Poštnina olačana i gotovtnL
Leto XVI., štev. 111
Ljubljana, sreda 15. maja 193S
Cena 2 Din
^pravnistvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — reJefon ftt 3122, 3123, 3124. 812&, 3120. tnseratm od delta: Ljubljana Selen-
burgova UL 3. — Tel 3492, r>ooru2nlca Maribor: Gosposka ulica
tt 11. — relefon ftt 2466. Podružnica Celje: Hocenova ulica ftt.
2. _ Telefon ftt lBa rtačunJ pri pošt Ček. ca vodih: Ljubljana ftt. 11.842, Praga čaalo 78.180, VVlen ftt 106.241.
Naročnina znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din *0.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uUca 6. Telefon 3122, 3123, 3124. 8126, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon ftt. 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica fttev. L Telefon ftt 66.
Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Nenadomestljiva izguba za Poljsko
Slovanska Poljska se je odela v žalno črnino. Ne samo žalostna, marveč tudi polna skrbi se zbira ob mrtvaškem odru svojega velikega maršala. Formalno je bil Pilsudski res samo eden med ministri in generalni inšpektor poljske vojske. V resnici pa je bil voditelj in gospodar zedinjene Poljske, krmar njene usode. Poljski narod občuti njegovo izgubo, kakor da je izgubil velikega vladarja.
2e včeraj smo orisali življenje Pilsudskega in njegovo vlogo v najnovejši zgodovini Poljske, v kateri je pokojni maršal postal orjaška osebnost. Okrog njega se je zgostil venec dogodkov, ki bodo za večne čase nosili njegovo ime. Deloma .jih je ustvaril sam, deloma jim je vsaj dal s svojo voljo smer, vsebino in značaj v odločujoči meri. Josef Pilsudski je kratkomalo dirigiral poljsko zgodovino v toku zadnjega četrt veka, nekaj časa samo sodelujoč, dolgo pa povsem dobesedno s skoro neomejeno svojo močjo. Poljski narod je izgubil z njim enega poglavitnih akterjev iz dobe borbe za svobodo in zedinjenje, vodjo, ki ima za obnovo države neizmerne zasluge. Ali dočim je ta doba tako rekoč že preteklost in spričo tega maršalov pomen v tem pogledu že historičen, je vršil stari maršal še drugo funkcijo, vlogo, ki je pomenila popolno aktivnost do zadnje dobe. Bil je skoro natanko devet let absoluten gospodar državne usode. Majski prevrat leta 1926. ga je postavil na najvišje mesto. Sicer ga ni opremil s formalno najvišjo oblastjo, njegov položaj je kljub temu dejansko pomenil vse to, kar se v moderni dobi označuje z diktaturo. In odtod ga je smr. iztrgala prav neposredno. Čudovita je igra usode, ki je staremu maršalu končala življenje prav takrat, ko se je v poljski notranji politiki v formalnem pogledu zaključilo njegovo delo ter se zavišilo točno po njegovi volji z veliko, do temeljev segajočo reformo državne usta.ve. Tu se je tedaj končalo Pilsudskega življenje sredi akcije. Ta izguba za narod in za državo ni zgodovinska, marveč je aktualna, je odstop neposredno delujoče vodilne osebnosti. In s tega vidika je smrt maršala Pilsudskega za Poljsko dvakrat usodna, je naravnost nedogledne pomembnosti.
Med svetovno vojno je Pilsudski igral na avstrijsko-nemško karto. Njegove legije so se že pred vojno zbirale na avstrijskem ozemlju ter ob izbruhu vojne, ojačene z novimi prostovoljci, stopile v boj na avstrijski strani Pilsudskega ideja je pomenila boj za osvoboditev in obnovo Poljske s pomočjo avstrijske zmage nad Rusijo. Ta koncept pa se je kompliciral, ko je prihajala Avstro-Ogr-ska čim dalje bolj pod vodstvo, pa celo pod nekako kuratelo Nemčije. Nemški načrti niso bili samostojnosti Poljske nič kaj ugodni Berlin je hotel poljske težnje porabiti samo za lastno korist, za povečanje lastne države. Ko so končno centralne sile proglasile nekako samostojnost Poljske, naj bi ta sestojala domala le iz ruske in avstrijske poljske zemlje, pa še v tej obliki bi mogla biti samo nekaka avtonomna nemška provinca. Tu je tedaj ideja Pilsudskega doživela popoln polom in voditelj poljskih legij ni mogel storiti drugače, kakor da je očitno revoltiral zoper nemške oblasti, ki so nato odgovorile z njegovo internacijo v Magdeburgu.
Ali prav ta prelom je bil v srečo Poljski. Zakaj ko se je pričela končno bojna sreča nagibati na stran antante, se je mogla ona politična reprezentanca Poljakov, M je z besedo in orožjem sodelovala na ruski in francosko-angleski strani za nacionalno osvoboditev, sklicevati na preokret v zadržanju legij Pilsudskega ter si s tem bistveno izboljšati položaj pred zmagovito antanto. In tako je na polomu treh velikih sil vstala nova Poljska, v kateri je kmalu Pilsudski zopet zavzel eno vodilnih vlog.
Druga imenitna doba državniške vloge Pilsudskega pričenja s prevratom 1. 1926. V zunanji politiki se spočetka ni pokazala nikaka posledica, dasi so preudarni glasovi že takrat opozarjali na možnost spremembe v smernicah zunanje politike. Ta preokret je res nastopil, ko se je bila Francija dala pregovoriti za kombinacijo pakta štirih, ki je Pilsudskega silno razžalil ter ga zopet napotil na naslonitev k Nemčiji. Nedvomno je bila to smer, ki je odgovarjala osebno intencijam in razpoloženjem maršala Pilsudskega. Še posebno se je stopnjevalo to razpoloženje, ko se je Francija začela približevati sovjetski Rusiji. Bili so trenutki, ko se je zdelo, kakor da so se vrnili časi legionarskega zavezništva.
Sedaj, ko s Pilsudskim odhaja s po-zornice najmočnejša osebnost, nastaja vprašanje, kako bo z njegovo dediščino v zunanje političnem pogledu. Njegovi najbližji sodelavci so bili tovariši iz legij, maršalovi stari sobojevniki. Ali bodo nadaljevali politiko svojega vodje? In ali bodo razpolagali z enako spretnostjo ter dostojanstveno samostojnostjo? Vsekakor je poljska zunanja politika z maršalovo smrtjo prišla v kritično in zelo težko situacijo. Kako se bo
Rusija in Francija na braniku miru
Lavalov poset v Moskvi se razvija v dalekosežen političen dogodek neocenljive važnosti — Francosko• rusko sodelovanje naj postane
temelj varnosti in miru v Evropi
Pariz, 14. maja. r. Vsa politična javnost v Franciji je usmerjena te dni na Moskvo, ki jo prvič po svetovna vojni in celih 22 let od obiska Poincarea leta 1914., poseti aktivni francoski minister v politični misiji, ki z vsakim dnem pridobiva na svoji važnosti. Lavalov poset v Moskvi ni namreč namenjen samo svečanemu podpisu že sklenjenega francosko - ruskega pakta, marveč še v mnogo večji meri učvrstitvi medsebojnega sodelovanja za ohranitev mini. Lahko se že sedaj reče, da se polagajo v Moskvi temelji nove velikopotezne diplomatske zgradbe, ki naj zajamči Evropi in posredno vsemu svetu mir in varnost. Smrt Pilsudskega je dala moskovskim razgovorom med francoskimi in sovjetskimi državniki še posebno obeležje, ker bodo morali sedaj upoštevati vse možnosti bodočega razvoja prilik na Poljskem in sploh v vzhodni Evropi. Cilj Pariza in Moskve je, da bi se francosko-ruski pakt razširil v splošno varnostno pogodbo, ki naj bi obsegala ne le Poljsko, marveč tudi vse baltiške države in države Male antante. V tem duhu se vrše razgovori v Moskvi in je mnogo upamja, da bodo rodili za-željeni uspeh.
Izredno prisrčen in svečan sprejem, M so ga v Moskvi priredili Laval u, pa tudi dokazuje, koliko važnost in vrednost polagajo v Moskvi na francosko -ruski pakt, ki služi po obojestranskem tolmačenju edino obrambi miru ter nima proti nikomur nobene osti. Litvinov in Laval sta snoci na banketu izrecno
poudarila željo, naj bi se temu paktu pridružile vse države, ki jim je mir resnično pri srcu.
Laval je' danes nadaljeval včeraj pričete razgovore. V teku današnjega dne si je ogledal Kremi, nato pa je imel sestanke s Kalininom, Stalinom in Mo-lotovim. Pri razgovorih je sodeloval tudi sovjetski vojni ataše v Parizu polkovnik Vencov, ki je tolmačil francosko - ruski pakt s strokovno - vojaškega stališča. Slovesen podpis pakta bo najbrže ob zaključku Lavalovega bivanja v Moskvi, kjer ostane najbrž še dva do tri dni
O čem se pogajajo
Pariz, 14. maja. č. Čeprav ni bil izdan nikak uradni komunike o razgovorih, ki sta jih Imela včeraj in danes Litvinov in Laval, poročajo posebni poročevalci pariškim listom, da sta se pogajala predvsem o roku ratifikacije francosko-ruskega pakta in izmenjala misli o položaju v Varšavi po smrti maršala Pilsudskega. Potrjuje se tudi vest, da sta govorila o vzhodnem paktu v obliki pogodbe o nenapadanju in konsultaciji ter odklonitvi vsakršne pomoči napadalcu. Zvečer sta še posefbej proučila celotno politično situaoijo v Evroni.
Pariz, 14. maja g. Kakor poroča »L' In-transigeant«, bo zunanji minister Laval za 24 ur podaljšal svoje bivanje v Moskvi, ker je francoska vlada sklenila, da jo bosta on ln maršal Petain zastopala na pogrebu maršala Pilsudskega, ki bo najbrž v soboto v Krakovu. Laval bo podaljšanje bivanja v Moskvi porabil za to, da bo s sovjetskimi državniki razpravljal še o raznih finančnih tn gospodarsko političnih vprašanjih.
Steber varnost!
Litvinov in Laval o pomenu francosko-ruskega sodelovanja, ki na vsej črti podpira Društvo narodov in
stremi po zaščiti miru
Moskva, 14. maja. AA. Sovjetski zunanji komisaT Litvinov je snoči na banketu, prirejenem v Lavalovo čast, med drugim izjavil, da so pogajanja o francosko-so-vjetskem paktu vodili drug za drugim trije francoski zunanji ministri, ki so sedeli v vladah najrazličnejše strankarske pobar-vanosti. V tem dejstvu vidi dokaz, da je ideja francosko-sovjetskega pakta zasidrana v vseh slojih francoskega naroda brez razlike političnega prepričanja. Lahko odločno izjavimo, da pomeni francosko-so-vjetski pakt delo miru. Bistveno obeležje tega pakta je v tem, da prešinja njegove tvorce iskrena želja, naj bi nikoli ne nastopili dogodki, ki bi zahtevali njegovo izvedbo. Drugo bistveno obeležje tega pakta je v tem, da ne izključuje nobene države. Sporazum podčrtava naposled in podpira še neko drugo mirovno delo, in sicer pakt Društva narodov. Veselimo se, ker lahko trdimo, da so ta naša prizadevanja sprejele skoro vse države na svetu s simpatijami in z odobravanjem in da je le malo izjem med pravimi prijatelji miru. Nadejam se, da bo ta pakt omogočil še tesnejše in blagodejnejše sodelovanje med Sovjetsko unijo in francosko republiko, kar bo omogočilo vsem narodom miren in trajen razvoj v okviru zanesljivega miru.
V svojem odgovoru Litvinovu je francoski zunanji minister Laval rekel med drugim, da je francoski vlada, pošiljajoč ga v Moskvo, želela podčrtati ogromno politično veljavo francosko - sovjetskega pakta. Sm rnice sovjetske zunanje politike, ki jih je začrtal Litvinov, so nov dokaz miroljubne želje in volje za okrepitev miru in zavarovanje varnosti. Cilji obeh držav sicer niso popolnoma enaki, vendar pa jih prešinja skupna in enaka ljubezen do miru. Pogajanja za ta pakt so se vršila v popolni ravnopravnosti. V tem duhu sta ga obe državi tudi sklenili. Mislim, da govorim v duhu naših skupnih, s tem paktom sprejetih obvez, če naglašam, da bi se veselili, če bi tudi druge države sodelovale pri našem ustvarjajočem delu za mir, ki je toli potreben sedanjemu svetu. Dolga in težka je pot do pravega zbližanja med narodi. Pot, na katerega se je napotila Francija, je vodil čez Ženevo, Rim. London in Streso v Moskvo. Francija misli, da bo po tej poti prišla do cilja, ki si ga je postavila v soglasju z vsemi pravi-
mi prijatelji miru. Dolžnost vsake države je, da prispeva svoj delež k mednarodni solidarnosti Pozabiti ne smemo, da je svetovni mir sedaj enoten in nedeljiv pojem in da moramo zaradi tega neprestano pozivati vse države in vlade brez razlike, naj se našemu pozivu odzovejo.
Nihče ni izključen
Moskva, 14. maja. d. Rusiki listi so ob La valovom prihodu v Moskvo objavili daljše poodravne članke. V javnosti pripisuje o poseben pomen uvodniku »Izvestij«, izjavljajo v njem, da temelji politično zbližan je a Francijo na dejstvu, da ni Sovjetska unija nikdar stremela po vojni. V boju za mir proti vsakršnemu napadalcu je bila Sovjetska unija pripravljena od prvega dne svojega obstoja skleniti s katerokoli državo pogodbo o obrambi proti vojni nevarnosti. Edina nepremostljiva ovira aa zaključrtev diplomatskih dogovorov bi bilo sodelovanje v politiki, ki bi imela za čila razdelite- in zasužnjen je drugih narodov. Politika francoske republik*; temelji na istih načelnih pogojih kakor politika Sovjetske unije, obe sta zainteresirani pri ohranitvi obstoječih mednarodnih pogodb. Sovjetska unija in Francija predlagata vsem prisadetim državam, ne da bi koga izključevali in ca Se v naprej proglašali za sovražnika, zaključi-tev skupnih pogodb o obrambi mira in o medsebojni pomoči v primera vojne. ta namen je dobrodošla vsaka oblika varnosti. Pogodba o medsebojni pomoči je naperiena samo proti onim, ki bi hoteli kršiti mir. V Evropi ni državnika, ki ne bi priznaval, da je mir ogrožen. Francija in Sovjetska unija stojita s puško ob nogi, toda s iztegnjeno roko sprave ter klifeta vsem. naj se pridružijo, da bi se znova moglo pričeti delo za omejitev oborožitve.
Pariški komentarji
Pariz, 14. maja, AA. Današnji listi pod-črtujejo s posebnim zadovoljstvom izredno topli sprejem, ki ga je bil deležen Laval v Moskvi.
»Petit Parisien« piše, da še noben tuj državnik, ki je uradno obiskal sovjetsko Rusijo, ni bil tako prisrčno sprejet, kakor Laval. Spontane manifestacije moskovskega prebivalstva so pokazale, da se franco-sko-sovjetski sporazum opira na resnično
kretala v bodoče, o tem za enkrat še ni nikakih indikacij.
Še manj jasen je pogled v bodočnost, kar se tiče nadaljnjega razvoja notranje politike, če je že zunanje politična smer vzbujala v velikem delu poljske javnosti negodovanje in nasprotstvo, koliko bolj velja še to o notranji politiki pokojnega maršala. Igra usode, za Pilsudskega gotovo čudovito ugodna, je hotela, da je bilo njegovo življenjsko delo v tem pogledu venčano prav tik pred njegovo smrtjo s streho celotne zgradbe, z reformo državne ustave. Poljska ima danes popolnoma pravilno uzakonjen avtoritarni režim. Njegove osnove, fundira-ne trdno v novi ustavi, so se zdele kakor nalašč ustvarjene za močno osebnost Pilsudskega, ki se je težko sprijaznila z odporom. Ali kakor nalašč: ko bi
moral pričeti vladati po novih formah, je stari maršal odšel za večno s pozor-nice. Prepustil je dediščino svojim političnim prijateljem in sobojevnikovm, nanje je padla silna odgovornost, kako na zgrajeni novi ustavi realizirati notranje politično zamisel Josefa Pilsudskega.
Maršalovo delo je dogotovljeno, ali še ne preizkušeno, še ne vkoreninjeno in utrjeno. Naravno je, da bodo njegovi nasprotniki sedaj, ko ni več mogočnega diktatorja, poskusili vse, da zopet uveljavijo svoje poglede in ideje. Zato ni brez podlage bojazen, da morda nastopi v konsolidaciji Poljske zastoj, povzročen po novih notranjih trzavicah in bojih. V tem pogledu je Pilsudskega smrt za poljski narod še težja in manj nenadomestljiva izguba kakor s stališča mednarodne pozicije Poljske.
razpoloženje moskovskega prebivalstva. To razpoloženje bo še bolj podkrepilo vrednost pravkar sklenjenega sporazuma.
»Petit Journal« naglasa, da Lavalov obisk ni gola formalnost in vljudnost, marveč da se v Moskvi vrše pogajanja stvarne politične vrednosti, ki jih pospešujejo še odlični psihološki momenti. Sedanja pogajanja pridobivajo na veljavi tudi zaradi političnih posledic, ki jih bo imela smrt
maršala Pilsudskega v vzhodni Evropi. Ta smrt bo zaradi tega velikega pomena tudi za nadaljnje francosko-sovjetske odnošaje. Lahko rečemo dalje, da se je prvi dan moskovskega sestanka končal s popolnim medsebojnim razumevanjem in da je že ta dan pokazal L&valu, kako ljubijo v sovjetski Rusiji Francijo.
»Echo de Pariš« piše v zvezi z moskovskim obiskom o bodoči politični orientaciji Poljske in se vprašuje, ali bo Poljska poizkusila voditi nekakšno nevtralno politiko med Francijo in Nemčijo. Mnenja je, da bo od bodoče politične smeri Poljske v mnogočem odvisen značaj in obseg francosko-sovjetskega sodelovanja.
»Matin« ne veruje, da bo že zdaj prišlo do preobrata poljske zunanje politik«. Navzlic temu je treba imeti napram Poljski mnogo obzirov. »Jour« smatra, da bi pristanek Poljske na splošni nenapadalni pakt brez določbe o vzajemni pomoči zadoščal za ugodno rešitev tega vprašanja.
Italija proti posredovanju v sporu z Abesinijo
Razburjenje italijanskega tiska zaradi nameravane intervencije angleške in francoske vlade v Rimu
Rim, 14. maja. k. Po poročilih iz Addis Abebe, so abesinske oblasti izpustile is zaporov vse abesinske voiake, ki so jih morale na zahtevo Italije aretirati zaradi napada na italijansko konzularno taborišče pri Gondarju. Preiskovalne oblasti so se namreč prepričale, da so bile italijanske pritožbe neutemeljene in da aretiranim Abesincem ni mogoče dokazati nobene krivde.
Glede na to so sedaj italijanski listi zagnali silen krik, češ, da je Abesinija ponovno prekršila mednarodne pogodbe, po katerih bi morala postaviti obtožene Abe-since pred posebno italijanpko - abesinsko sodišče. Zlasti se razvnema »Giornale d' Italiac, ki pravi, da ta akt vlade barbarskega ljudstva ponovno dokazuje pred vsem svetom, kakšno stališče je zavzela Abesinija napram Italiji in kako njeno sovraštvo proti najbolj civiliziranemu tujcu čim dalje bolj narašča.
Abesinska vlada je medtem poslala v Ženevo novo protestno novo, v kateri zahteva, naj svet Društva narodov presodi odredbe italijanske vlade za mobilizacijo nekaterih mlajših letnikov, ki jih pošilja v vzhodno Afrino. V svoji noti poudarja, da dokazujejo tudi govori državnega podtajnika Lessone ter nekaterih poslancev in senatorjev v rimskem parlamentu, da goji Italija sovražne namene proti Abesiniji in da je mobilizacija njene vojske na abesin-skih mejah ofenzivnega značaja. Ob zaključku demantira vesti, da je bila v Abesiniji proglašena splošna mobilizacija vojske.
Še preden je prispela ta nota v Ženevo, so se pojavile glede na bližnje zasedanje sveta Društva narodov, ki se bo vsekakor moral baviti z italijansko - abesinskim sporom, v angleški in francoski politični javnosti gotove skrbi. Italijanska vlada se namerava odločno upreti vmešavanju za-padnih evropskih velesil v »njene zadeve«, o čemer pričajo tudi ostre besede, ki jih je objavilo na račun Londona in Pariza pol-uradno glasilo zunanjega ministrstva »Giornale d' Italiac. List pravi, da so vsi alarmi na zapadu Evrope brez koristi in da bi mogli le še bolj poglobiti spor med Italijo in Abesinijo. V Londonu sicer žele, da bi se spor mirno poravnal, vendar odklanja Italija vsako morebiti nameravano posredovanje, ker ne more nikdar privoliti, da bi se kakorkoli skušali oškodovati njeni interesi, ki jih Abesinci resno zgražajo. Na drugi strani bi tudi ne bilo mogoče smatrati morebitne angleške intervencije za objektivno pacifistično dejanje, ker je znano, da Angleži sami dobavljajo
Abesincem orožje. Italija se sedaj ne more več zadovoljiti z morebitno delno ureditvijo ene ali druge epizode v sporu z Abesinijo. Njej pripada vsekakor pravica, da zahteva splošno in definitivno ureditev vseh prestopkov in oškodovanj njenih interesov napram Abesiniji Italija zahteva v bistvu za svoje afriške kolonije enaka varnostna jamstva, kakor si jih prisvajajo posamezne države v Evropi.
Imenovanje italijanskih članov razsodišča
Rim, 14. meja. b. Za razčiščenje incidenta pri Ualualu je sedaj italijanska vlada imenovala za svoja dva člana v mešanem razsodišču, ki bo moralo v smislu prijateljske pogodbe 'ml L 1928. obravnavati ta apor, poslanika Mareecotia on državnega svetnika Monitagno. Obenem je poslala abesitneki vladi noto z vprašanjem, ali je tudi ona že določila svoje predstavnike.
Skrajna napetost
Addis Abbeba, 14. maja. č. Abesinski službeni krogi živahno komentirajo namero italijanske vlade, da poleg leiniikov
1911,	1913 in 1914 mobilizira še ves letnik
1912.	Istočasno so z zadovoljstvom sprejeli demanti abesinskega zunanjega ministrstva, po katerem Abesinija nikakor ni zahtevala kakršnekoli vojaške pomoči r Ankari.
Zastopniku agencije Associated Press je abesinski vojni minister izjavil, da je malone ie neizogibna vojna med Italijo in Abesinijo, ker Kali jami zbirajo v Eritreji in Somaliji vedno več vojaštva in delavstva, ki ga zaposlujejo pri vojaških gra<4-benih delih.
Resedo ima svet DN
London, 14. maja. č. V spodnji »bomiei je pravosodni minister Eden izjavil o italijansko - abesinskem sporu, da se bo z njim bavil svet Društva narodov, ki se bo sestal 20. maja. Angleška vlada bo v vsakem primeru motrila razvoj teh dogodkov s veliko pozornostjo.	<:< < -j
»Times« poroča iz Rime z nemalim začudenjem, da se smatra Italija poklicano izvršiti proti Abesiniji neko »civilizacijsko mi6ijo< in da so italijanski odgovorni politiki zaradi tega prepričani, da jim morata Anglija in Francija pri tem pomagati.
»Daily Express« pravi, da ee ja Italija odločila celo izstopiti iz Društva narodov, če se bo svet DN na svojem prihodnjem zasedanju preko mere umešaval v njen epor z Abesinijo.
MussolinI grozi Evropi
Senzacionalne izjave fašističnega diktatorja v italijanskem senatu — Italija je pripravljena na vse in se ne plaši niti nove vojne vihre
Rim, 14. maja w. Senat je danes razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva. Pri tej priliki je povzel besedo tudi predsednik vlade in zunanji minister Mus-solini, česar govor tolmačijo kot odgovor na franeosko-angleško intervencijo v zadevi abesinskega spora. V svojem govoru, ki g« je zbornica sprejela seveda z viharnim pritrjevanjem, je podal MussolinI zel« razbonite izjave, ki bodo brez dvoma naletele na velik odmev v vsej evroDskl javnosti.
Mussoilni je v svojem govoru takoj prešel v konflikt z Abesinijo ter i&iavil: Iz uradne statistike je razvidno, da je Italija poslala v vzhodno Afriko več delavcev nego vojakov; če bo potreba, pa bo tam naenkrat več vojakov nego delavcev. Nihče nima pravice vmešavati se v italijanske ukrepe. Italija se predobro zaveda, kaj dela in Iz lastne izkušnje dobro pozna tudJ posledice neprestanega oboroževanja Abe-sinije. Italija pozna sovražnost abesinskih plemen do Italije, a kljub vsemu temu, kljub sptošni mobilizaoiji, ki jo je odredil abesinski cesar in ne glede na agresivni duh, ki prihaja iz Abesinije Je stavila mirovne predloge In izrazila svojo pripravljenost za mirno poravnavo in spravo. Oni, ki svare pred posledicami eventualnega razračunavanja z Abesinijo, ki bi mogle nastati v Evropi, pa naj vedo, da se Italija s takimi ugovori ne da oplašiti. Italija je pripravljena na vse! Letniki 1911. 1913 in 1914 so že pod zastavami, letnik 1912 pa j« pripravljen, da lahko vsak hip zagrabi za orožje. Italijanske to-
varne s polno paro IzdeiCujejo vojni material. Italijanska vojska je najmoderneje opremljena In se ničesar ne boji, pa četudi bi prišlo v Evropi do novega vojnega požara. Italijanska vojska šteje trenutno 900.000 najskrbneje oboroženih mož, ki so vsak čas pripravljeni na vse.
Film o marše jskem atentatu zgorel
MArseille, 14. maja. g. Na zahtevo mar-sejskih atentatorjev so včeraj pri preiskovalnem sodniku zavrteli film, ki so ga izdelali ob prihodu pokojnega kralja Aleksandra v Marseille. Film je gledal tudi zastopnik kraljice - vdove Paul Boncour. Slike naj bi pokazale nekatere podrobnosti, predvsem okolnost, ali sta bila obtoženi Kralj in atentator Kelemen skupaj na cesti Cannebiere. Ko so prišle na vrsto slike tik pred atentatom, se je filmski trak iz neznanih razlogov vnel in kljub takojšnjemu gašenju zgorel. Za nadaljnjo preiskavo bodo morali dobiti iz inozemstva drug filmski trak o teh dogodkih.
Sklicanje nemškega državnega zbora
Berlin, 14. maja. b. Nemški državni zbor je bil sklican za torek 21. maja v Berlinu. Državni zbor bi se bil moral po prejšnjih načrtih sestati že prihodnji teden, sklicanje pa je bilo glede na pogreb maršala Pilsudskega odgodeno do torka.
Vodja poljskega naroda na mrtvaškem odru
Pogreb maršala Pilsudskega bo v ponedeljek v Kra-kovn — Od pokojnega voditelja se poslavljajo ogromne
množice ljudstva
Letalska konvencija med Francijo in Italijo
Uspela misija francoskega letalskega ministra v Rimu Podpis konvencije o civilnem letalskem prometu
Varšava, 14. maja. d. Žalovanje zaradi
*mrti maršala Pilsudskega je po vsej polj-stki republiki splošno. V Vilni, Krakovu, Varšavi in drugod so mnogi ljudje, ko so predeli za smrt maršala Pilsudskega, glasno ihteli. Povsod po državi vihrajo ne samo z javnih poslopij, ampak tudi z vseh drugih hiš črne zastave. V izložbenih oknih trgovin so razpostavljene velike slike pokojnega maršala, ovite s črno kapreno.
Snoči je pozno v noč prihajalo varšavsko prebivalstvo v grad Belvedere m se vpisovalo v knjigo Samo včeraj so podpisi napolnili štiri debele knjige z več tisoč imeni. Ko so pozno ponoči zaprli vrata gradu, je množica še dolgo ostala v globoki žalosti pred dvorcem.
V vsej državi se je začelo zbiranje prispevkov za postavitev spomenika maršalu Pilsudskemu.
Po začasnih dispozicijan bo truplo maršala Pilsudskega razstavljeno v katedrali od četrtka do sobote. Slovesna zadušnica bo v soboto, pogreb pa v ponedeljek v Krakovu. Danes so truplo Pilsudskega po ložili na oder v veliki dvorani Belvederske palače, ki je izpremenjena v kapelo Pokojnik je v maršalski uniformi in je vse naokoli obdan od vencev in vojaških in-signij. Danes so ves dan prihajali k mrtvaškemu odru zastopniki raznih vojaških edi-nic s svojimi poveljniki, da so se zadnjič poklonili svojemu vrhovnemu poveljniku. Prav tako se je prišlo poklonit več vojaških atašejev in zastopnikov tuiih vlad.
Opoldne je duhovnik Gavlina odslužil molitve za pokojne v navzočnosti rodbine pokojnega maršala.
Katafalk, na katerem je postavljena krsta s truplom Pilsudskega, je pokrit z rdečkasto zastavo, na kateri se nahaja beli oreL Na manjšem katafalku počiva srce pokojnega maršala. Zraven njega so položili maršalovo sabljo in legionarske čepice iz svetovne vojne. V prekrižanih maršalovih rokah je znamenita podoba čudodelne Device Ostrabramske pri Vilnu, ki jo je pokojnik posebno častil. Nad katafalkom se vijejo tri zgodovinske poljske zastave, v črno zavite, in sicer ena iz dobe vstaje L 1831., druga iz druge vstaje leta 1863., tretja pa je zastava poljskih legionarjev iz leta 1914.
Po maršalovi poslednji želji ni nikakih vencev, položili so predenj le šopek belih vrtnic, ki so jih prinesle maršalove hčere. V ozadju so stoli za vdovo pokojnega maršala in za njegove najbližje sorodnike. Okoli katafalka stoje na častni straži častniki, podčastniki in prostaki z izdrtimi sabljami.
Poslednji dnevi Pilsudskega
Varšava, 14. maja. AA. Iz okolice pokojnega maršala Pilsudskega se doznava, da je že 1. 1930., ko je čutil, da se mu slabša zdravje, posvetil vso svojo skrb temu, da zbere okoli sebe ljudi, ki bi po njegovi smrti nadaljevali njegovo delo. Vsa njegova pozornost je veljala do poslednjih trenutkov življenja problemu zunanje politike. Še 10. maja je prosil zunanjega ministra Becka, naj mu izčrpno poroča o razgovorih z Lavalom, na dan smrti pa se je do poslednjega trenutka razgovarjal z generalom Ridz-Smiglim.
Soproga Pilsudskega resno obolela
Pariz, 14. maja. AA. »Pariš Soir« piše, da je smrt maršala Pilsudskega silno pretresla pokojnikovo soprogo, ki je dobila srčne napade. Njeno stanje je zaradi tega res.no.
Sožalje Nj. Vis. kneza Pavla
Beograd, 14. maja. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je poslal predsedniku poljske republike M ose i ck emu brzojavko, v kateri mu izraža sožalje zaradi smrti maršala Pilsudskega.
Zastopstvo našega senata in skupščine pri pogrebu
Beograd, 14. maja. AA. Pogreba pokojnega maršala Pilsudskega se bodo udeležili v imenu senata podpredsednik dr. Miroslav Ploj in senatorji Milan Popovič, dr. J. Nemec in dr. Momčilo Ivkovič. V imenu Narodne skupščine bodo pogrebu prisostvovali gg. Ignjat Stefanovič, Miloje So-kič, Ante Kovač in Mita Dimitrijevič.
štovali ta pomembni sklep največjega Poljaka novejše dobe, ker smo prepričani, da bo 1 o vplivalo blagodejno na mir in blagostanje teh dveh velikih narodov. V tem trenutku hude žalosti prisegamo, da hočemo ostati zvesti in pošteni državljani poljske republike, da bomo strogo izvrševali njene zakone, prepričani, da bo tudi ona spoštovala naše pravice.
Pravi vodja naroda
Pariz, 14. maja. AA. »Temps« piše o smrti maršala Pilsudskega med drugim:
S smrtjo maršala Pilsudskega je izginila ena najznačilnejših oseb obnovljene Poljske in ena najmočnejših oseb nove Evrope. Takih mož ni mogoče meriti s splošnim merilom. Maršal Pilsudski je bil voditelj v pravem smislu besede, najprej voditelj upornikov, nato med svetovno vojno za svobodo, poveljnik vojske in končno voditelj narodnega gibanja za obnovo neodvisne Poljske.
Angleška ugibanja o bodoči poljski politiki
London, 14. maja, č. Tukajšnjih političnih krogov se je polotila precejšnja skrb zaradi razvoja političnih razmer v Poljski, ki bi ga mogla izzvati smrt maršala Pilsudskega. Nihče ne dvomi, da mu zlepa ne bodo našli naslednika. S posebnim poudarkom govorijo o pokojnikovih diplomatskih sposobnostih, s katerimi je znal obdržati v naravnost čudovitem ravnovesju prijateljstvo z dvema tako velikima nasprotnikoma, kakor sta Nemčija in Francija.
»Daily Telegraph« piše med dmgim. da je pokojni maršal slutil, da se mu bliža kraj in da je zaradi tega napel vse svoje sile, da bi obvaroval normalni potek bodočega političnega življenja na Poljskem. Zaradi te državniške dalekovidnosti njegova smrt ni povzročila nobenih pol/ičnih pretresov.
»Daily Telegraph« smatra, da je bilo nezaupanje proti Rusiji ena najznačilnejših črt maršala Pilsudskega. Možje, ki bodo za njim prevzeli težko odgovornost za bodočnost Poljske, jo bodo nadaljevali po vsej priliki v njegovem duhu. Verjetno pa je, da bodo obravnavali vzhodno-evropska vprašanja z manjšimi predsodki, kakor je to delal maršal Pilsudski, in da bodo zaradi tega glasovali za sporazum.
»Morningpost« je mnenja, da bo utegnila smrt maršala Pilsudskega povzročiti bistveno izpremembo mednarodnega položaja. Maršalovi nasledniki bodo morda istega mnenja, kakor je bil Pilsudski, vendar na se pri svojih sklepih ne bodo ravnali po njegovi izraziti mržnji do Rusije. Razen te?a se bo v bodoče močneje uveljavil vpliv opozicije na poljsko zunanjo politiko.
Zgodovinsko sedlo
Dar Banjaluke Nj. Vel. kralju
Beograd, 14. maja. p. O priliki poklonit-ve na grobu pokojnega fcra!j<i Uedinitelja je deputacija Kola srbskih sester iz Banja-luke izročila Nj. Vel. kralj« Petru II. v dar zgodovinsko sedlo, ki ga je pred 400 leti poklonil turški sultan takratnemu gospodarju Bosanske krajine Riza paši. Sedlo je izdelano iz najfinejšega usnja in okovano s .srebrom. Je prava redkost velike umetniške in zgodovinske vrednosti.
Nova komasacija beograjske občine
Beograd, 14. maja. p. Svoječasno so bile v okviru zakona o komasaciji občin priključene skoro vse bližnje in oddaljenejše okoliške občine k mestni občini beograjski. To je na eni strani povzročilo veliko obremenitev beograjskega občinskega proračuna, na drugi strani pa se je iz docela upravnih in praktičnih razlogov izkazalo za nevzdržno. Zato je bila izvedena nova razdelitev občin in z jutrišnjim dnem se 15 bivših samostojnih občin zopet izloči iz okoliša beograjske mestne občine ter postanejo zopet samostojne upravne občine. Ban dunavske banovine je imenoval začasne občinske uprave, v drugi polovici julija pa bodo v teh občinah občinske volitve.
XXIII. zagrebški sejem
11.—to. v. 1935.
RIBIŠKA RAZSTAVA * vzornimi kuhinjami in ribiškimi konferencami.
KOLEKTIVNA FRANCOSKA RAZSTAVA Xn. SALONA AVTOMOBILOV 16. V. Concurs d' člegance.
Poletno in športno blago. — Poljedelstvo. — Razstava Rdečega križa.
Obramba pred napadi iz zraka. — Na železnicah od 6.—25. V. brezplačen povratek. Na jadranskih pa-robrodih višji razred za ceno nižjega. Legitimacije je treba pred potovanjem nabaviti pri potniških uradih ali železniških postajah ali agencijah.
Volilni odmevi
»Ere Noirveile«
Pariz, 14. maja. AA. »Ere Nouvelle« piše o jugoslovenskih volitvah med drugim:
»Poslanske volitve v Jugoslaviji pomenijo važno stopnjo v delu nacionalnega po-mirjenja, ki ga je začel že blagopokojni kralj Aleksander dne 6. januarja 1929 in ki ga nadaljuje po marsejski tragediji z izrednim razumevanjem Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Te volitve so obenem kronale plodovite napore v notranjosti in v inozemstvu s strani predsednika ministrskega sveta g. Jevtiča, ki je po volji velike narodne večine zdaj postal šef nove skupščinske večine. Volitve so se vršile v najlepšem redu. Število glasov, ki jih je prejela opozicija, kaže, da je mogla vsaka politična skupina postaviti svoje kandidate. Velika jugoslovenska domovina je zdaj poklicana, da uredi še druga, mnogo važnejša socialna, gospodarska in kulturna vprašanja. Jevtič si je pridobil zaupanje širokih slojev, ker je hrabro dvignil zastavo jugoslovenskega edinstva in bratstva in pojasnil prebivalstvu svoj načrt gospodarske in socialne obnove.«
Članek v ženevskem listu
ZeneFa, 13. maja. AA. V »Tribune de Ge-neve« pravi g. Bouche mod drugim:
Čuteč, da je smrtno zadet, in vedoč, da so s tem, ko eo njega zadeli, merili na nje-
r'o državo, se je kralj Aleksander obrnil svojemu zunanjemu ministru, ki je bil njegov zaupnik in sodelavec celo vrsto let, Ln mu rekel edine besede: »Čuvajte Jugoslavijo!« Ko se je razburjenje, nastalo zaradi gnusnega atentata, v državi malo poleglo, je g. Bogoljub Jevtič, ki ga je re-gents/tvo postavilo na čelo vlade, spoznal samo en cilj: izvedbo te vzvišene misli velikega kralja. Volitve so mu omogočile, da to tudi izived-e. Številke dokazujejo, da so volile i glasovali popolnoma svobodno. Vlada je dobila 62 odstotkov, »združena opozicija« pa 35 odstotkov. V herojski borbi, ki jo vodi, da uresniči plemenito misel kralja Aleksandra, izvajajoč miroljubni realizem, čegar glavne obrise določa v zvez i z zavezniki in Malo antanto ter Balkansko zvezo, more g. Jevtič s t«vojimi tovariši računati na kompaktno parlamentarno večino.
»Pohod«
»Pohod« razpravlja r članku »Kaj sedaj?« o političnem položaju v Sloveniji, nastalem po volitvah. Med drugim pravi: »Slovenci sano do danes filozofiraH in ee prepirali za svetovne nazore, reševali ogromne evropske probleme. Hoteli smo biti sol Jugoslavije po svojem velikem umu in po svojih velikih besedah, postali smo pa drobiž, s katerim so vsaj do 8. januarja razpolagale srbijanske partije po mili volji, ne v Interesu Slovencev, marveč v interesu partij ln partizanstva. Al! smo danes že prenehali biti ta drobiž?.. Ne; še vedno smo isto, še vedno se prepiramo med seboj ln se ločimo. Po čem? Po veni? Ne, saj smo vsi katoliki, saj nihče od nas ni proti veri. V Jugoslaviji kot mladi državi do verskih bojev in razprtij sploh priti ne sme, kajti sicer se bomo znašli slej ali prej v suženjstvu. Po ljubezni do lepe slovenske materinščine? Tudi ne! Saj smo vendar vsi zavedni in ponosni Slovenci. ...Temu staniu mora biti konec. Med 6eboj povezani, trezni in složni Slovenci niso le nujna potreba naši ožji domovini, Sloveniji, marveč tudi vsej državi in V6ej državni politiki«
Tolažba marksistov
Po pisanju »Volksstimme«, nemškega glasila naših socialistov, so tudi ti zadovoljni s svojo akcijo pri zadnjih volitvah, čeprav se jim ni posrečilo pravilno sestaviti kandidatne liste. »Volksstimme« piše med drugim: »Mi smo imeli najbolje uspele volilne shode. Kljub pomanjkanju materialnih sredstev je zajela naša volilna akcija ogromne ljudske mase. Kdor ie vse to videl, ta je bil prepričan, da bomo dobili kljub vsem težavam za socialistično listo nekaj sto tisoč glasov. Pred tem uspehom so 3e tudi splašili naši neprijatelji. Značilno je tudi, da je socialistična ideja prodrla na deželo, kar daje upravičeno upanje, da ima socialistični pokret v Jugoslaviji še veliko bodočnost. To tem bolj, ker je zadnje čase komunistična akcija v Jugoslaviji izgubila mnogo na ofenzivnem duhu, kar odgovarja tudi politiki sovjetske Moskve, ki sklepa zveze in sporazume s čisto meščanskimi vladami.«
Zahvala g. poslanca Brenčiča
V »Glasu Naroda« čitamo naslednjo zahvalo novega poslanca za ptujski srez g Mihe Brenčiča. »Svojim volilcem! Najpri-srčneje se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli na katerikoli način do tako sijajne zmage vladne liste in njenih sreskih kandidatov, posebno pa gospodom volilnim komisarjem in svojim predstavnikom na dan volitev 5. maja. Obenem se zahvaljujem vsem izraženim čestitkam, ki sem jih vsled sijajne zmage dobil od mojih prijateljev in znancev iz vseh stanov naše države, ker mi pri danih prilikah ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti.«
Iz prosvetne službe
Beograd, 14. maja AA. Imenovan je za profesorja 8. skupine na realni gimnaziji v Kočevju g. Ivan .Kumer
Beograd. 14 maja v Za sreskega šolske nadzornika za Maribor mesto je postavljen šolski upravitelj g Aleksander Alt.
Rim, 14. maja k. Francoski letalski minister general Denaln, Id se Je več dni modU v ttaMJi, se Je snoči sestal z Mue-
soltfnijem. Podpisala sta nov sporazum o letalskem potniškem in tovornem prometu med Italijo in Francijo, ki bo nadomestil pogodbo iz 1. 1929. Po novem sporazumu se bo letalski promet med obema državama znatno povečal, ker bo uvedenih nekaj novih zvez med posameznima letalskimi središči obeh drŽav, zlasti med Rimom in Parizom.
General Denaln je imel tudi več razgovorov z italijanskim državnim pod tajni kom za letalstvo generalom Vallejem o raznih tehničnih vprašanjih, ki se tičejo načrta mednarodne letalske konvencije, zasnovane na konferenci zapadnih evropskih velesil v Stresi. Posebej sta se pogajala o vzajemnem sodelovanju Italijanskega ln francoskega vojaškega letalstva ▼ primeru resne vojne nevarnosti. Komunike agencije Štefani pravi, da so se po-
Nemški izletniki v Dubrovniku
Dubrovnik, 14. maja AA. Na krožnem potovanju ob obrežjih Sredozemskega in Jadranskega morja je priplul v naše vode veliki potniški parnik »General v. Steu-ben«, last nemškega Lloyda. Vsidral se je pred otokom Lokrumom. Na parniku Je 350 nemških izletnikov.
Zima v Okolici Sarajeva
Sarajevo, 14. maja, n. Snoči je v Sarajevu in okolici temperatura naglo padla. Zaradi tega se je mesto davi prebudilo sredi belega venca. Po vseh okoliških hribih je zapadel sneg. Nedvomno bo prizadel sadnemu drevju in drugim nasadom mnogo škode.
Zaključek kongresa nacionalnih akademikov
Ljubljana, 14. maja.
Ustanovna skupščina Saveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij, ki je bila v soboto zaradi nesoglasij pri razpravljanju o osnutku pravil prekinjena, se je nadaljevala danes zjutraj na Taboru. Prisotni so bili vsi pooblaščeni delegati. Opaziti je bilo nekoliko napeto razpoloženje. izvirajoče iz sobotnih debat, o čemer je nedeljsko »Jutro« že poročalo, vendar se opozicionalna skupina beograjskih delegatov ni mogla uveljaviti.
Pri volitvah prvega odbora so bili glasovi delegatov razdeljeni naslednje: Ljubljana, Zagreb in Beograd po 30, Skoplje in Subotica po 15. Predlagane so bile tri liste, a na predlog glavnega tajnika Marušiča se je glasovalo posamično in javno. Za predsednika so bili predlagani Hlinička, Corič in Marinkovič, izvoljen pa je bil Ma-rinkovič s 37 proti 26, odnosno 17 glasovom.
Izvolitev Nikolaja Marinkoviča. pravnika iz Zagreba, je bila z navdušenjem sprejeta. V izvršni odbor Saveza so bili izvoljeni: podpredsednik Rajčevič Vojislav, tajnik Šutej Stanko, blagajnik Rapotec Stanko; v širši upravni odbor pa: Parlič Uroš, namestnik tajnika, blagajnikov namestnik Klučec Milan, odbornik Protič Pavle in njegov namestnik Stojanovič Boško. vsi iz Zagreba. Predsednik nadzornega odbora je Ljubljančan Marušič Ri-kard, predsednika častnega razsodišča pa je dobilo Skoplje v osebi Lečiča Antona. Za posamezna univerzitetna mesta so bili izvoljeni posamezni krajevni odbori.
V dveh posebnih vlakih so se udeleženci kongresa včeraj odpeljali na Bled, da si ogledajo naše najznamenitejše letovišče, zvečer pa so se s tremi posebnimi vlaki rnui v svoje domače kraje. Prepričani smo, da so iz Slovenije, zlasti pa iz Ljubljane odnesli kar najboljše vtise.
gajanja zaključila v atmosferi odkritega prijateljstva med obema narodoma.
General Denaln Je davi s letalom odpotoval v Turin, kjer si bo ogledal Industrijske naprave podjetij Fiat in Aero-nautice d' ItaDia, nakar se bo naftrrže vrnil v Pariz.
Na letališču so se poslovili od nje*a državni podtajnik Valle, francoski poslanik in večje število uglednih osebnosti.
Pariz, 14. meja AA. Francoski strokovni krogi mlsldjo, da bo mogoče otvoriti talsko zvezo med Parizom ki Rimom že s 1. Junijem. Polet bo trajaj približno pet ur.
Današnji »Matin« n&glaša, da sta «e Francija in Italija za sedaj sporazume« glede sodelovamja v Evropi. Kar se ttC* sporazuma o vojaškem letalstvu, so bili sedanji rimski razgovori generala De<na1-na le pripravljalnega značaja In se bodo nadaljevali v Parizu.
Razrešen predsednik sarajevske zbornice
Sarajevo, 14. maja d. Z odlokom ministra za trgovino in Industrijo Je bil razrešen dolžnosti predsednika in člana Trgovske in industrijske zbornice v Sarajevu g. dr. Dušan Jeftanovič.
Divjaško klanje po majski pobožnosti
Ptuj, 14. maja Nekatera mladina je tako podivjana, da ji ni svet niti prostor, kjer opravljajo vaščani molitve. Nedavni večer so se zbrali vaščani iz Sesterž pri vaškem križu, da opravijo majsko poboižjiost. Po molitvah so se ženske in starejši vaščani mirno razšli domov, ostala pa je pri križu večja skupina fantov, ki so zapeli nekaj pobožnih pesmic. Med fanti sta bila tudi brata Jožef in Vincenc Skamlič in njuni dve sestri. Kmalu so se poslovili od fantov tudi Skamličevi ter se napotili proti domu. Niso pa še bili daleč, ko je eden izmed ostalih fantov poklical Jožeta Skamliča nazaj. Jože se je nič hudega sluteč vrnil v družbo. Kakor na povelje so tedaj vsi fantje potegnili iz žepov nože, naskočili ubogega fanta, ga podrli in ga na tleh ležečega obdelovali s kolci in noži. Na pomoč m« je prihitel brat Vincenc in ko sta se vrnili tudi obe sestri, se je Jožetu posrečilo dvigniti in pobegniti divjakom. Visi štirje Skamličevi so zbežali v bližnjo hišo posestnika Unuka Franca, kar je bila zanie rešitev, saj bi bil sicer gotovo eden izmed njih obležal mrtev. Jože Skamlič je dobil globoko rano v leva pleča, ranjena ima tudi pljuča. Neki divjak je ranil tudi eno izmed sester. Prvo pomoč je ranjencema nudil zdravnik g. dr. Peče s Ptujske gore. Orožniki so ovadili sodišču šest fantov.
Vremenska nanoved
Vremensko stanje 14. t. m.: Depresija nad večino Evrope. Mraz v Avstriji, Nemčiji, češkoslovaški, v baltskih državah in nad Skandinavijo. — V Jugoslaviji je deževalo na vzhodu, snežilo v planinah Bosne. Temperatura je v vsej državi padla povprečno za 7 stopinj. Minimum Kalino-vik 2, maksimum Ercegnovi 22.
Novosadska vremenska napoved za sredo: Na severozapadu Jasno, na vzhodu in Jugu dež. Temperatura bo na severozapadu malo narasla, padla v moravski in rardarskl banovini.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Lahko oblačno, ponekod bolj vedro, zmerno toplo.
Dunajska vremenska napoved u sredo:
Pretežno jasno, temperatura malo spremenjena. V izpostavljenih legah še nevarnost za mraz.
Tuja odposlanstva
Pariz, 14. maja. AA. Francijo bosta pri pogrebu maršala Pilsudskega zastopala zunanji minister Laval in maršal Petain.
Rim, 14. maja. AA. Pri pogrebu maršala Pilsudskega bo Italijo zastopal njen veleposlanik Baschianini, italijansko vojsko pa posebno vojaško odposlanstvo, ki ga bo vodil general Gracioli.
Gdansk, 14. maja. AA. Predsednik senata Greiser je obvestil poljskega generalnega komisarja v Gdansku, da bodo na dan pogreba maršala Pilsudskega na vseh državnih poslopjih v Gdansku razobesili zastave na pol droga.	»
Papežev blagoslov Poljski !
Varšava, 14. maja. w. Med mnogimi neprestano prihajajočimi brzojavkami je predsednik republike prejel tudi brzojavko papeža, ki izraža globoko sožalje zaradi smrti velikega maršala in podeljuje obenem Poljski svoj blagoslov
1 Žalovanje Nemcev na Poljskem
Berlin, 14. maja. AA. Po vesteh iz zapadnih obmejnih krajev Poljske sodeluje tudi nemška manjšina na Poljskem v iskrenem žalovanju za umrlim maršalom Pil-sudskim. »Deutsche Rundschau in Polen« piše med drugim:
Maršalova simrt je globoko in iskreno razžalostila Nemce na Poljskem. Dobro vemo, kako je pokojni Pilsudski poznal in cenil naš narod. Z veseljem smo pozdravili njegov sklep, da bo ponudil nriiateljsko roko voditelju nemškega naroda Hitlerju. Prosim) Boga, naj bi tudi v bodoče spo-
Proces v Sarajevu
Sarajevo, 14. maja. r. Včeraj se je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem začela razprava proti 36 osumljencem iz tako zvane bosanske agrarne afere Obtoženi so med drugimi direktor agrarne direkcije v Sarajevu Vladimir Stojič, šef krajevne kontrola Božidar Hadži - Nikoli*, inšpektor kmetijskem ministrstva dr. Djoka Bogojevič, agrarni revizor Fridrih Magerla, bivši narodni poslanec Husein Kadi*, po več sreskih načelnikov, kmetijskih referentov in cestnih nadzornikov, par agrarnih urad'iiik«v i. t. d.
Senatu trojice predseduje s. o. r dr. Miloš Bajič, sodnika pa sta s. o. s. Ivan Fili-povič in dr. Ljubomir Op-ašič. Med 14 branilci so najboljši sarajevski advokati. Vitanje obtožnice je trajalo dve uri, nakar je bil zaslišan prv: obtoženec Vladimir Stoj i č, ki je zanikal vsako krivdo in zatrjeval. da je vedno postopal po določilih zakona.
Stojičevo zasliševanje se je nadaljevalo tudi na današnji razpravi Vztrajal je na svojih izpovedih v preiskavi, da ni kriv.
Račun2 se, da bo procee trajal kakih 14 dni. V javnosti je zanj veliko zanimanje, tako da je raapravna dvorana mnogo premajhna, da bi mogli v njo vsi, ki bi radi.
Novi člani glavne kontrole
Beograd. 14. maja. p. Na predlog ministrskega predsednika so imenovani za člane glavne kontrole gg Djuka Spasojevič, sodnik vrhovnega sodišča v Podgorici. Mi-hajlo Jovanovič. načelnik finančnega ministrstva Gavrilo Petrovič, načelnik računskega oddelka glavne kontrole, in Ga-špar Galeore, notar v Cavtatu
Jtfgcslovensko-madžarski spor
Ženeva, 14. maja. w. Tajništvo Društva narodov objavlja dodatni dnevni red za redno zasedanje sveita, ki se bo pričelo 20. maja. Med vprašanji, ki so bila na novo postavljena na dnevni red, je tndi jugoslovensko - madžarski spor, za katerega je določen kot poročevalec lord Eden. Poleg tega je bilo postavljenih ne dnevni red tudi več zadev, ki ee tičejo svobodnega mesta Gdan-skega.
Monarhistični pokret
/1 v*••
v lira ji
Bukarešta, 14. maja. g. V političnih krogih je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da je grški zunanji minister Maksimos dvakrat obiskal bivšo grško kraljico na njenem bukareškem stanovanju. Ta obisk spravljajo v zvezo z vedno večjimi monar-histionimi tendencami grške vlade. Vlada jo baje sklenila prepustiti odločitev o bodoči obliki države ljudskemu glasovanju. Senatu, ki ni bil razpuščem, bo predložen zakonski načrt o razpisu tozadevnega plebiscita. Ako se bo senat izrekel za to bo vlada razpisala plebiscit za jesen.
Za povzdigo našega ribištva
Zagreb, 14. maja. n. V Zagrebu se je pričela danes velika konferenca, ki proučuje položaj našega ribiškega stanu. Konferenci predseduje bivši minister dr. Frangeš. Otvoritvi so prisostvovali ban dr. Kostren-6ič, predsednik občine Erber, general Ju-rišič, zastopniki ministrstev za kmetijstvo in trgovino ter raznih gospodarskih ustanov. V svojem govoru je predsednik na-glasil, da se je položaj ribičev tako na Ja dranu, kakor na deželi v poslednjih dveh letih zelo poslabšal. Ribiči dandanes ne zaslužijo nad 200 Din na mesec.
Sledila so poročila o osnovah racionalnega in svobodnega ribištva, o bioloških problemih ribarstva na Jadranu in o tehniki naših pomorskih ribičev, ki so jih podali ribiški strokovnjaki iz Splita. Konferenca •e bo jutri nadaljevala.
Proces v Osijeku
Os i je k, 14. maja n. Tudi dane« se Je na procesu zaradi ma&ičke afere še nadaljevalo zasliševanje glavnega obtoženca dr. Svetozarja Grgina. Sodniki so ga zasliševali zlasti glede njegovega premoženjskega stanja. Na popoldanski razpravi se Je njegovo zasliševanje končalo. Jutri pa se bo začelo zasliševanje obtoženega <*r. Mlinariča.
Novi železniški vozni red
Beograd, 14. maja. AA. Jutri stopi t veljavo poleta: vozni red, ki bo veljal do M. maja prihodnjega leta. V novem letnem voznem redu ni posebnih izpromemb, ki bi se nanašale na mednarodni promet, izvzero-ši nekatere novosti, kakor n. pr., da se pri simplonskam ekspresu uvede nov direktni vagon Monakovo - Dunaj-Budimipešta-Cari-grad, s čimer je ustvarjena nova zveza, ki so si jo želeli posebno gospodarski krogi
V novem voznem redu se uvaja direktna zveza med Poljsko in našim Jadranom. Tako se bo z vlakom iz Lvova do Sušaka potovalo poldrugi dan. Ta nova zveza bo znatno okrepila naše tujsko-prometne zveze s Poljsko.
Vlak, ki vozi med Zagrebom in Ctrri-hom, je dobil direktni fspalni vagon. Tudi to se je zgodilo na željo gospodarskih krogov ki zaradi ugodnejšega potovanja iz Jugoslavije v Svioo in narobe.
Tudi tovorni promet je v marsičem pospešen. Izvršenih je več izprememb in bo tako ustreženo željam naših gospodarskih krogov.
Po novem letnem voznem redu bo zadosti ljudskih vlakov, ki bodo vozili kakor vsako leto med našimi večjimi mest: in kopališči ter zdravilišča itd.
Direktor rečne ptovbe upokojen
Beograd, 14. maja p. Upokojen je direktor rečne plovbe inž. Borislav Stefanovič.
Iz prometne službe
Beograd, 14. maja AA. PremešCen je za načelnika gradbenega oddelka pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani Dimitrije Atanackovič, načelnik gospodarskega oddelka pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic.
»JUTRO* st m
3
Sreda, 15. V» 1985
Maši krafi in ljudje
Obisk francoske vojne mornarice
Kakor že znano, bodo te dni priplule v naše morje francosko vojne ladje, in sicer prva eakadra sredozemskega brodovja pod poveljstvom admirala Mougeta, komandanta prve eskadire. Po dosedanjem pro-
bocio francoske vojne ladje v Bori Kotorski od 16. do 22. t. m., v SpJitn pa od 22. do 28. t m. V Split bodo prispele tri križanke in 6 torpedo vik. Admiral Moo-get bo na križaiki aAlgerie«, ki ji zapoveduje kapitan bojnega hroda Bouxin. Križanki »Duplex« zapoveduj« kapetan bojnega broda Bourrague, kriižarki »Tourvilile« pa kapitan bojnega broda Barberot Poleg teh križank bo priphik) v nase vode tudi 6 torpedo vk, ki jim poveljuje kontreadmi-tai Laborde. Dve od teh torpedo vk sta že biE v Splitu kot spremljevalki posmrtnih ostankov blagopokojmega kralja Aleksandra L Francoska eskadra je tedaj spremljala naš »Dubrovnik«. Na vsaki kri žarki je po 30 častnikov in 575 mornarjev, na ■vsaka torpedovki pa 10 častnikov in 210 mornarjev.
Ivanu Kambiču v spoi
i?
Ljubljana, 14. maja.
Danes je bil položen k večnemu počitku upokojeni šolski upravitelj g. Ivan Kam-bič, ki je v nedeljo, podlegel dolgotrajni bolezni. Stara generacija šolnikov, požrtvovalnih in iniciativnih prosvetnih delavcev in narodnih buditeljev je izgubila vzornega predstavnika.
Ivan Kambič se je rodil 8. januarja 1868 ▼ Prelogu pri SemJ&u ter zajel v svojem značaju vse vrline Belokrajincev. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, učiteljišče pa v Ljubljani ter je bil L 18&5. mtsd prvimi maturanti novega učiteljišča na Resljevi cesti. Prva služba mu je bila v Razdrtem, po enem letu pa je bil premeščen v Ustje pri Ajdovščini, kjer je deloval 37 let. Pet let je ostal še po italijanski okupaciji, zvest geslu značajnega Slovenca: Vztrajaj, ne zapusti svojih! Od lepe Vipavske doline se je moral naposled le ločiti L 1923., ko je dobil mesto šolskega upravitelja v Crešnjevcu v Beli Krajini blizu svojega rojstnega kraja. L. 1925. je bal upokojen in preselil se je v Ljubljano.
Povsod, kjer je služboval, so ga visoko cenili stari in mladi. Velik ugled je užival tudi med svojimi stanovskimi tovariši. Dobro je vzgajal mladino, odraslim pa je ostal dober svetovalec tn prijatelj. Posebno je ljudstvo navduševal za aadjerejo in vrtnarstvo. Na tem področju je bil velik strokovnjak, zelo pa se je zanimal tudi za rokodelstvo in je bil tako tudi pionir pouka ročnih del. V svoji skromnosti je pri javnem udejstvovanju stal v ozadju, bil pa je vsem vzornik narodne zavednosti tn naprednosti Tovariši in prijatelji ga bodo ohranili v častnem spominu.
Propaganda Jadranske straže ob izleta v Grajo in Egipt
Spfit, M. maja
Jugoslovensfco diplomatsko predstavništvo v Kairu je sporočilo izvršnemu odbora Jadranske straže, da bodo oblastva ▼ Egiptu sprejela izletnike t »Kraljico Marijo« na isti način, kakor je to doslej bfl običaj pri manifestacijsfcih potovanjih JS. Naša kolonija v Port-Saidu, ki ima svoj ogranek Jadranske straže, najstarejši v Inozemstvu, takisto pripravlja izletnikom svečan sprejem. Glede na propagandni značaj tega izleta so odobreni od strani grških in egiptskih oblastev znatni popusti, ponekod p<a bodo izletniki imeli svoboden vstop in tako »e bo enkrat v življenju omogočilo tudi manj premožnim izletnikom, da si ogledajo znamenitosti treh starodavnih kultur.
Izletniki si bodo poleg naših mest na Jadranu, poleg Splita, Dubrovnika, Kotora m Budve ogledali v Grčiji luko Katakolon. odkoder bo izlet v Olimpijo, v eno izmed najvažnejših središč stare Helade, kjer so s« tisoč let vršile slavne olimpijado. Nadalje si bodo ogledali Firej in Atene, zibelko evropske civilizacije. Spoznati Atene in krasne spomenike iz dobe, ko je cvetela stara Grčija, to je želja vsakega kulturnega človeka. Nadalje si bodo ogledali na Kreti srednjeveško mesto Kandijo in predzgodovinski Knossos, ki je bil ustanovljen od kralja Minosa v predmikenski dobi in je bil središče kulture od 19. do 14. stoletja pred Kristom.
Krona potovanja pa je Egipt. Od Port-Saida se izletniki popeljejo z železnico ob Sueškem prekopu. Tri dni bodo bivali v Kairu, naiživahnejšem mestu Oricnta: pestri bazarji, bučna evropska četrt poleg konservativnega življenja domačinov. Tu »o po muzejih največji zakladi na »vetu. Izleti bodo prirejeni v Gizeh, Sakkaro in Memfis. Iz Kaira gre pot v Aleksandrijo, odkoder bodo izletniki na povratku v Boko preživeli tri in pol dneva v oddihu, soln-čenju, kopanju. Prijave za potovanje sprejema oblastni odibor JS v Ljubi jami_
in ostani člar „Vodnikove družbe"
Regulacija Emonske ceste in Ilirske ulice
Ljubljena, 14. maja
V izvajanju regulacijskega načrta se ljubljanska občinska uprava že dolgo prizadeva, da bi regulirala ozko in neprimerno Emoneko cesto in d<t bi podaljšala odnos-no otvorila Ilirsko ulico. Sedanje stanje Emonske ceste gotovo ni v kras mestu, zlasti ker tvori ta vijugasta in ozka cesta važno prometno žilo kot podaljšek Vegove ulice preko trnovskega mostu do trnovske cerkve. Nič manj važna ni otvoritev Ilirske ulice, ki se bo, čim bo podaljšana, stekala na križišče Vidovdanske ceste in Komenskega ulice in bo tako lahko razbremenila ozko St Petersko cesto, ker se bo promet od cerkve Sv. Petra proti zapadu lahko potem razvijal v ravni smeri preko Ilirske ulice in Komenskega ulice. Pogajanja za ureditev teh dveh komunikacij se že dolgo vlečejo in so že ponovno obtičala, tako da je kazalo, da bo vse padlo v vo ,'o, zlasti ker občinski proračun danes ne prenese nobenih večjih obremenitev in tudi ni možnosti za najetje kakega posojila v ta namen. V zadnjem času pa so ponovna pogajanja vendar dovedla do takih rezultatov, da bo mogoče v kratkem izvršiti vse tozadevne transakcij«.
Za razširjenje in ureditev Emonske ceste so dani že vsi pogoji, ker je občina že kni večinoma * zamenjavo pridobila potreben cestni svet. Edino vprašanje Spele-tičeve hiše je ostalo do zadnjega nerešeno.
Ta hiša pa je največja ovira za regulacijo Emonske ceste, ker sega globoko v cestišče tik pred trnovskim mostom in najbolj ovira promet Po dolgotrajnih pogajanjih je bil sedaj dosežen sporazum na ta način, da bo mestna občina odstopila g. Spele-tiču za to njegovo hišo v zamenjavo eno od mestnih stanovanjskih hiš za topničar-sko vojašnico. S to zamenjavo pade zadnja ovira za regulacijo Emonske ceste, tako da bo mogoče Speletičevo hišo podreti in razširiti cesto.
Otvoritev Ilirske ulice je zahtevala pogajanja z desetimi posestniki, s katerimi je zdaj dosežen sporazum, pri čemer gre večinoma za zamenjave. Poleg nekaterih manjših zemljišč bo v zvezi z regulacijo odstopila mestna občina Metelku Ivanu za hišo na Vidovdanski cesti 8, mestno hišo v Streliški ulici 18. Na mestu, kjer se bo novo otvorjena Ilirska ulica stekala na križišče Vidovdanske ceste in Komenskega ulice bo treba podreti tri objekte, in sicer hiše ob Vidovdanski cea*i št. 14, 10 in 8. Sporazumi so doseženi tako, da transakcija za otvoritev Ilirske ulice letos ne bo obremenjevala proračuna za več nego za 80.000 Din. V proračun za prihodnje leto pa bo treba vstaviti še kakih 180.000 Din. Vrh tega bo občina prevzela dve mali hipoteki za 130.000 Din. Mestni svet bo menda še v teku maja sklepal o obeh transakcijah.
Tlakovanje ceste od Ljubljane do Kranja
Ljubljana, 14. maja
Iz sredstev milijardnega kredita za javna dela se bo kakor znano med drugim tlakovala tudi državna cesta iz Ljubljane v Kranj. V ta namen je že ustanovljena v Ljubljani ter en sk o- tehnična sekcija, ki ji načeluje inž. Miklavc.
Z« cesto Ljubljana-Kranj je predvidenih kakor znano, 20 milijonov Din. Takoj ko je bila izdana uredba o gradnji novih cest je nastalo vprašanje, ali se bo cesta tlakovala od meje ljubljanske občine v Šiški ali pa se bo tlakoval tudi del državne ceste št. 2, ki vodi .po Dolenjski in Karlovški cesti, Rožni ulici preko Šentjakobskega trga po Trubarjevi ulici in Coizovi cesti, po delu Emonske ceste in po Rimski cesti do križišča Tržaške in Bleiwei$ove ceste. Akcija, da bi se tlakovalo predvsem križišče državnih cest v Ljubljani bo menda uspela, tako da se bo tlakoval tudi oni del državne ceste, ki teče skozi Ljubljano, to je od meje mestne občine ljubljanske na Dolenjski cesti pri Rudniku do stika s Tržaško odnosno z Bleiweisovo cesto. Na merodajnih mestih pa je bil izražten vsekakor uvaževanja vreden pomislek, da sta Plorjanska ulica in tudi Rimska cesta preozki in obstoja načrt, da se trasa državne ceste št 2, ki vodi skozi Ljubljano spremeni. Treba bo izločiti te ceste kot državne ceste, država pa bi zato prevzela druge mestne ulice in cesite, ki bi omogočile boljši potek državne tranzitne ceste skozi Ljiibljano. Mišljeno je tako, da bi v bo-
doče državna cesta tekla skozi Ljubljano od Karlovskega mosta ob Gruberjevem nabrežju nekako do Špice, od tu ob regulirani Ljubljanici do Šentjakobskega mosta in po Cojzovi ter Aškerčevi ulici na Tr-žaško cesto. Porušiti bi bilo treba le vogelno hišo na križišču Emonske in Aškerčeve ulice, kar baje ne bo delalo težav. Tako bi dobili priliono široko tranzitno cesto skozi Ljubljano brez pogostih ovinkov, ki jih ima sedanja cesta.
V smislu tega načrta bo torej treba tlakovati Dolenjsko cesto od Rudnika do Karlovskega mostu in potem po novi trasi do Tržaške odnosno Bleiweisove ceste. Ti načrti se že pripravljajo, tako da bo mogoče istočasno razpisati oddajo del za vso progo od Rudnika do Št. Vida. Tudi načrti za del ceste od Ši.3ke do St. Vida bodo v kratkem dovršeni. Nova cesta bo šla večinoma po dosedanji trasi, izognila pa se bo sedanjim ovinkom in bo po možnosti izravnana. Od Ljubljane do Št. Vida bo cesta tlakovana s kockami, in sicer v širini 6 metrov. Na obeh straneh pa je predviden še 1 meter širok netlakovan banket. Med tlakovanjem ceste Ljubljana - Št. Vid bodo izdelali še načrte za preostali del ceste do Kranja. Že prej pa bo treba pričeti dela pri ureditvi medenskega klanca in znanega nevarnega mostička v Seničici, za kar so že odobreni posebni krediti iz državnega gi&obenega fonda. Drugi del ceste Ljubljana - Kranj bi se potem tlakoval prihodnje leto
Smrtna nesreča pri gradbi mostu
Litija, 14. maja
Pred mesecem so pričeli graditi novi že-lezobetonski most med vasjo Savo pri Litiji in Spodnjim Logom, naseljem, ki leži na desnem bregu Save. Ljudstvo je že dolgo hrepenelo po mostu, saj doslej se vrši ves promet med obema bregovoma z bro-dom, ki ga upravlja spodnjeloški gostilničar Strus. Ob veliki vodi je seveda promet med obema krajema nemogoč ali pa je le zasilen s pomočjo malega čolna. Dotok prebivalstva pa je z desnega savskega brega na Savo, ki ima lastno železniško postajo in tudi šolo, vedno velik in se poslužujejo broda tudi številni kmetje iz zaledja Polšnika in drugod, ki spravljajo svoj les in druge pridelke na savsko žago in na kolodvor. Želji prebivalstva po novem mostu se je ustreglo šele zdaj, v času najhujše krize.
Gradibo mostu je prevzelo ljubljansko podjetje Mase«, ki je po pogodbi obveza-
no, da zaposluje po možnosti le domače obrtnike. Doslej so izgradili na vsaki strani brega po en opornik, ki se dviga tik nad strugo. Prav tam, dokoder bo segal most, pa so na obeh straneh tudi že izgrajeni široki, mooni robniki, ki bodo kasneje zame-tani z zemljo. Po načrtih projektanta inž. Slavka Vihra, ka je pri kr. banski upravi v poslednjem času izdelal načrte za večino naših novih mostov, naj bi se dvigal sredi iz savskega toka še en opornik. Dela zanj pa zaradi deževja zadnjih dni in narasle vode še niso pričeli. Pač pa so na spodnjeloški strani mostu pričeli v ponedeljek postavljati ogrodje za nadaljnja dela pri mostu.
Včeraj in danes dopoldne so pričeli tesarji polagati tramove na desnem bregu Save. Hlode so polagali na obrambni zid na bregu in na prvi opornik ob strugi. Po provizornem, ne dovoljno zavarovanem odrišdu so valili proti koncu odra težke
Še dve nedeljski s Kongresnega trga
NatJiAmk poje mlade stražarke hhmw> Jadranske straže
Na govor, odra: v ospredja pod ban dr. Pirkmajer, za njim na levi diviti o nar general Ne-leljkovič, desno pa reneral Jovanovič, 'T. Despot iz Spli-a in prosvetni šef prof. Josip Breznik.
Otroško
lahko je prati z
ALBUS-terpentinovL_________
Obilna pena ALBUS-mila.v spojitvi z močno nesnago razkrajaiočim terpentinom narodi da je pranje z ALBUS-terpentinovim milom
otroško lahko.
hlode. Zaradi teže se je premaknil oder in hlodi so se pričeli rušiti. Delavci so popadali z odra. Najhujše je bil poškodovan tesarski mojster g. Ivan Golobar, doma iz Smartna pri Litiji. Svojih 400 kilogramov težak hlod se je zrušil nanj, drugo lesovje pa ga je stisnilo za vrat in mu tudi vkleni-lo oprsje. Ko so mu prihiteli ostali delavci na pomoč, se je Golobar boril s smrtjo in je kmalu nato izdihniL
Močno poškodovan je bil tudi Jože Pevec, tesarski pomočnik, doma iz vasi Kalca nedaleč od St. Vida pri Stični. Ponj je prišel ljubljanski reševalni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Več poškodb so dobili tudi drugi pomagačL Vendar njihovo stanje ni nevarno.
Seveda bo uradno natanko ugotovljeno, kako je nesreča nastala in čigava je krivda Takoj po obvestilu o nesreča «e je na kraj nesreče odpeljala orožniška patrulja iz Litije. Truplo nesrečnega g. Golobarja so prenesli delavski tovariši k sosedu Stru-su. ker pričakujejo prihoda komisije.
Sodba zaradi govora na bojevniškem zborovanju
Ljubljana, 14. maja Kazenski sodnik — poedinec je 9. marca letos zaradi žal jen j a uradne osebe obsodil kaplana Josipa Hostnika z Dola (ljubljanska okolica) na 1200 Din denarne kazni odnosno na 20 dni zapora, toda pogojno za 1 leto. Obsojeni g. kaplan se je bdi udeležil ustanovnega občnega zbora bojevniške skupine »Boja« v Dolu. Nastopil je tudi kot glavni govornik in kritiziral gospodarske in upravne razmere, osobito ostro in žaljivo pa je napadal orožnike.
Proti sodbi je prijavil g. kaplan revizijo, državni tožilec pa priziv zaradi prenizke kazni. Apelacijsko sodišče je sedaj razveljavilo sodbo prvega sodnika in spremenilo sodbo tako, da je bil obtoženi g. kaplan obsojen zaradi žaijenja uradne osebe na 3 mesece zapora in 1000 Din denarne kazni odnosno v primeru neizterljivosti v še nadaljnjih 17 dni zapora vsr to pa brezpogojno. Sodba je postala pravosnočna.
Umetniška razstava pred ljubljansko pošto
Ljubljana, 14. maja.
V pritličju palače nekdanje Jadranske banke pred pošto, ki je zdaj v posesti tvrdke Bat'e, je akad. slikar Miha Maleš o tvoril anoči retrospektivno razstavo svojih del, kakor so mu rasle pod delavnimi, neprestano oblikujočimi rokami od študentov-skih let pa do danes, ko zavzema eno najvidnejših mest v mladi generaciji naše likovne umetnosti. K otvoritvi se je Zbralo prav lepo število občinstva, poleg ljubiteljev umetnosti kakor zmerom tudi cela vrsta uglednih tvorcev, med drugimi nestor slovenskih slikarjev Jakopič, predsednik Društva likovnih umetnikov Gojmir A. Kos, upravnik Narodne galerije Zor-man in univ. prof. dr. Cankar. Za otvoritev, ki jo je oddajal tudi radio, je umetnostni zgodovinar dr. Hajko Ložar v daljšem predavanju označil Maleša kot umetnika in očrtal njegovo razvojno pot. Med drugim je podčrtal zanimivo dejstvo, kako ima ta umetnik, ki je v svojem bistvu tako značilno slovensko liričen — za takšnega ga izdaja tako način oblikovanja, kakor tudi njegov motivni svet — v setoi obenem krepko voljo za ustvarjanje velikega koncepta, kar je mojstrsko izpričal v novejšem času s celo vrsto velikih cerkvenih del. Na koncu sta dr. Ložar in Maleš improvizirala pred mikrofonom še kratek interview o večnih vprašanjih, kakor jih zastavljajo v svojem trikotu umetnost, kritika in občinstvo, nato pa je sledil ogled razstave, ki je na gosto napolnila dvofo prostornih salonov.
O razstavi sami bomo še poročali, danes pa naj naglasimo samo pomembnost novosti, da umetnik razstavlja v prosto-rih sredi mesta, na vogalu najprometnej-šega središča na promenadi. Krize, o kateri čujemo toliko tožba zlasti iz krogov naše umetnosti, je v veliki meri krivo tudi dejstvo, da naša umetnost v svojem gmotnem gospodarskem odnosu do javnosti ni z uspehom poiskala oblik, kakršne zahteva novi, hitrejši način vsakdanjega življenja. Jakopičev paviljon, M je tako atmbo-
Zaradi nesreče se je oaSe uredništvo obrnilo na mženjerja, ki vodi stadno nadzorstvo nad gradnjo mostu pri Savi. Prejel smo naslednje pojasnilo:
— Leseno konstrukcijo mosta, kateto tvori vešalno razpiralo, so pričeli montirati. Delo ie mirno rospredovak), v zadovoljstvo vseh okoličanov. Toda nesreča, ki nikoli ne počiva, je žal posegla vmes. Pci montaži nosilne konstrukcije se je pn prenosu hrastovih tramov zadel tram ob ž« postavljeni tram, ki je izpodietel ter potegnil za seboj v globino že izvršeno delo in delavoe. Pri tem je padel težak tram na tesarskega mojstra Golobarja Ivana in m« je stri prsni koš. Ostali delavci, ki so z njim vred padli z odra, so dobili neznatne poškodbe in jim je bila takoj nudena zdravniška pomoč. Kot stavbni nadzornik lahko trdim, da ne gre za konstruktivne napake, marveč za neprevidno manipulacijo pri tesarskih delih.
Iz bolnišnice so nam zvečer sporočili, da se je poškodovanemu tesarju Pevca obrnilo stanje na bolje.
liično odmaknjen iz mestnega vrveža ▼ praznično zatišje tivolskega parka, Je is prejšnjih boljših časov sicer ohranil svoj skromni kadrček obiskovalcev, ki jih srečujemo na vseh slovesnih otvoritvah, a dandanes se umetniku naklada nujna naloga, da krog svojih interesentov razširi v družabne plasti, ki jim umetnost ne more biti praznik. V tem zmislu pozdravljamo Maleševo razstavo kot prvo lastovico pomladi, ki si je naši umetniki tako vroče žele: da bi si priborili stalen razstavni salon v prometnem središču mesta. Hateflu želimo najlepšega uspeha, vsej naši umetniški družini pa, da bi čimprej dožfcveJa. tak salon.
Strojevodje, najodgovornejši v službi, so zborovali
Ljubljana, 14. maja
Skoraj neopaženo so se v pe&efc zbrali v hotelu »Bellevue« strojevodje ljubljanske oblastne uprave k svojemu XIIL rednemu letnemu občnemu zboru. Občni zbor so posetiH tudi: predsednik centrale ▼ Beogradu g. Drago V. Jovanovič, predsednik oblastne uprave Beograd L g. Glava-ševič in zastopnik oblastne uprave Beograd II. g. Maganja; ▼ slednji so včlanjeni ladijski strojevodje, ki so bMi na lanskem kongresu sprejeti v udruženje kot šesta oblastna uprava Z občnega zbora ao bfle poslane brzojavke Nj. VeL kralja Petru II., Nj. Visočanstvu knezu Pavlu in Se mnogim drugim osebnostim. Po nagovor« predsednika Klembasa so vsi navzočni počastili spomin Viteškega kralja stoje z d-re-minutnim molkom. Enako so počastili apo-mm med letom umrlih stanovskih tovari-šev.
Na občnem zboru je bMo po delegatih iz vseh krajev, iz Maribora, Jesenic, Novega mesta. Murske Sobote, Velenja itd, zastopanih 99 odst. članstva Prišli pa so tudi vsi službe prosti strojevodje Zbor je potekel povsem mirno, vsi so poudarjali željo, da bi bili strojevodje razporejeni tako, kakor jim to po vsej pravici in važnosti njihove službe pripada Razvrščeni naj bi brli v 5 skupin, v katere bi avtomatično napredovali po letih njihove službe. Tako bi bilo edino pravično. Soglasno izjavljajo, da jim ni potrebna titula »či/nor-nik« in tudi ne zlati naši vi, temveč samo strokovni izraz strojevodja pa temu primeren zaslužek, da bodo lahko svoji službi primemo živeli. Vsi, ki poznamo ogromno odgovornost njihove službe, jim to pač v polni meri privoščimo. Ne samo, da so odgovorni za milijonske vrednosti, ki jih prevažajo, za zaupana jim življenja, ne glede na -noč, nevihte, mraz in sneg, — ti črni trpini so poleg drugih neprilik nagrajeni tudi s tem, da jih spremlja vedno stara, žal tako bridko resnična prislovica, da so z eno nogo v grobu, z drugo v zaporu..
Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor, s predsednikom g. Dragom Klem-basom na čelu. Želimo uničevalcem črnega diamanta mnogo uspehov v bodočem poslovnem letu. Njihovo združenje nastopa nesebično in v vzorni medsebojni slogi, zato pa je tudi močna njihova organizacija, -v kateri so včlanjeni vsi strojevodja kraljevine Jugoslavija,

ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24 Danes ob 7.y4 in d.y4 uri
MARTA EGGERTH in HANS SoHNKER
pojeta v največjem filmu sezone
§ylvaf kneginja čardaša
Sodelujejo:
Pavel Kemp, Pavel Horbiger, Ida \VUst. — Paramountov zvočni tednik.
iače vesti
♦	Obisk uglednega češkega učenjaka.
Zgodovinsko društvu za Vojvodino je imelo v nedeljo v Novem Sadu svoje zborovanje, kateremu sta prisostvovala tudi naš prosvetni minister g. čirič in ugledni, češki učenjak profesor praškega vseučilišča g. dr. Jirži Horak. Zgodovinsko diru-štvo za Vojvodino je izvolilo profesorja dr. Horaka za svojega rednega člana, ker ee je na vojvodinskem področju že mnogo udejstvoval ter izdatno podpiral zgodovinsko društvo. Po zborovanju se je prof. dr. Horak z nekaterimi odborniki društva odpeljal na Fruško goro, da si bo ogledal tamošnje samostane.
♦	Počastitev spomina ruskih žrtev za našo svobodo. V naših osvobodilnih borbah je sodelovalo tudi mnogo Rusov in je tekla njih kri pri obrambi Beograda in na vseh ostalih bojiščih. Kakih 10.000 ruskih bratov je dalo življenje za našo svobodo. Po iniciativi blagopokojmega kralja Aleksandra je bil ustanovljen v Beogradu odbor, ki je zbiral sredstva za postavitev spominske grobnice teh ruskih žrtev. Lani 19. avgusta je bil posvečen temelj grobnice in delo se je tako uspešno nadaljevalo, da je grobnica sedaj že dograjena. Odbor je tudii poskrbel, da ee poiščejo po
Z vodni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer
slavna pevka
MARIJA JERITZA
v velefilmu
VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA
Marija Jeritza poje arije iz »Ai-de«, »Moč usode«, »Servus Wien«, »Ti in jaz sva drug za drugega«, »Povej mi, kje se moja mamica žalosti« in »čaše naj zvenijo«. Sodelujejo : SZoKE SZAKALL, LE O SLEZAK, P. HARTMANN. Najnižja vstopnina Din 4.50, 6.50

raznih bojiščih raztreseni grobovi ruskih borcev, zlasti pa na solunski fronti in Kajmakčalanu. Našli so že preko 500 grobov in so ostanke žrtev prenesli v Bitolj
V	nedeljo 19. t. m. bo v Bitolju slovesna počastitev teh žrtev, potem pa bodo kosti prepeljali v Skopi je, kjer se bodo vršile spominske svečanosti 20. in 21. t. m.
V	novo grobnico v Beogradu bodo ostanki ruskih borcev položeni 24. t. m. Prirejena ob veličastna komemoracija, katere se bodo udeležili poleg kraljevega odposlanca, zastopnikov vlade in vseh naših narodnih organizacij tudi predstavniki vseh slovanskih držav.
♦	Dnevi treznosti. Jugoslovenska zveza treznosti iz Zagreba in Zveza trezne mladine v Beogradu organizirata tudi letos v vsej državi dneve treznosti do 20. t. m. Namen teh drni je pridobivanje vseh slojev, zlasti pa mladine za pokret treznosti. Dneve treznosti prirejajo krajevne organizacije in prijatelji pokreta. Zveza pa j.;m da brezplačno na razpolago propa-gandistični material Oetake in slike) in vsa potrebna navodila. Prireditelji naj se obrnejo na Zvezo trezne mladine v Beogradu, poštni predal 138, ali pa na Jugo-slovensko zvezo treznosti, Zagreb, Miro-gojska cesta št. 4.
♦	Banovinska ženska zveza odpotuje na Oplenac danes 15. t. m. ob 20. štajerke se priključijo v Zidanem mostu.
♦	Diploma v Parizu. Iz Pariza nam poročajo: Naš rojak g. Aleksander Lenard, diplomirani študent kolonijalne šole v Lyonu, sin sodnega svetnika g. dr. Adolfa Lenarda iz Celja, je bil diplomiran na socialni šoli v Parizu, na visoki šoli socialnih ved pa si je na podlagi predložene teze pridobil višjo diplomo, ekvivalentno doktoratu. čestitamo!
♦	Imenovanje v sodnijski službi. Sodni pripravnik dr. Alojzij Zalokar v Celju je imenovan za sodnega pristava pri sreskem sodišču na Brdu pri Lukovici.
♦	Zlata poroka. Prošlo sredo sta proslavila na Prihovi pri Konjicah g. Anton Pučnik in njegova soproga Terezija svojo zlato poroko. Cerkvene slavnosti se je udeležila velika množica naroda iz bližnje in daljne okolice, saj je g. Pučnik mož velikega ugleda. Nad 30 let je bil župan, bil je svoj čas član okrajnega zastopa, zgradil je v svoji občini lepo šoio, kot cerkveni ključar si je stekel zaslug za domačo faro. Odlikovan je z redom sv. Save. Med špalirjem šolske dece sta vs:o-pila zlatoporočenca v cerkev, obdana od svojih enajstih otrok, 6 sinov in 5 hčera, ki sta vse vzorno vzgojila. Sin Jože je ugledni odvetnik in župan v Slov. Bistrici, inženjer Lojze, znan trgovec s sadjem v Pragi in član upravnega odbora jugo-slovensko-češkoslcvaške trgovinske zbornice, Tone je upravnik velepos^tva Pran tapetniški mojster v Zagrebu, Albin samostojen posestnik, Janez pa pomaga oče-tu na domači kmetiji. Tudi mi želimo častitljiv* dvojic' še na mnogaja Ijeta!
♦	Učiteljsko zborovanje na Polževem. Sresfco društvo JUU iz Litije bo zborovalo v soboto na Polževem pri Višnji gori. Zborovanje se prične takoj po prihodu jutra ni"'h vlf>k<~ Vršilo se bo ob vsakem vremenu Poleg ban. šolskega nadzornika g. Andreja Skiilja se bodo zbor^vania ude-ležili še sreski na^nik g Fr Podboj, nadzornik g Sv. Bezeljak. predsednik »Polža s inž šuklje in drusri Vabimo vse nage fl«>ne. da se polnoš+evilnr udeleže majniškega zborovanja na idiličnem Polževem.
♦	Za staro upokojence. Prejeli smo: še pred zasedanjem Narodne skupščine bi se morale organizacije upokojencev, v prvi vrsti pa zagrebško Društvo državnih upokojencev zavzeti v Beogradu za postopno prevedbo staroupokojencev na zakon od 31. julija 1923. Zdaj je še čas za mirno proučavanje te zadeve, ko pa se bo začelo delo v Narodni skupščini, bodo ministrstva preobložena z drugimi opravki, Vprašanje staroupokojencev, ki so ga druge države že rešile z izenačenjem pokojnin, mora biti čimprej rešeno tudi pri nas.
♦	Predavanje »Narodne knjižnice In čitalnice v Zagrebu, Kralje Marije ul. 3. Danes ob 20.30 bo predaval univ. prof. g. dr. Grga Novak o temi »Vjere u rimskom car-stvu«. Vstop prost.
♦	Poletni vozni red na železnicah. Danes o polnoči je stopil v veljavo poletni vozni red na Jugoslovenskih železnicah. Spremembe v brzih in potniških vlakih so sicer zelo številne, a razmeroma malenkostne. Velik del vlakov odhaja i® Ljubljane in drugih ou^unih po6taj po par minut poprej, kakor je odhajal doslej. Vse te spremembe smo v »Jutru« že objavili. Za prijatelje narave je važno, da bodo od nedelje naprej že redno vozili tudli vsi izletniški vlaki.
♦	Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani ima od vključno 17. maja dalje nove telefonske številke, in sicer 36-81, 36-S2 in 36-S3.
♦	Neprevidno ravnanje z orožjem. Posestnik in bivši župan Vinko Majcen 'z Polenšaka je v nedeljo popoldne čistrl svoj samokres, ker pa je bil nabit, se je samokres nenadno sprožil in strel Je zadel Majcr.a naravnost v prsi. Hudo ranjenega 30 prepeljali z reševalnim avtom v ptujsko bolnišnico.
♦	Huda nevihta s točo je besnela v nedeljo proti večeru v varaždinskl in koetaj-niški okolici. Popoldne je bilo vroče, proti večeru pa je začelo grmeti in iz črnih oblakov se je vsula močna ploha. V va-raždinski okolici je po prvi plohi skoraj četrt ure padala gosta toča, da so jo odmetavali z lopatami. Po njiivah so bili do 10 cm visoki skladi precej debelih ledenih zrn. V varaždinski okolici so poleg vrtov hudo oškodovani tudi sadonosniki ln vinogradi. Občutna škoda je povzročena tudi na področju Bosanske Kostajnice ln Bosanske Dubice.
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In ikrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Da so Bolgari res odlični pevci, smo se prepričali marca, ko je obiskal moški zbor RODIiNA iz Soflije Ljubljano. V torek, 21. t. m. pride v Ljubljano drug bolgarski zbor, tokrat mešani zbor iz mesta Ruse ob Donavi. Bolgari imajo mnogo zborov, fcl so obenem tudi cerkveni zbori. Mešana zbor iz Ruse je tudi cerkveni zbor, in sicer pri katedrali »v. Trojice. Zbor vodi dirigent Sorokin, predsednik zbora pa je bolgarski sanitetni general Hitov, ki pripelje svoj zbor sam v Beograd in Ljubljano. Koncert bo v unionski dvorani. Sedeži od četrtka dalje naprodaj v knjigarni Glasbene Matice.
u— Večer Beethovnovih sonat. V petek 17. t. m. priredita v Hubadovi dvorani pod okriljem intimnih večerov Glasbene Matice čelist Bogomir Leskovic in pianist Marijan Lipovšek večer Beethovnovih sonat. Program obsega dve sonati za čelo in eno za klavir. Občinstvo opozarjamo na ta koncert. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice po 10 in 5 Din.
u— Lep dar. G. Josip Olup, trgovec in občinski svetnik, ki je kumoval izročitvi zastave l odmladku Jadranske straže na dvorazredni trgovski šoli, je ob tej priliki poklonil Podmladku velikodušen dar 2000 dinarjev z naročilom, da se ta znesek uporabi kot podpora siromašnim učencem (kam), ki bodo napravili izlet na morje. Podmladek se g. botru najlepše zahvaljuje za njegovo ljubeznivo naklonjenost.
u—r Jadranaši. Ljubezen do prirode je zahtevala novo žrtev iz naših vrst. Dušanu Gorupu je sledil naš dobri tovariš Svetozar Likar, ki se Je smrtno ponesrečil na Turncu na šmarni gori. Tihega ln Iskrenega prijatelja bomo spremili korpo-rativno na njegovi zadnji poti danes ob 16. izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice. Naša ljubezen do Svetozarja bodi težko prizatedim roditeljem dokaz nagega globokega sočustvovanja. Tovariši, udeležite se pogreba s trakovi.
u— V čestiti starosti 80 let je umrl g. Tomaž E h r 1 i c h, železniški sprevodnik. Pogreb bo jutri ob 16. z Vidovdanske ceste 9. V bolnišnici je umrla zasebnica ga. Vera Krambergerjeva. Pogreb bo jutri ob pol 15. izpred bolniške mrtvaš d-ce. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Na občnem zboru Združenja gostilniških podjetij za ljubljansko okolico v ponedeljek pri Levu so naši gostilničarji obširno razpravljali o svojih težavah. Združenje se že dalj časa bori, da bi se banovinska trošarina plačevala od soda, ki se stavi na pipo, ne pa od vsega vina ki je v kleti, da bi se 5% kalo odračnnal takoj od vsega vkletenega vina ter da bi se vinski mošt sploh oprostil trošarine Za razmah tu.v^-pga prometa sta važn' pred kratkim izišli uredbi o ureditvi gostilniških podjetij in o strokovni izobrazbi. Poslej Je za podeželske gostilne razen krčem ljudskih kuhinj potrebna enaka izobrazba kakor v mestu. V klimatskih krajih. kopališčih in na sedežih državnih ob'as t i pa se zahtev« tudi za vodstvo krč me in ljudske kuh'n1e predpisana izobraz ba. Na koncu je bil vnovič izvoljen stari
odbor t prede odmikom Fiiuccton SudUar-šičem lz Zapuž in namestnikom Ivanom Rusom ls Grosuplja.
u— šentviški obrtniki se pripravljajo na svojo drugo razstavo. Društvo Jugoslovanskih obrtnikov v Št. Vidu, ki Je ■ svojo prvo razstavo mojstrskih izdelkov doseglo lansko poletje prav lop uspeh in dalo s tem pobudo tudi za vrsto sličnlh prireditev drugod, se je že začelo s vnemo pripravljati na letošnjo razstavo, ki bo odprta od 21. julija do 18. avgusta. Spričo živahnega zanimanja obrtnikov, kii se prijavljajo v še mnogo večjem številu kakor lani, si Je društveni odbor razen učilnic, ki Jih je imel lansko leto na razpolago, zagotovil letos tudi telovadnico meščanske šole, da se tako izogne zadregam s prostorom. Prijave sprejema društvo Se do konca maja. Za to drugo razstavo pa Je

IjJ&UM;
enako veliko kakor med mojstri tudi zanimanje med kupujočim občinstvom, saj so se številni odjemalci šentviških mojstrov od lana privadili, da za večje nakupe počakajo obrtniške razstave, ki Jim nudi možnost najpestrejše izbire v vseh vrstah blaga, predvsem pa pohištva, v katerem šentviški mojstri vodijo pred vsemi drugimi.
u— Znak zaščitnih sester. V nedeljo Je objavilo »Jutro« pod naslovom »Znak zaščitnih sester« osnutek prof. Severja. Ravnateljstvo drž. šole za zaščito sester nam je zdaj sporočilo, da osnutek za sestrsko značko še ni sprejet. Poleg prof. Severja je izdelal več lepih osnutkov akademski kipar Franc Gorše.
ZASTONJ
Vam posodimo foto aparat za vsak izlet ali turo. FILME 23° Sch pa dobite že od Din 10 naprej. Filmi 26» Sch po Din 14. še posebej na te nizke cene pa na vsak pri nas kupljen film eno povečano sliko gratis pri
Foto Tourist — Lojze šmuc
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 8.
Prvič v tej sezoni se Jutri ponovi uspela Tijardovlčeva opereta »Mala Flora-mye«. V naslovni partiji nastopi gdč. Ln-bejeva in z njo g. Dubajič iz Zagreba.
u— Film ZKD. V petek bo ZKD predvajala originalni ruski velefilm »Tihi Don«. V njem nastopi slavna Cesarskaja in še mnogo drugih slavnih članov Hudo-žestvenega teatra v Moskvi. Delo je posneto po romanu D. Solohova. Režija Je bila poverjena Pravovu. Kljub izredno visoki ceni za film bodo vstopnice po 3.50, 4j50, 5-50 ln 6.50 Din.
u— Občni zbor Kluba Primork ee bo vršil 27. t. m. ob 5. popoldne v damski sobi kavarne »Emone«. Odbor.
u— Zveza kulturnih društev v Ljubljani uraduje od danes naprej samo dopoldne.
HELENE PESSL
podeljuje pri meni po svoji osebni asistentki
danes 15. t. m. ves dan
in
jutri 16. samo dopoldne
brezplačen praktični pouk o modernem negovanju lepote in obraza
v posebno za to odrejeni kabini.
DROGERIJA
L KANC
nebotičnik, telef. 35-20
O dcffini gradov bo predaval g. Viktor Pirnat v četrtek 1«. t. m. ob 20.30 pod okriljem društva »Tabora« v kemični predavalnici na realki. Vstop svoboden.
u— Fotoaparat liče svojega gospodarja. Policija Je te dni aretirala brezposelnega mehanika in šoferja Leona P. Iz LJubljane, kd Je v zastavljalnici skušal spraviti v denar fotoaparat Agfa 8X8. Aparat Je hranjen v sivorjavem usnjenem futeralu in ga lastnik dobi na policiji.
Nesreče z motoolkll ln biclkll. Zadnje dni se na naših cestah neprestano m nože večje ln manjše nesreče, ki Jih po navadi zakrivijo neprevidni, včasih le preveč dirkajoči biclklieti ln motoclklisti. Vče raj popoldne so reševalci prepeljali iz Stritarjeve ulice &31etno upokojeno poštno uradnico Romano Vašičevo, ki jo je neznan kolesar podrl in Ji. nevarno poškodoval levo roko. O karambolu med kolesarjem in motociklom, katerega žrtev Je postal strojnik Muha Bohorč iz Vevč, nam prizadeti motociklist dostavlja naslednje podrobnosti o dogodku: Motociklist Je prihajal iz Polja, Je pravilno vozil po desni, Bohorč pa se je očitno zaradi gramoza umaknil in vozil po napačni strani. Ko Je prišlo do nesrečnega karambola, Je motociklist, ki Je prej zaman skušal zavre« voBilo, stopil na tla in skušal Bohorča pobrati, a ga Je zaradi ranjene noee položil na travnik ob cesti, nato pa odhiti do najbližnje gostilne, odkoder »o na njegovo prošnjo telefonirali po reševalni voz.
u— Ker je vdrl v hISo, 3 feta zapora. Samski zidar Janez Rlhterštč, doma 1® ševelj pri škofji Loki, Je čudak od nog do glave Lani Je bil obsojen na večjo kazen, ker je streljal na Jožeta Gantarjs samo zato. ker ie ta na Javni sodni dražbi pri sodišču v	Loki zdrs žil nie-eovo nad 10 0(W> Din vredno posestvo Posestvo je šlo na dražbo samo zaradi bore
»Močvirno kopališče« Po starodavni tra-
m	diciji kopališča se
|1 _ — A, , — __ zdravi nepričako-
lliPT1lQI1« vano revma' P10-
Uilillnll tin, ishias. Pojas-VM II II IIII nila in pavšalni ce-
I Ulj lili«
tf	formator Zagreb,
Strossmayerjev trg 1/IL, Ilica št. 5.
par stotakov, toda Janez Je bH toliko trmast, da ni hotel plačati. Ko pa Je Gantar prevzel domačijo, Janez ni dal miru. Sredi januarja.je kar trikrat vdrf v Gantar-Jevo stanovanje. Zaradi ponovnega nasilja Je bil »daj obsojen na 3 leta zapora.
u— Zaradi mazaštva mesec dni zapora. Oženjeni zobotehnik Vinko Je lani po ljubljanski okolici šušmaril ln mnogim ženskam popravljal zobe, čeprav nima za to nikakega oblastvenega dovodjenja. Na-pravljal Je tudi zlate krone ln vdeval napačne bele zobe. Ovaden Je bil političnemu oblastvn ln tudi sodišču, ker Je izvedenec ugotovil, da je svoj posel izvrševal skrajno slabo, netočno in škodljivo za kli-entinje Pred sodnikom se je zdaj zagovarjal, da je vsa zobotehnična dela izvršil v redu in da Je ravnal po predpdeiih. Zaradi mazaštva ln šnšmaretva Je bil obsojen na 1 mesec in 10 dni zapora.
u— Putntkovi avtobusni Izleti. V nedeljo 19. t. m. Opatija 195 Din, Logarska dolina 126 Din. Prijava do 16. t. m. pri Putniku.
u— Novost za Ljubljano so PelrIčkKvve ledenke. Moderna izdelava odtočnega sladoleda na palčrfcah! Višek higiene. Komad 1 Din.
Iz Maribora
a— Četrt milijona dinarjev sa mariborski spomenik kralju Uedinitelju je že nabranega. V tem niso vključene vsote, ki so jih posamezni uradi direktno poslali svojim ljubljanskim centralam.
a— Darovi prihajajo za mariborski spomenik kralju Uedinitelju. Prispevali so: uprava občin« Pesnica 620 Din, dr. K. Skapin, odvetnik 550 Din, Hranilnica in posojilnica v Radencih 562 Din, Bencina in drug, Maribor, 500 Din, Schenker in Corap. 500, dr. A. Salberger, Ljutomer, 370, dr. J. Ivamšek 340, American Lmport Company, Maribor, 300, dr. L. Pirnat, Sv. Lovrenc na Pohorju, 150, Adam Grešna r in Lojze Lisjak v Mariboru, po 100 Din.
a— 0 Montmartu in Montparnassa Usr o leipečem umetniškem življenju v Parizu je predaval v ponedeljek zvečer v Ljudski univerzi ravnatelj pariške umetniške galerije g. Worms ki žel od prijateljev francoskega jezika in kulture toplo priznanje. Odličnega gosta je pozdravil v slovenščini in francoščini predsednik Ljudske univeree inž. Kukovec.
a— Razglasitev na Teznem. Vojaški oddelek mestnega poglavarstva v Mariboru razglaša, da bo razglasitev obveoniškega razporeda na tezenskem vojaškem vežba-lišču dne 19. t m. ob vsakem vremenu s pričetkom ob 7. zjutraj in zaključkom ob 18. Razglasitve se imajo udeležiti vsi vojni obvezniki, roj. 1. 1885. do vključno 1913., ki so vojaško pristojni v Maribor, pa bivajo v mestu ali njegovi neposredni bfl-žini, to je v Kamnici, Košaikih, Št. Petru, Teznem, Radvanjru in Studencih. Vsak obveznik naj prinese s seboj voj. knjižico. Od te dolžnosti so izvzeti: vsi obvezniki, ki stanujejo v mestu pa niso vojaško pristojni v Maribor, nadalje vsi obvezniki pristojni v Maribor-mesto, ki bivajo izven območja mestne občine, razen v bližnji okolici, potem rez. častniki, vsi duhovniki ter stalno in začasno nesposobni, vsi težko bolni, kar bodo morali dokazati z zdravniškim spričevalom in zelo nujno aadTŽani, kar morajo uradno dokazati. Razglasitve se imajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj, ki naj prinesejo s seboj komoreke izkaze, v koTfkor istih še niso vrnili vojaškemu uradu, ni jim pa treba prrignati živine. Mestni avtobus bo ta dan voail * Glavnega trga na Tezno.
a_ Ženske prevladujejo. Na nedavnem
občnem zboru tukajšnjega Slovenskega trgovskega društva je poročal tudi profesor Struna o delovanju enoletnega trgovskega tečaja »Hermes, ki ga je organiziralo tnik. Slovensko trg. društvo in ki obsoja peto leto. Pregledno poročilo izkazuje ja dobo od leta 1930-1 dalje, da je bilo v teku petih let vpisanih v omenjeni tečaj 142 gojencev in sioerr 28 moških in 114 ženskih. Izpitna »pričevala je na tem tečaju dobilo doslej 75 absolventov in 6icer 6 moških in 69 ženskih.
o— Nor« obrtne pravice. Dobri i so obrtno pravico: M Kumwald, trg. z mlekom. Trg Svobode 1; Stanko Kralj, brivec, Meljska 1; Anton Holz, krojač. Slovenska 26; S. Kimozovič, slaščičar, Taborska 9; Terezija Gornjak, trg. s starinami, Meljska 65; Jo žef ŽnofL, urar, Taienbachove 7; Anton ^ojko. pleskar, Brvareka 5.
a— Preloieno. Radi nenadne obolelosti naše odlične umetnike ge. Gjungjenac-Gavella se je njen za 17. t. m. napovedani koncert moral odložiti na kasnejši čas.
b_ Preložitev uradnega dne. Uradni dan
zbornice za TOI se preloži na četrtek dne 16. t. m.
a— Pohorske novice. Oskrbništvo Pohorskega doma je prevzela odlična strokovnjakinja Šteflca Štimmikarjeva.
a— Mrtvec v hlsvn. Pri posestniku Kmjt-nerju v Zrkovcih 90 našli v hlevu mrtvega neznanca, ki je prišel h Krajrtnerjevim in prosil za prenočišče. Orožniki so spoznali 581etnega breziposelnega kleparja Jakoba Pahernika iz Kamnioe pri Mariboru, ki je umrl na posledicah zastrupljen j a z alkoholom. Truplo so pokopali na pokopališču v Devici Mariji v Brezju
a— Drage postrvi. Orožniki so prijeli 25-letmega Rudolfa S., ker je brez dovoljenja nalovil celo zalogo postrv v Lobnici. Rib« »o mu zaplenili. Isto se je pripetilo 471et-nemu Ivanu G. in 211etnemu Maksu M . k! sta brez dovoljenj« ribarila v Mislinji. Spustila sta sicer okoli 20 nalovi }enih postrvi v vodo. ko »o ju "zasačili, kar »u na prav nič ne razbremenjuje. Postrvri bodo precej drage!
a— Mladi grešniki. Se! železniške postaje na Teznem je opaziL da v zadnjem Basu izginjajo deli strojev, ki 9o postavljeni izven prometa in ki stojijo zunaj na Teznem na tračnicah. Opozorjeni orožniki so stvar zasledovali in »lotili Dri tatinskem poslu SHrf dečke od 12 do 16 let. doma iz Maribora. ko so ravno *Khtranieval? rasne dele pri stmfih Na po«;v so hotel! pobegniti, toda bili so obkoli-prii iti morali so Izročiti vse. kar so nakrsdH V žepih so imeli tudi ra?ino orodie. s katerim so odmonfrali razne strojne dele. Četverica je priznala, da s®
preje že večkrat kradli ki da so posaroem^
Jrodagali kot staro železo. Prodal, pa nič plačal. Pri okrožnem sodišču ©C J6 včeraj zagovarjal 231etni kroanjar Mijo Pučič iz Hvaira, ker je lani pri neki tukajšnji tvrdki vzel blago v komisijsko prodajo v skupni vrednosti 2977 Din. Blago je prodal, plačal pa nič. Obsojen je bil na mesec dni 6tro<zega zapora.
a— Nož. V neki jarem'ruski gossrikii je prišlo do prepira in spopada. Kot žrtev je obležal 44letni sedlar Jožef Mesarec. hudo ranjen z nožem v desno stran pleč. Krivca iščejo.
Iz Celja
e— Gostovanje ljubljanske opere. LJut»-lijanska opera bo goetovala na praznik 30. t. m. v celjskem gledališču ln bo cpriao-rila. ob 16. Stolzevo opereto »Izigublieni valček«, ob 20. pa opero »Štirje grobjani«. Gostovanje bo mogoče samo, če se bo občinstvo odzvalo v takem številu, da bo gledališče polno. Obvezno rezerviranje sedežev se je pričelo včeraj v knjigarni »Domovini« in traja do vštetega 25. maja.. Gledališki abonenti ftmajo do vštete sobote 18. t m. pravico razpolagati s svoJLmi sedeži, po tem temrinn pa se bodo sedež! oddali dragim Interesentom.
e— Pregled motornih voz«. V torek db 10. bo pri mestni garaž! pri Lanovžu pregled vseh motornih vozli iz Celja ter celjskega, gorojegrajskega konjiškega, šmarskega in laškega sreaa, ki pri letošnjih pregledih še niso bila predstavljena komisiji, in onih motornih vozil, ki so bila naiknadino prijavljena.
e— Ne poškodujte napisrrfh tabtlel Cesto se dogaja, da zSast! rrbi&<Rna v sv<oTI objestnosti e kaanensjem ali na drug način poškoduje cestne ln druge napisne tafoH-ce v Celju m okolici. Zato pcez!varno Šolska vodstva, starše, mojstre itd. da M opozorili mladino na nedoipustnoot to ta» nlvost tega početja.
e— VsH lastniki konj, vos Ni dvoknles, ki teh doeiej še niso vojagfeo prijaviti pri mestnem poglavarstvu, ee opozarjajo, da store to čimprej ln so tako taognejo kn-M.
e— Kino Union. Dene« ob 2&S0 in SOJO
zvočna veJefflhn »OSko za ofco—« In »ročni tednik.
BI Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30 Danes ob 4, 1. in 9. uri zvcfoi
HANS AJLBERS ▼ svojem najboljšem krim. filmu
Neki gospod Gran
Karta Hardt, A. Bnnsni iimnn ta
Olga Cebova Najnižja vstopnina Dta 4*50, 6JJ0

Iz življenja na deželi
ŠOŠTANJ. V soboto 18. t. m. ob pol SL ima šaleška podružnica SPD v Šoštanju v Sokolskem domu svoj redni letni občni zbor. Vabimo vse člane in članice k pol-noštevilni udeležbi. Odbor.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Strelska družina v St. Vidu nad Ljubljano opozarja vse posetnike Sv. Katarine, da se vrši do preklica ostro streljanje na strelišču v Stanežičah. Držite se potov!
Naša propaganda v esperantu
Ljubljana, 9. maja Kakor smo Imeli ie nekajkrat priliko zabeležiti, so naši esperantisti, ki postajajo s svojim umetnim govorom zmerom prodirnejši tn zmago vitejši posredovalci med narodi, že od nekdaj tudi vneti pro-pagatorji tujskega prometa pri nas. Svoj čas je izšel v esperantu smotrno urejen tn bogato opremljen prospekt, Id je raznesel glas o lepotah naše dežele po vseh kontinentih, prav te dni pa je izšel nov prospekt, ki je nekakšno dopolnilo prvemu in s podrobnimi podatki predstavlja najširši mednarodni javnosti vsa naša najpomembnejša letovišča, kopališča in zdravilišča. Prospekt, ki prinaša o naših krajih, kar jih je vrednih obiska, najvažnejše podatke glede na prometne razmere in zemljepisno lego, temperaturo in podnebje, hotele in sanatorije, skratka, na vse posebnosti kraja, ki utegnejo zanimati tujca, bo priložen enemu najbolj razširjenih glasil mednarodnega jezika, k&lnakemu tedniku He-roldu de esperanto, ki je tudi sicer že večkrat izkazal svojo pozornost lepotam to zanimivostim naše zemlje. Prospektu je priložen tudi kratek, zgoščeno pisan članek o našem planinstvu, o smuki in o drugih športnih panogah, ki so pri nas doma, to pa pregledna potniška karta dravske banovine.
Za 2. do 8. junija pa pripravlja Bspe-rantski klub še neko propagandno akcijo, ki ni nič manjšega pomena. V ljubljanskem radiu se bo vršil v teh dneh v okviru esperantskega tedna ciklus predavanj, ki ga bo otvoril podžupan prof. Jarc s temo »Ljubljana, srce Slovenije«, nato pa bodo govorili še predsednik kluba Kozlev-čar »Vabimo vas na Bled«, dr. Reya »Ah poznate Julijske Alpe«, Jerebova »Obiščite Rogaško Slatino«, Orel »Naša gorska zdravilišča«, Korenčan »Bohinj, kakršen je v resnici« in Poženel »Oddih na Pohorju«. Baperantski klub je po tisku mednarodnega jezika že pričel opozarjati vso svetovno javnost na to zanimanja vredno prireditev. Kakor so pokazale izkušnje, so espe-rantisti vobče izredno dostopni za te vrste propagando in ne more biti dvoma, da bo tudi ta ciklus predavanj dosegel živahen odmev. Kot značilen primer naj navedemo, da so češkoslovaške radijske postaje, ki so pred nekaj tedni prenašale »Prodano neve. sto« v esperantskem jeziku, prejele 1066 zahvalnih pisem, ki so izpričala, da je prav toliko esperantskih krožkov skupno poslušalo Smetanovo opero v tridesetih različnih državah.
Mnogo nesrečnih
ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja Je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino, ki jim je bila Izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v LJubljani, v vsakem primeru, ko Je bila naročnina na »Jutro« točno plačana
Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—.
čokolada kakao bonboni
Go^podaritvo
Vprašanje devalvacije nemške marke
Navzlic minimalnemu zlatemu kritju marke, ki z<naša le nekaj nad 2°/« skuša Nemčija nadalje vsaj formalno držati zlato pariteto svoje valute. Dejansko se tečaj svobodne nemške marke na zunanjih tržiščih drži na pariteti, seveda pa je promet s svobodnimi nemškimi markami zelo omejen. Vezana nemška marka p« se na inozemskih tržiščih že davno trguje znatno izpod paritete. S transfernim moratorijem in s številnimi klirinškimi pogodbami, sklenjenimi v zadnjem letu se je Nemčija v svojem deviznem gospodarstvu hermetično zaprla, tako da nima inozemska špekulacija prav nobenih praktičnih možnosti za spodkopavanje nemške marke in za špekulacijo j; marko. Glede na sedanje valutno stanje Nemčije pa seveda že davno ne moremo govoriti o pravi zlati valuti.
Naivzlic velikim naporom za ohranitev stabilnosti nemške marke, ki gredo pogosto na škodo nemškega gospodarstva, pa ^postaja valutni položaj Nemčije vedno težavne jši. Z ogromnimi javnimi deli je Nemčiji uspelo v notranjem prometu dvigniti gospodarsko konjunkturo. Doseženo gospodarsko zboljšanje pa vedno bolj resno ograža valutno im obratno valuta nadaljnje zboljšanje. Ugodnejši gospodarski raizvoj je izzval tendenco za dvig splošnega nivoja cen, kar se kaže tudi na počasnem dviganju indeksa •en v času, ko so svetovne cene zaradi devalvacij drugih valut še vedno na najnižjem stanjiu. Š tem se je še povečala razlika med nemškim nivojem cen in svetovnimi cenami, kaT povzroča, da nemški izvoz še nadalje nazaduje. To krčenje izvoza, ki mu stoji nasproti rastoča uvozna potreba sirovim zaradi notranjega gospodarskega oži v-ljeoja, se razvija v problem, ki nujno kliče po rešitvi. Nemški gospodarski strokovnjaki so pred dilem*) ah naj zaradi oh ran it v« doseženega zboljšanja gospodarske konjunkture in zboljšanja zaposlenosti žrtvuje-
jo svojo valuto, ali pa naj za ohranitev stabilnosti valute žrtvujejo dosežene uspehe pri oživljen ju gospodarstva in zboljšanju zaposlenosti.
Vse te težkoče eo povzročile, da se v Nemčiji množijo pristaši devalvacije, ki eo zlasti stopili v ospredje, ko je to vprašanje z devalvacija gdanskega goldinarja, !ci jo j* izvedla narodno - socialistična vlada v Gdansku, pridobilo na aktualnosti. Odločitev je seveda za Nemčijo težavnejša, kakor za katerokoli drugo državo, kajti Nemčija je po vojni doživela brezprimerno inflacijo, ki je šla tako daleč, da je vrednost zlat« marke dosegla 1 biljom papirnatih mark. Z velikimi napori je Nemčija sredi preteklega desetletja zopet utrdila zaupanje naroda v domačo valuto, zato pa ji je danes tem težja odločitev, da bi še enkrat dopustila razočaranje nemškega naroda v pogledu zaupanja v nemšlki denar.
Po vsem tem je naravno, da iščejo nemški finančni strokovnjaki tak izhod, pri katerem bi nemška marka vsaj formalno ostala na zlati pariteti. Glavno glasilo nemških narodnih socialistov »Der volkische Beob-aohter« je nedavno objavilo članek, ki je vzbudil veliko pozornost. V tem članku j« bila predlagana ustvaritev posebne nemške valute za zunanjo trgovino, in sicer na ta način, da bi Nemčija za dobroimelja tujih držav v kliiringih dala' tem državam posebne klirinške bankovce ali dobroimetja v klirinških markah. Izvoznik, ki bi izvozil blago v Nemčijo, bi prejel za plačilo te klirinške marke, ki bi jih lahko porabil le za nakup blaga v Nemčiji, t. j. za uvoa nemškega blaga. Jasno je, da bi te klirinške marke na inozemskih tržiščih pokazale takoj veliko disažijo in bi interesenti za nemško blago te marke lahko ceneje kupili, Kar bi povečalo konkurenčno zmožnost nemškega blaga na zunanjih tržiščih in bi imelo enak efekt, kakor devalvacija mar-
ke. Seveda to ne bi bilo nič drugega nego prikrita devalvacija.
Predsednik nemške Reiehsbanke in nemški gospodarski minister dr. Schadht ne noče iti tako daleč, temveč hoče ustanoviti s prispevki industrije in uvoznikov posebno izvozno blagajno, ki bi subvencionirala izvoznike. Te dni ee je oglasil tudi nemški vrhovni komisar za cene dr. Goerdeler, ki je v članku pod naslovom »Cene in izvoz« priznal, da je nemški eksportni problem dosegel svoj višek, ker je nemški nivo oen za konkurenco na inozemskih tržiščih mno-no previsok. V tem članku ee postavlja dr. Goerdeler na stališče, da se je treba izogniti nadaljnjemu tiranju vzgona nemškega gospodarstva, prav tako pa smatra, da je nemogoč povratek k deflacijski politiki prejšnjih let. Treba bo izvoz po možnosti dvigniti. V ta namen obstojajo načrti, ki po izjavi dr. Goerdelerja niso razveseljivi, ker bi avtomatično omejili nadaljnje gospodarsko dviganje. 0 načrtu ee dr. Goerdeler jasno ne izraža in ga označuje kot strup, ki ga je mogoče dati le v majhnih dozah. Nemčija se bo le nerada odločila za uporabo umetnih sredstev, e katerimi naj se premagajo ovire pri izvozu. Ta sredstva, pravi dr. Goerdeler, imajo vedmo značaj subvencij, ki jih mora plačati nemško gospodarstvo, bodisi v o<bliki davkov, ali pa » višjimi cenami v notranjosti države.
Schachtov kakor tudi Goerdelerjev načrt sta si v osnovi zelo podobna, saj predvidevata oba načrta, da bi država plačevala izvoznikom subvencije, sredstva za te subvencije pa bi se dobila predvsem z obremenitvijo gospodarstva in uvoza, kar bi povzročilo dvig nivoja cen. To pa tudi ni nič drugega kakor prikrita devalvacija, saj se je v mnogih državah devalvacija pričela s tem, da so morali uvozniki plačevati poseben dodatek pri nakupu deviz, ki se je porabil za subvencioniranje izvoza v obliki doplačila izvoznikom pri vnov-čenju deviz, dobljenih od izvoza. Po svojem dejanskem efektu bi to pomenilo isto, kakor uvedba devizne premije, ki so jo uvedle številne države, med drugimi tudi naša, ki pa je pomenila devalvacijo.
Za (Das
milostliva gospa t
Zdravo ln mladostno polt dobite, ako plgmentlrate svojo kožo. Večja količina pigmenta da koži lepo, toplo barvo in večjo odpornost. Nivea Vam napravi svežo in lepo kožo ter pospešuje obenem tvoritev pigmenta.
NIVEA-CREME
Občni zbor ljubljanske borze
V borznih prostorih se je včeraj popoldne vršil X. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote, ki ga je vodil predsednik dr. Ivan Slokar. Predsednik se je v svojih uvodnih besedah spomnil našega velikega kralja Uedinitelja, ki so mu zborovalci zaklicali trikratni »Slava!«. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je tudi spomnil smrti odličnega sotrudnika dvornega svetnika g. Božidarja Bežka, ki je kot pravni tajnik in kot naslednik dvornega svetnika Dukiča vodil borzno razsodišče baš v času največje depresije. Pod njegovim vodstvom je doseglo naše razsodišče višek svoje razvojne stopnje. Razsodišče pa je nedavno zadel še drug udarec, ko je preminul veletrgovec g. Fran Stupica, ki je od početka ustanovitve borznega razsodišča sodeloval kot sodnik, pozneje pa stalno kot predsednik razsodiš črnega sedata.
Predsednik je nato pozdravil vse navzoče člane, posebej pa zastopnika banske uprave načelnika dr. Marna. predsednika Zbornice za TOI g. Jelačina, predstavnika. Zveze trgovskih združenj g. Kaiserja in predstavnika Društva industrijcev in vele-trgovcev ravnatelja g. Jerasa. V svoiem poročilu ie omenil, da se nahaja naše gospodarstvo še vedno v stanju težke depresije in so perspektive za bodočnost še docela nejasne. Avtarkična stremljenja s pretiranimi carinskimi barijerami, uvoznimi kontingenti in prepovedmi so gospodarstvo
Gospodarske vesti
= Vprašanje stabilizacije svetovnih valut. Ameriški finančni minister Morgenthau je v ponedeljek po radiu podal važno izjavo, v kateri je med drugim dejal: Daleč smo od tega, da bi želeli povzročiti nekakšno tekmo v devalvaciji valut. Ravno nasprotno! Svetu hočemo nuditi dolarsko devize s tako stabilno vrednostjo, da bo lahko postaJa merilo za trgovino in izhodišče za postopno, dejansko stabilizacijo razmerja med glavnimi svetovnimi devizami. To delo ne bo tako težko, kakor se misli, če bodo vse strani kazale dobro voljo Wa-sh ing ton ne bo delal nobenih ovir poizkusom, da se stabilizirajo svetovne valute. Zedinjene države ne bodo izdale nobenih enostranskih valutnih ukrepov, ki bi škodili drugim valutam. Preden bomo sklenili bodoče valutne sporazume, je dejal minister Morgenthau, pa se bomo morali prepričati, ali ne bi s tem izgubili vse tisto, kar smo pridobili s svojim napornim delom za obnovo ameriškega gospodarskega življenja. Ponavljam, da nismo nasprotniki sporazumne mednarodne stabilizacije. Če pa bodo drugi veliki trgovski narodi delali na valutnem področju na lastno pest. ne da bi vpoštevali naše interese, potem naj vedo. da tudi mi nimamo vezanih rok. — Iz Londona poročajo, da tolmačilo ta-mošnji finančni i-n gospodarski krogi govor ameriškega finančnega ministra kot poziv Veliki Britaniji, da bi se sporazumno uredili odnošaji med dolarjem in funtom. Po poročilu iz Washingtona se je minister Morgenthau posvetoval s predsednikom Rooseveltom o svojem radfiskem govoru v vseh podrobnostih.
= Italija je prepovedala izvoz srebra Iz Rima poročajo, da je italijanska vlada
večine držav zadušila. Zaščitili so valute, pa upropastili gospodarstvo. .Bilateralni kliringi onemogočajo prost razvoj mednarodne trgovine, ker slonijo na predpostavki kompenzacije uvoza z izvozom, ki je le v redkih primerih dosegljiva. Kljub spoznanju, da je ta sistem zgrešen, ne vidimo še nobenih poizkusov, da bi se mednarodno gospodarstvo izvleklo iz te mreže ovir, ki ga tesno objema in duši. Predstavniki gospodarstva pa ne smejo izgubiti upanja do povratka boljših časov. Voljo do življenja, ki jo ima instinktivno vsako živo bitje, mora imeti tudi gospodarski organizem. Tako opažamo, da so se nekatere stroke gospodarstva že akomodirale novemu stanju in da se kažejo že prvi znaki zboljšanja.
Poročilo finančnega odbora je podal njegov predsednik g. Ivan Gregorc, ki je med drugim omenil vzorno knjigovodstvo ter izrazil priznanje borznemu tajniku g. Kovaču. Bilanca je bila nato soglasno odobrena. Pri sledečih nadomestnih volitvah so bili soglasno izvoljeni v borzni svet ga.: dr. Ivan Slokar, dr. Josip Basaj, Fran Heinrihar, Avgust Tosti in dr. Fran Win-diseher; v finančni odbor so bili izvoljeni gg. Ivan Gregorc, Janko Jovan, Anton Kralj, Josip Ljubič in Anton Soršak, v razsodišče pa gg. Josip Ljubič, Oto Lorant, Cesar Menardi. dr. Ciril Pavlin in Slavo Simončič.
izdala dekret, po katerem je prepovedan izvoz srebra, in sicer srebra v palicah, v ploščah, v prahu, obrabljenih srebrnih izdelkov in srebrnega denarja.
= Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. bodo imele v četrtek redni občni zbor, kjer je na dnevnem redu kot 9. točka vprašanje nakupa delnic. Kakor doznavamo, gre za predlog, po katerem naj bi družba kupila velik paket delnic Ljubljanske kreditne banke, in sicer od večinskega sindikata delničarjev Ljubljanske kreditne banke. Kakor znano ima Ljubljanska kreditna banka večino delnic (80 odst.) Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode.
= iz naše industrije cementa. Beočinska tvornica cementa objavlja svojo bilanco za preteklo leto, iz katere je razvidno, da je imela ta družba lani 4.3 milijon Din čistega dobička (predi. 5.6 milij. Din), in to navzlic temu, da so bile cementne tvorni-ce o priliki uvedbe trošarine na cement obremenjene s polovico trošarinske obremenitve.
= Obrtniško razstavo bi lahko imenovali velik del velesejma, če bi združili vse obrt-nike-razstavljalce, ki so sicer nameščeni zaradi boljšega pregleda po strokah in blagovnih skupinah v raznih paviljonih. Poleg pregleda naše industrijske produkcije nudi baš ljubljanski velesejem film popolnejšo sliko obrtniške delavnosti v naši banovini, seveda onih obrtnih panog, ki izdelujejo blago, zmožno za kupčevanje na veleaejmu ali na razstavi. Letošnji velesejem od 1. do 11. junija bo posebno bogato založen z obrtniškimi izdelki. Saj bo zastopanih samo pohištvenih mizarjev 32, nadalje razstavljajo tapetniki. žimarji in ščetarji. pečarji. kovinar!!, kolarii, pletarji, krznar-ii, čevliarfi. mo.snrii in prpka1?valc1 itrt Zlasti številno je zastopana naša obrt ob-
lačilne stroke na. modnih revijah, ki bodo vsak dan na velesejmu v paviljonu »K« (prijavljenih je preko 70 obrtnic in obrtnikov). Prezreti tudi ne gre hvalevrednega podpiranja naše male obrti po uradu za pospeševanje obrti banske uprave. V skupnem oddelku bo razstavilo približno 40 malih obrtnikov, če seštejemo vse te številke, ni ljubljanski velesejem samo industrijska, marveč tudi velepomembna obrtniška razstava.
= Naša pohištvena obrt bo prav lepo zastopana na letošnjem spomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija. Na tej razstavi bo vsakdo videl, kako se naši mizarski mojstri trudijo v vsem, da bi ustregli kupcu. Današnje pohištvo je odvrgle nekdanjo omamentiko ter je gladko, masivno in prostorno, ustrezajoče docela sedanji gradbeni tehniki. Razstavljene bodo vsakovrstne spalnice, jedilnice, saloni, gosposke, dekliške in otroške sobe. Gospodinje posebno opozarjamo na novodobno kuhinjsko pohištvo, ki je napravljeno tako praktično, da prihrani gospodinji mnogo napornega tekanja sem in tja po kuhinji in brezpotrebno zamudo časa. Vsak, ki mu je v mislih nakup nove oprave, naj -si pride na velesejem ogledat izdelke naših iznajdljivih mizarjev. Pohištvena razstava bo obsegala preko 1000 m'.
= Dobava. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v' Ljubljani sprejema do
17.	t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg SM železa, 1 lamele, 2 kotnih želez, 20 U-želez in 600 matičnih vijakov.
= Dobave. Pri intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu se v;ši
18.	t. m. javna ustmena licitacija za dobavo večje količine drv za garnizijo Karlovac. Dne 20. t. m. se vrši v pisarni komisarja dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani druga javna licitacija za dobavo žemeljc po dnevni potrebi za prehrano bolnikov. Komanda mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo 12.000 parov bombažnih nogavic.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave orodja, telefonskih aparatov, električnih zvoncev in aparatov. Direkcija državnenga rudnika Vrdnik sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave brusnih kamnov, orodja, bukovega oglja, jeklenih vrvi; do 23. t. m. pa glede dobave žiC-nikov, žarnic in električnega materiala. Dne 28. t. m. se bo vršila pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave lesa; 8. junija pa glede dobave papirja. Dne 23. t., m. se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu licitacija glede dobave platna; 25. t. m. pa glede dobave sukna. Dne 4 junija se bo vršila pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija glede dobave kalijevega solitra in žvepla; 5. junija pa glede dobave lesa. Pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 27. t m. glede dobave steklenic za kisik; 28. t. m. pa glede dobave plaht za pokrivanje vagonov.
215.84, Newyork 4360.77 — 4397.09, Parit 286.60 — 291.03, Prag« 183.06 — 184.16. Trst 360.28 — 363.37, Avstrijski šiling T privatnem kliringu 8.90 — 9.—.
Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.88, London 15.09375, Newy. 309.375, Brus. 52.3125, Milan 25.40, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.4250, Berlin 124.40, Dunaj 58, Stockholm 77.80, Oslo 75.80, Kobenhavn 67.35, Praga 12.89.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 26.21, Milan 44.07, Newyork 536.29, Pariz 35.44, Praga 22.23, Curih 173.62, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 370 — 373, 7'Vo investicijsko 77 — 78, 8°/» Blair 78 — 79, 74/o Blair 66.50 — 67.50, 4*/« agrarne 46 do 47, 6°/o begluške 65 — 66.
Zagreb. Državne vtednote: Vodna škoda 371 — 374, za maj - avgust 371 — 373, 7* o investicijsko 77.50 — 80, 7°/o stabilizacijsko 74.50 den., 4*/* agrarne 46.50 — 47, 8Vt Blair 78 — 79, 7°/« Blair 67 — 68, Vit, Drž. hipotekama banka 71.75 — 74, 69/» begluške 65 — 65.50; delnice: Narodna banka 5750 den., Priv. agrarna banka 228 — 230, Trboveljska 125 den., Šečerana Osijek 140 do 160.
Beograd. Vojna škoda 371.25 — 372.50 (371.80 — 373), za maj 371 — 372 (372 do 373), 7% investicijsko 79 den. (78.75), 4«/o agrarne 47.50 — 48, 6'/• begluške 65.75 do 66 (66), 8°/« Blair 78.50 bi., T*U Blair 67 do 67.50 (67), Narodna banka 5900 — 6100, Priv. agrarna banka 228 — 228.50 (227 do 228.50).
Dunaj. Državne železnice 25.30, Trboveljska 15.02, Alpine-Montan. 11.55.
Blagovna tržišča
2IT0.
+ Chieago, 14. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 91.1250 za julij 92.3750, za september 93.25; koruza: za maj 87, za julij 80.25 za september 74.8750.
Borze
Devize.
Ljubljana <7. všteto pn»miio 28.5 od«tot > Amsterdam 2976.41 - 2991.01 Berlin •7*6 0* 1789 9" RrusH • 742 85 — 747.02. j Curih 1421.01 _ 1428.08. London 218.7*- — i
1500 slovenskih delavcev na poti v Eritrejo
Že dober mesec dni odhajajo v Eritrejo in Somalijo poleg vojaštva tudi večje in manjše skupine specializiranih in navadnih delavcev iz vseh pokrajin Italije. Delavce najemajo fašistični sindikati, ki imajo, kakor znano, izključno pravico posredovati za namestitev delavstva in uradništva pri privatnih podjetjih. Ljudem obljubljajo dobre plače, vojaško prehrano in stanovanje. Navadni delavci bodo baje prejemali po 23, specializirani pa po 35 lir na dan. Poleg tega bodo deležni še vseh onih davčnih olajšav kakor vpoklicani vojaki letnikov 1911, 1913 in 1914. Take vabe so privlačne, saj niti povprečne plače kvalificiranih delavcev v Italiji ne dosegajo onih 25 lir, ki jih bodo prejemali v vzhodni 'Afriki navadni delavci poleg hrane in stanovanja. Mimo vsega pa bodo družine teh prostovoljcev pri podeljevanju podpor še posebej favorizirane.
Kljub temu pa se celo med nezaposlenimi zlepa ne najdejo ljudje, ki bi se kar na slepo udinjali gradbenim podjetjem, ki izvršujejo vojaška javna dela v Eritreji in Somaliji. Nihče sicer nima jasnega pojma, kako je v daljnih italijanskih kolonijah, vendar povedo prva pisma, ki so pričela prihajati iz eritrejskih delavskih taborišč, vse že s stereotipnimi besedami, da se ljudem dobro godu
Klofute in aretacije
V poslednjem času so pričeli nabirati ljudi za vzhodno Afriko tudi po slovenskih in hrvatskih krajih. Zlasti mnogo ljudi se je prijavilo iz Ilirske Bistrice, Knežaka, Jelšan, pa tudi z Banjške planote in iz osirotelih istrskih krajev. Slovenski fantje, ki odhajajo v Afriko, prepevajo na tej svoji poti, kakor zmerom, kadar se odpravljajo k vojakom ali kam drugam za daljši čas.
Kakor vselej pa so se zmotili tudi tokrat, čeprav so — prostovoljci. Njihova pesem je povzročila že več nesrečnih incidentov. O dveh poroča zagrebška »Istra«.
Zgodilo se je na goriškem kolodvoru, da se je skupina fantov iz goriške okolice poslavljala od svojcev po domače, s petjem in vriskanjem. Fašisti so se razvneli. In kmalu je prišlo do izzivanja in zasramova-nja, ki ni ostalo brez posledic. V pretepu so jo izkupili eni kot drugi. Nekaj prostovoljcev je bilo prepeljanih v bolnico, drugi v zapore. Ob neki drugi taki priliki pa se je spozabil celo namestnik tržaškega zveznega fašističnega tajnika, dr. Gefter-Won-drich, ki je spremljal skupino slovenskih prostovoljcev na tržaško postajo. Ko so fantje pričeli prepevati slovenske pesmi, je pristopil k enemu izmed njih in ga oklufo-tal. Neka zagrizena Italijanka pa je zavpi-la, da bi morali zapeti korobači in se pretakati ricinovo olje, kakor včasih.
»Najboljši dučejevi vojaki«
Delavce nabirajo tudi v Trstu. Prav te dni so jih zbrali med nezaposlenimi ladje-delniškimi uslužbenci okrog 300. Tudi od njih se je poslovil odvetnik Gefter-Won-drich. Dajal jim je korajžo, češ, da bo njihovo delo naporno in težavno, da pa naj se vselej spomnijo na dučeja, ker so tudi brez vojaške uniforme njegovi najboljši vojaki.
Končno so se 7. t. m. zbrale v Trstu^ po-
+ Winnipeg, 14. maja. Začetni tečaji: Pšenica; za julij 87.75.
+ Ljubljanska borza (14. L m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franco nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 127 — 129: banatska, 78 kg težka po 125 — 127; oves: slavonski po 97 — 99; koruza: baška po 71 — 73; banatska po 70 — 72; moka: baška in banatska >0« po 200 — 220; baška s2< po 18o — "200; baška >5« po 160 — 180. otrobi: baški debeli po 95 - 100.
+ Novosadska blagovna borza (14. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška potiska 126 — 128; slavonska 128—130; sremska in baška 124—126; gornjebaška 122 _ 126. Oves: baški, sremski, slavonski 90—92.50. Ječmen: baški in sremski. 65'66 ksr 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 — 140. — Koruza: baška in sremska 69 — 71; banatska 68 — 69. - Moka: baška in sremski >0g< in >0gg« 195—217.50; >27« 175 - 192.50; ,5« 156 — 177.50: >6« 137.50—150; »7< 112.50—117.50- >8c 90 do 92.50. Fižol: baški. sremski beli 122.50 do 125. — Otrobi: baški, sremski, banatski 83 - 85.
+ Somborska blagovna borza (14. t m.) Tendenca prijazna. Promet 52 vagonov. — Pšenica: baška, okolica Sombor in gornjebaška 123 — 125; sremska in gornjebanat-ska 124 — 126; baška in banatska potiska, slavonska 128 — 130. _ Oves: baški 95 do 100. — Moka; baška »0g< in >0gg< 197.50 do 217.50; >2< 177.50 — 197.50; >6< 157.50 do 177.50; >6« 142.50 — 157.50; »7< 112.50 do 122.50; 8< 90 — 92.50. _ Otrobi: baški 83 — 85.
+ Budimpeštanska terminska borza (14. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za maj 15.80, za junij 15.45 — 15.46; koruza: za maj 12.22 _ 12.26, za julij 12.60 — 12.61.
BOMBAŽ.
+ Liverpool, 13. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 6.52 (6.62), za oktober 6.27 (6.37).
leg omenjenih še druge velike skupine delavstva iz tržaške, goriške, videmske, reške, trbiške, belunske, forlijske, padovan-ske, emilijske. ravenske, jakinske in beneške pokrajine, skupaj 4000 ljudi, ki so z dvema velikima parnikoma še tistega popoldne odpravili v daljno afriško deželo. Samo iz Julijske Krajine jih je bilo preko 1500.
Drobne vesti iz Goriške
»Italia Redenta«, znana asimilacijska družba, ki je razvila v poslednjih letih s podporo fašističnega režima in samoupravnih oblasti ter fašističnih organizacij tako v Julijski krajini kakor v južni Tirolski zelo živahno delavnost, ne potujčuje samo šolske mladine v svojih šolah in azilih, ki jih kljub vsem podporam spričo pomanjkanja sredstev ne gradi baš mnogo, marveč organizira v posameznih podeželskih krajih posebne tečaje tudi za odrasle. Take tečaje prireja v posameznih vaseh posebno v zimskem času. ko so naši ljudje še najmanj zaposleni. Vendar pri vsem fašističnem organizacijskem aparatu njenih tečajev ne poseča mnogo ljudi in še ti se jih udeležujejo zelo neredno, tako da mora marsikatera ura pouka odpasti. Prav te dni so Se zaključili taki tečaji v kobariškem kotu. Priredili so jih v Borjani, pri Jevščku, na Krnu, v Smasteh in Kredu. Kot predavatelji so morali pri njih sodelovati liajev-ni učitelji.
p— V Gorici se je po odredbi prosvetnega ministrstva ustanovil poseben pokrajinski odbor kot podružnica državne ustanove za ljudske in šolske knjižnice. Ta odbor bo oskrboval z italijanskimi knjigami do-polavorovske organizacije in druga italijanska društva na deželi ter vse ljudske šole.
p— V goriški pokrajini je po podatkih pokrajinskega gospodarskega sveta število popolnoma nezaposlenih nekoliko padlo, in sicer od 4718 na 4676. 2ivila so se nadalje podražila tako, da je indeks cen na drobno porastel od 62.07 na 6232 točk. Izvoz iz pokrajine je zelo nazadoval. Meseca marca je znašala njegova vrednost 421.000 lir, meseca aprila pa le 160.000 lir. Dohodki od davka na poslovni promet so se znižali od 188.500 na 118.000 lir. Vloge pri goriški hranilnici so padle za 1,093.000, pri poštni hranilnici pa porastle za 29.000 Hr.
p— Še zmerom za »zimsko pomoč«. Že pred dvema mesecema se je zaključila tako zvana fašistična akcija za podpiranje brezposelnih pozimi, vendar še zmerom pobirajo prispevke zlasti pri privatnikih. Tako so v Gorici samo meseca aprila nabrali pri 251 hišnih lastnikih (nad sto Slovencev) nad 3000, pri 354 lastnikih drugih objektov in zemljišč (120 Slovencev) pa okrog 7000 lir. Celih 27.000 lir pa so nabrali pri nameščencih javnih ustanov, in sicer srednjih in ljudskih šol, občinskih uprav, poštnih uradov, železnic, drugih državnih in občinskih industrijskih podjetij itd. Nabiralna akcija se nadaljuje. Pravijo, da bodo s tem denarjem krili primanjkljaj poslednje zimske socialne akcije.
p— Velika tatvina. Poveljstvu 23. peša-dijskega polka v Gorici je bilo pred dnevi ukradenih 10.000 lir. Vojaške oblasti kakor tudi orožniki so nemudoma uvedli preiskavo. Ugotovili so, da so denar ukradli neki civilisti, za katerimi pa za enkrat še ni nobenega sledu.
»Riviera«
zobna pasta
zzz «—»•
Letni časi ¥ omari
Najnovejša metoda za preizkuševanje gradbenih snovi — Pomlad,
poletje, jesen in zima trikrat v dveh tednih
V dunajskem tehnološkem muzeju so osnovali posebno preizkuševalnico za vsakovrstni gradbeni material. Naloga te preizkuševalnice je dognati, kako vplivajo
vreme, podnebje in letni časi
na material V to svrho ima na razpolago aparaturo, kakršni doslej v Evropi ni para.
Nad material povezujejo zvonu podobno omaro, ki v njej lahko umetno proizvedejo činitelje vsakega poljubnega vremena,
sončni žar, dež, točo, mraz, veter L t. d.
Te činitelje lahko tudi poljubno kombinirajo, in sicer do potankosti tako, da ustrezajo prilikam v naravi. Pri dežju ne proizvajajo n. pr. samo določene množine in energije, s katero pada na predmete, temveč ga napravijo tudi takšnega, da vsebuje
delce prahu in saj,
absorbirane pline in kisline, kakršne prinaša s seboj iz ozračja kakšnega industrijskega centra. Najvažnejše pa je to, da se dado te vremenske prilike povzročiti v takšnem zaporedju, kakršno prinašajo s seboj letni časi, in sicer v neprimerno hitrejši izmenjavi. Tako je mogoče
pomlad, poletje, jesen in zimo
ponoviti po trikrat v dveh tednih.
Ultravioletno sestavino sončnih žarkov dajeta dve kremenčevi žarnici, toplotne žarke električna spiralna telesa, topil zrak nudita dva plinska gorilnika, pri čemer se dasta vodna para in ogljikova kislina dovajati v določenih množinah iz gorečega plina v »ozračje« zvona. Aparat, ki proizvaja veter, m hladilni aparat spadata istotakc k tej zanimivi napravi. Kako točno funkcionira stvar, je razvidno že iz tega, da se da	,,
sijanje umetnega ione«
naravnati v skladu z letnim časom tudi glede spreminjajočega se kota, v katerem vpada jo sončni žarki v naravi; nadalje so upoštevali, da je v vsakem letnem času neko določeno povprečno število oblačnih, deževnih in vetrovnih dni, v štirih dnevih in pol se tedaj v zvoncu odigra celo leto vremenskih prilik, v skrajšani in zgoščeni obliki.
Gradivo ostane v preizkuševališču toliko časa izpostavljeno vsem umetnim vremenskim vplivom, da morejo potem eks-perimentatorji določno povedati, ali bo n. pr. neka vrsta strešne opeke zdržala
deset all trideset let bres škode.
Seveda pa preizkušajo vsako gradivo Istočasno posebej še po običajnih kemičnih in mehaničnih metodah glede sestave, trdnosti, obrabnosti itd.
Jubilejna kolajna In novec
Zgoraj: Jubilejna angleška kolajna, ki Jo podeljuje angleški kralj ob svoji Z5-letnid vladanja za odlične državljanske zasluge — Spodaj: Jubilejni novec
0 beluših
šparglji so lablco prebavljivi In zdravi
Beluši ali šparglji veljajo že od nekdaj za posebno pomladno delikateso. So okusni. točni, lahko prebavljivi in zdravju ko ristni.
Beluši vsebujejo sicer 93 odst. vode, toda pri tem 2 odst. beljakovine, 3 in četrt odst. ogljikovih hidratov in četrtino odst. maščobe. Z maslom in krušnimi drobtina-mi se njih hranilna vrednost še bistveno poveča. Ker odpravljajo beluši seč in zim ske razkrojnine v telesu, jih lahko s pridom uporabimo za pomladno čiščenje krvi. Močni, slabi duh, ki ga dobi seč po beluših,
izvira od žveplenih snovi, ki so v njih in se v našem organizmu iz njih razčlenijo.
Mehko kuhani beluši so izborna jed za bolnike. Samo revmatiki naj se jih vsaj v večji množini izogibajo, ker je v tej jedi nekaj tako zvanih purinovih snovi, ki tem bolnikom škodujejo. Pač pa dobe doječe matere po beluših baje več mleka.
Beluše skuhaj in jej po možnosti brez začimb, ker te uničujejo njih naravni okus. S čajnim maslom in drobtinami se pač najboljši.
Ljubezen v maju, poroka v hladu
Zanimiva statistika
Neka češkoslovaška statistika je sedaj tudi s številkami podprla že davno znano resnico: ljudje, vsaj
na severni polobli.
se ljubijo najbolj v toplih mesecih, poro-če pa v hladnejših časih.
Od septembra do aprila se izvrši namreč na Češkoslovaškem — drugod menda tudi ne bo drugače — 70 odst. vseh porok, v ostalih štirih poletnih mesecih pa le 30
odst. Pri tem je upoštevati, da ljudje da-jejo prednost še juniju, juliju tn avgusta zato, ker lahko v tem času združi ki
dopust s poročnim potovanjem.
V mesecih oktobru, novembru in februarju je največ porok, najmanj v marcu (3 in pol odst.), potem v decembru in maju, ki se ponašata s 7 odst. Povsem v hladnih dneh se torej parčki tudi ne »jemljejo« radi.
Najstarejši plemenitaški naslov
Konec Jenšenskih vojvod, Konfucijevih potomcev
Nankiška vlada je odpravila s posebnim zakonom vse plemenitaške naslove na Kitajskem. Zakon je prizadel tudi rodbino vojvodov Jenšenskih, ki so prejeli ta naslov pred dvema tisočletjema za časa dinastije Han, ko je Kitajska doživela prvi razcvet svoje kulture. Člani tedanje rodbine King, v kateri se je rodil modrijan in verski ustanovitelj Konfucij, so prejeli
Obvezne priprave za zračne napade
V angleškem parlamentu bodo prihodnji teden med debato o razorožitvenem vprašanju razpravljali tudi o načrtu za uvedbo obveznih vežb za zaščito civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi. Po tem vladnem načrtu se bodo morali odrasli kakor otroci izšolati v rabi mask in v vedenju med zračnimi napadi Oblasti bodo v ta namen organizirale tudi fingirane zračne napade na mesta.
Dom za rumunske pisatelje
Rumunski kralj Karol je te dni otvoril teden knjige in je ob tej priliki imel na govor, v katerem je pokazal veliko zanimanje za usodo književnosti in pisateljev. Kralj je izjavil, da mora stati literatura na stopnji splošne narodne prosvete, ket predstavlja dušo vsega naroda, iz katerega je izšla. V zakliučku svojega govora je kralj naznanil, da voli ustanovo v znesku dveh milijonov lejev za zidavo pisateljskega doma. kar so sprejeli književniki z vi harnim odobravanjem.
tedaj dedno plemstvo. Odtlej j« poglavar družine nosil naslov vojvode k Jenšenga, po ozemlju Jen, v katerem se je Konfucij rodil. Navzlic temu, da so plemenitaški naslovi odpravljeni, pa je nankinška vlada izkazala svoje spoštovanje Konfucijevim potomcem na drug način. Direktni potomci lahko nosijo namreč naslov »mojstrov žrtve za Konfucija, popolnega, vzvišenega modreca in največjega učitelja«. Razen tega jim ne bo treba ničesar plačati za obiskovanje visokih Sol.
Letalsko ministrstvo v Berlinu
V	Berlinu gradijo z veliko naglico palačo za letalsko ministrstvo. Delo je tako pospešeno, da zidajo tudi ob nedeljah in praznikih, kar priča, da se nemški vladi s tem poslopjem silno mudi. Palača bo imela ogromen obseg, temelj bo iz betona, pod zemljo pa bodo ogromne kleti z najmodernejše opremljenimi zaklonišči pred zračnimi in plinskimi napadi.
Posebnost zgradbe bo tudi v tem. da b<» streha palače popolnoma ravna in prirejena za vzletanje in pristajanje aeroplanov. Palača bo stala sredi mesta, med Leipziger in Wilhelmstrasse ter bo do 1. oktobra že pod streho.
O SMEHU
IN NESMRTNOSTI
Desetkrat se moraš smejati na dan in biti vesel. Od kar so ljudje, so se ljudje premalo veselili. To edino, bratje moji, je naš podedovani greh. In če se naučimo bolje veseliti se, se najbolje naučimo drugim zlo delati in si zlo izmišljati. Naj nam bo izgubljen dan, v katerem nismo niti enkrat plesali. In nepravilno imenujem vsako resnico, pri kateri ni hilo smeha... (Nietzsche).
★
Vsaka duša je nesmrtna, Ijajti to, kar se neprestano giblje, je nesmrtno. — (Platon.)
★
Bojiš se smrti? Rad bi bil nesmrten? Živi v celoti! Ko boš že dolgo proč, bo to ostalo. (Schiller.)
Svatbene priprave na švedskem
V	Stockholmu in Kodanju dovršujejo zadnje priprave za poroko danskega prestolonaslednika princa Friderika s Švedsko princeso ingrid. Poroka bo v Švedski prestolnici, kjer se bo ob tej priliki dne 24. maja, zbralo kakšnih 60 vladarjev, knezov ia kneginj.
črna zvezda v zatonu
Nekdanja »čokoladna« plesalka J o s e p h 1-na Baker Je prišla s svojo plesno produkcijo tako na boben, da se Je zdaj začela oditi pllotlranja na letališču v Guya»-curtu
Skrivnostna kuga v Franciji
V okolici Foixa na Južnem Francoskem se pojavlja v zadnjem času skrivnostna kužna bolezen, zavolio katere je umrlo ze večie število oseb Trupla postanejo črna in se razkrojijo v nekoliko urah Nekateri mislijo, da gre za redko obliko infekcijskega Sena. Oblasti so izdale najstrožje zdravstvene ukrepe.
Golijat med nogometaši

Maršal Pilsudski bo pofival
med poljskimi kralji
na zgodovinskem Wawelu pri Krakovu
V	starem poljskem zgo-dovinskem mestu Krakovu, ki ga je po poljski legendi osnoval vojvoda Krakus in ga. je Boleslav Smeli v 11. stoletju napravil za poljsko prestolnico, bodo položili predvidoma v soboto, 18. t m. smrtne ostanke maršala Josefa Pilsudskega k večnemu počitku. Krakov je bdi od Sigismunda m. prestolnica poljskih kraljev in je dosegel višek svoje moči pod dinastijo Jagelloncev v 15. in 16. stoletju, ko so ga šteli med najlepša mesta v Evropi.
V	bližini Krakova stoji sloviti Wawel na lepem gričku. To je eden najznamenitejših spomenikov poljske zgodovine. V Wawelu so krasne dvorane nekdanjih poljska kraljev z dragocenimi gobelini tn z galerijo renesančnih ln baročnih slik. v katedrali Wawe-la so kri j/le.
Sredi cerkve je greto sv. Stanislava, ki je škof oval v Krakovu, potem se vrste grobnice poljskih kraljev, med njimi grob slavnega Jana Sobieskega. Posebna kripta pa hrani sarkofage dveh kraljev poljskega duha: pesnika Adama Mickie-wicza in Julija Slowackega. Na Wawelu stoji tudi spomenik poljskega narodnega junaka Kusčriuszka, ki je L 1794. organiziral vstajo poljskih domoljubov. Njegova gomila, pokrita z zemljo vseh poljskih pokrajin, leži zunaj mesta in je tako postavljena, da se vidi daleč naokolL
V	tej kripti bodo položni k večnemu počitku smrtne ostanke največjega in najslavnejšega Poljaka sedanjosti, maršala
Wawel s severne strani
Josefa Pilsudskega, ki je po dolgem bole-h&nju v nedeljo zvečer preminul v palači varšavskega Beivedera. Njegovo truplo bodo po pokojnikovi lastni želji izročili znanstvenemu zavodu varšavske tmiverae ▼ preiskavo, dočim bodo maršalovo srce pokopali Ob vznožju groba njegove matere v VUnu
Markantaa postava	Pilsudskega se je vedno močno odražala od okottoe
V Bukarešti je doživelo športno občinstvo nedavno svojevrstno senzacijo: rumunske nogometaše, M so se merili z nasprotniki, je prlvedel na igrišče znani športnik Goga Mitu, pravcati velikan, znan v Romuniji kot »romanski Carnerac
Milijone bodo delili
Konec spora za dediščino 100 milijonov funtov
V	bornem revolueijskem letu 1848. se je izseKl trgovski pomočnik Leopold NVeiss-berger v Avstralijo, kjer je umrl 1. 1888. kot bogat mož. Zapustil je petrolejske vrelce, ntzsežna zemljišča, tvornice, gradove in vrednostne papirje v skupni vrednosti
100 milijonov angleških funtov.
Ko se je razvedek) za ogromno dediščino, so se začeli oglašati »sorodniki« z vseh kontinentov: vsakdo je upal, da bo deležen vsaj drobca zapuščine, če se mu ne posreči ugrabiti celote. Edinole iz tAfrike se ni javil noben upravičenec. Poleg številnih »sorodnikov« in imenjakov imovitega izseljenca pa se je priglasilo še nešteto drugih, ki so trdili o sebi, da so pomagali Weissbergerju v mladih letih, ko je bil še sirota, na noge. Tako je naraslo število interesentov
Francija in Abesinija
Londonske »Times« poročajo, da je v soboto angleški zunanji minister Simon sprejel italijanskega poslanika Grandija ter mu označil angleško stališče v abesinskem vprašanju. Anglija se nikakor ne strinja s tem, da se Italija tako močno angažira v Afriki v trenutkih, ki so tako kritični za evropske razmere. Baje je tudi francoski zunanji minister Laval sporočil v Rim, da ne bi mogla francoska vlada pod nobenimi pogoji pristati na aneksijo Abesinije s strani Italije. Takšna politika bi znatno okrnila francoske interese v Afriki, ker bi zmanjšala pomen pristanišča Džibuti ter bi z direktno zvezo med Eritrejo in Italijansko Somalijo odrezala Francosko Somalijo od Abesinije ter ponižala francosko kolonijalno posest v tem dehi Afrike na stopnjo brez pomembne postojanke.
Katastrofalen požar v Monakovem
V	znanih Metzelerjevih delavnicah v Monakovem ki izdelujejo gumaste obroče in druge predmete, je izbruhnil te dni iz Se nepojasnjenega vzroka velik požar. Nastal Je morda po samovžigu v pralnici gume.
Zaman se je spočetka vratar z nekoliko pomočniki trudil pogasiti ogenj. Ta se je tako naglo razširil na sosedne objekte in na glavno poslopje, da so gasilci, ki so pribrzeli od vseh strani, s težavo še utegnili preprečiti, da ni dosegel stanovanjskih poslopij v bližini in skladišč bencina. Pri gašenju se je ponesrečilo 26 mož, deloma zaradi tega, ker so vdihovali pare gorečega žvepla. Nekateri med njimi so še vedno v smrtni nevarnosti. Požar so pogasili šele po celodnevnem trudu. Škodo cenijo na milijon mark.
za dediščino na 1200 oseb.
Največ upanja so imeli vsekakor Weiss-bergerji iz Madžarske, ki so se mogli kazati z overovljenimi listinami. Teh je bilo 42.
Toda borba za veliko dediščino se je za-plela na ta način, da je vzelo vso zapuščino v upravo angleško finančno ministrstvo. Upravljalo je premoženje
kakšnih 50 let
m zdaj zahteva za to upravljanje veliko odškodnino. Madžarski Weissberger# so torej poleg vsega drugega prišli v navskrižje z angleško državo in bi se tnoraB pravdati, za proces pa niso imeli denarja.
Da ne bi zapuščina zaradi tega splahnela* se je končno zavzela za stvar madžarska vlada, ki je uvedla pogajanja z Londonom. Dosegla je v načelu pristanek angleških oblasti, da se ureditev glede dedičev prepusti madžarskemu
pravosodnemu ministrstvu,
vendar pa bodo morali dediči, ki jim bo oblast prisodila dediščino, plačati angleški vladi zahtevane stroške. Čeprav je ta odškodnina zelo znatna, jo bodo dediči vendarle radi priznali v nadi, da bo s tem dol gotrajni proces za milijonsko zapuščino enkrat za vedno končan.
ANEKDOTA
O Bismarcku je šla govorica, da bo obiskal nemške afriške kolonije. Ko so ga vprašali, da-li je res, je odvrnil z resnim obrazom:
»Da.«
>A kako pojdete tja?« so ga še vpra-šali.
»Pojahal bom na oslu, ki si je to izmislil,« je odvrnil kancelar.
VSAK DAN ENA
»Res pomilovanji .reden stareo, ta zvezdogled! Se na stara leta si mora ponoči služiti knrhk
Kulturni pregled
Koncert pianista Koczalskega
Ljubljana, 14. maja.
Naša letošnja koncertna sezona ni bila baš bogata s prvovrstnimi pianistični-mi produkcijami, zato smo z navdušenjem pozdravili, da je Glasbena Matica povabila med nami mudečega se poljsk. pianista Koczalskega, da je priredil svoj koncert snoči v dvorani Filharmonične družbe. Ugodno naključje je zvezalo koncert s proslavo 1251etnice rojstva največjega slovanskega glasbenika in enega največjih svetovnih sploh, Friderika Chopina. Koncert je bil torej posvečen izključno skladbam Chopina, čigar mojstrski interpret je Koczalski Raoul Koczalski je prav letos prekoračil Rubikon 501etnice in že 43 let potuje po svetu kot eden najodličnejših pianistov in interpretov Chopinove muze. Prodrl je do globine teh skladb ter jih podaja ne le z veliko virtuoznostjo, temveč tudi do kraja adekvatno njih vsebini, ter tako vedno znova oživlja te pri nas morda še vedno ne zadosti spoštovane in občudovane umotvore, čijih vpliv je še danes znaten.
Spored je obsegal 9, z dodatki 14 Cho-pinovih skladb. Na prvem mestu je bila sonata op. 35, velikopotezno, zanosito delo z orjaškimi kontrasti. Iz te sonate ni čuti Chopina - lirika, temveč epika. Sonata ima svoj simfonični prototip v Beethove-novi Eroici, s katero jo veže tudi razporeditev stavkov, žalna koračnica je četrta med nesmrtnimi, ki prično s Handlovo in obema Beethovenovima. Finale pa je v svoji problematičnosti in unisono-teku kar
vizionaren pogled v bodočnost, v snovanje glasbe 100 let po Chopinovi smrti — pro-roški pogled velikega genija.
Drugi del sporeda je navajal zelo znani Impromptu pp. 66, ki ga Chopin sam ni smatral vrednega izdanja, lepo zaokroženi valček op. 42 ter tri etude iz op. 25: terč-na v gis-molu, tretja v f-duru (Leichten-tritt s pridom opozarja na čudovito in ne-zapazno simetrijo tega dela) in heroična v a-molu, pač najgrandioznejša slika vseh etud, kar jih je bilo kdaj sploh napisanih. Tretji del je stavil na prvo mesto prvi scherzo op. 20, slavni nocturne op. 27-2 in viteško polonezo op. 53 (ne op. 13) s pianističnim strahom basovih oktav
No, o tehničnih težkočah nam interpretacija Koczalskega pač ni dala slutiti: vse je bilo igrano s tako lahkoto in tako docela v službi dela, da je bila absolutna brezhibnost tehnike že samo po sebi umlji-va premisa. Seveda publika, ki je do kraja napolnila dvorano, ni pustila oditi pianista. Moral je dodajati in je naravno dodajal spet Chopina: najprej čudovite varija-cije berceuse op. 57. nato cis-mol valček op. 64-2, dalje Lisziovo priredbo Chopinove pesmi »Dekličina želja« — nekoliko bombastno ln pretirano stavljena stvar — potem pa še ges-dur etudo po črnih tipkah (op. 10-5 in za zadnji nameček prvi košček iz op. 72 št. 3, čcossaise
Tako nam je pianist svetovnega slovesa v brezpogojno čisti in dovršeni interpretaciji pomagal proslaviti jubilej prvega slovanskega, in s tem našega skadatelja.
Iz revij in zbornikov
»E t n o 1 o g«, glasnik Etnografskega muzeja v Ljubljani, ki izhaja v redakciji ravnatelja tega muzeja, bivšega ministra dr. Nika Županida, je pravkar izšel v obsežnem zvezku, ki tvori sedmo knjigo tega zbornika. Na uvodnem mestu je reproduci-ran posnetek Pirnatovega kipa blagopokoj-nega kralja Aleksandra. Topel nekrolog velikemu Uedinitelju je napisal dr. N. ?.u-panič. Izmed razprav v tem 236 strani ob-segajočem zborniku posebej opozarjamo na sledeče: Župnik Anton Mrkun je v spisu >Narodopisno blago iz Dobrepoljske doline« zbral iz tega kraja mnogo zanimivega gradiva, ki osvetljuje ljudsko življenje in psihologijo. R. Andrejka je prispeval razpravo »Star kmečki inventar iz 18. stoletja«. Listina, ki jo je odkril, poteka iz arhiva škofjeloškega gospodstva in nam kaže stanje kmečkega gospodarstva selške doline v začetku lš. stoletja ter vso opremo gruntarske hiše v tej dobi. Zagrebški ro-manist, univ. prof. dr. Petar Skok je zastopan z drugim delom svojih jezikoslovnih študij »Iz slovenačke toponomastike« (o prvem delu ie na tem mestu razpravljal pokojni dr. Turna). Učeni raziskovalec se bavi s toponomastiko ljubljanske okolice, s sufiksom —§. gen. —§te v slovenskih priimkih in krajevnih imenih, z imenom Celovec in še z nekaterimi vprašanji. N. 2u-panič objavlja predavanje »Izvor in ime Anton«, ki ga je imel na tretjem bizanto-loškem kongresu v Atenah. Mičun M. Pa-vičevič priobčuje iz svoje neizčrpne zakladnice o Črnogorcih dva nova prispevka
(»Črnogorske anekdote o Hrvatima«), M. Simonič je avtor obsežne in temeljite razprave »Migracije na Kočevskem v luči priimkov«. Zbiralec narodnega blaga Ivan Ša-šelj nadaljuje svojo avtobiografijo. N. Žu-panič razpravlja o imenu Grk v pomenu velikana pri Belokranjcih, dr. J. Mal pa o božjepotnih spominih in »odpustkih«.
Pod zaglavjem Kronika, referati in kritike je med drugim izšla daljša kritika dr. Rusove knjige »Kralji dinastije Svevladi-čev«. Spisal jo je dr. Zupanič. — Zbornik je ilustriran in lepo predstavlja našo etnografsko vedo.
Pr«vkar izila 8. številka kulturne in socialne revije »Misel in delo« je v glavnem posvečena pravkar zaključenemu kongresu nacionalne akademske mladine v Ljubljani. 0 nalogi mladine razpravlja uvodnik, v katerem pravi uredništvo med drugim: »Sedanjo mladino čaka težka naloga, da ustvari konstruktivno nacionalno in državno zavest, ki je potrebna za utrditev in napredek države in ki daje sleherniku pravi ponos in zavest državljana in s tem voljo za aktivno udejstvovanje v skupno narodno in državno korist. Naloga prejšnje generacije je bila, da ustvari Jugoslavijo in s tem zunanje pogoje za narodno državno življenje; naloga sedanje mladine je, da Jugoslavijo notranje zgradi, v državni skupnosti in v posamezniku, in da tako ustvari Jugoslovana.«
Dr. Ernest Turk je prispeval članek »Jugoslovanska misel in nacionalno gibanje med slovensko omladino do ujedinjenja«. Po krajšem historiatu razvoja jugosloven-ske misli na vsem slovanskem jugu označuje pisec delovanje predvojne slovenske akademske mladine, zlasti še Preporodov-cev.
O fašističnem pojmovanju lastnine razpravlja dr. B. Vrčon v članku »Fašizem in lastnina«. V Obzorniku čitamo zunanjepolitični pregled dr B. V. »Med Streso in Ženevo«. dr. I. Lah razglablja v zvezi s knjigo dr. Voj Mladenoviča »Iz pedagoške teorije i prakse« vedno aktualno vprašanje nacionalne vzsjoie. dr. J. Bohinjec se bavi z vprašanjem zavarovanja zoper požar, S. B. poroča o reviji »Javnost« Poročilo o občnem zbo.a Zveze jugoslovenskih naprednih akademskih starešin in več droonih beležk, ki jim je treba prišteti še glose na platnicah, zaključujejo številko.
»Zdravniški vestni k« (izhaja v redakciji dr R Neubauerja) prinaša v najnovejšem (4.) zvezku začetek daljšega članka znaneea oftalmolosa primarija dr L. Ješeta »Oknlistika v splošni praksi«, namenjen praktičnim zdravnikom, ki niso imeli prilike, da bi =<e temeliitejp seznanili z okulistiko Dr A Brecelj poroča o primeru izrednega ozdravljenja Adele Cokeljeve. Primarij dr J Cholevva priobčuje podatke o borbi proti raku v svevernih slovanskih državah fRusiia Ukrajina Poljska) Nada Muje «e razprava docenta dr B Skerlja
Telovadba in človeško telo« (s številnimi razpredelnicami in grafičnimi ponazorili) Zanimive primere »Iz venerološke prakse« je prispeval primarij dr. H. Robič. —• Pri* •og.i »Evgenika* (v redakciji dr. B. Škerlja)
prinaša članek priv doc. dr. Avgusta Mun-de »Indicirana odprava telesnega plodu, in naš kazenski zakon«, P. Popenoa članek »Operacija« in več zapiskov pod zaglavjem »Zakonodaja«, »Drobne vesti« in »Književnost«.
»Ženski svet« (urednica P. Koeevar-jeva) prinaša v majniškem zvezku članek Zlate Pirnatove »Mati v jugoslovanski narodni pesmi«, nadaljevanje povesti Maše Slavčeve »Pod dalmatinskim solncem« in konec članka Pavle Hočevarjeve o Franti-ški Plaminkovi. Takisto se končuje članek Olge Grahorjeve »Položaj srbske žene v srednjem veku«. Ista avtorica razpravlja o vprašanju »Ali naj se žene bavijo s politiko ali ne?« Ivanu Vrhovniku v spomin je napisala P. Hočevarjeva tople vrstice, Angela Vodetova pa vodi čitateljice med sarajevske žene. V Obzorniku je objavljena Mirana Jarca ocena pesniške zbirke Mare La-mutove »Breze in bori«.
»P r o t e u s«, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo (urednik dr. Pavel Grošelj) priobčuje daljši članek dr. Alfreda Šerka »Kdo je dedno obremenjen?« Pisec seznanja čitatelja z naukom mendelizma in kaže na mnogih zanimivih primerih značaj in potek dedovanja! zl&ftt skuša^azčistiti pojem dedne obremenjenosti, ki jo mnogi povsem napačno istovetijo z duševno manjvrednostjo. 0 rastlinskih barvilih antokia-nih piše Rafael Bačar, Branko Rudolf pa razpravlja o ribjem sluhu. Zaključuje se razprava dr. B. Skerlja »Rase in rasizem«, v kateri pravi pisec ob koncu: »Znanstvena antropologija ne more dati podlage za kakršenkoli rasizem. Če bo pa prišla do spoznanj, ki bodo opravičev&la različno vrednotenje ras ali rasnih mešavin, se bomo morali s tem pač tudi sprijazniti. Toda to ne bo več rasizem.« Pod drobnimi vestmi in odgovorih na vprašanja najde čitatelj to ali ono zanimivost iz prirode.
»P r i j a t fe 1 j« priobčuje v peti številki med drugim nadaljevanje povesti Antona Ingoliča »Mlada leta«. Franceta Bevka črtico »Smeh«, odlomek iz romana o Prešernu, ki ga piše lika Vaštetova »Hodil pota bom temotne«. Tu nastopajo poleg Prešerna Sreznjevski, Stanko Vraz, dr. H. Costa in dr. V številki, ki je moderno ilustrirana, je objavljenih tudi več prevodov, poučnih člankov in obilo drobiža.
Zagrebški »Književni horizonti«, ki jih urejuje književnik in profesor Ladislav Žimbrek, priobčujejo nadaljevanje odlomkov iz dnevnika Vladimira Nazora »Kristali i sjemenke«. V teh »večernih beležkah« je marsikak zanimiv zapisek, ki osvetljuje osebnost in delo slavnega pesnika. Opozoriti je treba tudi na njegove prevode iz Carduccija in d'Annunzia. S. Zupič obširneje karakterizira »Preproste pesmi« M. Klopčiča, ki v njih odkriva mnoge vrline, vendar pa sodi, da se jim preveč pozna programatična tendenca, ki nikakor ne koristi poeziji. 0 postanku in psihologiji umetniškega dela razpravlja v daljšem članku L. Žimbrek. Ljudevit Jonke je prispeval informativno študijo o češkem pisatelju Ivanu Olbrachtu, ki ga čitateljem približuje tudi odlomek iz romana »Zrcalo za rešetkami« Omeniti je še dr. Mirka Per-koviča »Nekoliko misli o našem književnom jeziku«. Sicer je v tem zvezku posebno častno zastopana lirika.
Nov zvezek »življenja in sveta«. Pravkar izišla 21. številka našega priljubljenega tedenskega obzornika priobčuje na uvodnem mestu zanimivo astronomsko črtico »Starost sveta« Nadaljuje se članek Iva Lapajneta »Naše pomladi« (s štirimi ilustracijami) Dr Anton D e b e 1 j a k vodi čitatelja »Po sinji Adriji«, končuje se novela Vladimira Barto'a »Deklica s košaro«. nadaljuje ta Essad - begova »Zarota zoper svet«. Ob bližajoči "se petdesetletnici smrti V. Hugoja priobčuje »'Življenje in svet« članek dr. Vlad. Travnerja »Smrt in pogreb Viktorja Hugoja«. V rubriki »Iz literarnega sveta« piše dr. Debe-1 j a k o humoristu Alfonsu Allaisu. V rubriki »Iz oznakoslovja« poroča I. K o š t i a 1 o raznih prevodih besede »tragoedia«. Tudi pod zaorlavjem »Človek in dom« in v drugih rubrikah imaš precej zabavnega in poučnega drobiža. Izmed številnih ilustracij je treba omeniti reprodukcijo fotografije St R i b n i k a r j a »Naša pomlad« (na naslovni strani).
Akademija podmladka Jadranske straže.
V soboto je priredil podmladek Jadranske straže ob priliki proslave razvitja praporov PJS veliko akademijo v dvorani hotela Union ob navzočnosti reprezentantov oblasti in ostalih ustanov ter ogromnega Števila občinstva. Sodelovale so narodne, meščanske, srednje in strokovne ljubljanske šole z izbranim sporedom. Uvodoma
Je nastopil godalni orkester dri. učiteljske 8ole v prav lepi zasedbi in je zvočno zaigral pod vodstvom" prof. Repovša tri točke Hajdrih - Škerjančevo »Jadransko morje«, Jerajevo narodno »Zelena dobrava« ter dva stavka iz godalne suite slovitega češkega mojstra Janačka. Tej točki, ki je bila izključno in edina instrumentalna (kako premalo se pri nas sicer v srednji šoli goji resna instrumentalna glasba) so sledili pevski nastopi, govori, deklamacije, ra-jaini nastopi in alegorije ki so jih priredile II. drž. realna gimnazija (mladinski zbor), državna vadnica (rajalni nastop),
I.	dekliška drž. meščanska šola (zbor), drž. klasična gimnazija (zbor), I. drž. realna gimnazija (zbor s harmonikami), ženska realna gimnazija (zbor s spremljavo radijskega orkestra), drž. učiteljska šola (rajalni nastop dijakinj), trgovska šola (ples),
II.	drž. realna gimnažija (mešani zbor), drž. učiteljska šola (zbor), drž. viška meščanska šola (alegorija in himna) ter de-klamatorji I. drž. realne gimnazije, III. drž. realne gimnazije in klasične gimnazije, vsega 16 nastopov z 22 točkami. Impo-zantna prireditev je pokazala živo zanimanje mladine za glasbo ter požrtvovalno in ljubezni polno delo njihovih glasbenih učiteljev, na čijih ramah je slonel ves koncert. (L. M. Š.)
K. S. Chandan, La Bulgarie Nouvelle du 19. mai 1934. V založbi »Publications Con-temporaines France — Les Balkans« je pravkar izšla 318 strani obsegajoča knjiga o današnji Bolgariji. 0 avtorju K. S. Chan-danu (Šandanu) je pii nas pisal dr. A. De-beljak v Žisu z dne 12. t. m. To je že druga njegova letošnja knjiga; v prvi (Le Ter-rorisme devant la Socičte de Nations) prikazuje zaroto revizionistov zoper status Quo in mir v srednji in južnovhodni Evropi ter obsežno in dokumentarno obravnava akcijo raznih terorističnih skupin, ki jih podpira revizionizem. Ta knjiga je obenem zagovor jugoslovenske zunanje politike. V pravkar izišli knjigi »La Bulgarie Nouvelle« je K. S. Chandan posvetil svoje spretno pero velikemu preobratu v Bolgariji. Pisec dobro pozna bolgarske prilike in neprilike. Njegova študija zajema časovno samo leto dni bolgarske politike, vendar je bil nje razvoj v tem razdobju tako zanimiv in zgodovinsko pomemben, da je imel francoski publicist dovolj hvaležnega gradiva za toli obsežno študijo. Omeniti je treba, da je to že štirinajsta politična knjiga, ki jo je izdal K. S. Chandan. Med nje-
govimi deti najdeš med dragim »L'Unitft Yougoslave« in »Les Nouveauz Balcans«. Roman »Les Voyage de Noces & Trois« se dgaja v Jugoslaviji in v pripovedni obliki razkazuje tujemu Čitatelju lepote in zanimivosti Jugoslavije.
Trije bibliofili. Najnovejše »Les Nou-▼elles Littčraires« pripovedujejo: Ob koncu vojne je v neko knjigarno v pasaži Panorame vstopil mlad mož, ki ga je knjigarnar spoštljivo nagovoril z »Vaša Visokost«. Kmalu je vstopil drug obiskovalec, ki ga je knjigarnar pozdravil: »Gospod prezident«. Nj. Visokost je bil bodoči kralj Jugoslavije Aleksander L, prezident Louis Barthou, knjigarnar pa Edouard Ra-hir. Danes so vsi trije knjigoljubi mrtvi, in baš pred dnevi so prodajali prvi del knjižnice Louisa Barthouja. Prvi del knjižnice starega knjigarnarja Rahirja so že pred petimi leti prodali za sedem milijonov, drugega pa 1. 1931. za enajst milijonov Te dni je prišel v razprodajo še tretji del nekdanje mogočne knjižnice pariškega knjigarnarja, izmed velikih knjižnic te trojice knjigoljubov je samo knjižnica kralja - bibliofila ostala tudi po smrti svojega visokega gospodarja ohranjena v celoti ...
Iz nemške literature. Za Bachov jubilej je izšla v založbi Athenaion obsežna znanstvena študija znanega muzikologa prof. dr. Steglicha »Johann Sebastian Bach«. — Pri Leykamu v Gradcu je izšla knjiga Ge-orga Graberja »Volksleben in Karnten«, ki bi bila vredna pozornosti naših etnografov, saj gotovo obravnava tudi življenje slovenskega prebivalstva. — H. Weimerja »Ge-schichte der Padagogik« je izšla v znani zbirki Goschen. — Štefan Zweig je objavil novo biografsko delo »Maira Stuart«, pen-dant k »Mariji Antoinetti«, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu. — Hans Rudolf Mliller je spisal knjigo »Rainer Maria Rilke als Mystiker«. — V Luzernu je izšla knjiga ruskega filozofa-idealista Nikolaja Berdjajeva »Das Schicksal des Men-schen in unserer Zeit«. — Nemški narodni socialisti so izdali svoje dosedanje največje delo na področju pravne teorije in prakse: ministra dr H. Franka »Nationalso-zialistisches Handbuch fiir Recht und Ge-setzgebung« (1600 strani). — V založbi »Graphia« v Karlovih Varih je izšla »Ge-schichte der deutschen Republik«. Spisal jo je bivši profesor zgodovine na berlinski univerzi, znani socialist Arthur Rosenberg, ki sedaj deluje na univerzi v Liverpoolu. O knjigi bo »Jutro« priobčilo daljši referat.
O R T
Proslava 15 letnice ASK Primorja
Pod visokim pokroviteljstvom kralja Petra H. se bo ob binkoštnih praznikih od 8. do 10. junija vršil lahkoatletski dvomatch Bukarešta : Primorje, združen
z lalikoatletskim mitingom
ASK Primorje slavi letos 15 letnico svojega plodovitega udejstvovanja na polju širjenja nacionalne telesno-vzgojne ideje med jugoslovensko mladino. Največje uspehe pa je brez dvoma dosegel jubilant v lahkoatletskem športu, kjer si je večr krat priboril fazna cMavna prvenstva za moštva in za poedince. Tudi v mednarodnih borbah je vedno in povsod na j častne je zastopal ugled jugoslovenskega lahkoat-Ietskega športa. Že pred več kakor desetimi leti sta tedanja ilajboljša jugosloven-ska sprinterja, dr. Perpar in Valtrič visoko dvigala skoraj po vsej Evropi prapor nale lahke atletike. Kdo se ne spominja njunih zmagovitih nastopov v Avstriji Češkoslovaški, Poljski, Danski, Švedski itd. Tudi lahkoatletsko moštvo se je že leta 1925. krasno afirmiralo v Brnu (CSR), ko je nadmočno porazilo v stafetnem teku po mestu tedaj najboljše srednjeevropske klube, praški Slavijo in Sparto, dunajska WAC in WAF itd. V zadnjih letih se moč sekcije še stopnjuje. L. 1929. daje večino ekipe v ljubljansko lahkoatletsko reprezentanco, ki je sigurno porazila Zagreb na njegovem terenu! Ta zmaga je bila tedaj tem bolj pomembna, ker je tedaj Zagreb prednjačil v lahki atletiki. Napredek se stopnjuje in doseže svoj višek 1. 1933. in 1934.,' ko je reprezentanca Ljubljane, ki so jo v dve-tretjinski večini sestavljali atleti jubilanta, sigurno premagala reprezentanco Gradca in ko je ekipa Primorja v Bukarešti z velikim naskokom izvojevala krasno zmago nad ojačeno reprezentanco Bukarešte. Ta napredek se je videl tudi na nastopih jugoslovenske državne reprezentanci na Balkanskih igrah v. Atenah. Vedno yeč je bilo atletov Primorja v državni ekipi, ki so vselej prinašali dragocene točke.
L. ,1933...daje, Primorje prvega balkanskega prvaka-Slovenca, ko je Krevs po naj-dramatičnejši borbi, ki so jo bili kdaj videli v Atenah, zmagal v teku na 10.000 m. V Zagrebu se mu še kot zmagovalci v teku na 5000 m pridruži še Kovačič z zmago v teku na 200 m, poleg Bauerja najhitrejši tekač na Balkanu. V. tem razdobju se tudi drugi atleti močno uveljavljajo. Dr. Per-parju in Valtriču, prvima državnima repre-zentantoma-Slovencema, se iz leta v leto pridružujejo še drugi člani jubilanta. Leta 1926. vidimo, da se prvima dvema v borbi proti Poljski v Varšavi pridružita še prof. Močan in Slapničar Na prvi Bal-kanijadi in naslednji v Atenah zastopajo naše državne barve dipl. fil. Zorga, učite lia Korče in Skok, 1. 1933. se pridružita Gaberšek in Slapar, v minulem letu v Zagrebu še Zorga oll., Martini in Goršek Kvantiteta in kvaliteta jubilanta državnega prvaka se je dvignila močno nad vse ju goslovenske lahkoatletske klubske ekipe in danes lahko kot klubska ekipa konku rira uspešno, mnogim renomiranim. in najboljšim inozemskim lahkoatletskim klubom. To hoče l«£os dokazati ob priliki proslave 15 letnice obstoja kluba na velikem mednarodnem mitingu, ki bo zdru žen z revanžnim dvobojem z lahkoatletsko reprezentanco Bukarešte 8. do 10. junija t. 1.
Naš vzvišeni- in priljubljeni mladi vladar Nj. Vel. kralj Peter II. je dokazal, da visoko ceni veliko nacionalno delo, ki ga je izvršil jubilant tekom svojega 15 letne ga obstoja pri širjenju telesno-vzgojne ideje med jugoslovensko mladino in je blagovolil poča ' •	"P "i iv'Ši:n}- pokroviteljstvom mednarodni lahkoatletški dvoboj med jubilantom itf lahkoatletsko teprezen-tanco Bukarešte Gost se bo brez dvoma za revanžo temeljito pripravil Po visokem porazu,1 ki ga je 'doživel na domačih tleh v minulem letu v razmerju 95 ; 70 bo letos bre> Hvomr ek;nr. «e o<flčil tako da bomo v Ljubljani imeli priliko videti sicer neoficielno toda kompletno romunsko lahkoatletsko ekipo. Da dvigne
slavnostni značaj prireditve se jubilant pogaja še z raznimi odličnimi lahkoatleti iz Grčije, Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske in Francije. Po vsej priliki bo prišlo ob tej priliki tudi do gostovanja neoficielne reprezentance Prage, ki nastopi teden pozneje v Beogradu na troboju med lah-koatletskimi reprezentancami prestolnic Male antante. Prage, Bukarešte in Beograda. Prireditev bo največja, kar jih je doslej bilo v Ljubljani in poleg Balkanskih iger v Zagrebu I. 1934. tudi največja doslej v naši državi. Razumljivo je, da je jubilant v želji, da bi pri njegovemu slavju sodelovali vsi jugoslovenski lahkoatletski klubi, povabil na svojo proslavo najboljše jugoslovenske lahkoatlete. Računati je z gotovostjo, da se bo na proslavi ASK Primorja zbrala elita naše državne ekipe iz Zagreba, Beograda, Pančeva, Maribora in Ljubljane, ki bo rame ob rami z jubilantovo močno gardo in v borbi z renomirani-mi inozemskimi nasprotniki skušala dokumentirati veliki napredek in razmah naše lahke atletike v zadnjih letih.
Jubilantu želimo najboljši moralni in materialni uspeh! Od njegove tolikokrat zmagovite atletske garde pa pričakujemo, da bo tudi ob tej priliki dokazala, da upravičeno skozi več let brani ponosni naslov prvaka Jugoslavije v lahki atletiki!
Nedeljski spored v nacionalni ligi.
Prihodnjo nedeljo je v ligi spored popoln. Pet parov se bo borilo za ligaške točke. Igrajo: Slavija O : BSK v Osijeku, v Zagrebu Bask : Hašk in Concordia : Gra-djanski, Hajduk : Jugoslavija v Splitu in Primorje : Slavija S v Ljubljani.
Službeno iz LNP. Drevi ob 20. po seji poslovnega odbora seja upravnega odbora LNP. Na sejo se vabita predsednik in tajnik SO pri LNP.
JASO. Drevi ob 16. na tehniki informativni sestanek glede občnega zbora.
Prve medklubske motociklistične dirke na gorski progi Todraž—Lučne v Poljanski dolini v bližini letovišča Gorenja vas priredi na praznik Vnebohoda 30. t. m. ob 15. motosekcija ZSK Hermesa. Dirke bodo obsegale te-le točke: pozdravno vožnjo vseh sodelujočih motoristov, dirko motorjev do 250 ccm, dirko motorjev do 350 ccm, dirko motorjev do 500 ccm in dirko motorjev s prikolico. Vozilo se bo posamezno s triminutnim presledkom. Do sedaj je prijavljenih lepo število znanih motoristov, med katerimi je tudi Starič, ki se sedaj mudi v tujini na dirkališčnih dirkah. Obenem se opozarja, da priredi imenovana sekcija 9. in 10. junija velike medklubske motociklistične dirke na dirkališču v Šiški.
Smučarski klub Ljubljana zaključi sezono 1934/35 z običajnim pozdravnim večerom klubovim tekmovalcem. Prireditev bo letos v soboto 18; t. m. ob 20. v restavraciji Zvezdi. Na ta družabni večer vabimo poleg tekmovalcev in članov tudi vse prijatelje kluba.
Mariborski sabljači se pripravljajo. V kratkem bodo v Beogradu pod pokroviteljstvom in osebnim vodstvom kneza Pavi« borbe za državno prvenstvo v sablje ju dam in gospodov v sablji, floretu in epčeiu. Da določijo tudi* mariborski sab-lajči borce, ki naj zastopajo njih barve v Beogradu, bodo danes in vsako sredo v mesecu maju borbe naših dam in gospodov za klubsko prvenstvo,, in sicer: 15. tega meseca borbe gospodov v sablji. 22. tega meseca borbe gospodov v floretu, 29. t. m. borbe dam v floretu in gospodov v epčeju. Borbe se vrže vsakokrat v klubskih prostorih na Trgu svobode (hiša tvrdke Pugel & Rosmann) od 20. do 22.. so javne in je dostop občinstvu prost brez vstopnine Danes se bore v sablji ti-le gospodje: dr. Stukelj, dr. Scnica, dr. Pichler, dr. Cvirn, profesor Cestnik, Vičar in Uršič.
Sokol
Mladi kralj kumuje dečjemu praporu
Koliko važnost polaga naš kraljevski dom razvitju prvega sokolskega dečjega prapora, je videti iz dejstva, da je prevzel kumovanje temu praporu Nj. Vel. kralj Peter II. ter bo njegov odposlanec pri razvitju prapora v nedeljo 19. maja dopoldne opravil obred kumstva in pripel na prapor kraljevi trak. Zato je tembolj razumljiva nestrpnost in ponos dece Sokola I. Za to proslavo je skladatelj brat Mihael Rožanc poklonil društvu posebno himno »'Naš prapor plapolaj«, ki jo bo prvič zapela deca ob razvitju prapora. Prapor je darilo češkoslovaške dece deci Sokola I. Odposlanstvo češkoslovaške dece ga bo osebno izročilo naši deci. Češkoslovaška deca bo nastopila pri mladinski akademiji v nedeljo 19. t. m. ob 16. uri popoldne na Taboru. Izvajala bo pet točk programa, ki bodo tvorile višek akademije. Pa tudi deca Sokola I. ne mara zaosta-ti in se z vso vnemo pripravlja na svojo slavo. Tako se bo manifestiralo tudi med najmlajšimi sokolsko slovansko bratstvo.
Jezdni tečaj Ljubljanske sokolske župe
Ljubljanska sokolska župa je letos priredila za svoje člane jezdni tečaj, ki je trajal štiri mesece. Tečajniki so v dveh skupinah trenirali po dvakrat na teden, vežbanje pa sta vodila priznana strokovnjaka jahalne umetnosti, kapetana br. Horvat in Ilič. Izprva so se mladi jezdeci vadili v jahalnici na Bleiweisovi cesti, pozneje pa so prirejali terenske izlete v okolico. V soboto so udeleženci tečaja pred izpraševalno komisijo polagali obračun svojega dela. Izpit je obsegal praktično jahanje v maneži in pa hipologijo (nauk o konju) ter jezdno opremo. Vsi tečajniki so se pripravili z vso vnemo, zato je bil tudi uspeh dober. Tečajniki izvrstno obvladajo jezdenje v drncu in galopu ter preskokih čez zapreke. Sokolske jezdne vrste so se pomnožile z mladimi močmi, tako da bodo v bodoče lahko dosegale še lepše uspehe pri slavnostnih nastopih.
V Rebčevi restavraciji na Tyrševi eesti se je nato vršil zaključni večer. Načelnik župnega jezdnega odseka br. Gorazd se je zahvalil požrtvovalnima učiteljima in predavatelju br. poročniku Jovanoviču, tečajniki pa so svojima učiteljima v znak hvaležnosti poklonili dva kipa s konjem na marmorni plošči Tehnični referent župnega jezdnega odseka br. Jovanovič je vse udeležence tečaja povabil k sodelovanju pri nastopu kola jahačev, nakaT so vsi navzoči zaključili oficielni del večera z vzklikom mlademu kralju Nj. Vel. Petru II.
Razvitje dečjega prapora Sokola L bo
v nedeljo 19. maja ob 10. dopoldne. Kum-stvo prapora je prevzel Nj. Vel. kralj Pe-teT n. Njegov zastopnik bo izvršil obred kumstva in privezal na prapor kumov trak. Vabimo sokolske pripadnike in prijatelje, da se udeleže te izredne svečanosti.
Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte!
Radio
Sreda, 15. maja.
LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Čas, obvestila. — 13.20: Pesmi Slovanov na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Balalajke na ploščah. — 18.20: Pogovor s poslušalci. — 18.40: Cas, poročila, spored. — 19: Aktualnosti: 18. zvezek Cankarjevih zbranih spisov. — 19.15: Plošče. — 19.30: Nac. ura: Srbija napram Madžarski in Avstriji 1848 (dr. D. Franjakovič iz Beograda). — 20.: Razvoj operne glasbe
I. del. Vokalni koncert ge. Pavle Lovšetove, vmes predavanje. _ 20.45: Koncert
pevskega zbora »Ljubljanski Zvon«. — 2130: Čas, poročila, spored. — 22: Radio-orkester.
BEOGRAD 16.20: Orkester. — 20: Iz Ljubljane. — 22.15: Ples. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 20: Iz Ljubljane. _ PRAGA 19.25: Jazz. — 20.10: Pesmi. — 20,30: Zvočna igra. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.25: Majski koncert. — 20.10: Otroški zbori. — 20.30: Iz Prage. _ VARŠAVA 19.35: Lahka glasba. _ 21: Chopinov koncert. — 21.40: Violina. — 22.15: Lahka godba. — DUNAJ 12: Godba na pihala. — 16.05: Pesmi. — 17.10: Avstrijski skladatelji. _ 19.30: Iz Dubrovnika v Mostar. —
20 Vojaška godba. — 21.15: Mešan program. — 22.10: Brucknerjeva maša v e-molu. — 23.40: Ples. — BERLIN 20.45: Simfoničen koncert. — 22.30: Lahka glasba. _ K0NIGSBERG 20.45: Operni večer.
—	22.45: Iz Berlina. _ STUTTGART 19: Orkester. — 20.45: Operetni koncert. — 22.30: Iz Berlina. — 24: Pesmi. — 1.00: Komorna glasba. — RIM 17.05: Orkestralen koncert. — 21: Prenos opere.
Četrtek. 16. maja.
LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Čas, obvestila. — 13.20: Rezervirano za krajši čas (Radio - orkester). — 18: Vojaške pesmice na ploščah. — 18.20: Slovenščina (dr. Kolarič). — 18.40: Cas, poročila, obvestila. _ 19: Poslušajmo pozavne (Pegan Leander). — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Prenos iz Beograda. — 21.30: Čas, poročila, program. — 22: Domača plesna glasba (Radio - orkester).
BEOGRAD 17: Orkester. — 20: Klavirski koncert. — 22.20: Zbor. — 22.15: Lahka glasba. _ ZAGREB 12.10: Trio. — 17.15:
Godalni kvartet _ 20: Iz Beograda. —
22.15: Narodne pesmi. — PRAGA 19.30: Vojaška godba. — 20.15: Zborovsko petje.
—	22.15: Šramel kvartet. _ BRNO 19.30: Iz Prage. — 21: Pester program. — 22: Iz Prage. _ VARŠAVA 19.35: Moški zbor. — 21: Igra. — 21.30: Komorna glasba. — 22.15: Plošče. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Revija instrumentov. _ 17.30: Klarinet. _ 20: Po avstrijskih deželah. — 22.10:
Koncert solistov. — 23.40: Jazz. — BERLIN 19: Tekmovanje pevcev. — 22.10: Najboljše plesne kapele v Evropi — KONIGS-BERG 19.50: Dekliške pesmi — 20.15: Pester program. — 22.45: Plesna muzika iz Berlina. - STUTTGART 19: Spevoigra. —
, 20.15: Orkestralen koncert. — 21.15: Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert — RIM 17.05: Orkestralen in pevski koncert — 20.50: Simfoničen koncert
■■ >JUTRO* St 111 B. L. Stevenson:	30
SAINT-YVE$
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
Komaj sem stopil iz krčme, mi je bil pisač že za petami. Pri mesečini sem videl njegov obraz; trdovratna odločnost in ne* omajna mirnost sta bili razložno zapisani na njem. »To ni na* vaden pustolovec, Saint»Yves,« mi je šinilo po glavi. »Nocoj imaš opravka z značajnim človekom! Pes krvaš, buldog, podla« sica te sledi; le kako bi se ga otresel?«
Sodil sem, da me bo čakal voz pol milje dalje, na poti, ki jo zdaj ubiram. In dejal sem si, da mi je treba hoditi samo še nekaj minut, pa bo nadležnik na milost in nemilost v mojih rokah. A tedajci me je — baš za časa — obšla pametna misel. Ne, za nič nisem smel dopustiti, da bi vsiljivec videl vozi
Tisti mah sva prišla do razpotja. Na levo se je odcepljala temna, z drevjem obraščena reber; kar na slepo sem krenil po njej. Moj krvnik je molče storil takisto. Šele čez nekaj časa se je oglasil.
»Ta pot ne vodi h gospodu Mertonu!« je dejal.
»Ne?« sem rekel. »In vendar je moja pot.«
»Torej tudi moja,« je odvrnil.
Spet sva molčala. Nemara da sva hodila pol milje, preden sva izza nepričakovanega ovinka spet stopila v mesečino. S svo« jim plaščem okoli ramen, s torbo v roki in s črno lasuljo na glavi se mi je zdel sovražnik, ki je trezno in žilavo klobuštral po ledu, tolikanj izpremenjen, da ga skoraj ni bilo spoznati: izpremenjen
8 ————
v vsakem oziru, razen t suhi, ujedljm dlakocepnosti svojega značaja, ki je pričala, da mu življenje resnično mineva sedečemu na visokih pisarniških stolih. Opazil sem tudi, da je njegova torba težka, in ta okolnost mi je vdahnila novo misel.
»Noč je taka, kakor letni čas!« sem izpregovoril. »Kaj menite, gospod, ali ne bi tekla za stavo? V noge me zebe.«
»O, drage volje!« je bil odgovor.
Njegov samozavestni glas mi ni prav nič kaj ugajal. A mimo sirove sile je bil ta poizkus vse moje upanje, in za sirovo silo je bilo še vedno časa. Nabrusil sem si pete, on pa za menoj. Mislim, da je bilo nekaj časa miljo daleč slišati topot najinih nog po zmrzlih tleh. Sovražnik je bil pričel dirko korak za menoj in jo je končal v isti razdalji. Vzlic svojim letom in teži svoje torbe ni bil odnehal niti za las. Obstal sem ter mu pri mesečini jezno zapičil pogled v oči.
»Dovolj te burke!« sem rekel.
Obrnil se je in mi čvrsto pogledal v obraz; bled je bil, a nič ni kazalo, da bi se bal.
»Popolnoma se soglašam z vami,« je odvrnil. »Preizkusili ste me v teku; če vas je volja, me lahko preizkusite še v skoku. Delajte kar hočete, nocojšnja prigoda se bo za vas vendarle slabo končala.«
Tedaj sem zavihtil palico okoli glave.
»Menim, da veste, kakšen bo konec! Sama sva, noč je, in moj sklep je storjen. Ali vas ni nič strah.«
»Ne,« je rekel, »še malo ne. Boksati se sicer ne znam, a stra« hopetec nisem, kakor ste najbrže mislili. Sicer se pa utegnejo najini odnošaji zelo razbistriti, če vam takoj povem, da sem oborožen.«
Po bliskovo sem zamahnil s palico proti njegovi glavi; a taki*
===== Sreda, 15. V. 1935	-
sto urno je odbil udarec, in videl sem, kako se mu je zalcsketala v roki pištola.
»Nikar tega, gospod francoski ujetnik!« je dejaL »Mučno bi mi bilo, če bi moral vzeti vašo smrt na svojo vest.«
»Bog ve, da tudi meni,« sem odvrnil, pobesil palico in si ogledal moža, ne brez pritajenega občudovanja. »Čujte, nekaj ste menda prezrli; zelo mogoče je, da me vaša pištola zgreši.«
»Pa imam dve,« je rekel. »Brez svojih pihalnikov ne grem nikoli na nobeno pot.«
»Vsa čast! Zmožni ste skrbeti sam zase, in to je lepa last* nost. Ali, dragi človek, oglejva si vso to reč brez strasti. Straho* petec niste, takisto malo kakor jaz, in oba sva moža izvrstne pameti. Iz dobrih razlogov, naj bodo taki ali taki, ohranjam svoje posle zase in potujem sam. In zdaj vas z vsem poudarkom vpra* šam: ali sem tak na pogled, da bi maral trpeti vašo vztrajno in — ne zamerite — od sile nesramno ingerenco v svojih osebnih zadevah,«
»Že spet francoska beseda!« je mirno pripomnil.
» Vrag vzemi vaše francoske besede! Zdi se mi, da ste sami Francoz.«
»Mnogo priložnosti sem imel, da sem se učil francoščine, in vsako sem dobro porabil,« je dejal. »Malo je ljudi, ki bi bolje od mene poznali podobnosti in razlike v izražanju m poudarku obeh jezikov.«
»Za Boga,« je planilo iz mene, »ustrezite že moji radovednosti. Kdo ste in kakšen je vaš poklic,«
»Nimam se za kaj sramovati svojega imena ali svoje delar* nosti, gospod. Tomaž Dudgeon sem, vaš sluga, pisar pri gospodu Danijelu Romaineu, odvetniku v Londonu. Naš naslov je: Hi^i Holborn, gospod.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f|*M -
odgovor, priložite Ulfl Je" V ZfiamKall.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se maffli oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Beseda SO para, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje oasiova J Oin. Najmanjši roesek 12 Oin.
Zobotehnik
Bče službo za takoj — tudi na deželi. Sprejme pa tudi kako drugo delo. — Ponudbe na oglas. oddo-lek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj c.
Službo hlapca
želim v Ljubljani. Vajen sem vseh kmetijskih, kle-tarekfh in skladiščnih del. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad«.
5035-3
Službo dobi
Beseda t Din, davek 2 Oin. ta Šifro aii dajanje aaslova S Oin. Najmanjši znesek «7 Din
Prvovrstno kuharico
izvežbano tudi za sendviče in fine narezke, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto«. 95čf7-l
Mlad kuhar
izučen, pošten in priden, specialist v mrzli kuhinji, dobi stalno mesto v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Stalno« na oglasni oddelek »Jutra«.	9320-1
Prvovrstno restavracijsko kuharico
l večletnimi spričevali — staro do 40 let, iščem za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Prima kuharica«.
9GSM1
Spretnega krojaškega pomočnika
za fino veliko delo sprejmem, ali oddam delo na dom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spreten«.	9371-il
Prvovrstno restavracijsko natakarico
I večletnimi »pričevali, staro do 33 let, iščem za takoj. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Natakarica prva«.	9561-1
Pošteno dekle
zdravo ln pridno, vajeno kuhanja, z znanjem nemščine, dobi službo v planinski koči. Ponudbe po možnosti s sliko na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Planina«.
9509-11
Gospod ali gdčna.
ki razpolaga s RO.noo Din gotovine, dobi službo v pisarni z mesečno plačo 1300 Din. Popolna samostojnost in pregled čez položen denar. Ponudbe pod »Tihi družabniki na oglas, oddelek »Jutra«.	9S1&-1
Postrežnico
čisto in pošteno, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	9068-d
2 krojaška
pomočnika
dobro izurjena, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Reme Ivan, Vogelna št. 5.	9386-11
Mladega fanta
pridnega ln poštenega, za skladišče in pisarno — z majhnimi zahtevki, sprejmemo takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mlad«. 95G94
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Slfro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Učenka
s sedemesečno učno dobo v trg. mešanega blaga, poštenih staršev, vajena tudi hišnih del, išče mesto Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	9OTT-44
Učenka
s štirirarredno mešč. šolo in maturo, stara 15 let. z dobrimi spričevali — išče mesto v trgovini mešanega blaga, ali v pomoč v pisarni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
9558-44
Beseda t Din. davek 2 Din. ca Slfro ali da)an]e naslova * Din. Naimanjši znesek 17 Oin
Samo odraslim
pošljemo novi katalogS nazvan
»Šola ljubezni«
sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakonu. Katalog je opremljen z interesantnimi slikami iz specijalnih področij higi-jenskih pripomočkov v zakonskem življenju kot n. pr. ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in drage intinroe specijalitete za zakonsko življenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zunanjega naslova tvrdke, kot priporočeno pismo proti povzetju za Din lfT.50 Zelo zanimiv prospekt
»Šola ljubezni«
pošljemo proti povzetju ca
15 Din. Zastopstvo »Salns«, Zagreb
2-Jo., Samostanska ul. Id.
1940-6
Ptičnico-voljero
za na prosto, poceni proda Sever, Gosposvetska e. 5.
9534-6
Rabljena okna, vrata in strešno opeko
proda Pavel Terdan, Moste pri Ljubljani, Zaloška cesta 3.	9379-6
G. Th. Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
Bilo je gledališče potujočih lutkarjev okoli katerega je bila zbrana truma otrok. Vsak trenutek je buhnil Iz gruče glasen smeh. Ker še nikoli nisva bili videli podobnega. sva stekli tja in jeII gledati ve selo igro. lonec sva p* postavili na voz, ki je stal tik za nama
' Najcenejšo opeko 1
ugodno plačilo, dobavlja opekarna Zgornja Slška. LJubljana VII. 9360-6
Staro kolo
ne kupujte, saj dobit« za malo denarja ie novo pri
S. Rebolj & drug
Gosposvetska cesta št 13.
103-11
Obleko po meri
najnovejše kroje zelo poceni dobite pri Preskerju, Sv. Petra cesta.	31
Wertheim blagajno
prodam ca gotovino ali knjižice. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
9073-6
Avto, rh^to
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dafanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 0<n.
Avto Fiat
509 A, 4 sedežni, zajamčeno v dobrem stanju, zelo ekonomičen, rabi samo 8 litrov bencina ua 100 km, se ugodno proda. Naslov v ogl oddelku »Jutra«.	9447-10
Beseda ! Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa
si oglejte pri tvrdkl Ivan Jas in sin, Ljubljana. Gosposvetska cesta 2. Cena od 1000 Din naprej. Isto-tam tudi mehanična delavnica.	8(777-lil
Moško kolo
original Torpedo z« 950 in damsko za 1000 Din naprodaj v Dvorakovi ul. 3, I. nadstr., desno. 9689-4)1
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Ha.
Daske, letve i štafle
trebam stalno na vagone. Najpovoljnije poimde »lati firmi Albert Ofner, vele-trg. lesom, Karlovac.
91557-7
Beseda 1 Din, davek 2 Oin, ta Šifro ali dajanje oasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vložnice vseh bank
nakup, prodaja In zaloga, vseb vrst posojila kulantno in saneeljivo »Financier«, Zagreb, Ilica 9
Telefon interurb. $4-06. Naročila i dežele se izvršujejo takoj.	8530-16
Knjižico
Zadružne gospodarske banke, z vlogo 30.000 Din, pTodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodarska 30«. 9374-16
Vrednote .
Beseda I Din, davek 2 Din. ia Slfro ali dajanje oasiova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Srebrne krone staro alato in srebro
kspije rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica Stev 36 — vhod * Vidovdanske ceste (pri gostiln! U ožina).	* 70
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek •7 Oin
Parcele
v izmeri 700—1000 m', ob cestni železnici, za enonad-stropne vile, nadalje 3700 m2 zemljišča ob železniški progi, za skladišče, vse v centru mesta, pripravno tudi za stavbenika, ugodno prodamo. Informacije-»Alpeko«. telefon 29-30.
9582-20
Enodružinsko hišo
novozidano, s prizidanim hlevom in cca 3000 m* deloma obdelanega zemljišča zelo ugodno proda Miško Belec, Radomlje. 9362-20
Majsbila
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prodam gramofon
»His masters«, omarico in 03 plošč, v popolnoma dobrem stanju. Priložnostni nakup za gostilne, kavarne ali privatne hiše! Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	9584ra6
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prima štajerska perutnina
pitane kokoši, kokoši za juho, piščanci (pohanci in za pečenj«), pitani z mlekom v lastnem pitališču — vedno po konkurenčnih cenah v zalogi. Stalni odjemalci dobe poseben popust Kmetijska družba v Ljubljani, prodajalna: Igriška ulici 3 (za dramo), telefon odn
21-05.-
osno 37-55.
91S2-2T7
Morske prašičke
vsako množino kupi po najvišji eeni društvo »Živalca«.	9067-27
Beseda 2 Din, davek 2 Din za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Hotel-pension
Osvald, Žirovnica
vabi cenj. goste na domače špargelne ter se priporoča za letoviški obisk, ker so letos cene penslona znatno znižane. Zahtevajte prospekte.	9299-38
Beseda 50 para, davek 2 Din. za ilfro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 12 Din.
Sobo
strogo separirano, z vhodom s stopnic, v pritličja, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lokar«.	9526-33/«
Opremljeno sobico
solnčno, i vso oskrbo ali brez, išče solidna gospodična s 1. junijem — najraje v visokem pritličju ali I. nadstropju, v centru mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčna in snažna soba«.
5080-33/a

Sobo
prazno ali opremljeno — brez postelje, s strogo se-pariTanim vhodom, iščemo za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »V centru«.	9©87-23/a
Višjega urad. vdova
želi lepo opremljeno sobo za stalno v najem vzeti. Izključeno Tabor in Vidov-danska cesta. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Stalna«. 9588-33/a
Beseda 1 Din, davek 2 Din ia Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneset; 17 Din
Pisarniške prostore
(3 sobe) oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 9431-26
Veliko sobo
z elektriko m plinom — pripravno za pisarno, mirno obrt ali društvene prostore, odda M. Ravtar na Starem trgu štev. 10.
9565-23
Lepo, solnčno sobo
v centru mesta takoj oddam boljši gospodični. Na slov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	9553-23

Ni še prepozno!
čeprav smo že v petem mesecu v letu, vendar še ni treba obupati nobenemu — saj je še zmerom čas: z vsakim dnem lahko postaneš naročnik ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE EN SVET«, ki te bo razvedrila ln poučila!
Sostanovalca
poceni sprejmem k boljšemu g<ospo<3u v Židovski ulici št. 6.	9576-28
Lepo, solnčno sobo
oddam takoj stalnemu gospodu. Ljubljana, Gruberjevo nabrežje štev. 16.
9078-33
Prazno solnčno sobo
s posebnim vhodom, odda šivilja Usenik, Pred Škofijo št. IS.	9676-633
2 prazni sobi
vezani, lepi ia veliki, par-kotirani, brez kuhinje, takoj poceni oddam na Res-Ijevi cesti 30. 9856-38
Naročite - čitajte »ŽIVLJENJE IN SVET"
Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamnov in žolčnih bolezni pošlje brezplačno Gl. zastopstvo za Salvat-čaj lekarna Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. 48

BCPCfiTOAft
DRAMA.
Začetek ob 20. Sreda, 15.: V času obiskanja. Sreda.
OPERA. Sreda, 15.: Zaprto.
Predvidoma 17. L m. v petek bo premiera de Fallove opere »Kratko življenje« (Vida breve) z go. Brolihovo iz Zagreba v glavni partiji Salude. Njen partner v partiji Paka je g. Marčec. Nadalje sodelujejo v delu dame: Golobova in Španova, ter gg.: Marjan Rus, Janko in Petrove i č. Snov opere obravnava ljubezen španske ciganke do Paika, sina iz imenitne rodbine. Pako jo zapusti ter se omoži z nevesto, ki mu je primerna po stanu. Konflikt, ki nastane valed tega med njima, tvori glavno vsebino dela. Zapuščeni Saludi poči od žalosti srce. Opero dirigira ravnatelj Polič. Režiser: prof. Sest Drugi del večera zavzema Stra-vin&kega balet »Petruaka« v koreografiji baletnega mojstra Golovina, kjer sodeluje naš celokupni balet, moški in ženski zbor, pomnožen z gojenci konservatorija.
Medsebojno gostovanje ljubljanske in mariborske drame. 23. in 24. t. m. bo gostovala ljubljaska drama v Mariboru, mariborska pa v Ljubljani. Mariborčani igrajo v Ljubljani prvi večer Wildea >Idealni soprog«, drugi večer pa Katajeva kvadraturo kroga«. Ljubljanska drama se predstavi mariborskemu občinstvu z Linhartovo veseloigro »Matiček se ženi« in s Zweigovo dramo »Siromakovo jagnje«. Občinstvo naj si že sedaj rezervira vstopnice za ti dve gostovanji.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda, 15.: Zaprto.
Četrtek, 16.: Hoffmannove pripovedke. B. Gostuje Jože Gostič, prvi tenor ljubljanske opere.
Gostovanje prvega tenorja ljubljanske opere, Jožeta Gostiea. Odlični gost, ki si s svojim kultiviranim in lepim lirskim tenorjem povsod takoj osvaja simpatije občinstva, bo nastopil v naslovni partiji Offen-
bachove opere »Hoffmannove pripovedkec,
ki jo je pel tudi v Ljubljani ter ob goeto* vanju v Zagrebu z največjim uspehom.
Najbolj igrana veseloigra je brez dvoma »Trafika njene ekscelence«. Spretno in izredno učinkovito dejanja, Številne nastopajoče osebe, duhovit zaplet so odlike tega dela. Režira Kovič, glavno žensko vlogo igra priljubljena Štefa Dragutinovteeva. Premiera bo 18. t m, čisti dobiček je namenjen penzijskemu skladu gledaliSldh igralcev. Rezervirajte vstopnicel
Iz Hrastnika
h— Ob grobu g. Stanka Zavraška. N«
dolskem pokopališču so pokopali v ponedeljek popoldne 32 letnega g. Stanka^ Zavraška, edinega sina znane Zavraskcrve rodbine. Pokojni Stanko je iskal leka za-vratni bolezni na Golniku, umrl pa je v ljubljanski bolnišnici in so v soboto prepeljali njegovo truplo v domačo hišo. Iz Hrastnika. Dola in tudi iz Trbovelj so ga kropili mnogoštevilni prijatelji, ki so ga potem spremljali tudi na zadnji poti. Pogreba so se udeležili predstavniki in člani mnogih društev. Podružnica CMD je izgubila svojega vnetega podpredsednika in podpornika, gasilci svojega požrtvovalnega člana, ravno tako Delavsko podporno društvo, a tudi druge organizacije in vsi sloji prebivalstva bodo ohranili blagega pokojnika v najlepšem spominu. Pevski tovariši so mu pod vodstvom učitelja g. Čandra zapeli žalostinke, ob grobu pa se je poslovil od njega predsednik hrastni-ške moške podružnice CMD učitelj g. Hof-bauer. V Stankov spomin je moška podružnica CMD poslala družbi v Ljubljano 200 Din, in sicer polovico v Vrhovnikov sklad, polovico pa v jubilejni sklad družbe.
Trgovina gradb. materiala
edina v prometnem s reškem mestu Slavonije, leži na Dravi z lepimi šupami išče
Hlijalno ali komisijonalno
SKLADIŠČE
Dober promet in dobre možnosti zaslužka.
Ponudbe pod 40.460 na Publicitas <L (L, Zagreb IHca B>
POMARANČE
sveža pošiljka najfinejših, sočnih, dospela. CENE GLOBOKO ZNIŽANE!
SMOKVE za žganjekuho
se dobe zopet po znižani ceni	4435
M. ŠTELE & L PIELICK
trgovina a sadjem na debelo
LJUBLJANA Pogačarjev trg (Škofij, palača)

Mestni pogrebni zavod
Občina Ljubljana
velike tvrdke za Beograd, Srbijo in Vojvodino prevzame dobro upeljan zastopnik. — Ponudbe na: K O B £ GUSTAV, BEOGRAD, Garašaninova 3.
Filmajte sami!!!
Prizore iz življenja VaSega otroka, prizore z izletov, z dopusta, športne scene itd. itd.
KINO V HIŠI!!!
»CINE KODAK 8« aparat za snemanje, aparat za proiciranje, vse kompletno
NA OBROKE.
Zahtevajte prospekte! .Jugoagencija, Zagreb. Draškovičeva 34.
Občina Ljubljana
Mestni pogrebni zavod
Po daljši mučni bolezni je umrla naša ljubljena soproga, hči, sestra, teta in svakinja, gospa
Vera Kramberger roj. Roškar
zasebnica
dne 14. maja 1935.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 16. maja 1935., ob V23. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice.
Ljubljana, dne 14. maja 1935.
4456
Globoko žalujoči ostali.
ANA SMOLEJ naznanja, da je umrl nad vse ljubljeni oče, stari oče, gospod
TOMAŽ EHRLICH
sprevodnik drž. železnice
dne 14. maja 1935., previden s tolažili sv. vere, po dolgem in mučnem trpljenju v 80. letu starosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne z Vidovdanske ceste štev. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana VIL, dne 14. maja 1935.
4465
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Frano Jezeršek. — Za inaeratnl del je odgovoren Aloja Novak. — Val f Ljubi*««.