeus ponovno spregovoril, se zahvalil vsem navzočim, želeč jim vedno večjih uspehov pri delovanju za razvoj Delavskih zadrug.
Priborimo si tudi Bolniško blagajno
Zopet se je čul glas delavstva, ; ki zahteva, da Bolniška blagajna j končno vendarle postane zopet njihova last. Dne 21. t. m. so namreč opoldne spet zborovali delavci ‘in uradniki tovarne ILVA-e.
Tovariš, ki je govoril, je p a vsem jasno orisal ves razvoj te ustannve od ustanovitve dalje pa do današnjih dni. Za časa. ko je delavstvo upravljalo Bolniško blagajno, io zavod zadovoljivo napredoval in uspeval. O tem lahko priča ustanovitev Sanatorija v Ankaranu, mornariške kolonije v Gradeža !:i drugo delovanje. V tem razdobju je delavstvo dokazalo, kako zna dobro in uspešno voditi poslovanje te tako važne delavske ustanove, ki je po ..zaslugi" fašizma pic-
Z ZBOROVANJA KOVINARJEV
Naprej dokler ne zmagamo
Preteklo nedeljo ob 10. uri dopol- polju in doseči ne samo ustalitev dne so imeli tržaški kovinarji zbo- cen, ampak tudi njihovo znižanje, rovanje, na katerem so posamezni j Le, tako se bo kupna moč dvignila odseki podali poročilo o svojem delu in z njo se bo izboljšal tudi položaj v preteklem letu. To zborovanje je , delavstva.
Irimio še poseben pomen radi dej-1 Sledila so poročila zastopnikov to-stva, da se nahaja prav ta čas med : varniških odborov, raznih podjetij in nami v Trstu tov. Thomas, delegat malih obrtnikov. V svojem govoru svetovne zveze sindikatov, ki naj ! je zastopnik tržaškega arzenala pou-pospeši in izvede sindikalno zdru- danl odločnost vseh delavcev, da bo-ženje tudi pri nas. Dvorana Kina ob do vztrajali v borbi do končne zmage delavstva in do popolnega uni-
morju je bila vsa zasedena, ko je zastopnik kovinarskih sindikatov podal svoje poročilo.
čenja zadnjih ostankov fašizma, ki zaman skuša, da bi zopet postavil ,	, . . .	.	svojo peto na tilnik proletariata.
Leto dni trdega uela in borb za 0strQ je kritiziral pOStopanje tistih najosnovnejše pravice delavskega raz- ■ reda imamo za seboj. Sovražne reakcionarne in šovinistične sile niso šte-dile v boju proti nam. Višek je dosegla ta borba z vandalskim opustošenjem naših krožkov, na katerega ! so delavci odgovorili z mogočno manifestacijo discipline, moči in volje, ki je dobila izraza v 12 dnevni stavki in ji ni primere v zgodovini tržaškega proletariata. Ta stavka in odločni delavski nastopi ob drugih prilikah so jasno povedali vsemu svetu, da je tržaški proletariat dozorel in da se ne bo več pustil terorizirati in izkoriščati. Kljub vsem borbam in težavam pa so se vrste Enotnih sindikatov še okrepile in strnile. V preteklem letu smo pridobili 1610 novih članov ter skoraj dosegli število 12.000. V mezdni borbi smo sicer dosegli razne poviške, ki pa praktično ne , pomenijo nikakega izboljšanja, ker so med tem vsaj za toliko po-rastle tudi cene. Zato je treba po-jačiti borbo na politično-ekonomskem
krogov, ali bolje posameznikov, ki bi radi onemogočili sindikalno združenje. Toda do združitve bo prišlo, pa bodisi mimo njih ali preko njih.
..Najtežji problem pri nas je vprašanje brezposelnosti", je dejal zastopnik H,VE. „Do prihoda zaveznikov naše podjetje ni poznalo brez poselnih. V jeseni 1945 so začela prva množična odpuščanja in od tedaj se moramo boriti z vsemi silami proti temu orožju, ki ga skuša reakcija uporabljati proti nam".
Posebno težavno je bilo delo pri TELVE, kjer je pritisk gospodarjev najbolj močan. To podjetje ima svoj
Se vedno ne morejo domov
Bivši fašistični režim se je poslužil vsakega sredstva in načina, da spremeni nacionalno lice Julijske krajine. Eno izmed zelo učinkovitih sredstev je bilo premeščanje državnih uslužbencev v notranjost Italije in nameščanje na njih mesta v Julijski krajini ljudi iz starega kraljestva. Brez dvoma je bil to zelo učinkovit način raznarodovanja, saj je bilo slovenstvo te pokrajine oškodovano s tem za občutno število elementov. Odtrgani iz slovenske skupnosti so bili praktično izgubljeni in v naslednji ali v drugi generaciji bi se v tuji sredi popolnoma izgubili. Po drugi strani je priseljeni element dajal popačeno narodnostno sliko naše pokrajine, ko je ustvaril manjši ali večji odstotek Italijanov tudi v tistih krajih, ki prej tega odstotka sploh niso zaznamovali. Vrhu vsega pa priseljeni element niti ni bil na slepo izbran in se je svoje „misije‘4 zavedal ter jo večinoma vestno izvrševal. Pogosto mu je moral napraviti mesto celo Italijan, tukajšnji domačin, ki je bil „premalo zan-es-ljiv“, in zadela ga je ista usoda „allo-gena*4 kot Slovence.
Razumljivo j c, da so s koncem vojne in s propadom — k* se zdelo — zakonov in načel, ki so vodila fašistični režim, vsi ti pregnanci videli svoj bližnji povratek v Julijsko •krajino, v svojo domačo deželo, iz katere so bili na naj rafinira aei ši — v bistvu pa najbolj nasilen — način odtrgani. Toda tega je malone dve leti in vsi ti ljudje so še vedno daleč v Italiji-
V nedeljo	sestal° precejšnje
število državnih uslužbencev, «.0 zaposleni v Italiji na sedežu Enotnih sindikatov (zel° verJetno bl j d* bilo še več. če bi zVU doPustl!a ob j a-
viti sestanek P° radiU)'«'• Žbogarja Brocchija ^ bilo nad vse
zanimivo. K P°ro5il* Ti T Tl ,	,/Oir» so doslej po icazali
kako malo 'Tzadevo uredili: Hali-
tisti ki bi naj -de'^
janska vlada D13	.j’	rok
varja da v zadevi nima gra.tm toK, rja, aa v	ne kompetenee
ker so tu	otresa ed-
ZVU; ta posipa ^ ^	mc.
govornosti,
Sati v zadmm
rešen le tedaj, „ko bo ZVU vrnila Julijsko krajino Italiji".
Ob vsem tem je, jasno razvidno, kdo je za povratek teh nameščencev in kdo je proti njemu. In tedaj tu že ne moremo več govoriti e pomanjkanju dobre volje, temveč tu gre že za več: gre za zlobno voljo, gre za voljo, vztrajati in ohranjati to, kar je ustvaril zločinski fašizem; gre za to, da vsi ti premeščenci ostanejo še nadalje odtrgani od svojega narodnega telesa, da se njih otroci potapljajo v morju tujega naroda; da se nadalje ne bi bilo treba odstraniti iz Trsta mnogim nameščencem, da zaradi fašističnega nasilja ne bodo postali avtomatično državljani STO-ja, ker pač 10. junija 1940 niso bivali na tem ozemlju. Oni, kot domačini, žrtve fašizma — ne, tujci v njihovi hiši, protežiranci fašizma — da.
Na sestanku je bila sprejeta resolucija, v kateri se poudarja, da ti premeščenci ne bodo nikoli odstopili od svoje zahteve po povratku, ker je le ta njih najosnovnejša pravica, saj so bili tu rojeni, so bili premeščeni nasilno in je njih premestitev le posebne vrste konfinacija. Zato naj italijanska vlada nemudoma poskrbi za povratek (kot službeno premestitev) premeščencev iz tega ozemlja in za odpoklic enakega števila nameščencev iz starih provinc, ki so bili sem poslani. — Pri vsem tem naj se tako italijanska vlada kakor ZVU ne zamotavata v birokratske mreže, temveč naj rešitev tega vprašanja izvedeta nemudoma.
Na sestanku so takoj izrazili svojo solidarnost profesor Ferlan v imenu SIAU-ja, svetnik Rossi za MOS, kakor tudi delegata PNOO-ja in Fronte za neodvisnost JK.
Pozdrav tov. Thomasa
delavstvu naše pokrajine
Dragi tovariši!
Ko zapuščam vase lepo mesto, se vam zairvatjujem za bratski sprejem, ki ste ga pripravili predstavniku Svetovne (sindikalne zveze.
Dnevi, ki sem jih preživeti med vami, mi bodo ostali v najlepšem spominu- Delo Osrednjega odbora za sindikalni sporazum in natančno proučevanje vašega izvršenega dela in vašega p--lož?ja mi irs*a dopuščan odgovarjati posar mezno na vse izraze zaupanje in si m pa, ije, ki ste jih izpričali razen moji osebi se S ve ovni sindika m zvezi. Toda vsako vaše sporočilo je v meni priklicalo nad vge prijateljsko misel na vas.
Vi vsi želite sindikalno enotnost. Nadaljevati morate z delom, da bo t* enotnost, ki živi v srcih, zaživela tudi v dejanjih.
Vaši predstavniki višjih teles, ki pripadajo bodisi E-notnim sindikatom ali pa (Delavski eSfornici, pripravljajo združitev. Vi jim morate učinkovito pomagati v odborih zvez in v paritertičnih komisijah, ki naj bodo trdna podlaga za enotno organizacijo. Treba je, da Osrednji odbor za sindikalni sporazum lahko računa, na vašo uvidevnost in dobro voljo, da tako nadoknadi zamudo, ki so jd povzročile neke skupine- Prepričan sem, da vam je mnoso do tega, da pomagate rešiti ta odprta vprašanja.
Tovariši, ki vas zastopajo v Osrednjem odboru za sin-dikaTii sporazum, so prežeti s skrbjo, da zgrade novo, skupno sindikalno hišo, ki naj ho trdna, zdrava, svetla. On1 so natančni arhitekti, vendar naj vsakdo že sedaj pripravi kamen, ki g» b<> doprinesel k zgradbi.
Vi vsi rihko računate, da bom kot tovariš popolnoma nepristransko poročal tovarišu Saiilmtu, generalnemu tajniku Svetovne sindikane zveze, kakor tudi njenemu izvršnemu odboru o vsem, kar je v Trstu pritegnilo mojo pozornost nase-
V prepričanju, da boste kmalu združeni in tafeo v eni sami sindikalni 'organizaciji bolj močni, vae bratsko pozdravljam.
Živeli delavci tržaškega ozemlja!
Živečo, sindikalna enotnost!
Živela Svetovna sindikalna zveza!
glavni sedež v Italiji m od tam izvaja hud pritisk. Skušali so na vse načine ovirati ustanovitev in razvoj Enotnih sindikatov. Mi pa smo vseeno uspeli in danes imamo aktivno podružnico s 106 člani.
Mnogo smo storili, da olajšamo gmotni položaj delavstva, z organiziranjem delavskih prociajalnic pri raznih podjetjih, ki so vse pokazale lepe uspehe. Na splošno je bilo or-ganizatorično delo laže pri večjih podjetjih, a najteže pri malih obrtnikih, kjer- ni take povezanosti in je gospodarjev pritisk bolj neposreden in zato ostrejši. To se vidi tudi po gmotnem stanju uslužbencev pri mali obrti, kjer je najslabše.
Pri debati se je razvila ostra kritika glede delovanja bolniške blagajne. Treba bo nadaljevati in poja-
čiti borbo, da se odpravi tudi tu izkoriščanje s strani brezvestnih špekulantov. Treba bo vsekakor doseči, da pride vodstvo te ustanove v roke delavcev, ki bodo znali napraviti konec nemarnosti, izkoriščanju in poneverbam. Le na ta način bo postala ta ustanova koristna delavstvu, za katerega je bila ustanovljena in katero jo tudi vzdržuje.
Ostri protesti so se oglasili tudi proti načinu, kako so povišali stanovanjske najemnine. S takim postopkom, kot ga uvaja ZVU s svojim dekretom, je najbolj oškodovano baš delovno ljudstvo. Tudi zahteva po reformi starega fašističnega sistema o pobiranju dohodninskega davka je žela splošno odobravanje. Treba je odpraviti sistem, ki pobira dohodninski davek od delavčevih žuljev. Plača naj tisti, ki ima in ki lahko plača.
Zborovanje so zaključili ob 13.30. Kovinarji so se razšli v zavesti, da
delo v preteklem letu ni bilo zaman. Sklenili so, da bodo svojo borbo v tekočem Jetu ne samo vzdržali, ampak jo še pojačili.
šla v nedelavske roke, v roke sa» mih režimskih varovancev.
Govornik je poudaril, da je koncem koncev delavstvo oni faktor, ki s svojimi prispevki — vplačili — vzdržuje tako važno socialno ustanovo. Glede na okolnost, bi ZVU bila pripravljena pristati na posvetovalne komisije v okviru bolniške blagajne, je govornik pojasnil, da te komisije praktično ne bi služile ničemur, ker tak način ne bi nikakor rešil sedanjega nezadovoljivega stanja.
Končno je govornik pozval vse delavce, ne glede na njih sindikalno in politično pripadnost, da se združijo in enotno zahtevajo, da se povrne Bolniška blagajna zopet v roke legitimnega lastnika, — v roke tržaškega delavstva. Enoglasno so tudi izglasovali spomenico, ki so jo poslali ZVU-ju Jn ravnateljstvu Bolniške blagajne.
IMm pristali delavrsv
V soboto ob 8. uri so luški delavci pričeli protestno stavko, ker jim ravnateljstvo Javnih skladišč ni dovolilo. da bi delali pri iztovarjanju. Jasno pa je, da bi delo morali vršiti luški delavci in ne le oni, ki so zaposleni pri žerjavih. Spričo naklepov ravnateljstva so luški delavci protestirali in skušali preprečiti iztovar-janje. Prišli so civilni policaji in jih razpršili. Stvar se vleče že 18 mesecev.
Včeraj zjutraj so delavci ponovno odšli na delo. Ker pa so zadevo vnovič prepustili pristaniškemu nadzo:’-ništvu, so delavci prekinili delo od 10. do II. ure. čas bi že bil, da bi vprašanje končno rešili in sklenili sporazum, ki bo ne le v korist delavstvu, temveč prebivalstvu sploh. Luški dela\*ci čutijo odgovornost in razumejo potrebe. Zato so se tudi vrnili na delo.
Neprestane borbe proti izkoriščanja
Zmaga nameščencev janih lokalov. Nameščenci openskega tramvaja in občinski nameščenci pa tudi ne bodo odnehali
Sklenjen je bil dopolnilni mezdni sporazum za nameščence v barih, kavarnah itd., Sporazum določa povišanje mezde, znižanje normalnega urnika od 10 na 9 ur in sledeča plačila za zunanjo službo: za zunanje službene opravke v mestu po 800 lir, izven mesta pa 1200 lir, za delovni dan v mestu po 1200 lir, izven mesta pa po 2000 lir.
Prav tako so zvišane draginjske doklade, urejeno je vprašanje počitka, odpuščanja, božične nagrade in izrednih dopustov.
S tem dopolnilnim mezdnim sporazumom je delovno ljudstvo zopet dokazalo, da se da s složnimi nastopi doseči najlepše in najsigurnejše uspehe v borbi z delodajalci.
Med nameščenci maloželeiniške družbe openskega tramvaja je viliko nezadovoljstvo zaradi tega, ker lastniki družbe za openski tramvaj še sedaj niso zvišali plač svojim uslužbencem tako, kot je bila zvišana drugod delavstvu.
Nameščenci maloželezniške družbe so se že večkrat pritožili in zahtevali, da se tudi njim uredijo plače. Toda delodajalci nočejo razumeti njir hovega položaja in nočejo urediti tega vprašanja.
Zaradi tega so nameščenci openske proge proglasili 20. t. m. med 18. in 19. uro protestno stavko. Stavka je bila popolna. Vsi nameščenci so se vzdržali dela. Istega dne se je podala tudi delegacija delavstva na U-rad za delo pri ZVU-ju in predala na pristojnem mestu protestno noto.
V	noti zahteva nameščenstvo, da se čimpreje uredi njegovo mezdho vprašanje in da se njih mezde prilagodijo visokemu porastu cen najnujnejših življenjskih potrebščin. Pozivajo ZVU, da prizna in uvidi slab ekonomski položaj delavstva in da upošteva vse navedene razloge, ki morajo voditi do razumevanja zadevnega vprašanja in njega važnosti. Zato pričakuje in poziva nameščenstvo openskega tramvaja ZVU, naj skliče predstavnike obeh strani.
Predstavnik Urada za delo pri ZVU-ju, odvetnik Levitus, je obljubil in zagotovil odposlanstvu, ki mu je izročilo protestno spomenico, da bodo vprašanje ugodno rešili še v teku prihodnjega tedna,	»
V	zadnjih treh mesecih leta 1946 so cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam naglo m visoko poskočile, tako da so dosedanje plače mestnih uslužbencev povsem nezadostne. Z ozirom na okolnost, - da se je za delavstvo mestne občine prezrla okolnost naglega porasta cen in da se še vedno ni sprožilo vprašanje draginj-ske doklade za te nameščence, so
ES že 15. januarja poslali na ZVU tozadevno pismo. V tem pismu so ES opozorili načelnika finančnega odelka ZVU, da ugotovi indeks cen za prvi trimester 1947.
Od zgoraj omenjenega dne, ko so ES odposlali na ZVU pismo, je preteklo več ko mesec dni, a se še vedno nič ni uredilo. Finačni odsek pri ZVU je sicer odgovoril, a to na svojski način, ki zadevo pušča še vedno odprto, nerešeno. Sklicuje se na položaj delavstva iste kategorije v Italiji.
Pri današnjih gospodarskih prilikah, ko se cene takorekoč preko noči, vsak dan višajo, delavstvo pil občim ne more čakati, niti se zadovoljiti s starimi, nam dobro znanimi izgovori.
Anglo-ameriška vojaška uprava je 12. junija 1945 prevzela zaupno in začasno upravo nad našo pokrajino. Naloga organov te začasne vojaške uprave je, urejati ekonomsko-finanč-na vprašanja, ki se na ozemlju te uprave pojavljajo, ne pa naloga organov italijanske vlade, ki ne morejo poznati prilik, v katerih mora naše delavstvo živeti.
suverene italijanske ~dr. Puecher je kot vlade. Odvc^Tcega sveta najbržo
predsednik
svojem odgOu
dobro pouoeb- 1U) prej ir3t)n oro-
voru piše, cla
magati nasf’r0.lOgindikati pripravljeni ko so Enotni	GVojo podporo, pa
nuditi brezpoS	sVojega začaranega
CLN ne tnor^ . da bo ta problem kroga. Ko ,rcn'
ZVU. Med tem
ANGLIJA
Kakor poroča Reuter, je izjavil predsednik britanske nacionalne zveze farmerjev Terner, da lahko pride v Apgliji po krizi goriva do krize prehrane, čc vlada ne bo prišla do spoznanja, da so potrebe premogovne industrije in kmetijstva enako nujne In važne.
Kmetijstvo in premogovna industrija, je izjavil Terner, pa sta panogi gospodarstva, od katerih je odvisen obstoj blagostanja. Obema pa resno primanjkuje proizvajalnih sredstev.
Terner se je izrazil proti izvozu poljedelskih strojev, ker bi izkoriščanje takih strojev v Angliji povečalo proizvodnji osnovnih proizvodov ih zmanjšalo neobhod-no potrebo kupovanja istih v ino-zeihstvu. Govornik je izjavil, da je prišel čas. da izvedejo praktične ukrepe. Ladje in dolarje, ki se "Porabljajo za uvoz luksuznih Predmetov v Veliko Britanijo, .le treba izkoristiti za nabavo hrane.
:!: * :;t	'
Finačni urednik Reuterja Sy-aney Canboli piše da je bilo tretji an britanske industrijske katastrofe še bolj občutiti padec bri-ans ih državnih obveznic na lon-Iv!?8: 5 borzi- Prav tako padajo nori ■ britanskih industrij škili
padec u%. tem ,ednu ;ie znaial
RAZGLEDI PO SVETU
I/ AHfUii padafr
Iz hude v še strašnejšo krizo
* * *
Fo Reuterjevem noročilu predsednik britansk, porotllu
je
e vlade izjavil
v Spodnjem domu, da ■ je kljub vsem omejitvam porabe električnega toka postalo vprašanje kuriva v Veliki Britaniji zelo kritično. Porabo še naprej omejujejo. Ukinjeno je bilo 2e veliko število potniških vlakov, v ponedeljek 17. t. m. pa so morali ukiniti še 5 ekspresnih vlakov med Anglijo in škotsko. Kljub temu nimajo londonske električne centrale niti za teden dni premoga. Isti položaj je v tovarni za plin.
Ass. Press poroča, da se v plinski industriji razvija nova kriza in da so prebivalstvo že opozorili, da bo treba zaradi velikega pomanjkanja premoga ukiniti tudi uporabo plina. Svet za plin je naročil plinskim centralam, naj bodo pripravljene, ukiniti preskrbo s plinom velikemu številu m-, dustrij. Premogovna kriza prehaja tudi na vprašanje prehrane. Veliko število restavracij v Londonu in Liverpoolu je ukinilo izdajanje obrokov. Isto je s tobakom. Tretja tobačna tovarna po velikosti v Angliji je prenehala obratovati. Tekstilna industrija je iz-
gubila zaradi krize 8 milijonov metrov bombažnih tkanin, 1 mil. parov moških in 2 in pol milijona parov ženskih nogavic.
ZDA
..AVashington Post" piše, da je prodrla lakota v prestolnico ZDA.. Časopis ptuvi. da ne dobivajo nezaposleni, ki imajo tričlansko družino, več podpore kakor 40% vrednosti minimalne količine živil, ki so potrebna za življenje, če kongres ne bo odobril dopolnilnih kreditov, bo sedanja pomoč pred I. marcem znižana za 20%, ker je število brezposelnih v zadnjem času naraslo. „Washington Post" opozarja kongres, da ni ničesar ukrenil za izboljšanje sedanjega položaja. Tudi današnji proračunski krediti ne odgovarjajo potrebam.
IRAN
Pred časom je organizirala an-gio-iranska petrolejska družba oddelek za informacije in propagando. S tem v zvezi piše iranski časopis, da podkopuje ta oddelek pod plaščem ..kulturne pomoči" nevtralne iranske časopise.
- Oddelek pošilja tem . časopisom različen material, članke in poročila, da bi jih objavili kakor „ogia-sc“, t.j. da bo objava plačana.
FRANCIJA
Kakor poroča agencija France Presse, so bile 14. t. m. na pozi J zveze federacij državnih nameščencev demonstracije, pri katerih je sodelovalo 1 milijon usluž-' beneev državnih ustanov in drugih podjetij. Uslužbenci so demonstrirali v znak protesta proti sklepu parlamenta, ki določa za povišanje plač premajhen odstotek predujma. Demonstrirali so tudi proti podaljšanju delovnega časa brez odgovarjajoče odškodnine.
NEMČIJA
Na seji berlinskega mestnega sveta so 'izglasovali z veliko večino zakonski predlog o prehodu koncernov in večjih industrijskih podjetij na področju Berlina v last mestne občine. Zakon določa plačilo odškodnine lastnikom in akcionarjem, razen v slučajih, da so vojni zločinci ali nacistični funkcionarji. Za zakon šo glasovali predstavniki enotne sociali-
stične partije Nemčije, socialdemokratske stranke in krščansko-demokratske unije, medtem ko je glasoval predsednik liberalno-de-mokratske stranke proti.
ITALIJA
Po poročilih iz Lecca v Galli-poliu so brezposelni delavci priredili demonstracije zoper občinsko upravo. Pri tem je prišlo do spopada s policijo.
ČSR
Uradno so bili sporočeni uspehi proizvodnje za mesec januar. U-spehi proizvodnje v prvem mesecu dveletnega načrta so zelo zadovoljivi, in to posebno v treh glavnih industrijskih panogah; v premogovni industriji, industriji železa in jekla ter v tekstilni industriji.
Premogovna industrija je izpolnila načrt 105%; industrija električne energije 100%; livarne I12.9o/0; industrija železa in jekla 108.8%, kemična industr. 10O.6O/o, lesna industrija 102.3%, industrija usnja in gumija 122.10/0 in tekstilna industrija 109.7%.
* * *
češkoslovaška narodna skupščina je včeraj sprejela načrt zakona proti črni borzi. V diskusiji glede § 4, ki predvideva smrtno kazen, je bii podan predlog, da se smrtno kazen zamenja z dosmrtno robijo, ki pa je bil odklonjen z večino glasov'.
Nihče ne bo preprečil naše zmagovite poti
Tov, Thomas poslanec Svetovne sindikalne federacije na obisku pri stavkovnem odboru
Tov,- Tiiomas, delegat Svetovne sšiidikatae feeteracije. |e ofo priliki službenega obiska pri ms izrazil Osrednji komisiji za sindikalni sporaz)im željo, da bi rad spoznal člane stavkovnega odbora. Ta odbor se zaradi nerazumevanja in samovolje ZV U-ja še vedno nahaja v izgnanstvu.
Zaradi te njegove želje so predstalvniki ES povabili tov-Thomasa na izlet v Postojno, kjer je stavkovni odbor, z izjemo tov. Regenta, te dni imel sestanek-
Obisk tov. Thomasa pri stavkovnem odboru so tako uredili, da bi si delegat Svetovne sindikalne federacije lahko ogledal tudi lepote svetovnega s-ovesa v Postojnski jami. Za ogled je bil določen čas med 11 in 13 uro.
Toda na razmejitveni črti so zavezniki ustavili tov. Thomasa, čeprav je imel redni potni list, s katerim je tudi iz Francije prišel v Trst- Tri ure je moral s spremljevalci . ostati v avtomobilu na cesti v snežnem mete/u. v strašni kraški burji. Končno so anglo-ameriški vojaki izročili tov. Thomasu potni list in se opravičili, češ da so mislili, da potuje v Francijo! V Postojno je zato prišel šele ob 15 uri.
Po kratkem in zelo umetnem 1 vsega sveta.
spoznanju s stavkovnim odborom so medsebojno- izmenjali misli o najaktualnejših problemih sedanjega trenutka. Obravnavali so vprašanje sindikalne enotnosti.
Raizgovor je potekal zelo prisrčno, saj so se vsi navzoči za, vedali odgovornosti do sedanjega stanja na sindikati nem ‘ področju v naši pokrajini m potrebo do čimprejšnjo uspešne izvedbe pariškega sporazuma.
Kasneje si je tov. Thomas ogledal Postojnsko janfrs, ki je doslej še ni imel prilike videti.
Po vrnitvi iz jame so tov. Thomas, člani stavkovnega odbora in predstavniki ES nadaljeval* razgovor- Ob slovesu jfe izjavil tov. Thomas, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da olajša in pospeši sindikalno združitev.
Mi pa pozdravljamo lov. Thomasa ob njegovem odhodu iz Treta in ga prosimo, da ponese Svetovni sindikalni federaciji in 66 milijona delavcem, ki so včlanjeni \' federaciji, pozdrave 90 tisoč organiziranih članov v Enotiih sindikatov. Obenem zagotavljamo, da bomo z naše strani podvzelj vse, da pride do enotnosti med našim delovnim ljudstvom. Le na ta način bomo ■ •bko ponosni in združeni v veliko družino delovnega ljudstva
SfMB f
PRUtfORSK., UELAVSKA E.\Of?jOS3t
35. Mmjam mf.
VSAK OD NAS
bo moral doti od sebe čim ved, da bomo izvedli postavljene naloge
Več konstruktivne in lavne kritike
(Is »Ljudske prmice“)
Nekolikokrat. smo ze govorili in ugotovili potrebo mno-ifme krilih’ kot enega izmed uspešnih sredstev za borbo proti napakam in slabostim naše ga živi jeni a m deta. Toda ta potreba oziroma sredstvo st je v preteim meri reduciralo na splošne ugotovitve in priznanja, da še ni vse tako, kot bi moralo biti, da so še slabosti, pomanjklrvosti m napake. Toda prave konkretne, direktne, neposredne m množične kritike je še vedno premalo, v mm-g h primerih je sploh ni; Res je sicer, da širimo v času na predka in prosperitete, k sc kaže v vseh smereh. Nes/>orno je tudi dejstvo, da so na vseh važnejših mestih in položajih že v teku borbe preizkušeni kodri, k-, v glavnem preprečujejo s svoio poštenostjo, predanostjo in aktivnostjo, da bi se dogajale večje napaki’, špekulacije, n c prav Inosfi in ljudstvu škodljiva dejanja, kot je bi! fo primer v stari lugosta\ij: in kot je še danes navada v vseh kapitalist enih „demokratičn ih deželah.
Toda to niso razlogi, ki b nam narekovali, da ne vdimo riatoost, itmtrič 'nasprotno, predvsem ta pomtm\< dejstvo nam dajejo vse objekt vne pogoje, da popolnoma sprostimo vse možnosti konstruktivne krinke in da z vso ostrostjo u-darianio po napakah- Zavedamo se, da je kljub uspehom ik vsesplošnemu napredku v našem aparatu in pri našem detn še zelo mnogo, — včasih namernih, včasih nenamernih — napak, slabosti, nemarnosti, samopašetosli, brezdušmst, lokalnega absolutizma, birokratizma in podobnih, od starega državnega aparata podedovanih navad, k ljudske množice upravičeno sprirvlinio v nezadovoljstvo, ubiiajo m / at no in teže malega človeka, To so po svojem obsegu cesto zelo mui-hm stvar.. Toda kljub temu ne smemo in ne moremo teh poji vov podcenjevat, zapirati pred njimi oči in iti mimo njih. Končno ne smemo pozab h. du naši sovražnik’ domu in znnu spoznavajo, da trt resna pričakovanja niti na agitaci/sk efekt preračunano napovedovanja o nekih cdlot lnih dogodkih, ..prevratih", tv so vel sredstvu, katerim b množice nase dale, in zelo menjajo taktiko Sedaj jjoskušoio škodovati n ovirati naš gospodarski razvoj predvsem z drobnimi, majhnimi in na vda breuomembtr m.; fikcijami n postopki. N j dvoma. da bi, ako bi rneli za to dovotj moči, poskušal: na drugi nai n. toda spričo objektivnega odnosa s:l jim ne preostane nič drugega,
(j led e m Vsa gornja dejstva k nemogoče m1 sl ti in pričakovati, da bodo samo organi Kontrolne komisije h ostale za to delo določeni ustanove in organizaciji sposobne 'zvesti u spešno borbo prot zgoraj navedenim pojavom- Edino nsftešno sredstvo ie lahko množična budnost, kritika n kontrola, ljudstva samega. Kdor posluša in spremita razftološenie ljudskih množic, nesporno ve, da Hudič mnogo vedo n vidijo. To je tudi razumljivo, ker še loko majhne na trnke in nepravilnosti ljudje neposredno občuf io na svoji koži.
Toda kje le torej vzrok, da nimamo prave množični kritike, kliah temu, du ljudstvo mnogo vet, sliši m ofrazi? Osnovni razlog ie nedvomno v tem ker mnogi , naši aktiv st;, funkcionarji, odbornik m rejt-renti, predsednik: in tajniki ne razumejo, ali nočejo razumel; pomena množične ljudske krhke, imajo do krihke ne-ruv-len odnos, si je ne. žele, ali se ie — seveda ne brez razlogu -celo boje! Precej pogosto in jemo mnenje, da kritika, preg vsem množična w javna ljudski oblasti in v Ijudsk dr av> nj potrebna- Toko mišljen ie Jr nasprotje vsem osnovnim na;.-lom ljudski demokracije m
oMasf:. Od tega mntnja ao zapmfovijanju, mašlevfalmsh ali celo proglašenja za »reakciji dobromislečik ljud, ki u-prahu eno in konstrukt vno kri-tisiretio, ni veVk korak. Odkrito povedano, tudi taki primeri so se že dogodili in zato ni iudno, da se mali človek ne upu vedno odkrito in javno povedati svoje pripombe in o-pdženja. Tako so na primer delavcu, kr se je prišel upravi ceno priložit nad storjenimi kriv c umi, grozili z represalijami- Zato tudi imamo primere, da Umije m množenih sestankih ne govore dovolj iskreno in si ne upajo energično ožigosali očitne krivice, ali napake,
kj so sc dogodile. Vsak pameten, vsaj malo poli fino razgledan človek bi moral videti — birokrat, brezdašnež, pikolovec, jrazer et contp- seveda tega ne vidi — da take f jr mere izkorišča tudi reakcija za gonjo proti naši Ijudsk' oblasti, ljudski demokraciji in partiji, Z druge strani pa predvsem tak nepravilen odnos do mm žične 'n javne kritike, onemogoča, da bi naši aktivisti in funkcionarji tudi energično in načelno končali z nergaštvom in neosnovarumi ugovori, kj šo sploh spretno izmišljene reakcionarne fjropagande aV skrajne zaostalosti najbolj nevednih in lahkovernih ljudi.
Resnična zgodba
Tam nekje v Ilirski Bistrici živi boren delavec, zaposlen kot cestar pri Gozdni upravi ..Snežnik". Pa je naneslo, da se oglas: pri njem tovariš, ki je zbiral prostovoljne prispevke. Vedel j6 sicer, da ne more pri tov. Antonu čenčiču pričakovati velikih prispevkov, toda mislil si je. ..Ma-lo tu, malo tam. p« se nabeie!" Tudi je nabiralec vedet, da je na neslo tako. da je v januarju delal Cencič komaj S dni in zato je bil njegov mesečni dohodek kaj pičel — komaj 15#o.— lir.
Kako se pa nabiralec začudi, ko mu tov. Cenčič prostodušno pomoli 5»o.— lir, češ, ,.300 naj bo za obnovo I ..Mladinskega doma", ostalih 200 pa ; za bistriško ..Sportno-letalsko dru S štvo".
,.Preveč bo, prijatelji", mu pravi, „sa.j vemo kako in kaj!"
„Nič ne bo preveč, raje premalo!" iskreno de čenčič. ,,Kar dam, dam rad in prostovoljno, kajti moja iskrena želja je, da čimprej zacelimo rane porušenja m opustošenja naše drage domovine Jugoslavije!"
Ali naj tov. Cenčiču zapojemo zahvalno tirado, kakršne šo pričakovali v prejšnjih časih razni „narod-ni dobrotniki"? Ne bomo, ker smo prepričani, da bi ga užalili, ker smo prepričani, da bi zadeli njegovo požrtvovalnost; pa tudi ne zato, ket se zavedamo ravno, tako dobro kakor on sam, da sC vsako dejanje v resnici samo najbolje ocenjuje.
V krajih načrtnega dela in stvarnih uspehov
Področje B
POSTOJNA — 23. I. 1.1. se je vršil plenum Krajevnega sindikalnega sveta, na katerem je prejel stari odbor razrečnico. Ugotovljenih je bilo nekaj napak v delu, a na drugi strani .vidni uspehi v tekmovanju. Od IS. XI. lani do IS. I. letos je število sindikalnih podružnic v območju Krajevnega sindikalnega sveta naraslo od 18 na 34.
POSTOJNA — Dijaki Vlil. razreda gimnazije so se brez izjeme prijavili za udeležbo pri prostovoljnem delu pri graditvi proge šamac—Sarajevo.
STUDENO — V enem tednu so prebivalci Studenega popravili, s prostovoljnim delom 115 m2 poljske poti; pri tem je 91 oseb napravilo 54« in 21 voznikov 110 delovnih tir. Med delavci je bilo 8 članov mladine, ki so dali 40 delovnih ur.
POSTOJNA. —- V vsem postojnskem okraju je socialno zavarovanih 3013 delavcev. Težkoče so nastale le pri poljedelskih delavceh, ker zastopajo nekateri kmetje-delodajalci oportunistično stališče, da je socialna zaščita za kmečke delavce nepotrebna.
Delovne norme so uvedene v vseh podjetjih lesne stroke, pri cestarjih in na železnici.
STARA SUŠICA PRI KOŠANI — V tej mali vasi se je nedavno vršilo množično zborovanje, na katerem je ljudstvo razpravljalo o pojavih kužne bolezni pri živini, o boleznih na sadnem drevju in o pravilnem sekanju gozdov. Med drugim so pa tudi sklenili popraviti s prostovoljnim delom poljsko pot, ki pelje te Dol. Košane v Novo Suhico.
..Svobodoljubna" gospoda pri ZVU v Trstu bi se v teh naših vaseh mogla prepričati, kake baže „svpbodo" si želi naše ljudstvo.
BELSKO. — Delavska mladina na tukajšnji žagi je pri svojem delu kaj
požrtvovalna! Z veseljem prebira naše časopisje, a vsako soboto ima svoj študijski sestanek.
KAL PRI ŠT. PETRU. — Tukajšnje žene so sklenile napraviti v okviru prvomajskega tekmovanja nekaj parov copat, nogavic in drugega perila za sirote v Domu T. Tomšiča v št. Petru.
ŠT. PETER NA KRASU -• V tovarni vezanih plošč so pri prostovoljnem delu dne 26. X. dosegli sledeče uspehe:
V lupilnici so prekoračili del. normo za 90in sicer; pri stroju z«
temi 40 na granitnih tleh, kar je zelo oteževalo kopanje jam.
Daljnovod bo velike važnosti za domače prebivalstvo, ker se bo moglo zaposliti v kamnolomih ter v lesni in papirni industriji.
JESENICE — Jeseniški kovinarji, ki so v novembrskem tekmovanju zasedli prvo mesto v metalurški produkciji, kaj bnžno skrbe za svoj naraščaj. Njihova industrijsko kovinarska šola je lani razstavljala v Beogradu in Skoplju. Ta šola usposablja svoje gojence za 17 različnih poklicev. Najbolj so se odlikovali zidarji martinarskih m plavžnih peči, ki že
Nobenega dvoma ni,
da bomo vsi tem bolj voljni požrtvovalno delati in odrekati se, če bo pr-ed nami jasna perspektiva našega gospodarskega razvoja in če se bomo v začetku vsakega dela zavedali, kaj nam bo to delo prineslo, ne samo posredno, temveč tudi po svojih posrednih rezultatih. Tudi napak pri delu se bomo lažje izogibali, če nam bo jasna gospodarska perspektiva,

DELOVNI USPEHI
v Istri so v preteklem letu prekoračili načrt za 307o
j V Istri so v prstefctem letu preko-! račilt načrt za 39%.
Na rednem zasedanju Pokrajinskega > ljudskega odbora za tsteo, ki »C je - vršilo 31. I. 1.1. v Pa 1 c >. je tajnik j Izvršnega odbora podal por rčtlo o ! delovnih uspehih istrskih IJu-Jskin ; množic. Iz tega poročila pašnemarr.o j le najvažnejše podatke, d« osvetlimo s visoko zavest skupnosti Istrskega j ljudstva.
j O priliki tekmovanja za puključi-i tev K Jugoslaviji je bila z uspehom
izvršena mobilizacija niiš-ršbi ljudskih slojev. Levji delež v ekm-rvsl-nem delu .ie nosila mla-lina, ki ;e dala 17.869 delavcev in delavk, ki sO napravili skupno 995.766 delovnih ur, kar znači povprečno na mladinca ali mladinko 55,52 delovnih ur. Tekom vsega leta 1946. je pa mlidina dala v raznih akcijah 25.480 delovnih moči, ki SO skupno dale 1,247 884 delovnih ur. t. j. povprečno na mladinca ali mladinko po 88,22«^ delivmh ur. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se je delu na Mladinski progi Brčko -Banoviči odzvala istrska mladina v velikem številu, kar pa v gorenjih številkah ni upoštevano.
Narod Istre j« a svojim vjttvajntm in zavestnim delom prekoračil postavljene načrte za celih segj in prihranil ljudski oblasti rekordno vstto 2« milijonov lir.
Nekaj zanimivih podrobnosti!
Uspehi pri obnovi industrije in obrti so izredno dobri. Tako je n. pr. |
rudnik v Rasi prekoračil delovni načrt za 47% v majskem in za Ic&Pfo v novembrskem tekmovanju. Mnoga industrijska podjetja so skoro dosegla predvojno višino proizvodnje.
Znaten uspeh je bil dosežen glede cen. Čete življenjskih potrebščin so bile znižane za 25—28%, klavni živini in mesu za 25—30"/, predelani koži za 20%, tekstilijam za 10—i.'" g, a poljedelskemu orodju za 30%.
Celo turistike niso zanemarili. Tekom leta 1946. je Istro obiskaib M.«G6 turistov, dnevno povprečno 56,67; ti obiski so Istri prinesli lep dooičeft v znesku Uš milijonov lir.
Prav lepi uspehi so se pokazali tudi na gospodarskem polju. CrVerjem sta bili dve poljedelski šoii, urejena prva kmečka zadruga ..Edvard Kardelj" blizu Rovinja, kateri je sledila ustanovitev še štirih drugih zadrug v raznih krajih Istre s skupno 49 domačinstvi m 2.192 ha zemlje,;
rezkanje (frazer) 20%, pri lupilnem stroju 500/,, pri stiskalnem stroju za ; 50%, pri sestavljam za 500/,, mizarji j za 95%, pri čistilnem stroju na nož za 10°/t„ pri oturačnem stroju za 130%; pri tem poslednjem se je posebno izkazala tov. čepek Olga, ki je napravila malone toliko dela, kolikor bi ga mogle napraviti dve in pol delavki.
8 mesecev trdno drže prehodno zastavico, četudi tekmuje zanjo 15 mladinskih delovnih skupin. Sodeč po doseženih uspehih, je treba ugotoviti, da je šola glede svoje naloge na višku.
Pogozdeno je bilo tekom preteklega let* 377 ha zemljišča (seveda ne po receptu pogozdovanja ZVU!).
Prosvetno delo je v polnem razmahu. Za nabavo šolske opreme in j učil je bilo izdanih 14 milijonov lir. Najtežje je bilo vprašanje hrvalske-ga učiteljstva. ’
V Istri deluje 150 jezikovnih in ■ drugih občnih tečajev, ki jih obiskuje 4*®f) oseb, 78 dramskih skupin, 1 22 pevskih zborov in 23 glasbenih ! društev.	i
AJDOVŠČINA. — Slovenska primorska mladina se pripravlja za odhod na gradnjo proge šamac—'ara-jevo s strokovnimi tečaji, na katerih se strokovno pripravlja, da bo njeno delo na progi čim uspešnejše. Iz Julijske krajine pojde na progo nad 1350 mladincev in mladink.
KOPER — Culi in čitali smo o velikem zadovoljstvu, ki vlada med bivšimi koloni kopenskega okraja. Pa saj ni čudno, saj jim je naša ljudska oblast dala ono, po čemer so že njihovi daljni predniki hrepeneli; dala jim je zemljo, ono zemljo, katero so namakali z lastnim potom, katere pridelki so pa vzdrževali luksus posestniške gospode.
Bilo je vsega razdeljenih 2294 ha veleposestniške zemlje, s katero se je gospodarsko osamosvojilo 1016 kolonskih družin. Vrhutega pa je bilo razveljavljenih še 208 dražb, ki so potisnile beraško palico v roke tolikim malim kmetom; tudi ti so doživeli svoje prerojeno e.
Cernu to? Ker je načelo ljudske oblasti: ZEMLJO — KMETU!
Sloi/cnija
SENOVO. — Tukajšnji rudarji, ki so pozvali na tridnevno tekrnovanje vse ostale rudarje, so presegli pr^
J if.vodno •normo »a 401 %. Neka skušo ljud j pina je presegla normo za celih ustanov- i59°/0-
Ijene zdravniške ambulante v Ro- ! vinju, Pazinu, Opatiji in Sv. Nede-
V zdravstvenem pogledu stvu v veliko korist novo
’ išlcf' »mTviil»ntr» xr wn- :
Pohorju. - Elek-
Iji. V načrtu je gradnja protitubev . V?? —-"-v™	Lovrenc-,losip-
kuloznih dispanzerjev z bolniškim j d0\3y*‘'^n sT0'!C.niU "amen'’- Do1* oddelkom za reški bazen, Rašo in ',e ' ’ m 111
Sv. Nedeljo. Dosedanjih S73 bolniških postelj ni niti zdalek« zadostovalo za vso Istro.
lesna indusfrita v St. Petru na Krasa
žaga j iška- •
Otvoritev tovarne
masnih izdelkov v Postojni
Briga naše ljudske oblasti z« čimprejšnjo zadostitev naših prehranjevalnih težav ter razumevanje, vztrajnost in požrtvovalnost vseh uslužbencev pokrajinskega podjetja PRO->tES v Postojni so dosegli uspeh, ki je velike važnosti ?.a splošnost.
4. t. m, je omenjeno podjetje slovesno otvorilo svojo prvo tovarno za izdelavo mesnih izdelkov v Postojni.
2e pri vhodu v novo tovarno smo mogli opaziti, da imamo tu posla z zavednim delavstvom, saj je na vhod pritrdilo značilni napis: TOVARNA JE NAS DOM! j Otvoritveni slovesnosti so seveda 5 prisostvovali predstavniki vojaških, ■ljudskih oblasti, sindikatov in mla-! dine. Po otvoritvenem govoru so si ! prisotni ogledali tovarno m stroje. Poleg delavnice, predelovalnice, sušilnice in skladišča niso pozabili tia-. praviti tudi kopalnice za delavstvo. ; »roji so bili v pogon«; njihova maksimalna dnevna kapaciteta znaša 3080 do 3500 kg.
Kakor že uvodom« omenjeno, ;e
Tovarna vezanih plošč in SIKLA v št. Petru na Krasu izkazujeta v prvem mesecu prvomajskega tekmovanja sledeče uspehe:
1.	Proizvodnja v parjenju hlodov je dvignjena za 12%; naše delavstvo je s tem uspehom bolj malo zadovoljno, pa si ne more pomagati, kev je parjenje hlodov v zimskem času zelo zamudno.
2.	Prihranek na materialu (olju, masti, kazeinu, mizarskem kleju itd.) znaša 10%.
3.	Proizvodni, stroški so znižani za M»/o-
4.	Po delovnih normah dela «5% delavstva,
5.	Kakovost je izboljšana za 30%.
6.	Zaradi odlik pri delu je bilo proglašenih 6 udarnikov, 4« delavcev pa je bilo pohvaljenih.
7.	Usirehi udarniškega dela v nedeljo 26. 1.;	.
Tovarna	114	oseb	655 ur	lir	20.618.50
žaga	59	oseh	185 ur	lir	7.000.—
Nameščenci 12	oseb	60 ur	Ur	3.110,—
Skupaj	185	oseb	920 ur	lir	30.728.50
Vsota ie namenjena za postavitev delavskega okrevališča v Ravnah pri št. Petru na Krasu.
8.	Na ..Primorsko borbo" m ,.Pri-
’■ morsko delavsko enotnost" je delav-i ,_____________________________________
stvo naroivno 100%. na ..Primorski dnevnik" in ..Slov/poročevalec" 50%, na ostale liste W%.
9. Sestanki so sc vršali po dva politična in dva strokovna tedensko s .100% udeležbo. Mladina je sodelovala na spominski proslavi Leninove smrti z eno zborno recitacijo.
Med važnejšimi deli bi omenili: iz-gotovttev modela pogonskega kolesa granika od parnih jam; livarsko delo bo izvršeno v Reki, kev bo ceneje. Trije kovači so -delali po 38 ur in Izgotovili pove osi za tovorni voz. En mehanik je delal 24 ur na napravi novih pištonov z« hidravlično stiskalnico. Drugi mehanik je delal o ur in napravil novo Os za krožno žago mizarske zadruge. Trije mehaniki so delali 38 ur na popravilu žage Brenta. Pri stavljanju nove vrvi na kolo pogonskega stroj« so bili zaposleni 4 delavci «4 ur. Položen je bil nov kabel električne napeljave za sušilnico; kabel je dala Uprava jame v Postojni. Napravljeni sta bili dve jermenici za motorno črpalko vodovoda MNOO. Predsednik sindikalne podružnice, strojevodja parnega stroja, je v noči od 5. na 6. I. 6 ur grel Cevi, da bi ne popokale zaradi zmrzline.
je bil zgrajen v kratkem času enega meseca. Delavci so morali izsekati 50.000 m2 gozda, tm-sirati progo in kopati jame za drogove v 1.29 m visokem snegu. Vsega je bilo postavljenih 255 drogov, med
SLOVENJGRADEC — Delovni ko lektiv tovarne usnja je dosegel svojevrsten rekord. V kratkem roku 14 dni so izgotovili jermen za parno turbino v kemični tovarni v Mostah pri j Ljubljani. Jermen je dolg 19,20 m, ( širok 0,60 m in debel 20 mm, težak pa ' 235 kg; njegova moč znaša 4260 kg. Proizvodni stroški so znašali 109.000 din. Posebnost tega dela tiči v tem, ! da je to prvi jermen te vrste, ki je 1 bil izdelan v naši državi, ker se je prej tovrstno blago moralo uvažati iz Nemčije.
Jugoslavija
ZAGREB — Za stavbna obnovitvena j dela so lani porabili okrog 100 mili-‘ jonov din i* pridobili nad 1200 novih stanovanj. Za zidanje šol, zavetišč, itd. so ljudske oblasti prispevale nad 40 milijonov din.
TIMOK, Srbija. — V tlmoškem o-kraju so obnovili 73 mostov.
ZAGREB — Nedavno je bila ustanovljena v novem tovarniškem poslopju elektrotehnične industrije „Rade Končar" industrijska šola ..Nikola Tesla". — Novo industrijske.
KARLOVAC, Hrvatska. — Mestnt odbor Ljudske mladine je sklenil poslati na Mladinsko progo 500 mladincev. Poleg tega bo odšlo v prvi izmeni 300 mladincev. Iz moške realne gimnazije pojde 1 brigada, ženska gimnazija pa pošije 190 mladink. Iz vsega karlovškega okrožja bo na Mladinski progi delalo 3530 mladincev in mladink.
KARLOVAC. — Tukajšnja podjetja kovinske industrije izkazujejo veli-ke uspehe, že v prvem mesecu prvomajskega tekmovanja so prekorači’! delovni načrt za 22,27%, kvaliteto so izboljšali za 4,32%, na surovinah so prihranili za 4,75%, a norme, ki so bile uvedene v vseh kovinskih podjetjih, »o prekoračene za 15,12%.
Najbolj se jo izkazal obrat štev. 2, ki je v januarju presegel zadane obveznosti za celih 53,02%.
SPLIT. — Poslednja vojna je splitsko pristanišče tako razdejala, da ni bilo primerno niti za osebni niti za tovorni promet. Razumljivo, da zahtevajo obnovitvena dela ogromnih naporov m stroškov, kljub temu pa obnova zadovoljivo napreduje In se morejo posamezni odseki pristanišča že s pridom uporabljati.
KORČULA — že lani so začeli na otoku Korčuli izboljševati prtdelova-1 nje oljk. Letos so prešli tudi v tem pogledu na načrtno delo in bodo posadili 100.000 novih ter začeli umno gojiti 230.000 starih dreves.
TROGIR. — Ribolov v morskih globinah se je izkazal izredno uspešnega. Da se ta način ribolova čim bolj izkoristi, so naše ljudske oblasti sklenile povečati ladjevje za globinski ribolov. V trogirski ladjedelnici so doslej zgradili v ta namen dve ladji in sicer „Lubin" in „Plavico". Obe ladji sta že na globinskem ribolovu in opremjeni z najmodernejšimi pripravami.
DUBROVNIK. — Da oskrbe veli-j ko število delavcev z lastnim do-| mom. v katerem se bodo mogli kul-I turno in politično izobraževati, so j sindikalne podružnice kupile prostore bivšega hotela „Breg“, ki ga oodo preuredili za Delavski dom.
ZADAR. — Vsestranska obnova in-! dustrijskih in stavbnih podjetij vid-; no napreduje. Napredek pri obnovi ; gospodarskega življenja Zadra je v
jevo so v Zenici ustanovili daktilo-grafski, ekonomski in telefonski te. čaj.
VRANDUK, okraj Zenica, Bosna. — Za gradnjo nove proge v Vranduku so ustanovili minersko brigado, ki bo kopala predor prt Vranduku.
ZA VIDO VICI, okraj Žepče, Bosna.
—	Tukajšnja mladina ima delavnico za izdelavo barak, ki jih bodo rabili pri gradnji nove proge. Sestavili so tudi že dve brigadi. Mladina železarne in drugih podjetij bo formi-rala proletarsko brigado.
VRANJE, okraj Vranje v Makedoniji- — Ves vranjski okraj bo dal za gradnjo proge šamac—Sarajevo 13 delovnih brigad s 3009 mladinci in mladinkami.
NOVO SELO, Bosna. — JTa državnem posestvu ao lani poskušali s pridelovanjem bombaža. Poskusi so se dobro obnesli. Letos bodo nadaljevali s to važno gospodarsko panogo in bodo pridelali največ bombaža v Hercegovini in sicer v mostarskem in čapljinskem okraju. Skupno bodo pridelovali bombaž v šestih hercegovskih okrajih.
GABELA, okraj Stolac, črna gora,
—	Pri Gabeli je bii izročen prometu nov železniški most čez Neretvo z razpetino ISO m. Za konstrukcijo, ki je bila izvršena v Slavonskem Brodu, so porabili 200.000 kg železa.
PIROT. — Rudarji v premogokopu , Jerma" so prekoračili v letu 1946. delovni načrt za 20,37%. Višek so dosegli v decembru s 115,36%.
ČE SE BOMO
dovolj poglabljali v študij gospodarske problematike, če bomo znali za ta študij pridobiti čim širše ljudske sloje, bomo naloge, ki so pred nami, boljše in lažje izvrševali, kar obenem tudi pomeni, da bomo naš petletni načrt ne samo izvedli, temveč tudi presegli. Izvedba petletnega načrta pa je naša osnovna naloga.
polnem razmahu. Dobro napreduje delo državne tovarne kemlžnin izdelkov „Farmokemija“, tudi tovarno za rafinerijo ribjega olja pridno obnavljajo. Letos bo obnovljena tudi tovarna mila, ki bo začela prihodnje leto z obratom. Visoko proizvodnjo je dosegla tovarna likerjev, medtem ko je nedavno začela obratovati druga tovarna likerjev „Drk>li“. Tobačna tovarna bo letos povečala proizvodnjo za 10%.
SLAVONSKI BROD. — Za gradbena dela bodo letos porabili 56 milijonov din. Razen tega bodo porabil) okoli 8 in pol milijona din za obnovo 169 državnih stanovanjskih poslopij. Za obnovo mestnega hotela je določenih 6 milijonov kredita.
BOROVO — Delovni kolektiv industrijskega podjetja je pozval na tekmovanje vsa industrijska podjetja za izdelavo gumijastih izdelkov.
ZENICA — V zvezi s predpripravami za gradnjo proge žamae—Sara-
VTROVITICA. — V novoustanovljeni večerni Srednji šoli se bodo obiskovalci usposabljali v vodstvu javnih ustanov in organizacij.
Tečaj za sindikalne funkcionarje obiskuje 60 delavcev in delavk.
SISEK. — Delovni kolektiv „Na-rodna talionica" je kot najboljši kolektiv kovinske industrije na Hrvaškem dobil prehodno zastavico.
OHRID, Makedonija, — Enotni sindikati Makedonije bodo zgradili letos vež poslopij, za kar je odobren kredit v znesku 54 milijonov dinarjev. Največje in najlepše poslopje bo počitniški dom ob Ohridskem jezeru, jugovzhodno od Ohrida. Dora bo imei 208 postelj in je zanj določen kredit 45 milijonov dinarjev.
KOSOVSKA MITROVIČA — Tu so odprli šolo za rudarstvo in kovinarstvo, ki jo obiskujejo mladinci In polkvalitieirant delavci iz vse države. Pouk bo trajal 4 leta In vzgajal srednjetehnične strokovnjake.
Proizvodna telovadi
X današnji) številko /aliljniiiijcmn izhajanje našega lista na dveh straneh. Odslej hn list razšir-jim na štiri strani in bn izšel vsakih štirinajst dni, iVnslednjn številke prejmejo naši eitatelji 11. marea
uslužbenstvo pošteno prispevalo k ostvaritvi nove tovarne: vseh usluž- j prvo petletko. Je to bencev je 85 in so na dem porabili I a reči moramo, prav prostovoljnih delovnih ur. i tek!
2200
Tako se je Postojna uvedla v našo šele začetek, krepak začeta. V.
Ena najvažnejših nalog sindikalnih fizkulturnih društev in skupin je, da odstranijo z delom na fizkulturnem polju škodljive posledice poklicnega del« in dvignejo delovno sposobnost delavcev in nameščencev. Do neke mere je mogoče zadostiti tej zahtevi z rednim treningom v poedinih športnih panogah, toda vetji, boljši uspehi bodo možni šele z uvedbo proizvodne telovadbe, ki bo zamogla preprečiti poklicne deformacije.
Znano je, da se mnogi posli opravljajo izključno z rokami in to bodisi v stoječem ali sedečem položaju; mnogokrat je desna roka najbolj zaposlena, a leva le deloma (kovač, tovarniški delavec, krojač, čevljar itd.). Pri drugih zaposlitvah obstoji delo v stalnem pešačenju, pri katerem so roke svobodne (pismonoša). Nadalje je telo stalno nagnjeno nad mizo in to več »u manj negibno, medtem ko ni noben del telesa težje zaposlen (uradniki).
Seveda zapušča dolgoletno delo tudi določene posledice; nekateri deli telesa ostanejo nerazviti, celo nekako okrnijo. Da se to prepreči, skrbi proizvodna telovadba, t. j. posebne telesne vaje, katerih s vrha je, da razvijejo nezaposleni del telesa in odstranijo nevarnosti deformacij, katere v večji ali manjši meri vedno nastopajo.
Razen tega se delavec s proizvodno telovadbo osveži ter z rečjo lahkoto nadaljuje svoje delo.
Proizvodna telovadba ne more biti za vse stroke enaka in se ne d* utesniti v neke šablone. Vrste telovadbe m njeno uporabo morajo se-
staviti športno-xdravstvent in športni strokovnjaki skupno, kajti proizvodna telovadba, ki bi ne bila postavljena na medicinsko-znanstveni podlagi, ki ne bi izkoristila vseh izsledkov fiziologije, ne M mogla dajati dobrih uspehov, pač bi pa mogla postati škodljiva.
Četrti plenum ESJ je v svojih sklepih poudaril potrebo poizvodne telovadbe, predvidevajoč, da bo proizvodna telovadba tvorila enega od sektorjev dela fizkulturnih oddelkov, pri višjih sindikalnih forumih. Današnja naloga sindikalnih fizkulturnih krogov obstaja v nabiranju in urejevanju materiala, ki se nanaša n» ATste dela, ki se opravlja v poedinih podjetjih; v prvi vrsti bo treba skrbeti, kako bi se moglo preiti k izvedbi načrta telovadnih vaj, potrebnih za proizvodno telovadbo vsakega podjetja, in to sporazumno a zdravstvenimi strokovnjak1 in Športnimi oddelki fizkulturnih vodstev.
Jasno, da ne bodo vsi delegati enega podjetja morali vaditi iste vale. vaje v posameznih oddelkih, kjer je delo isto, ali vsaj slično, bodo enake, medtem ko bodo za druge oddelke in pisarne potrebne drugačne vaje.
Od tega, kak j rttlgo bodo trajale priprave za izvedbo ve/ zavisi tudi vprašanje, kdaj se bo n-oglo priča’l z vajami, poudariti je treba, da je pomlad kaj prikladna za začetek proizvodne telovadbe vsaj v nekaterih podjetjih in bi zato b'lo želeti, do se čimprej pristopi k deta in angažira za to potrebno število strokovnjakov.
D.
Taka je njihova pravičnost
Bivši poborniki neslavnega in tudi že premaganega fašističnega režima, ki je bil glasnik italijanskega imperializma v naših krajih, še vedno uživajo s strani 2VU-j« simpatije. Gotovo je, da so bivši zaslužni hie-rarlu in njim slični elementi oni. na katere lahko opirajo svetovna reakcij« in najrazličnejši imperializmi svojo politiko, svoje zle nakane tako pri nas, kakor tudi v drugih delih sveta. Kato tudi ni čudno, da je demokratično delovno ljudstvo nerazpoloženo proti nezdravemu, protidemokratičnemu pojavu podpiranja m upoštevanja bivših — za časa fašizma ustanovljenih — uradov, ustanov, proti vsem bivšim javnim, iaSistič-nim delavcem.
Zaradi tega razumemo nezadovoljstvo vsega kmečkega delovnega ljudstva do bivših fašističnih javnih delavcev in ustanov na področju kmetijstva. Kmečko delovno ljudstvo se ne more, m ker je resnično demokratično, tudi ne sme sprijazniti, da uživa bivši fašistični tajnik Kmetijskega sindikata Sandamelo razne prednosti pred ljudskimi ustanovami. O njem smo *e večkrat pisali in (Mi pred javnostjo osvetlili. Vsem je znano, da je bil tajnik fašističnega kmetijskega sindikata in da je bilo njegovo takratno poslovanje zelo čudno. Kmetje, ki so hoteli, da se njihove zadeve reši, so mu morali prinašati za to razne dobrote, morali so mu to plačati.
Pa pustimo to, saj se je vse to dogajalo tedaj, ko je bila volja Sen-daniela merodajna, službena, vscmoč-na. FaSizem je danes premagan, živimo v novih časih. Bivši fašist pa sc je znašel. Ustanovil je društvo' malih posestnikov, ki ima urad v ul. Roma 10. Vendar pa je urad vedno prazen.
To je za nas razumljivo, po vsem sodeč pa ne za EVU, s*j Društvo malhi posestnikov ne predstavlja nikogar. Predstavlja pa* reakcionarno politiko, katere zvest sin je ostal Sandanielo. Morda je to glavni raz-log, da uživa podporo * strani kme-
tijskega inšpektorata pri ZVU-jt Kako pa naj si sicer tolmačimo, c baš Društvo malih posestnikov, 1 ima kvečjemu 100 članov, ne pa E kmetijske stroke, katerega članstv predstavlja več tisoč kmetovalce' dobiva in razdeljuje razno blago ki sladkor, petrolej in drogo. ES krni tijske stroke ima po vsej pokrajii svojo, organizacijo, a kljub vsemproi njam in pojasnilom ne uživa pi 2VIT-ju razumevanja.
Varajo se vsi oni, ki mislijo, da b vpliv reakcionarnega predstavnika i možnosti intiiganstva proti delovne mu ljudstvu večji, če bo deloval pomočjo raznih ugodnosti pri ras deljevanju. Delovno ljudstvo b vztrajalo na svojih položajih in b vodilo borbo proti vsem nepravi] nostim, dokler ne bodo te ©dstranje ne. Prepričani smo lahko, da bo na» vztrajnost poplačana, pravične *sh reve kmetijske stroke upoštevane i' a tem tudi odpravljene vse krivi«
NAROČNINA:
	L« Jugoitr	Kr
mesečna	at,— is.—	8,—
četrtletna	70.-	45-	24,—
poletu«		48,—
celoletna	2».— 180.—	90 —
D« GAETA
ZObO ZDRAVNIK Tr*t — ulica Torrebianca 4ž (vogal u«. Carducci)
izdeluje proteze v jeklu, zlatu.
kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19.
Govori slovensko
Odgovorni urednik; MARJAN MEDVEŠČEK
Zadružna trgovina v mestih in na dHRidi
Pričujoči članek, ki ga prinašamo v prevodu, je izšel v ..Trudu", ruskem sindikalnem glasilu, in nas seznanja z veliko brigo, ki jo sz posveča zadružništvu.
Ministrski svet ZSSR je potrdil odredbo „ o razvoju zadružne trgovine v mestih in na deželi za oskrbo Industrijskega blaisa. za povečanje >no izvodnje m oskrbe ter blaga, potrebnega zadružnim podjetjem". T; odredba je nov izraz, skrbi partije in sovjetske vlade za izboljšanje življenjskih prilik naroda in jc velikega pomena za izpolnjevanje nalog, postavljenih v novi petletki, Konzumna zadruga ustanavlja v mestih in po vaseh na postajah in v pristaniščih zaloge in prodajalne Tako bo organizirana ambulantna trgovina. ki bo prodajala blago po tržnih cenah, odgovarjajočih cenam, določenim za državno trgovino.
Konzumna zadruga bo razvita trgovanje v kolhozih in pri kmetih s podeželskim blagom, neobhodno po-
trebnim v podjetjih zadružnih organizacij. Ta podjetja bodo dala v letu 1947 za dve milijardi rubljev blaga za prebivalstvo, kav znati skoro še eden in pol krat reč, kakor so dala v preteklem letu.
Razen tega bo motala organizacija konzumne zadruge pokupiti veliko količino blaga pri obrtnem društvu in mestni .industriji tet ustanoviti tesnejše medsebojne delovne odnose
Konzumna zadruga predstavlja najmočnejšo organizacijo, saj šteje 28.000 konzumnih društev s skupno nad 36 milijoni članov.
Trgovski obrat konzumne zadruge ie dosegel v preteklem letu 45 milijard rubljev. Problem tiči le v točnem izpolnjevanju nalog, -postavljenih od ministrskega sveta SZ, od vseh organizacij konzumne zadruge
Praktično znači to: zadružne, orga-lizacije morajo takoj pristopiti k trgovanju s podeželskimi produkti in urovinami. kajti le tako bodo mogle izvršiti od vodstva postavljene jim naloge. Trgovsko omrežje bodu morale razširiti tako, da ga V letih 1947/1948 dovedejo do predvojne višine, do konca leta 1930 pa bodo morale ustanoviti 30 tisoč dopolnilnih podjetij.
V mestih in na deželi bodo morale
V (družbi svobodnjakov
opremiti skladišča in zaloge, da bodo odgovarjale potrebam sovjetske trgovine. in jih napolniti z raznovrstnim blagom, najboljše kvalitete. Doseči bodo morale, rta bodo dosegla zadružna podjetja najvišjo raven.
Ministrski svet je določil za konzumno zadrugo velike finančne olajšave; zmanjšanje davka na dobičke, oprostitev davka na trgovsko obratovanje in oprostitev proračunskega „!iadp]ačila pri nakupu in prodaji kmetijskih pridelkov. Industrijsko blago, izdelano v podjetjih konzumne zadruge iz surovin, nakupljenih v kolhozih in pri kmetih, je oproščeno državnega nadplačila. Vlada je prepovedala zaplembo in prodajo stavb, strojev, prometnih sredstev m vsakršnega imetja, pripadajočega konzumni zadrugi, kakor tudi drugim upravam ,in organizacijam. Za trgovske potrebe pri prodaji podeželskih pridelkov izdelujejo veliko število tovornih avtomobilov. Vlada je dala prometnemu ministrstvu nalog, da dobavi vozove za prevoz podeželskih pridelkov, določenih za
prodajo ali za industrijsko predelavo v mestih.
Vse to ustvarja ugodne pogoje za izpolnitev nalog, zadanih konzumni zadrugi v svrho razvoja trgovine jp proizvodnje neobhodno potrebnega blaga.
Delavci vlagajo vse svoje sile v to, rta bi častno izpolnili svoje naloge.
Briga sindikalnih organizacij v SZ xa vzgojo otrok
Centralni sindikalni komite ra Sovjetska vlad« posvečata vzgoji dec-, zelo veliko skrb. V še tako krutih letih sta partija in vlad* prevzemali vse mogoče, mere za preskrbo osirotelih otrok, rojenih med prvo svetovno vojno. Ni je države, ki bi se za otroke zanimala v tolikšni meri, kakor SZ, Kljub ogromnim žrtvam in težkim izgubam tekortt osvobodilne vojne proti fašistični Nemčiji in
imperialistični Japonski, je Sovjetska vlada obdajala deco z očetovsko ne go in skrbjo ter jo reševala bede in siromaštva. Ogromna so sredstva, ki jih SZ izdaja za zboljšanje materialnega položaja, za zaščito zdravja, za šolanje in za komunistično vzgojo otrok.	•
Sindikalne organizacije so skupno z vsem sovjetskim ljudstvom poklicane brigati se za nego žena in otrok.' Zavedajoč . se, da je vzgoja naraščaja najvažnejši smoter države, nudi sovjetska skupnost vso možno pomoč ženi v vzgoji bodočega pokoljenja.
Predsedništvo centralnega sindikalnega komiteja je izdalo vsem sindikalnim organizacijam nalog, da sistematično proučijo življenjske pogoje delaVk z mnogimi otroci, nezakonskih mater, družin padlih vojakov in vojnih invalidov ter jim po-morejo pri vzgoji otrok. Otroke, ki ne obiskujejo sole m ki so nezaposleni v delu, je treba nemudoma ali spraviti v Sole ali jih zaposliti, iz česar sledi potreba po intenzivnejšem delu, v vzgoji. Smoter vzgoje .ie
oblikovanje v otrocih Marks-Lenino-ve miselnosti, trdne volje, moralnih vrlin, ljubezni do dela in širjenje splošnega kulturnega obzorja.
V dosego tega smotra je potrebno razširiti posebna navodila za delo z otroci po vseh kulturnih krožkih, opremiti je otroške sobe z učnimi pripomočki, urediti dvorišča, igrišča in otroška zabavišča ter osnovati samostojne umetniške, tehnične, kon struktivne krožke in delavnice. Sin dikalne knijžniee morajo čim aktivneje pbmagati mladim čitateljem v izbiri knjig v skladu s šolskimi učnimi načrti in vzbujati v otrocih ljubezen , do knjige. Predpogoj vsega dela pa je najtesnejše sodelovanji med učiteljstvom, komsomolskimi organizacijami in starši.
Nadaljna naloga sindikalnih orga nizacij je tudi izvedba sistematične pedagoške propagande med delavci in uslužbenci, za kar jim nudijo vso pomoč kvalificirani pedagogi.
Otroke v raznih podjetjih, ki so ostali brez staršev, je prijaviti osred-
njim sindikalnim komitejem, ki morajo skupno z ministrstvi odgovarjajočih strok poskrbeti za te otroke in — kjer je potrebno —• ustanoviti nove otroške domove.
Komiteji podjetij, kjer že postoje otroški domovi, morajo stalno nadzirati njihovo delovanje, zagotoviti jim morajo vsako pomoč za izboljšanje materialno-eksistenčnega položaja ih vzgojnega delovanj«.
Ne glede na odlične izkušnje vodstva sindikalnih organizacij v nekaterih otroških domovih, morajo sindikati skupno z gospodarskimi organizacijami. razširiti vodstvo v otroških domovih v pogledu zaščite zdravja in v pogledu socialnega skrbstva.
Vodilnim organizacijam sp postavljene sledeče nujne naloge; pomoč v oskrbi kuriva, pohištva, opreme in pri organizaciji kulturnih udobnost) otrok; pomoč pri ustanovitvi knjižnic, pri nabavi športnega inventarja, godbenih inštrumentov, radijskih a-paratov, iger in igrat.
Po priporočilu sindikalnega vodstva je pritegniti v vodstvo otroški' domov kolektive podjetij in ustanov, učitelje, strokovnjake, umetnike in pisatelje.
Sindikalni svet tudi priporoča podpiranje in krepitev ter razširjanje
med delavstvom domoljubni zg. onih delavcev in uslužbencev, ki postni vili, ali vzeli v svoje varsl sirote. Tem j8 nuditi vso pomoč i vzgoji otrok-sirot.
Sindikati kulturnih delavcev osn« mh ,n srednjih šol so dolžni vrš PO svojih sindikalnih organizacij stalno nadzorovanje pouka otrok otroških domovih in v- privatni osj M ter nuditi prav posebno pom zaostalim otrokom.
Zdravniški sindikati so dolžni tc no izvrševati vladne odredbe gle izboljšanja zdravniške službe v oti ških domovih.
Naloga prosvetnega ministrstva i da se pobriga za ustvaritev in izve bapje novih kadrov vzgojiteljev ravnateljev otroških domov; v le 1947. se bo pobrigalo za izdajo m todičnega slovstva za gojence; kon n0 P«wvetho ministrstvo mora proučiti m izvesti vprašanje org,
r*fiaSo'St:c propagande m« aelavatvofn.
organizacije morajo < «e izpolnjuje nač visae a razširitvi otroških vrtcev i mtstttž v svrho dosege osvobodita nameščencev, potrebnih na drugi Področjih.
„Tru<ia")