M/WR/ir CENA 120 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA OLJKARJI TEČEJO NOV LIVADE 2 - DRUGA STRAN / KOLIKO OLIMPIJCEV BO IZ IZOLE ? CETORE IN ZADRUŽNIŠTVO (Mef) V Cetorah so odprli prenovljen zadružni dom. Tako kot pred pol stoletja, ko so ga udarniško (lahko bi rekli tudi zadružno) prvič spravili pod streho, je tudi tokrat cela vas sodelovala pri urejanju obnovljene stavbe na robu vasi. Zadružništvo ima pri nas dokaj nedoločen pomen. Nekateri bi ga radi kar izbrisali iz slovarja knjižnega jezika, češ da gre za sistem odnosov, ki v tržni ekonomijo nimajo kaj iskati, predvsem pa so rezultat socialistične oblasti in komunistične ideje, drugi pa zatijujejo, da je zadružništvo ena zadnjih rešilnih bilk za tiste, ki jim kapitalizem ne dovoli živeti in preživeti. Slovenska oblast je zadružništvo sicer pustila zapisano v zakonodaji, vendar ga skuša na vse načine omejevati do te mere, da je za podjetnike in posebej mlade iskalce zaposlitve bolj ali manj nezanimivo. O problemih z zadružno lastnino in zadružnimi pašniki (po domače agrarne skupnosti) pa sploh ni treba izgubljati besed, saj bo Rudi Šimac, ki vodi to bitko v imenu nekdanjih lastnikov skupnih pašnikov moral prehoditi še križev pot, da bo doživel vsaj nekaj priznanja zgodovinskih dejstev. Zadružništvo je v sosednji Italiji še kako znano in pomembno. Za razliko od našega je še najmanj povezano s kmetijstvom, saj takoimenovane Cooperative obstajajo in delujejo na vseh področjih gospodarjenja in sploh v K Banka Koper kulturi, kjer so med pomembnejšimi nosilci različnih kulturnih projektov. In kaj je bistvo zadružništva: To, da se skupina ljudi odreče delu svoje lastnine (.lahko je materialna, še največkrat pa v obliki delovnega prispevka) in na ta način lažje konkurira velikim firmam in bogatim podjetnikom. V sosednjem Trstu jih je več kot tisoč, nam pa sta morda še najbolj znani: Cooperativa II posto delle fragole (ta združuje mladinske dejavnosti v nekdanji psihiatrični bolnici) in Cooperativa di latte (ki uspešno združuje pridelovalce in predelovalce mleka). Tudi v Izoli imamo zadrugo, ki je nastala na podobnih temeljih. Gre za zadrugo Modri, ki ima sedež v ulici Oktobrske revolucije (nasprotu Kulturnega doma) in povezuje nekatere izvajalce sorodnih storitev (serviserje itd.) ter skuša preživetje njih in samo sebe, vendar brez podpore države in občine zagotovo ne bi uspela. Zadružništvo je danes težko breme. Odrekati se lastnini, pa naj bo v obliki dela ali materialnih sredstev, je novopečenim slovenskim subjektom kapitalizma izredno težko. Zato je Zadružni dom v Cetorah (lahko ga imenujete tudi Vaški dom) priložnost za potrditev, da je v nas še ostalo vsaj malo občutka za skupnost in za skupno dobro. Če je Cetorani ne bodo izrabili bo to slabo za vse.__ OBČINSKE INŠPEKCIJE JE KDO OMENIL AMATERIZEM ? Člani likovne skupine Lik iz Izole so pripravili še eno skupinsko, lahko bi rekli društveno, razstavo. Če bi nevednemu obiskovalcu povedali, da gre za razstavo del likovnih amaterjev, ki so člani nekega kulturnega društva, bi gotovo pričakoval, da se bo srečal z razstavo bolj ali manj amaterskih akvarelov, temper ali celo olj in različnih pejsažev ter v najboljšem primeru portretov ali abstrakcij. Toda razstava LIK-ovcev je nekaj čisto dragega. Namesto klasičnih del so pripravili razstavo inštalacij, ki so zanimive in šokantne obenem, izražajo presenetljivo raven pridobljene likovne spretnosti in odprtost duha, ki amaterjem običajno ni ravno dana. Čeprav so med seboj zelo različni je razstava enovita, iz nje veje nekakšen zafrkljivi sarkazem in hkrati velika mera čutnosti, pa naj gre za stol z rokami, ki objamejo tistega, ki sede nanj ali za svetlečo straniščno školjko, za srečanje različnih ideologij in čustev, za oči, ki zrejo z belega postavka in podobno. Skratka, razstava v Algi je tako neamaterska, da bi bilo zelo lepo, če bi si jo ogledali tudi kakšni formalno bolj podkovani likovniki, ki nas že leta delgočasijo s svojo brezidejnostjo. IZOLA, tel.: 21 -680 M/avrò (ge/ress. SAGRA SV. JOŽEFA DELAVCA Človeku se včasih maščuje, če prej prebere razmišljanje oz. komentar in šele potem "original". Tako se mi je "zalomilo" ob članku glede praznovanja prvega maja, ki daje oz. ni šagra. Torej najprej tisto v sindikalnem ključu (avtor M.D.-Mandrač, štev. 367), kjer naj bi Mef kot avtor originala (Mandrač, štev. 363) zapisal tudi: "Mef ima zatorej prav, ko mašo, ki jo je papež daroval tako na sedežu kot pred velikim delavskim zborovanjem na obrobju Rima (Caput Mundi), označuje kot zadnji poskus cerkve, da bi skozi ta vrata vstopila v tradicionalno mednarodno gibanje". Mefa preveč dobro poznam in tudi spoštujem kot novinarja. Zato vem, da take neumnosti ne bi mogel zapisati. Zato k izvirniku: "Pravzaprav je njihova (sindikalna) odločitev precej sovpadla s papeževim vstopom v svet mednarodnega delavskega gibanja, ki ga mnogi ocenjujejo tudi kot vstop cerkve v politiko skozi delavska vrata." Razlika je morda malenkostna: prvi se sklicuje na sedanjega papeža (letos je namreč papež Janez Pavel II. maševal delavcem v rimskem predmestju), drugi pa "s papeževim vstopom" lahko označuje vsa prizadevanja Cerkve na socialnem področju v korist delavstva - pa čeprav skozi "delavska vrata". Ta "delavska vrata" je bilo pač treba odpreti takrat, ko je delavsko vprašanje postalo žgoče. In papežev glas s konca prejšnjega stoletja še danes zveni hudo aktualno: "Zlo je še povečalo nenasitno oderuštvo, ki ga je Cerkev že večkrat obsodila, kljub temu pa pohlepni in grabežljivi ljudje nadaljujejo z njimi pod drugimi pretvezami. Industrija in skoraj vsa trgovina sta vrh tega postali monopol peščice ljudi, tako da maloštevilni premožni bogatini nalagajo skoro suženjski jarem neskončni množici delavcev... Da bi odstranili to zlo, so socialisti najprej spodbudili zavist teh, ki trpijo pomanjkanje. Zoper bogatine širijo bojno geslo: Privatno lastnino je treba odpraviti in razglasiti za skupno dobrino vseh. Njeno upravo naj prevzamejo občinski ali celo državni oblastniki. Tak prenos privatne lastnine na skupnost naj bi po njihovem mnenju odstranil sedanje družbeno zlo, ker bi se enakomerno porazdelilo premoženje in pravice, ki izhajajo iz njega, med vse državljane. Toda ta izhod je za poravnavo spora tako neprimeren, da bi škodoval delavskemu razredu samemu; poleg tega je še zelo krivičen, ker dela nasilje nad zakonitimi lastniki; vnaša zmedo v pristojnost javnih organov in države spravlja v popoln nered."" (Rerum novarum, 3) "Danes zares obstaja ogromno najrazličnejših združenj, posebno delavskih, veliko več kot kdajkoli. Ni tu mesto, da razpravljamo o izvoru.... Mnoga dejstva pa potrjuje domnevo, da je njihovo vodstvo v rokah bolj tajnih voditeljev, ki uporabljajo metode, ki niso v skladu niti s krščanstvom niti z blaginjo držav. Ko dobijo oblast v celotnih podjetjih in obratih, si prizadevajo, da bi vsi, ki so se jim uprli, ne klonili in za kazen živeli v pomanjkanju." (Rerum novarum, 40) Sicer iztrgane misli papeža Leona XIII iz leta 1891 le nadaljujejo že tisočletno delo Cerkve na socialnem področju, ki se zrcali v Svetem pismu (o pomenu in vrednosti človekovega dela, v prošnji Očenaša za vsakdanji kruh, o Jezusu kot članu "delavske" družine, o Pavlovi misli, da "kdor ne dela naj tudi ne je"), v prvi Cerkvi s skupnim premoženjem (Apd), o samostanih in redovnikih z geslom "Moli in delaj".... Zato tudi vstop Cerkve v mednarodno delavsko gibanje in s tem razglasitev sv. Jožefa - delavca kot posebnega zavetnika delavskega razreda ena izmed logičnih posledic skrbi Cerkve za delavsko vprašanje. Da ga praznuje prav 1. maja pa je nedvomno priznanje vsem upravičenim zahtevam delavskega razreda. Tem prizadevanjem se pridružuje tudi Cerkev na Slovenskem, ko vsak prvi maj praznuje "delavski praznik". Sv. Jožef delavec je že od leta 1967 zavetnik naše koprske škofije in ima v Idriji, kot nekdanjemu rudarskemu mestu, njemu posvečeno novo, moderno svetišče. Pa tudi pri nas v Izoli imamo kip Lurške Matere božje, ki ga je za svoje delavke ob stoletnici prikazovanja v Lurdu kupil tedanji lastnik današnjega Delamarisa. Ne spomnim se namreč, da bi ta "delavski" podatek zasledil ob nedavnem praznovanju "zgodovinskih" obletnic Delamarisa... Prvi maj kot "praznik" res lahko razumevamo politično, sindikalno, cerkveno, komercialno ali žuristično - delavsko vprašanje pa z budnicami ali brez - ostaja še naprej hudo aktualno. Oblike izkoriščanja se nadaljujejo, le zavite so v bolj svetleči papir. Npr. govoriti o suženjstvu je grdo; da pa mnoge mlade matere ob nosečnosti izgubijo službo pa je splošno znano. Da niti ne govorim o tem, da materinstvo ni ovrednoteno kot služba in poklic... Če drugega ne, lahko danes - ko smo doživeli nekaj klavrnih poskusov reševanja delavskega vprašanja - priznamo Cerkvi izpred dobrih sto let, da je dobro razmišljala in se v napovedih ni bistveno zmotila. Zato verjetno tudi prizadevanje sedanjega papeža ob delavskem vprašanju ni le "zadnji poskus Cerkve" in še manj zgolj lonček, ki gaje "pristavila vatikanska duhovščina". O imenu praznika pa ne bi imel nič proti, če bi mu rekli: 1. maj - šagra sv. Jožefa delavca. Andrej Sedej, župnik NAVIJAČI SE NE DAJO ! Po koncu letošnje nogometne sezone se zdi, kot bi bilo za obe izolaki moštvi usodno le eno: primanjkovanje nekoliko večje samozavesti, da zmoreta več, kot le častni izpad v nižji rang tekmovanja. Vsaj kar se tiče (bivšega) tretjeligaškega predstavnika, ki je že drugo leto zapored padel pod udarci usode - kateri se z eno besedo reče Komen. Kraševci imajo očitno edini pravi recept, kako zlomiti bivše prvoligaše v odločilnih trenutkih. Vsi se namreč spomnimo lanskoletnega boja na vrhu v PNL, ko sta obe moštvi kazali očitno premoč nad zasledovalci. Tudi takrat je bila odločilna tekma prav zadnji krog med tema nasprotnikoma. Leto kasneje se saprašujemo, zakaj seje razplet ponovil. Morda je krivo dejstvo, da jim do tedanjih 5 tekem nismo zatresli mreže niti enkrat. V tem primeru je bila psihološka prednost na strani Kraševcev očitna. Gol Darka Kremenoviča ni spremenil bistva. Prav tako ni ustavil njihove učinkovitosti, da nam zadajo novo in hkrati nezasluženo lekcijo. Lekcija, ki pravzaprav ne pomeni ničesar in ne pove praktično nič novega. Ampak ob pogledu nazaj se porodi neprijetna misel. MNK Izola je v dveh sezonah igrala približno z 20-imi nasprotniki in v trikrožnem obdobju jih je premagala vsaj enkrat. Kaj pa Komen? Preprosto:NE. Izolani so v drugem delu tekmovanja dosegli polnih 22 točk. Prav tako v končnici kar nekaj tekem niso prejeli zadetka. Zakaj so morali to v Komnu nadoknaditi? Najglasnejši navijači na slovenskem ozemlju (RIBARI) so spet bili nemočni na ravno tistem "prekletem travniku". Kjer se zmagoviti pohod piavo belih venomer vda. Mnogi tisti, ki bomo našo mlado ekipo spremljali dokler bomo živi, želimo le eno, da bi se zavedala svojega ogromnega potenciala. Prav tako pa pozivam vse pristaše izolskega nogometa, da še naprej vztrajno spodbujajo člansko ekipo MNK Izola. Kajti dokazati moramo, daje ljubezen do nogometa in plavo-bele barve močnejša od bolečih porazov. P. D., Izola 30 LET PEVSKE REVIJE NASA POMLAD Med 23. marcem in 16. majem letos smo bili Primorci že tridesetič po vrsti priče enajstim srečanjem kar 107 otroških in mladinskih pevskih zborov. V Izoli seje 13. aprila predstavilo sedem zborov, iz Izole pa skupno le trije sestavi: poleg MPZ GŠ Izola le še OPZ OŠ Dante Alighieri in OPZ OŠ Livade Naj za primerjavo navedem: iz Ilirske Bistirce in okolice, Nove Gorice, Ajdovščine in celo Vipave je sodelovalo po 6 sestavov, iz Kopra in okolice 11, iz Sežane in okolice 14 itd. Konec maja in 1. junija pa smo bili priča še štirim zaključnim koncertom v Novi Gorici, Pivki, na Zemonu in v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani, kjer so se predstavili najboljši, izbrani primorski zbori. Med njimi seje tudi tokrat postavil izolski Mladinski pevski zbor glasbene šole pod vodstvom Maje Cilenšek. Na zaključni reviji je ta sestav sodeloval tretjič. Sicer je zbor pred sedmimi leti ustanovila Kristina Babič, v zadnjih letih se na reviji Naša pomlad redno predstavlja, in še enkrat poudarimo, da se je letos predstavil še prav posebej ponosno, saj se je tokrat lahko pohvalil z zlatim priznanjem in posebnim priznanjem za najboljši slovenski mladinski pevski zbor, ki ju je, kot smo že poročali, nedavno osvojil na tekmovanju v Zagorju ob Savi. Sicer pa je v zadnjem letu in pol zbor vodila Maja Cilenšek, kije nadomeščala Kristino Babič v času porodniškega dopusta. V prihodnjem letu pa zbor ponovno prevzema njegova ustanoviteljica, Maja Cilenšek pa bo nadaljevala z delom Otroškega pevskega zbora glasbene šole Izola, ki je pred tem tudi nadvse uspešno deloval pod istim vodstvom. Prav je omeniti, da je bil tudi Otroški pevski zbor GŠ - oddelka Korte v letu 1998 izbran na zaključno revijo Naše pomladi v Sežani, saj danes predstavlja tedanji zborček kar polovico zmagovalnega zbora. Sicer pa se velja ob okrogli obletnici revije Naša pomlad tudi nekoliko zamisliti. Kot je dejal Danijel Božič, predsednik Upravnega odbora Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti RS v spremni besedi programske knjižice: »...to je jubilej, ki dokazuje, daje revija zakoreninjena globoko v primorsko kulturno bit. Mnogi, ki smo peli na Naši pomladi, smo ljubiteljsko pevsko pot nadaljevali v odraslih pevskih zborih in se danes srečujemo na Primorski poje S ponosom bodrimo mladi rod, ki s prehodom v zrelejše življenjsko obdobje ohranja in krepi dobri dve stotniji društveno organiziranih slovenskih pevskih zborov v Julijski krajini in na Primorskem. Organizirano in strokovno vodeno mladinsko zborovstvo ne pomeni le ohranjanje slovenske pevske nravi in razvoj kulture, je dragocena šola življenja, saj pridobite mladi razen pevske kulture tudi občutek in smisel za skupinsko delo...« In tako imamo v Izoli zdaj dva »zlata« , sicer po številu pevcev komorna zbora: poleg našega mladinskega PZ je pred leti v Mariboru zlato osvojil tudi Moški komorni zbor pod vodstvom Oskarja Trebča, kar je najbolj zgovoren dokaz resničnosti gornjih besed, vendar nas to ne bi smelo uspavati: v Izoli imamo še nekaj visoko strokovno usposobljenih pevovodkinj in pevovodij in ničkoliko nadebudnih otroških grl na treh osnovnih šolah in v treh vrtcih. Ali bomo prihodnje leto lahko prisluhnili ubranemu petju še kakšnega sestava in si tako v bodoče lahko obetamo več in bolj množične zbore? Nenazadnje je bil predhodnik današnjega slovitega koprskega zbora Obala Mešani pevski zbor DPD Svoboda, ki gaje ustanovil in leta vodil Mirko Slosar, rojen v Izoli.... Darinka Jug RAZPIS NEPROFITNIH STANOVANJ Danes objavljamo razpis za oddajo neprofitnih in socialnih stanovanj, ki ga mnogi naši someščani pričakujejo že vse od začetka gradnje stolpnice z neprofitnimi stanovanji. Občina Izola je informacijo o objavi razpisa poslala približno 150 zainteresiranim občanom, zagotovo pa se bo našel še kdo, ki doslej ni bil med znanimi kandidati za neprofitna ali socialna stanovanja. Da bi zagotovili zadostno obveščenost smo tokratnega Mandrača natisnili v nekoliko večji nakladi, zato ga boste gotovo našli pri vašem prodajalcu časopisov. SOSVET O VARNOSTI V TURISTIČNI SEZONI Na začetku maja sta Občina Izola in Policijska postaja Izola ustanovila Sosvet za varnostne zadeve, v katerem so poleg županje oz. podžupana še predstavniki nekaterih občinskih služb, osnovnih in srednjih šol, vrtcev, Komunale, Zdravstvenega doma Izola, ter predstavniki turističnih dejavnosti občine. Med nalogami sosveta je predvsem obravnava in analiza varnostnih razmer v občini ter predlaganje ukrepov za zagotavljanje varnosti in prijaznejšega življenskega okolja V četrtek se bo sosvet sestal na svoji drugi seji, nato pa se bo sestala še delovna skupina za turizem, ki bo obravnavala tematiko varnosti v času turistične sezone 2000. Pogovor bo tekel predvsem o tem kaj so pristojni v občini že storili in kaj morajo še storiti, da bo poletna sezona minila varno in brez neprijetnosti tako za domačine, kot za obiskovalce našega kraja. (K.B.) LIPE NAPADLI ŠKODLJIVCI V sredo so se na lipah v parku Pietro Coppo pojavili nenavadni "obliži", ki so vzbudili pozornost mimoidočih. Zares v Izoli še nismo videli, takšnega načina "zdravljenja" dreves, vendar pa gre za metodo, ki jo v drugih evropskih državah uporabljajo že nekaj let. Kot nam je povedal Igor France, ki je na Komunali odgovoren za to področje, so pršice napadle lipe v parku, zaradi česar je listje porumenelo in začelo odpadati. "Edina sprejemljiva rešitev pri takšnem napadu škodljivcev je bila še do nedavnega posekati drevo, ali pa škropljenje, kar pa v parkih, oziroma v mestnih središčih ne pride v poštev, saj bi morali področje popolnoma zapreti, kar pa v strnjenem neselju ne gre. Tako smo se odločili za to novo metodo tretiranja dreves, kar smo izvedli v sodelovanju s strokovnjakom za to področje, gospodom Robertom Rogičem. Kemično snov v ampulah vbizgamo v drevesne žile, nato pa jo drevo samo raznese do listov," je pojasnil Igor France, ki je na ta način tudi zanikal govorice, da je sušenje lip posledica poškodovanja korenin ob kopanju jarkov. V kratkem se bodo pri Komunali na ta način lotili tudi divjih kostanjev v Cankarjevem drevoredu, ki jih je napadel kostanjev zavrtač. (K.B.) tel.: 066/ 600 850 V GSM: 041/ 628 507 Izdelava in vzdrževanje računalniških programov BITKA S ČASOM SE NADALJUJE Dela na Manziolijevem trgu in sosednji palači še naprej bijejo bitko s časom. Po prvotnih načrtih bi trg morali dokončati do konca junija, kasneje so datum dokončanja del premaknili na 15. julij, zdaj pa se zdi, da bodo izvajalci vendarle dokončali najpomembnejša dela do konca tega meseca, tako da bo trg že lahko gostil otvoritveni koncert velikega maroškega pevca El Houssain Killija. Včeraj so gradbinci že dokončali barvanje fasade manziolijeve palače, ki ne bo več rdeča, kot smo je bili vajeni ampak rjavo, belo zelenkasta, pač glede na to, kakšne so bile naj starejše barve fasade te "tridelne" palače. Zdaj so z gradbišča že odstranili oder, na trg pa se bodo podali tlako vaici, ki pravijo, da jim bo to delo vzelo kakšne tri tedne Slo bo torej za las, seveda če ne bo motilo vreme in če bodo gradbinci tako resno kot zadnje dni hiteli z opravljanjem del. PROMENADA BO ! Pobuda, ki so jo na zadnji seji občinskega sveta podprli nekateri svetniki Združene liste, da bi ob vikendih za določen čas za promet zaprli Sončno nabrežje in Veliki trg, postaja stvarnost. Izvedeli smo, da pristojne občinske službe pripravljajo odlok s katerim bi promet po omenjeni cesti in trgu zaprli ob petkih, sobotah in nedeljah zvečer in sicer v določenem času, ko je na tej relaciji največ sprehajalcev. Predlog je sicer še vedno neznanka vendar pričakujemo, da bo kmalu prišel v javnost, še posebej zato, ker seje sezona začela celo nekoliko pred pričakovanji. Tistim stanovalcem, ki jih skrbi parkiranje pa v tolažbo informacija, da odlok ne bo posegal na to področje, saj ne bo omejeval parkiranja pač pa le nepotrebno prevažanje in celo divjanje po najbolj sprehajalni cesti v Izoli in na obali. >GRHIS POVEČAVA< Ob razvijanu filma in izdelavi slik Vam PODARIMO brezplačno POVEČAVO ________posnetka po vaši izbiri! Povečavo JUMBO FORMATA Fotografije lahko naredimo z (13 x 18 cm) vam naredimo za samo BELIM ROBOM ! 65 SIT! Tel.: 066/ 647-050, Drevored t.maja 4a, Izola Tel.: 066/ 646 - 211, HTP San Simon, Morova 25 DNEVI OLJK V KORTAH IN V CETORAH VEČ KOT SAMO HIŠA Na balkonu stavbe na trgu Etbina Kristana št. 1 plapola modra zastava Občine Izola. Naznanja, da se je v sejni dvorani sestal Občinski svet, ki razpravlja in odloča o zadevah mesta in podeželja. Koliko spominov o delavski Izoli bi nam lahko povedal ta preprosti balkon, če bi znal govoriti! seveda pa bi najprej pripovedoval o tem, da so to hišo zgradili izolski delavci, ker so morali zapustiti svoj PRVI NARODNI DOM v Pittonijevi ulici, čeprav so ga opeko za opeko gradili z lastnimi rokami in s prostovoljnim delom, ker je postal premajhen za izolske pripadnike delavskega in kmečkega gibanja. 31. maj 1914 je bil velik praznik. Ob otvoritvi DRUGEGA NARODNEGA DOMA je Izolanom, zbranim na trgu pred stavbo, govoril Vittorio Vascotto, predsednik izolske Socialistične stranke za Trst, Istro in Furlanijo. V svojem govoru je spomnil na zgodovino izolskega delavskega gibanja, ki seje začelo 12. aprila 1895, ko je bil v neki kleti sredi starega mesta ustanovljena DELAVSKA ČITALNICA Od takrat naprej seje začela ideja o borbi za pravice delavcev širiti z vso hitrostjo, čeprav ne brez težav in preganjanja tudi v času avstroogrskega režima. Tudi otvoritev DRUGEGA NARODNEGA DOMA ni šla mimo brez posledic. Drugi govorec, takrat še dijak Ferlan Oskarje bil izključen iz koprske državne gimnazije, ker se je v svojem govoru dotaknil tudi političnih tem. Od takrat naprej so v tej stavbi delovali in imeli sedež Socialistična stranka, Delavska knjižnica, sindikati in uradi različnih delavskih organizacij, v njej pa so bili tudi družabni prostori. Na oblast je prišel fašizem in skvadre njegovih črnosrajčnikov. Kar dvakrat so uničili in zažgali izolski narodni dom. Ker je bil vsakokrat znova obnovljen, ga je fašistični režim z dekretom razglasil za dom fašistov. Toda izolski delavci se niso nikoli popolnoma predali, kar dokazujejo tudi številne preventivne aretacije ob praznovanju PRVEGA MAJA, umrli v fašističnih zaporih in na frontah Andaluzije in Španije, pa tudi druga svetovna vojna s svojimi padlimi v partizanskem boju in žrtvami koncentracijskih taborišč. Balkon je bil tudi priča zadnjega tragikomičnega srečanja izolskih veljakov, fašistov ali zgolj ljudji ki so se bolj ali manj kompromitirali zaradi sodelovanja z nemškim okupatorjem. Želeli so ustanoviti Komite meščanov za javno zdravje, vendar pa se niso mogli dogovoriti, ali naj bo njegova naloga varovanje do zadnjega njihovih glav in premoženja ob čakanju na anglo-ameriško armado ali pa pogajanja o predaji mesta. Gualtiero Grassi - Darko, ki je v bližini na skrivaj spremljal pogajanja med župnikom »Birijem« na trgu in podestatom Pertotom na balkonu, se je odločil, da bo pretrgal to smešno diskusijo in izstrelil rafal iz brzostrelke na pročelje zgradbe, kar je povzročilo vsesplošen beg. Dan kasneje je taisti Gualtiero na čelu svojega Il.mornariškega bataljona Jugoslovanske ljudske armade in istočasno kot komandant izolskih oboroženih partizanskih skupin osvobodil Izolo ter dvignil na balkon rdečo zastavo in jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo. Od takrat dalje je bil Dom vedno sedež družbenih organizacij in tudi danes v demokraciji gosti OBČINSKI SVET, rezultat izražene volje ljudi, ki jih lahko štejemo med najbolj napredne v novi republiki Sloveniji. Marko Bor (DM) Oljkarji so se že po tradiciji zbrali minuli teden na tradicionalnih dnevih oljk. Tokratni 16. zbor je bil tudi volilni, saj je z junijem potekel mandat upravnemu odboru in drugim organom društva. Sobota dopoldan je bila namenjena šolarjem, saj se je tekmovanja "OLJKA ALI TE POZNAM? ", kjer se je šestnajst tričlanskih ekip najprej pomerilo v teoretičnem delu in v popoldanskem času pa prvih pet ekip v finalu tudi v praktičnem delu s posaditvijo občnega drevesa. Največ med enakimi je pokazala I. ekipa OS Vojke Smuč iz Izole. V tem času je bil zaključen tudi turnir v malem nogometu na prenovljenem igrišču pri podružnični šoli Korte. Oljkarji so pripravili tudi okroglo mizo na temo "geografsko poreklo Slovenskega oljčnega olja", na kateri so sta sodelovala tudi dr. Svetina Anton, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Stanko Renčelj in Milena Miklavčič Bučar iz LABS-a. Redni zbor oljkarjev je minil v znamenju obravnave letnih poročil, oceni letnika oljčnega olja 1999 in volitvam v organe društva. Tako so člani društva izbrali enajstčlanski upravni odbor (za predsednika UO je bil na današnji seji UO izvoljen Vanja Dujc iz Kopra). Predsedniški mandat pa je bil zaupan dosedanjemu predsedniku Danilu Markočič-u. Na zboru so posthumno podelili tudi zlato oljčno vejico Arhaice, Dušanu Čoku za njegovo delo v društvu. Oljkarji so sprejeli pobudo za ustanovitev Zveze društev oljkarjev Slovenije, ki bi jo oblikovali z oljkarji iz Goriških Brd in Istre. Večer pa je minil v znamenju podelitve priznanj najboljšim oljkarjem, ki so prejeli priznanja v obliki zlate oljčne vejice -znak kakovosti iz programa priznanj Arhaice (Marjana Starca - Lan). Priznanja sta poleg predsednika sveta KS Dušana Moljka, podelila še županja občine Izola Breda Pečan in Minister MKGP, Ciril Smrkolj. Dolgo v noč pa so se prisotni, ki jih v Kortah že dolgo ni bilo toliko, zabavali ob taktih Primorskih fantov in Frtacina Daje bilo dobro in pestro pa pove tudi podatek, daje takoj po polnoči že zmanjkalo kruha, vina in drugih dobrot na stojnici SGTŠ Izola, pa je bilo dovolj. PRVI POLETNI VIKEND Poletje je nepričakovano hitro prišlo v deželo in prejšnji konec tedna je bil takšen kot sredi avgusta. Morje se je segrelo na prijetnih 22 stopinj Celzija in v popoldanskih urah so plaže že dobro napolnjene. Nekoliko manj jih je bilo ob mraku, ko smo se končno odpravili na svetilnik z našo kamero. V CETORAH STOJI NOV VAŠKI DOM Tako živahno in veselo, kot je bilo minulo nedeljo v zaselku Cetore, v teh krajih že dolgo ni bilo. Otv oritev novega vaškega doma je v vas privabila številne goste, predvsem pa v prejšnjih desetletjih izseljene domačine, ki so se v drugačnih časih odpravili po boljše življenje v bližnja mesta, pa tudi preko meje. Danes se v Cetore spet vračajo domačini, v nekdaj opuščene hiše se naseljujejo mlade družine. "Pri pripravi otvoritvene slovesnosti ter vaške sagre, ki je sledila temu dogodku se je angažirala vsa vas," je povedal Dorjan Kaligarič, predstavnik mladega rodu Cetoranov. ki so zagotovo veliko prispevali k temu, da je do obnove doma sploh prišlo. "Začetna skepsa starejše generacije vaščanov glede obnavljanja doma je razumljiva, saj se od asfaltiranja ceste in napeljave vodovoda v sedemdesetih letih v vasi kaj bistvenega ni zgodilo," razlaga Dorjan. Ko pa je dom začel dobivati svojo podobo seje tudi ta dvom razblinil in mesec dni pred otvoritvijo ga ni bilo vaščana, ki ne bi na svoj način pripomogel pri organizaciji vaškega praznika. Zenske so napekle pecivo, moški so pripravili stojnice in poskrbeli za parkirišče, urejeno podobo je dobilo tudi marsikatero dvorišče. V vasi se je ponovno prebudil koletivni duh nekdanje "rabute". prostovoljnega dela vaščanov, katerega sadje tudi ljudski dom, kije bil dograjen decembra leta 1953. Nekdanji prostovoljci so z leti odhajali: mladi v mesta, starejši pa so se drug za drugim poslavljali od življenja. Tako je v zadnjih petnajstih letih stavba močno propadala, pred leti pa seje zrušila celo streha. Z rekonstrukcijo doma so po načrtih arhitekta Borisa Zulianija pričeli minulo jesen, veljala pa je 35 milijonov tolarjev. Projekt je pridobil sredstva iz državnega programa celostnega razvoja podeželja CRPOV in iz tega vira je bilo doslej doslej nakazanih 9 milijonov tolarjev, odobrenega pa je še enkrat toliko sredstev. Preostanek je prispevala občina iz sredstev spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, kar pa je naletelo na nasprotovanje nekaterih, ki menijo, da bi ta sredstva morali vlagati zgolj v kmetijska zemljišča, ne pa v zidove. Odločitev občinske uprave, da se ta sredstva nameni tudi za obnovo doma v Cetorah, je v nagovoru ob otvoritvi doma pojasnila tudi županja Breda Pečan, ki je dejala, da takšne pridobitve, kot je novi dom, ali pa vaška čistilna naprava, ki je naslednji veliki projekt Cetor, brez dvoma pripomorejo k oživljanju kraja, s tem pa se povečuje tudi obdelanost zemlje. | Slavnostna govornika na otvoritvi sta bila tudi predsednik KS Korte Dušan Moljk, ki ni skrival zadovoljstva ob tej pomembni pridobitvi za izolsko podeželje ter Maksimiljan Mohorič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je prisotne pozdravil in vaščanom zaželel rast kakovosti življenja v njihovem kraju tudi v bodoče. V kulturnem programu so nastopili kvartet harmonik izolske glasbene šole ter folklorni skupini Usakoščat iz Kort ter Mandrač iz Kopra, nato pa je napočil slavnostni trenutek otvoritve, ko je 91-letna Karolina Kaligarič, najstarejša vaščanka Cetor, prerezala trak. Kaj hitro so obiskovalci napolnili prostore doma, še posebej pa je njihovo pozornost pritegnila etnološka razstava, ki jo je pripravila domačinka Sandra Petaroš s sodelavci. Poleg predmetov, ki so bili nekoč sestavni del vsakdanjega življenja, pa so bile na ogled fotografije, na katerih je marsikdo ugledal svojo nono ali nonota, strica ali teto, mamo ali očeta na obledeli sliki iz nekih drugih časov. Seveda pa nihče ni mogel ravnodušno mimo čudovitih domačih slaščic, ki sojih napekle domačinke ter polnih košar češenj. Ob tej priložnosti je izšla tudi knjižica o Cetorah, izpod peresa Nade Morato. Knjižico, ki je po izgledu in formatu enaka tisti z naslovom Izolsko podeželje, je mogoče kupiti v TIC-u. Kot se za pravo šagro spodobi so Cetorani pripravili tudi srečelov, katerega izkupiček so namenili v korist Obalnega društva multiple skleroze. Zabava in ples sta se nadaljevala še pozno v noč in dom je bil tudi na ta način predan svojemu namenu, to je druženju vaščanov, organiziranju prireditev, vaških praznikov ter osmič, na katerih bodo lahko domačini prodajali svoj pridelek. Tako bo vinska trta, ki so jo ob oboke dvorišča cetoranskega doma posadili domači otroci, pod svojimi vejami zagotovo videla še veliko veselih trenutkov in zadovoljnih obrazov. (K.B.) NOVO NA ULICAH STAREGA MESTNEGA JEDRA: NOVI, PLASTIČNI ZABOJNIKI ZA KOMUNALNE ODPADKE Dragi sosedje! Na ulice našega starega mestnega jedra prihajajo novi zabojniki za komunalne odpadke. V želji, da bi Izola postala še bolj urejena, smo se namreč odločili zamenjati kovinske zabojnike s plastičnimi. In katere so njihove prednosti? Plastični zabojniki so odpornejši na vremenske spremembe, še posebej pa je pomembno, da so pri odvozu veliko manj hrupni. V poletnih mesecih jih boste imeli raje tudi zato, ker bo neprijetnih vonjev mnogo manj. Omogočajo nam pogostejša pranja, zato jih bomo v tem času še posebej redno čistili in uporabljali tekočino, ki zavira razkrajanje. Kako ravnate z novimi zabojniki, da nam bodo vsem dolgo služili? Vanje odlagajte samo komunalne odpadke, saj jih s kosovnimi odpadki lahko poškodujete. V komunalnem podjetju pa bomo še naprej skrbeli za posebna zbiranja kosovnih odpadkov, za katere vam je seveda na voljo tudi občinska deponija. Nove zabojnike bomo namestili v tednu od 12. do 17. junija. JP Komunala Izola P.S.: Naš naslednji skupni korak bo postavitev »ekoloških otokov« za ločeno zbiranje odpadkov, ki bodo na voljo vsakemu gospodinjstvu. O vsem vas bomo pravočasno obvestili. Livade 2 v ■v NOVO KOPALIŠČE NE PA MESTO DUHOV Skica centralnega objekta z notranjimi in zunanjimi bazeni UH».. ■ f 1 w ' iifc:;S-ZjrjC"r'^ ilifc •_ : ...------ - - ■ ■j; ; ' - Članek o pripravah na začetek del na območju, ki ga imenujemo Livade 2 (gre za območje med Livadami in Jagodjem) je bil deležen precejšnje pozornosti, tako tistih, ki imajo pomisleke glede nekaterih delov projekta, kot tudi investitorja, ki je članku odkril kar nekaj netočnosti. Ker ni napačno ne vedeti ampak v nevednosti vztrajati je avtor v pogovoru z odgovornim človekom celotnega projekta, Leopoldom Gorjupom, izvedel nekaj novih podrobnosti o projektu Livade 2. - Članek vam ni bil pisan na kožo, v njem ste našli kar nekaj netočnosti? - Res je. Nekoliko nas je presenetil, saj doslej ni bilo posebnih, globalnih pripomb na zazidalni načrt Livade 2, tiste manjše, čeprav razumljive pa smo skušali z zainteresiranimi dogovorno rešiti. Tako smo, poleg dveh javnih razprav pripravili tudi srečanje z zainteresiranimi krajani vzdolž Prešernove ceste, ki so zaskrbljeni zaradi načrtovanega miniranja pri gradnji podzemnih parkirišč. Dogovorili smo se, da bo, v primeru, da se bo izvajalec odločil za miniranje, predhodno fotografiral obstoječe stanje objektov in vse skupaj zavaroval pri zavarovalnici, tako da nihče ne bi bil kakorkoli oškodovan, razen s hrupom, pa tudi tega bomo skušali zmanjšati s postavitvijo protihrupne ograje. - Torej vas je zmotil zapis o tem, da se boste najprej lotili gradnje apartmajev, šele kasneje morda bazenov. - To dejansko ne drži. Treba je vedeti, da danes ni več mogoče prodati turističnega apartmaja ne da bi ob njem ponudili tudi kakšen dodatni program. Če bi ravnali drugače bi verjetno res gradili mesto duhov, toda mi gradimo turistični kompleks s kopališči, jezerom, bazeni, termalnim kopališčem in še kaj, v sklopu tega pa so tudi turistični apartmaji in tudi stanovanja, ki se bodo prodajala na trgu. Ko smo zasnovali prvo fazo gradnje smo rekli, daje srce projekta ta takoimenovani vodni center. Ta ima poleg bazenov, solarijev, restavracij in podobnih dejavnosti še nočitvene kapacitete in tiste dejavnosti, ki so za obiskovalca in stanovalca potrebne. - S Šparom imate že sklenjeno predpogodbo ... - Imamo, vendar ne gre za gradnjo blagovne hiše oziroma trgovskega središča, kot je zapisano v vašem članku, ampak za trgovino z osnovno prehrambeno preskrbo v velikosti približno 1000 kvadratnih metrov. Trgovina bo urejena v kletni etaži oziroma pritličje 1 v objektu, ki je ob Prešernovi cesti, gre pa za trgovino, ki bo dala osnovno živilsko preskrbo obiskovalcem oziroma stanovalcev tega turističnega kompleksa. To smo načrtovali zato, da obiskovalcem ne bo treba na sendvič 500 metrov stran ampak bo vse dobil tukaj. V tem kontekstu je tudi hotel, ki bo sicer dograjen v tretji fazi, bo pa vključen v centralni objekt. - Kako je s to faznostjo gradnje? - Osnovnega terminskega plana nismo spreminjali, smo pa seveda nekoliko v zamudi zaradi zapletenih in dolgih postopkov pridobivanja celotne dokumentacije za gradnjo. Dejstvo je, da je v prvi fazi načrtovana gradnja centralnega objekta z notranjimi in zunanjimi bazeni, odprtega in zaprtega parkirišča ter poslovno stanovanjskega objekta ob Prešernovi cesti in vrstnih hiš ter apartmajev med bazeni in Jagodjem. Seveda moramo istočasno urediti tudi komunikacije, saj bo po novem na križišču Prešernove in Leninove ulice urejeno krožno križišče preko katerega bo možen dostop do centralnega objekta, izstop pa bo urejen na Prešernovo cesto, kjer pa bo mogoče le izvoz desno, tako da bo prometna varnost zagotovljena. V naslednjih dveh fazah bomo dogradili še druge objekte, od hotela do garažne hiše, katere investitor pa bo občina, saj gre za objekt, ki bo namenjen predvsem stanovalcem Livad. Glede garažne hiše in policijske postaje je pravzaprav mogoče, da se začne graditi že prej, seveda če bosta občina in Ministrstvo za notranje zadeve za to. - S parkirišči torej ne bi smelo biti težav. - Parkirišče ob Prešernovi bo dvoetažno in bo več kot zadoščalo za dnevne obiskovalce, saj bo imelo več kot 900 parkirnih mest, stalni prebivalci in turisti bodo imeli garaže pod hišami, tako da je ob kompleksu predvidenih kakšnih 3600 parkirnih mest, kar je več kot je po normativih. Mi imamo 880 bivalnih objektov za kar bi zadoščalo manj kot 2000 parkirišč, razlika pa gre za parkiranje obiskovalcev centra. - Kako je z lastnino zemljišč? - V lasti TPC Livade so vsa zemljišča, ki so potrebna za gradnjo 1. faze in delno zemljišča 2. faze. Zdaj bomo šli v parcelacijo druge faze in takrat dokupili še druga zemljišča. - Ministrstvo za kmetijstvo pravi, da so nekatera teh zemljišč kmetijska zemljišča prve kategorije. - To je bil problem pri spremembah družbenega plana. Ministrstvo je negiralo vsa strokovna mnenja o vrednosti teh zemljišč, ob tem pa so zamudili vse formalne roke in so občinske službe, skladno s sodno prakso, odločile kot daje soglasje dano. Vendar se to nas, kot investitorja, načelno ne tiče. Mi imamo sprejet zazidalni načrt, to je dejstvo. Ta problem je bil takrat znan, vendar je občinski svet ta odlok sprejel, tako da mislim, da nihče ni bil kakorkoli zaveden. Je pa še eno dejstvo: V fazi lastninjenja bi moral Stavbenik ta zemljišča prenesti na Sklad, vendar smo od istega ministrstva prejeli obvestilo, da so to stavbna zemljišča, ker je bil ta kompleks že vključen v stari zazidalni načrt Livade 2. Ker pa smo vmes prišli v leto 2000, novega planskega dokumenta pa ni velja stari plan, ki je predvideval nadaljevanje gradnje v Livadah po letu 2000. Zdaj pa smo že leta 2000. - Koliko zemljišč je še v lasti občine ali države? - 48 tisoč kvadratnih metrov je bila lastnina Stavbenika, od tega je 28.000 zdaj že naših (TPC Livade). Poleg tega smo od občine odkupili 12.000 kvadratnih metrov, kar v vrednosti znaša kakšnih 400 milijonov. Občina je že dobila 75 milijonov, 45 pa bo poravnanih v drugi rundi. Zdaj je občinskih zemljišč še za 100.000, Stavbenikovih pa za 20.000 kvadratnih metrov. Seveda je treba vedeti, da smo opravili tudi nekaj menjav, saj smo občini vrnili zemljišča na katerih je bil zgrajen cel kolektor Ž z vso infrastrukturo. - TPC Livade je investitor, kdo pa bo upravljal s tem kompleksom? - Mi smo sicer ob registraciji firme zapisali tudi turistično dejavnost, saj smo najprej mislili, da bi bili s soinvestitorji tudi solastniki kompleksa. Druga varianta, ki je zdaj zaživela, pa je ta, da je centralni objekt predmet konzorcialnega financiranja in imamo ustrezno pogodbo po kateri se zagotavljajo sredstva za izgradnjo tega centralnega objekta. Takoj po štartu del bo konzorcij ustanovil novo firmo, ki se bo morda imenovala Terme Izola ali kaj podobnega, ki bo dejansko lastnik kopališča. Mi ostajamo investitor ne pa turistična firma. - Kdo je v tem konzorciju? - Poleg nas so še nekatere firme, ki jih bomo predstavili kasneje. Na papirju imamo zagotovljena finančna sredstva za centralni objekt z jezerom, vse ostalo pa je čista tržna gradnja. To so le stanovanja in vrstne hiše ter nekaj manjših poslovnih prostorov (kava bar in dve trgovini z neživilskimi proizvodi). V strukturi kot je zdaj nastavljena se lahko kdorkoli odloči, da vstopi kot konzorcialni član in če se ti člani odločijo da objekt prodajo je to njihova stvar. Vendar je zaenkrat še aktualna odločitev, da člani konzorcija ustanovijo firmo, ki bo lastnik in upravljalec centralnega objekta. Po tem konceptu naj bi tudi hotel bil v lasti konzorcija, enako naj bi odkupovali tudi turistične apartmaje. - Je v konzorciju katero od obalnih ali izolskih turističnih podjetij? - Žal ne. So le podjetja in družbe od drugod. Ugotovili smo namreč, da so vsi naši hotelirji obremenjeni z lastnimi naložbami, tako da razumemo, zakaj niso pristopili v konzorcij, čeprav je res, da bo imela ta gradnja vpliv tudi na njihovo poslovanje čez celo leto. - Kakšen je torej vaš terminski načrt zdaj? - Če jutri dobimo lokacijsko dovoljenje (prošnjo pa smo vložili 21. decembra) lahko na podlagi gradbenega dovoljenja za pripravljalna dela začnemo s pripravo zemljišča in takoj vložimo prošnjo za gradbeno dovoljenje, saj projekte zaklljučujemo, in če tega dobimo vsaj do konca julija bomo takoj po sezoni začeli z gradbenimi deli, seveda z željo, da bi do junija prihodnjega leta imeli ta vodni center zgrajen. - Zakaj ime Terme Izola? - Zato, ker bo nekaj notranjih bazenov s termalno vodo, ki se nahaja v globini 500 metrov prav na tem območju. Tako so vsaj pokazale hidrogeološke raziskave in satelitski posnetki, ki jih bomo preverili z vrtanji na območju, kjer je zdaj vhod na smetišče. Termalna voda naj bi imela kar 35,2 stopinj celzija, takio da bo gotovo interesantna kot del ponudbe tega vodnega centra. -Bos svojo dejavnostjo center zelo vplival na okolje? - Vprašanja so bila posebej v zvezi s hrupom, ki ga ta objekt pač nujno sprošča. Vendar je treba vedeti, da so bazeni in kopališča "v luknji", tako da bo naravna pregrada, že brez objektov, ki so okrog, bistveno zmanjšala hrup, ki ga takšen kompleks kot je kopališče pač povzroča. Drago Mislej Prešernova cesta Parkirišče Hotel Centralni objekt Poslovno stanovanjski z notranjimi bazeni objekt s trgovino Policijska postaja in garažna hiša •- Vrstne hiše Zunanji bazeni NOGOMET-2. DL SLOVO S PORAZOM AVTOPLUS: DRAVA 1:4 (1:2) Za Kortežane in za gosteje bila tekma bolj revialnega pomena, saj so oboji vedeli, da se selijo v nižji rang tekmovanja. Domači so sicer bili nekoliko podjetnejši, vendar so jim gostje po bokih bežali pred vrata in ko jim je na pomoč prišel še Omanovič z dvema nespretnima potezama so povedli z 2:0. Domači so vendarle nadaljevali z napadi a so bili ti že tradicionalno jalovi, vse dokler Lokaš ni prišel do slučajnega zadetka, ki je spet nekoliko vzpodbudil Kortežane. Toda volja je eno, spretnost pa drugo in končno so gostje še iz dveh napadov dosegli dva zadetka in pokopali vse upe domačih, da bodo vsaj za konec prvenstva dosegli domačo zmago. Tako seje končalo drugoligaško prvenstvo za ekipo iz Kort, ki je v tej sezoni doživljala marsikaj. Najprej so morali gostovati v Izoli, kjer jim domačini menda niso bili posebej naklonjeni (zaklenjene sanitarije, najmanjše slačilnice itd.), potem so se zvrstili porazi, zamenjava trenerja in nato spet vrnitev starega trenerja, okrepitev ob polovici prvenstva ter dobre igre a slabi rezultati v drugem delu tekmovanja. Drugoligaško tekmovanje zahteva veliko več kot lahko ta trenutek damo, pravijo v vodstvu kluba, ko delajo prve ocene prvenstva, ki ga skušajo čimprej pozabiti. KOLIKO OLIMPIJCEV ___________________________ BO DALA IZOLA P Po tekmi veslačev za svetovni pokal v Muenchnu je bolj ali manj jasno, da bomo Izolani na letošnjih olimpijskih igrah imele samo enega predstavnika in sicer Vasilija Žbogarja, našega najboljšega jadralca v razredu Laser. Vasilij je, kljub poškodbi, ki jo je staknil pred časom, pokazal dobro formo in dosegel zelo dobre rezultate na nekaterih regatah v tujini, tako da se redno uvršča med dvajseterico in tudi višje posamezno, zagotovo pa med državami. Ti rezultati bi morali zadoščati Olimpijskemu komiteju Slovenije, ki bo dokončno potrdil njegovo udeležbo na olimpijskih igrah. Zato pa seje slabše izteklo za veslača Erika Tula, kije veslal v dvojnem četvercu, vendar kljub solidnim rezultatom ni prišel dovolj blizu najboljšim, da bi lahko dobil vozovnico za Sydney. Tako se očitno Erikovi načrti bistveno spreminjajo, saj je tudi prestar za nastop na svetovnem prvenstvu mladih veslačev (do 23 let) in se bo gotovo spet bolj posvetil skifu. Vse bolj se zdi, da neštete kombinacije, ki so jih ustvarjali v veslaški zvezi niso prinesle posebnih rezultatov in da bomo imeli Slovenci v Avstraliji le tri čolne, v nobenem od njih pa ne bo nikogar od obalnih veslačev. Tudi izolskim mladim veslačem tako ostaja edini cilj prvenstvo v Zagrebu in morda še kakšna tekma svetovnega pokala, potem pa bo sezone, ki ni bila ravno najboljša, dokončno konec. KAPUČINO BALINANJE 1. BBL - PORAZ IN ZMAGA SGP GORICAJADRAN IZOLA 14:10 V petem kolu so Izolani doživeli prvi poraz, saj so v Novi Gorici klonili proti domačemu moštvu, ki je zaigralo poletno in vendarle s težavami premagalo borbene Izolane. Za Jadran so točke osvojili: Bembič (4 - enojka in precizno), dvojka Kontič Carpenetti (2), Kontič vkrog (2) in Stupan hitrostno (2). V šestem kolu pa so Izolani igrali doma in premagali ekipo BRDA JADRAN Izola : BBD016:8 Zanesljiva igra in prav tako zanesljiva zmaga Izolanov, ki so si po sobotnem porazu v nedeljo že opomogli in zabeležili dva nova para točk. Točke so prispevali: Šukljan (6 - enojka, precizno, krog), Danijel Stupan (4 - hitrostno, krog), Bembič (2 - krog), Kontič (2 - krog) ter trojka Čeligoj, Željkovič, Brčič. V naslednjem krogu Izolani gostujejo pri ekipi Terminal iz Kuteževega, na lestvici pa trenutno zasedajo zelo visoko drugo mesto. ROKOMET MLAJŠI DEČKI B PONOVNO NA VRHU V Italiji, v Vicenzi je minulo nedeljo potekal mendarodni turnir v rokometu. V več kategorijah seje pomerilo 70 ekip iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Na turnirju so sodelovali tudi mlajši dečki iz Izole. Prikazali so odlično igro in kljub odsotnosti dveh pomembnih igralcev (odsotna sta bila Uroš in Matej Srabotič) osvojili 1.mesto med vsemi 24 ekipami v tej kategoriji. S tem so samo še kronali več kot uspešno sezono in dokazali, da zaenkrat tudi na mednarodni ravni nimajo prave konkurence. Rok Jurman je s svojimi "bombami" presenetil vse, Rok Gomezelj je dobro vodil igro in odigral najvidnejšo vlogo v obrambi, Miran Kaligarič je odlično odigral tako v napadu, kjer je bil zelo borben pa tudi v obrambi je zaustavil nevarne igralce. Matej Kleva je bil prehiter za nasprotno obrambo in dosegal gole iz protinapadov, Jan Radojkovič je zadovoljil s svojo igro, saj seje večkrat vpisal med strelce, razočaral pa ni niti Andrea Radolovič, ki je debitiral pri zanj za leto starejši ekipi. Vratar Amel Redžič je ponovno dokazal, da lahko nanj v prihodnosti še kako računamo. REZULTATI - predtekmovanje: IZOLA : QUADRIFOGLIO 21:3 IZOLA : BOLOGNA 85 16:6 ---------- V obeh tekmah so se naši dobesedno poigravali z Italijanskimi "rokometnimi upi" - četrtfinale: IZOLA : POREČ 9:8 Težka, zanimiva, borbena tekma, ki so jo na koncu tesno ( kljub temu, da seje ekipa Poreča okrepila z najboljšim igralcem iz Umaga ) in zasluženo dobili naši - polfinale: IZOLA : SVIŠ 20 : 10 Naši fantje niso izpustili priložnosti za finale in visoko premagali nasprotnike. Že na začetku so Izolani prevzeli pobudo in zmaga ni bila nikoli ogrožena. - FINALE: IZOLA: KOPER 14:10 Obe ekipi sta bili že utrujeni, kljub temu je bila tekma zanimiva. Izola je takoj povedla in vzdržala cel prvi polčas. Nato seje Koper približal na samo gol razlike, a so naši ohranili trezno glavo in nato tekmo mirno pripeljali do konca. Obalni derbiji: Letos je Izola že 2 krat premagala Koper v ligaškem delu in jim preprečila takojšen vstop v polfinale, tako da se do tekme s Kozino ni vedelo kdo bo polfinalist. Ko seje Koper tja uvrstil jih je Izola izločila in v finalu postala državni prvak. Nato pa še tekma v Vicenzi in tudi tokrat so sosedi klonili proti manjši a močnejši Izoli. \ ‘N POGLED S STRANI v V Piše: ŽARE za Kapučino Sport Izolske rokometne vode so še vedno kalne. Ob žalostnem zaključku, tudi nadaljevanje še ni znano. Seje predstavnikov klubov se niso udeležili, prijava za sodelovanje v novem prvenstvu pa tudi ni poslana. RZS je že izdelala koledar tekmovanj, brez Izole. Udarec za udarcem, toda konec je še daleč. Dobrih vesti skoraj ni, "članska" ekipa je vse aktivnosti opustila, kadetska ekipa pa napoveduje dvig izpisnic in vsaj tako naj bi prisilila odgovorne, k morebitni reakciji in odgovornosti. Največ problemov je žal vezano na denar in tega je težko zbrati. Naj večji upnik je RZS in razumljivo je, da se "zastonj" ne da tekmovati. Kako bodo to rešili, namreč po novem bodo morali klubi dostaviti zvezi "potrdilo", da so finančno sposobni. Ob teh omejitvah se slabo piše še kakšnemu klubu, torej preživeti bo težko. Ali rokomet postaja šport "izbranih"? Rokometašice so uradno končale in začele novo sezono. Prijetno vzdušje sta "popestrila" predsednik kluba in novi trener,Vili Ban. Podpisana pogodba je korak k višjim pozicijam.Dekleta ostajajo zvesta Daewoo-ju, bilo je kar nekaj iskanj, predvsem tistih "ta boljših". Doseženi dogovori naj bi res premaknili vse skupaj navzgor, zgornji dom brez nepotrebnega razigravanja. Tudi ženski klubi so imeli precej pripomb na preteklo sezono in upati je, da bodo izbrali bolj "pameten" tekmovalni sistem. Že omenjeni denar bo tudi pri ženskem rokometu imel glavno besedo, kdo ga ima pa se tudi ve. Vročina že načenja ozračje, potrebni bomo globoke sence, pa tudi kaj dežja. http//izola.gvcri.net POD BELVEDERJEM 10 LIT RIBARJEV Ribari se ne dajo presenetiti. Vezani smo na športna tekmovanja in ostale dejavnosti, ki so povezane z organiziranjem športnih prireditev in ostalih manifestacij v občini Izola in širše. Letos Ribari praznujemo desetletnico obstoja navijaške skupine. Koliko zmag a verjetno več porazov smo utrpeli v teh letih!. Najprej vzpon in padec nogometa (Benfica), letos ponovni povratek in start MNK Izola v primorski ligi, bankrot rokometa in odbojke, iz 1. v 3. ligo...Koliko veselja a koliko več grenkih solz smo preboleli. Ne ozirajoč se na rezultate, mi gremo NAPREJ! Prav sedaj se dogovarjamo s sponzorji o novi ideji polo majčk z všitkom Ribari 10, katere bomo prodajali in z izkupičkom "sešili" tudi nove šale! Še vedno upamo na organizacijo ogledov TV prenosov nogometnih tekem EURO 2000 na maxi zaslonu v Arrigoniju, toda po zadnjih informacijah še ne vemo, ali bo občina to čudo tehnike pravočasno nabavila. Mi upamo, da to čimprej stori kot ponudbo za razvoj javnih manifestacij in turizma, hkrati pa pozdravljamo projekt že nabavljenega odra in ozvočenja. Nekateri Ribari (30) si bodo tekme EURO 2000 ogledali na Nizozemskem in v Belgiji in to v lastni režiji (lahko pa bi predstavljali občino Izola na tako pomembnem tekmovanju, ki ga uvrščajo kot najpomembnejšo postransko stvar na svetu!) V kolikor bo 14. tega meseca finale pokala mladincev na Obali (v Kopru ali Izoli), vabimo vse navijače, da se udeležijo in vzpodbujajo naše mladince (lepo je, ko piješ iz pokala in se spomniš, koliko truda je vloženega do uspešnega rezultata igralcev in tistih, ki se z mladinci ukvarjajo in vzgajajo v športnem duhu). V avgustu bomo pripravili našo fešto ob 10. Letnici obstoja. Radi bi se zahvalili našim zvestim sponzorjem, ki so nam omogočili nakup in tisk 100 majčk Ribari za tekmo v Komnu. - Nikoli več Pub, News, Rolling Bar, Trino bar Koper, Pizzeria Ranieri in Trimarin - Astra Izola. Ribari Izola 0XYGEN SPET ZMAGAL Justin ten izolskega Olimpica, nadaljuje z dobrimi nastopi. Tokrat so bili mladi jadralci Olimpica, ki jim je priskočila na pomoč tudi olimpijka Vesna Dekleva, prepričljivo zmagali na regati Piran - Poreč - Piran in tako v nekaj tednih že dosegli nekaj prestižnih zmag v svojem razredu.. ZDRUŽENE IGRE NARODOV Končale so se letošnje Združene igre narodov na katerih je skupno sodelovalo blizu 1000 otrok iz šestih mest in šestih držav. Vsako mesto jih je gostilo nekaj več kot sto, Izolani pa so nazadnje gostovali v Jugoslaviji, natančneje v Subotici. Reportažo o tem, kako je bilo tam bomo objavili prihodnji teden.Izolska izvedba iger pa je bila prijetna in za udeležence zanimiva, čeprav je res, da bi bilo mogoče marsikaj tudi bolje pripraviti. - ŠPORTNA TRGOVINA / KOLESARSKI CENTER to»H» (h'%- ' PRODAJA KOLES VSEH ZNAMK in MODELOV Plačilni pogoji: PLAČILO V GOTOVINI-10% PLAČILO NA KREDIT -1 LETO BREZ OBRESTI PRODAJA STARO - ZA NOVO TRGOVSKI CENTER 'ZELENI PARK KOPER tel.: 38 - 804 ^ SERVIS in PRODAJA KOLES J Kajuhova 28, Izola tel.: 645 112 OBIŠČITE NAS V IZOLI in KOPRU Bičikleta žur je res uspela Izolski taborniki iz Rodu Jadranskih Stražarjev (RJS) smo 9. maja že devetič organizirali Bičikleta žur, orientacijsko tekmovanje na gorskih kolesih. Vsako leto si množica zabave željnih kolesarjev (od katerih je marsikdo kolesar samo na bičikleta žuru) nad Izolo postavi šotore in nestrpno pričakuje start. Posebnost bičikleta Žuraje v tem, da se nikoli ne tekmuje na čas, da bi se izognili pretirani tekmovalni strasti. Zvestoba prvobitni filozofiji gorskega kolesarstva. Zabava na kolesih, brez depiliranih nog in tabletk, v stilu MTB pionirjev. Prejšnja leta je bil sicer vnaprej postavljen nekakšen idealni čas, ki smo ga dobili tako, da smo na progo poslali naše testno 69-letno dekle. Vendar pa tekmovalci idealnega časa niso vnaprej poznali, tako daje bila marsikatera točka zgubljena, ko je kdo prišel prezgodaj, zato smo letos testno dekle upokojili. Edina omejitev je bila, da so tekmovalci prišli do kontrolnih točk dokler so bili kontrolorji še tam, torej skoraj do večera. Tekmuje se v trojicah po neoznačeni progi s pomočjo karte, kot je to običaj pri taborniških orientacijskih tekmovanjih. Na progi je postavljenih več kontrolnih točk, kjer skupine opravljajo določene preizkuse, od katerih dobijo točke za veliko nagrado RJS, od B-pointa podarjeno kolo. Že na prvi točki so se morali tekmovalci preobleči v kopalke in plavati, na srečo je bilo vreme naklonjeno in je osvežitev prav ugajala. Na naslednjih točkah so reševali že običajni test iz življenja ob morju, krpali zračnice in hiteli na hitrostni etapi, ki se vedno začne s pumpanjem gume, ki jo zlobni kontrolorji izpraznejo. Najbolj zanimiva točka letošnjega tekmovanja je bila gotovo alka na kolesih, kjer ste morali med vožnjo s sulico zadeti visoko obešen krogec. Kot smo že omenili, ča» ni pomemben (razen na hitrostni etapi), kar pa ne pomeni, daje proga prelahka. Nasprotno, polna je strmih vzponov in zabavnih spustov, marsikdaj tudi nepotrebnih, če ne znate dobro brati karte, tako da se dolžina proge marsikdaj podvoji, s katastrofalnimi posledicami za noge. Kot že samo ime pove, Bičikleta žur ni samo tekmovanje. Zvečer smo po podelitvi diplom in nagrad prižgali taborni ogenj in se posladkali s sardelcami in pidoči, potem pa smo kljub kratkotrajnemu dežju prepevali pozno v noč. Za konec naj se še zahvalimo vsem tistim brez katerih Bičikleta žur nebi bil takšen kot je bil: servis in prodaja koles B-point Koper, ŠOU Ljubljana, Fast food veni, fotokopimica Trixin, Agraria Koper, Norik sub Piran, Servis in prodajajo koles Rudi Bazovica, Anthron, Ekstim, Skaut, Sintesi Pen, Kavarna Zvon, Gostišče Jasna, Dom upokojencev Izola, Aladino bar, Moby Dick bar, market Vanja, market Špeža, market Colorado, AB market, diskont Laško Lucija. RJS Izola |/it*l «s / Ljubljanska 51 / tel. 648-042 GOsjsO @3 NOVI URNIK: od 22.maja dalje: pon.-petek: od 9 do 12 in od 18 do 22 ure sobota: od 18 do 22 ure -skupinski družinski popusti - program za učinkovito hujšanje - izredno ugodne karte za mlade • brez letne vpisnine Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli SONARAVNI RIBOLOV V prejšnji številki smo napovedali, ne pa tudi objavili krajši zapis o nalogi, ki so jo pod mentorstvom Vesne Pucihar, profesorice koprske Gimnazije in članice ter tekmovalke MRK Menola, pripravili izolski gimnazijci. Naloga govori o sonaravnem ribolovu, kar pravzaprav pomeni ribolov na tradicionalen način in predelavo ribe po klasični metodi. Zato so si tudi ogledali nekatere predelovalne obrate, od Saladije do hladilnice Ribe, pogovarjali so se z ribiči in sploh skušali izvedeti čimveč o tem kakšna je prihodnost ribolova v severnem jadranu. V pogovoru so povedali, daje največji problem onesnaževanje morja in da se brez gradnje čistilnih naprav ne obeta nič dobrega niti morju niti ribam, ki tukaj živijo. Nalogo so izdelali v okviru Unescovega projekta SEMEP, v katerega so vključene štiri obalne srednje in ena osnovna šola.Na konferenci sestrskega Unescovega projekta BSP (The Baltic Sea Project), ki bo na Danskem od 18-22 junija 2000, bo nalogo predstavila Vida Pucihar, konference pa se bodo udeležili poleg nje še po en predstavnik Koprske ter Piranske občine in nacionalna koordinatorica projekta Barbara Dobrila. Letos bodo na Danskem sodelovale: Poljska, Nemčija, Danska, Švedska, Finska Estonija, Litva, Latvija, Rusija ter skupaj s Slovenijo še ostale gostje sestrskih projektov Unesca. Skupno se bo konference udeležilo okrog 250 dijakov v starosti od 14-19 let, več o projektu in konferenci pa si lahko preberete na spletni strani http://www.b-p-s.org. Avtorji naloge Sonaravni ribolov v Izoli so Izolani, dijaki Gimnazije Koper: - Nika Babič, - Vida Pucihar, - Rok Kramarič, - Bojan Ivanovič ter mentorica Vesna Pucihar, prav tako iz Izole. FESTA KRVODAJALCEV Ob 4. juliju, Dnevu krvodajalcev so prizadevni izolski krvodajalci pripravili srečanje na katerem so nazdravili prazniku in se pogovorili o vsakdanjih težavah krvodajalstva. Mize so bile polne, dobre volje je bilo dovolj, le na zavarovalnici Triglav in Adriatic so bili (po besedah Jadrana Pojeta, enega od organizatorjev) malo jezni, ker jim nista nič pomagali pri zbiranju denarja za njihov srečolov. Taverna Lucija A tera&c-