Številka 259
TRST, v četrtek 19. septembra 1907
Tečaj XXXII.
IZHAJA VSAKI D AH
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke se prodajajo po 3 btS., (6 stotink) t mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Št Petru, Sežani, Nabreiini, 8v. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 21;, mm); ra trgovinske in obrtne oglase po 20 atetluk; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po aO sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 s to t. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti"1. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Sdinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč /
VAROĆHIVA ZVAdA
aa vse leto 24 S, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na aaročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Itnfilii u letiljsto iidule .Mioiti' itau: celoletno K 5 20, poli tla 2-eo
Vsi dopisi nsj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ae sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Glorcio Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija
lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. __ PoStno-hranllntčnt račun št. 841-652. —
-■— Tolofon i t* v. 1157	■ ~
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
Izjava.
Na javnem protestnem shodu «Narodne delavske organizacije* dne 15. t. m. bila je enoglasno sprejeta resolucija, s katero se je protestiralo proti vedenju mestnega magistrata, ki, da - si podraženje kruha konstantno raste, ni še vedno našel načina, da temu odpo-more, in se je ob enem protestiralo proti carinski politiki centralne vlade, ki pri določevanju carine na žito in moko ne jemlje obzira na interese širokih delavskih mas. Vpostevaje dejstvo, da je mestna delegacija 24. ur potem sklenila odredbe, ki so bile v javnem zahtevane v naši resoluciji in sicer :
1.	začasno proizvajanje okolo 000 kg kruha na dan v pečeh mestne ubožnice ;
2.	službeno določevanje cen kruha in imenovanje tozadevne komisije, in
3.	nalog magistratu, da ukrene takoj potrebno, da se zgradi eno ali več mehaničnih peči od strani občine, ter se iste odda v najem.
— vpostevaje nadalnje dejstvo, da je s tem opravičena nada, da bo magistrat res vstregel željam in potrebam vseh nižih slojev, naznanja podpisano, da odpade vročitev mestnemu magistratu prvega dela omenjene resolucije, tičoč se istega magistrata, med tem ko se je drugi del resolucije, tičoč se carinske politike centralne vlade, vročil tukajšnjemu c. kr. namestništvu v predložitev finančnemu ministru.
Za „Narom delavsko organizacijo"
Dr. Josip Mandić
predsednik.
Ivan Treven
II. tajnik.
BRZOJAVNE VESTI.
Dalmatinski deželni zbor.
ZADAR 18. Posl. Biankini je stavil predlog, naj bi se povodom 60letnice vladanja cesarjevega pomilostilo vse izseljence, ki so iz kateregakoli vzroka prišli v konflikt z vojaškimi zakoni.
Posl. Biankini je nadalje stavil predlog, naj bi se popolnoma priznalo študije, dovršene na zagrebškem useučilišču. Ta pred'Og je bil enoglasno vsprejet po utemeljevanju od strani predlagatelja in po govorih posl. Trešića, Klaića in Prodana ter po izjavi posl. Salvi-ja (Italijana), ki je rekel, da bodo italijanski avtonomni poslanci dosledno in z ozirom na stališče, ki so ga zavzeli na zadnjem deželno-zborskem zasedanju, glasovali za predlog. Minister Pac&k.
DUNAJ 18. „Slav. Korresp." poroča, da je minister dr. Pacak odložil svoj mandat v odseku za volilno reformo češkega deželnega zbora, da napravi prostor poslancu, ki se bo mogel udeleževati sej odseka.
Zahvala japonske vlade.
DUNAJ 18. „Polit, korresp.*4 je zvedela Japonski poslanik Uhida je dobil nalog, da izreče avstrijski vladi uajprisrčnejo zahvalo
j japonske vlade za milostni vsprejem podadmi-I rala Jjuina in njegovih častnikov pri cesarju t ter za vsprejem in vljudnost, izkazani japonski eskadri od strani vlade, tržaških in dunajskih oblasti j ter od tržaškega prebivalstva. Uhida je obiskal včeraj ministra za unanje stvari, da mu to sporoči.
Dementi.
DUNAJ 18. Več dnevnikov je priobčilo po ljubljanskem „Slovencu" vest, došlo iz Karlovca, da sta bila pri sklepnih vojaških vajah 13. zbora, z oj stri mi streli ubita en četovodja in en poddesetnik 96. pešpolka. Tozadevno se od uradne vojaške strani po-| roča c. kr. brzojavnemu biro nastopno : Za i časa sklepnih vojaških vaj med 36. pehotno divizijo in 42. divizijo deželne brambe je bil dne 12. t. m. en korporal 96. pešpolka od nekega vojaka kr. ogrskega pešpolka deželne brambe št. 28. z ojstrim strelom težko ranjen v stegno in mu je bila zlomljena kost. Kor-porala so izročili v vojaško bolnišnico v Karlovcu. Iz preiskave, ki se je takoj na licu mesta pričela, se da sklepati, da je rano pro-vzročila krogla, kakoršne so v rabi pri c. kr. | ogrski deželni brambi. V tej stvari je zaukazana natančna preiskava. Minister Jekefalussy na Dnnajn.
DUNAJ 18. Semkaj je dospel ogrski minister honvedov Jekelfalussv.
Nagodbena pogajanja.
DUNAJ 18. Komisija, določena za po-! svetovanje o veterinarski pogodbi je dne 17. in 18. nadaljevala svoja posvetovanja v poljedelskem ministerstvu Danes predpoludne so se sestali na sklepno posvetovanje od avstrijske strani sekcijski načelnik vitez Zalew-ski, od ogrske pa ministerijalni svetnik Ottlik stozadevni strokovnimi referenti. Konstatovali so, da se je dosegel sporazum ter se je ko-nečno sestavilo besedilo dogovora in zapisnika. Moravski deželni zbor.
BRNO 18. Tekom debate so Demški poslanci zahtevali, da se po3l. Stranskega pokliče na red, ker je v nekem mej klicu obdolžil nemško ljudsko stranko lumparije in sleparije. Ko so pregledali stenografični zapisnik, je deželni glavar pozval posl. Stranskega na red.
Posl. Beran je obdolžil deželni šolski svet pristranosti ter je grajal nagodbo, sklenjeno med Čehi in Nemci. (Pohvala in hrup na galeriji). Deželni glavar je žugal izprazniti galerijo.
Vladni zastopnik dvorni svetnik Salomon je z vso odločnostjo kakor neutemeljena zavračal ponovna očitanja posl. Berana proti deželnemu šolskemu svetu.
Ko je govorilo še več govornikov, je bila seja prekinjena in odložena za jutri.
Ogromni dobički rtrusta".
FRANKOBROD ob M. 18. „Frankf. Zeitung" poroča iz New-Yorka, da je neki uradnik „Standard Oil Company", ki je bil v pravdi proti „trustom" zaslišan, priznal, da je družba imela v sedmih letih 490 milijonov dobička.
Pogreb princa Avgnita Kobnrškega.
KOBURG 18. Danes predpoludne je dospel na tukajšnji kolodvor posebni vlak s truplom princa Avgusta Saksoneko-koburkega. Z vlakom so se pripeljali tudi bližnji sorodniki pokojnika. Pogrebni sprevod se je podal v katoliško cerkev. Po dovršenih cerkvenih obredih so prt nesli krsto v grobnico. Nesreča na železnici.
HETTSTEDT 18. Kakor poroča „Hettstedter Zeitung", je danes ob 10. uri 05 odišli osebni vlak Halle-Hettstedske železnice iz doslej neznanih vzrokov skočil s tira. Ena lokomotiva in dva voza so se prevrnili čez nasip. Ranjenih je baje 10 do 12 oseb.
Iz Gerbstadta je odšel na mesto nesreče pomožni vlak z zdravniki. Uradno ta vest Še ni potrjena.
Stalno razsodišče v Haaga.
RIM 18. Na mesto umrlega grofa Nigra je imenovan členom stalnega razsodišča v Haagu senator Pierantoni.
Japonski parnik zgorel.
ŠANGAJ 18. (Renterjev biro). Parnik „Tafumaru" neke japonske proge je tri milje od Hing-Kiang zgorel. V ognju je našlo smrt okolu 100 oseb.
Nemški prestolonaslednik major.
BEROLIN 18. Nemški prestolonaslednik je povišan v majorja.
Prnaka odlikovanja.
BEROLIN 18. „Reichsanzeiger" javlja, da je cesar Viljem podelil ruskemu generalu Koropatkinu veliki križ reda rudečega orla z meči; načelniku avstro-ogrskega generalnega štaba FML Hetzendorfu veliki križ reda rudečega orla; ruskemu generalnemu lajtenantu Miščenku red rudečega orla I. razreda z meči in avstroogrskemu stotniku Putzu kronin red III. razreda.
Maroko.
PARIZ 18. „Gil Blaa" poroča, da čim nastane mir v Casablanki, se veči del čet povrne na Francosko. V Casablanki ostane le francosko-Španski kontingent v varstvo policijske službe.
PARIZ 18. „Fcho de Pariš" razšii^a poročilo „Daily Telegrapha", češ, da se vršijo med Parizom in Berlinom pogajanja, da se zagotovi Nemčiji uplivno področje in sicer ob atlantskem obrežju. Zato bo pa Nemčija baje pomagala francoski južno od Ugide, da zavaruje pot v Saharo.
PARIZ 18. General Drude se je z oddelkom čet padal v ozemlje Nedi-Unas, da izsili pogoje od strani onih rodov, ki niso poslali zastopnikov v Cnsablanko.
LONDON 18. Iz Marakeša brzojavljajo, da je nemški državljan Steinwach dobil od Mulej Hafida nalog, naj se poda v Evropo nakupit mu orožja, municije in brzostrelnih j topov. Govori se, da ima Mulej Hafid kreditnih papirjev v znesku 8000 funtov sterl. ; Mulej Hafid namerava iti ▼ Rabat in predla-1 gati sultanu Abdul Azisu, da se odpove prestolu. Ako bi se Abdul Azis branil, tedaj prične Mulej Hafid proti njemu vojno. Mulej Hafid razpolaga z 11.000 vojaki in nadeja se, da na njegovem maršu to število naraste.
Rusija.
Bombe in dinamit v ječi.
PETROGRAD 18. V Odesi so v ječi našli pod podom neke celice dve bombi in mnogo razstrelivnih snovi, ki so jih skrili politični vjetniki. Hoteli so jih zažgati ob ugodni priliki ter potem zbežati v zmešnjavi, ki bi bila vsled tega nastala. Ko so našli bombi,je neki vjetnik pokazal mesto, kjer je bil skrit še drugi dinamit.
Obsojeni mornarji.
SEBASTOPOL 18. (Petr. brz. ag.) Vojaško sodišče je sodilo skupino mornarjev z oklopnjač „Rastislav" in „Panteleimon", ki so osnovali družbo v svrho prevrata obstoječega državnega reda. En mornar je bil obsojen v izgon v Sibirijo, 09tali pa v prisilno delo različne dobe.
„Slovenč8va" zadnja sodba o škofu Flappu.
Čitatelji se morda še spominjajo, kako je bil „Slovenec" v nekem dopisu iz Istre trdo in po pravici prijel italijansko duhovščino v litri ter žal postopanje škofijske kurije v Poreču. Mi smo bili to zasluženo sodbo ponatisnili ter smo ob enem „Slovencu" iz-
PODLISTEK.	11
Sokolinec.
Sibirska povest.
Ru^ki spisal Vladimir Korolenko.
Vasilijevo obličje je bilo še vedno mračno. Zdelo se je, kakor da je pozabil na svojo povest ali da je noče nadaljevati. Spomnil sem ga, da čakam na konec.
„Kaj naj še povem," je dejal čemerno. .. Res ne vem . .. Dosti hudega smo prestali! No, začel sem, torej moram pač tudi končati ..
Tako smo hodili celih dvanajst dni in še vedno nismo dospeli na konec otoka," čeprav bi bili lahko že osmi dan onkraj morja. In to vse samo zato, ker smo se morali tako paziti in ker nismo imeli poštenega vodnika.
Namestu da bi biteli na bregu po ravnem, smo plezali čez gore in skale, lazili po
dolinah, soteskah in močvirjih. Tudi živeža nam je že zmanjkovalo, ker smo se bili preskrbeli samo za 12 dni. Najprvo smo začeli zmanjševati porcije ; suhorja smo dajali malo, vsak naj si je v potolaženje svojega gladu iskal, kar je potreboval in hotel, kajti jagod je bilo v gozdu dovolj.
Tako smo prišli torej k morskemu rokavu — ki mu pravijo tam „Liman". Voda
v njem je navadno slana, samo včasih, kadar priplava t je kakšen tok od Amurja, pride kaj pitne vode. Tukaj smo si morali priskrbeti čoln, da se prepeljemo k Amurju.
Začeli smo prevdarjati in se posvetovati, kje bi dobili čoln. Prašaii smo Burana, kako bi napravili to. On pa je čisto potrt; nje gove oči so gledale motno, oslabel je bil popolnoma. Sveta nam ni vedel dati.
„Pri domačinih," je bil dejal, „se dobi čolne." A kje so ti domačini in kako dobiti od njih čoln, tega ni znal povedati.
Tedaj smo rekli, Volodka, Makarov in jaz: „Vi ljudje, počakajte malo tukaj, mi tri)e hočemo iti gor po bregu, morda dobimo koga domačinov in pridemo slednjič na kakšen
rekli priznanje, da se je osokolil in govoril odkrito resnico. A kaj je prišlo na to iz uredništva „Slovenčevega"? Strasten napad na nas, ki nas je označal kakor sovražnike vsega, kar je krščansko. Glavni namen temu napadu pa je bil očividno ta, da bi opral škofa Flappa s tem, da je skušal konstruirati razliko med škofom in kurijo. Hi smo se takemu razlikovanju odločno uprli, ker škof je, ki daja kuriji navodila in on je duša vsemu delovanju in postopanju kurije.
Kako neveljavno in neopravičeno je bilo to razlikovanje med škofom in kurijo, oziroma pranje škofa Flappa, zato nam je prinesel eklatanten dokaz — „Slovenec"! Nedavno še je bil škof Flapp nedolžen na vseh krivicah, ki se gode hrvatskim vernikom v škofiji po-reško-puljski in je bil zlat in nedotakljiv značaj; glasom „Slovenca" od minolega torka pa je zopet isti škof Flapp človek, čegar postopanje je „n e u m 1 j i v o'1, ki živi „nekako v čisto drugem svetu nego so razmere in potrebe Ijudstra", je najprej Italijan", „potem Ek s čelen ca", „potem škof" in »na zadnje katoličan".
To so — gospoda moja — ipsissima verba v „Slovencu" od minolega torka izrečena v lucidum intervallum. Sedaj pa navstaja kočljivo vprašanje : katera sodba „Slovenca" o škofu Flappu je prava : Ali ona od nedavno temu, ali ta od minolega torka?! Stvar je res interesantna in poučna, ker v tem izgledu vidijo čitatelji, kako malo resnosti in resnicoljubja je pri „Slovencu", ko dolži druge — sovraštva do cerkve in vere. Nas je označil kakor sovražnike cerkve in vere, ker smo malce trdo prijeli škofa Flappa. In še v številki od minole sobote dolži „Edinost*1, da sramoti škofe, da jim izpodkopuje avtoriteto, da hujska ljudstvo, naj odpada od katoliške vere, da je opljuvala spomin rajnega kardinala Missije, da smeši katoliško latinsko bogoslužje, da taji, da so Škofje od Boga poklicani pastirji, ter da sistematično izpodkopuje ugled vere in cerkve. Na vsa ta očitanja nam seveda ni treba niti odgovarjati, ker nosijo na Čelu znak najnesramneje laži. Le glede trditve, da mi tajimo, da so škofje poklicani pastirje v svojih škofijah, poživljamo „Slovenca", naj nam pove, kdaj smo kaj takega rekli ? ! Nikdar 1 Rekli pa smo večkrat in pravimo tudi danes, da ob sedanjih političnih razmerah škofje ne sodijo kakor politični vodje naroda. In v tem našem prepričanju nas morda še nikdo — drugi poleg obi-hh izkušenj — ni tako utrdil, kakor ravno „Slovenec" od minolega torka, ko piše, da škof Flapp „neumljivo" postopa, da ne pozna potreb ljudstva, da je najprej Italijan, potem Ekscelenca, potem škof in na zadnje katoličan!!! Take ojstre sodbe nismo mi še nikdar napisali! A takov škof, ki svoje italijanstvo stavlja celo nad katoličanstvo in nad svoje škofovsko dostojanstvo, naj bi bil poklicani politični voditelj slovenskega naroda? Je-li pričakovati od takega Škofa, da ne bi svojega italijanstva stavil tudi nad narodno pravičnost ?! Takemu škofu, ki je prej Italijan nego škof in katolik, naj bi Hrvati in Slovenci poverili brambo svojih političnih in narodnih interesov ? !
Po svoji zadnji sodbi, ki jo je „Slovenec" sedaj izrekel o Škofu Flappu, opravičuje morda nado, da izpremeni svojo sodbo tudi o kom — drugem. Sijajno zadoščenje nam je torej došlo za vse gnjusne napade v „Slovencu", a donesel nam je je — „Slovenec"! To pa je gotovo : Če smo mi sovražniki vere in cerkve le zato, ker nočemo, da bi kakor Flapp politično vodil naš narod, potem poje tudi „Slovenec" po svoji zadnji sodbi o Flappu tudi — sovražnik vere in cerkve ! !
način do čolna. A bodite previdni, ker je lahko tu v bližini kakšen kordon.
Ostali so, in mi smo šli na breg in smo prišli do skale, odkoder smo tudi zagledali moža, ki je krpal jadro. Bog nam ga je poslal, »Orkuna«."
„Kaj pa je to, »Orkun« ? Ali je to njegovo ime?"
„Kdo more vedeti ? Lahko, da mu je bilo tako ime, a meni se zdi verjetneje, da znači beseda „orkun" poglavarja. Mi nismo vedeli tega, približali pa smo se mu počasi in previdno, da bi se ustrašil morda in zbežal ; konečno smo hitro stopili k njemu in ko nas je zagledal zd^j, je začel kazati na-se in klicati „orkun". Mi ga nismo razumeli, a začeli smo mu razlagati, kaj bi radi. Volodka je vzel palico v roke in je narisal v pesek čoln; to naj je pomenilo, da potrebujemo čoln.
Človek je premišljeval in je zapopadel takoj ; pokimal je in nam delal s prsti znamenja : zdaj nam je pokazal dva, zdaj pet, zdaj vseh deset. Dolgo nismo megli uganiti, kaj je hotel 8 tem, slednjič je uganil Maka-
rov : „Bratje," je rekel, „on hoče vedeti, koliko nas je, da bo po tem priskrbel čoln."
„Zares!" sms rekli in pokazali onemu, da nas je dvanajst mož. Razumel je,
Potem je hotel, da ga peljemo k našim tovarišem. Obotavljali smo se spočetka, a ni preostajalo drugega. Kaj pa naj smo storili — peš vendar nismo mogli čez morje. Poveli smo ga torej tja.
Tovariši so izprva tudi godrnjali in vpraševali: „Zakaj ste ga pripeljali k nam ? Morda da mu pokažete naše skrivališče ?* No, ni se dalo napraviti drugače. „Molčita, mora biti tako!" smo jim rekli. Človek pa je hodil čisto brez vsakega strahu med nami in je samo pretipaval naše suknje.
Dali smo mu suknje, ki smo jih imeli odveč, on jih je vzel, si jih vrgel čez ramo in stopal do). Mi smo mu seveda sledili. Zdolaj smo videli stati šotore njegovih rojakov, majhno vasico.
„Kaj zdaj ?" so dejali naši ljudje in se obotavljali. „Zdaj je šel v vas in bo sklical svoje rojake."
(Dalje.)
an II
> EDINOST« 3t. 259
V Trstu, dne 19. septembra 1907
mmn uiioi] il
[iroblie politične vesti.	sodba „Slovenskega Naroda", bi lahko doka- Hrvat — .jih je dohitel in opozoril, naj ini-
Cesarskevaje prihodnje leto.	z izgledi na telesu — „Slovenskega rujejo. Oni pa se niso menili za njegov opo-
Iz Zagreba poročajo, da se bodo cesarske	Naroda". Glede važnih dogodkov v Trstu v min, marveč so ga hudo nalomili, da je oble-
vaje prihodnje leto vršile v Sirmi)i med 7.	zadnjih časih — od slavnosti „Ilirije" pa do žal na mestu. Pozneje je našel stražarja, le-
"7nni»Ani it lo m nSr 0«*0 »»i 1 Q nt i« 7 »i _	slavnosti „Haidriha" — se ir nokazal Sto- : zečeea na tleh. neki železniški čuvai ter Dri-
slavnosti „Hajdriha" — se je pokazal „Slo venski Narod" večinoma ali krivo, ali pa docela neinformiranega. Samo en izgled. Po slavnosti „Ilirije", na kateri je sodelovalo tudi eno ugledno ljubljansko društvo, zbog
žečega na tleh. neki železniški čuvaj ter prijavil dogodek. Stražarja so prenesli v bolnišnico. Ali mož je tako izdelan, da je malo nade, da bi ostal na življenju. Zločince so vjeli in spravili v zapore.
Čudež se je dogodil! Pišejo nam :
(Dopis iz Ljubljane.)	zborom iz Temešvara in 13. zborom iz Za-
Naš sobotni dopis iz Ljubljane „Sloven- greba. Glavni stan cesarjev bo v Rumi, v sko gledališče in deželni odbor kranjski" — gradu grofa Pcjačevića.
už-jal je prizadete kroge pri „Slovencu^ in Pogajanja med Avstro-Ogr-„Narodu" v živo. Resnica, ki oči kolje, se sko in Srbijo. Glede sklepa nove trgo-
pač ne da spraviti s sveta s cinizmom ali pa vinske pogodbe, ki so imela pričeti prihodnji česar je zadobil ta dogodek še z gorjačo. ^Slovenec1" je vsaj odkritosrčen, teden so odgodjena do časa, ko bo dokon- posebno važnost tudi za širši K^r naravnost nam pravi, da je njegova čana nagodba med obema državama monarhije, slovenski svet, si je d a 1 „S l o v. stranka odločno proti vsaki deželni podpori Novi napadi grških ban d. h Narod" brzojavi t i, da s e j e It a -slovenskemu gledališču in to radi tega, Soluna javljajo, daje neka grška banda pri lijanom posrečilo razbiti obhod, ker gledališko vodstvo ni engažovalo v svoj Bratovici blizo Presbe napala in postrelila Da-si je bila trditev popolnoma neresnična in operni zbor dveh členov pevskega društva deset bolgarskih kmetov, ki so se vračali da-si Je to ob danem položaju voda na „L;ubliana" in ker ne pošilja „Slovencu'4 no domov.	mlin »aSih sovražnikov, vendar ni prišlo nam
benih notic. To je menda jasno dovoli, — i Pruski minister kraljeve hiše na misel> bi bi,i tato nizkotni in nizki, da bijanja. Takoj pa, ko smo čitaii v gori ime-v?.-ij za „Slovenčeve" „bravce". — Nič manje pl. AVede odstopi s 1. oktobrom t. 1.	! bi se zaleteli radi tega v „Slov. Narodu, ker; nova-em listu o metanju kruha, se nam je
raziarjen je „Slovenski Narod", ki je v zad- S Madjarska pravoslavna cer- sm0 PriPi80vali krivdo le njemu, ki je odpo-j zdelo, da je to le prazen izgovor. Recimo pa. njih letih nekako oficijalno glasilo deželnih k e v Iz Szegedina poročajo da je bila teh slal brz°javko' ne Pa uredništvu lista, ki ni da bi bil res kedo tako blazen in bi z me-odbornikov kranjskih. - Gospodje pri „Slov. dni 'taaikaj organizirana „madjarska pravo- moglo vedeti, kako se je stvar godila.	I tanjem kruha izzval tako veliko množico.
N: rodu" dobro vedo, kako stvari stoje. slavna občina". Predsednikom je bil izvoljen ..	tako korektno m lojalno stališče naj vprašamo : kako je to^ da je iz kruha takoj
K<r si pa ne morejo drugače pomagati iz zemljemerec Agenor Černojević. Občina je \n s.e bl1 P^ayil tudi „Slovenski Narod". Ce zadrege, zato pa sedaj taje dejstva ali dobila za duhovnika nekega Romuna; name- t?'.kar Je trdl1 naš dopisnik, odgovarja res-j.h pa kratkomalo zamolču,ejo. Res-!ravaj0 zgraditi tudi madjarsko pravoslavno niči, potem je postopanje dez. odbora — z
Kakor trdi „II Lavoratore", so njega somišljeniki začeli s razbijanjem kavarne „Spec-chi" šele potem, ko je nekdo vrgel iz kavar ne ven — komad kruha ? Prej da ni nihče niti mislil o kakem razbijanju, ki da je bilo le posledica omenjene provokacije. Mi nismo bili na glavnem trgu in nismo videli onega raz-
n i c a je namreč, da se nemškemu „Filhar- cerkev. Istotako nameravajo ustanoviti mao^rom na veliki kulturni pomen slov. gleda-
moničnemu društvu" izplačuje vsakoletna pod- djarsko pravoslavne občine v Budimpešti in h!ča f!• - lzr.eče™ 0' C® Pa ™ pora brez prigovora, resnica, da se je: v Temešvaru.	odgovarjalo resnici, je bilo členom dež. od-
izpiačala „Društvu za pospeševanje prometa Srbski cerkveni kongres _ bora flano na svobodo pojasniti stvar in za
----: —	„„	' a. - ~	•, • ,, „J?	j vrniti trditve dopisnika „Edinosti". Tudi mi
s tujci** — resnica, da se je izplačala škof Zmejanovič je sklical za 30. t. m. vi
; Karlovce kongresa
na jlicu mesta postalo kamenje ?! Izgovori, da je bilo kamenje na trgu, ker ravno sedaj popravljajo tam tlak — je jalov, ker kamenje, ki se je našlo v razbiti kavarni, ni bilo slično onemu na trgu (bilo je povsem različno od onega, ki se rabi na tlaku). Preostaja samo še „možnost" da se ie dogodil čudež in da se je kruh izpremenil v — ka-
Jv	^ * O&Ul £iUJC flllUVIt C SKUUdl Ć& OKJ, l. m. v ,... , ... , -	'	.	, ,	..	j	: 1*
subvencija „Glasbeni matici" in n e p o - j Karlovce odbor srbskega narodnega cerkvenega bl b,h 4dra?e voIJe odP^h 8v0-»e Predale* J°ei1 T ah s.° 8odru^ namenoma Prmesh
o b i v a t u k. kongresa.	Cemn torej vsa ieza, čemu zasramova-»kamenje na trg !
vesti.
bitna resnica je, da d nemško gledališče vso podporo izplačano. Zakaj je „Narod" to zamolčal? R e s n i c a j e k o n e č n o, da se je nemški deželni odbornik grof Barbo izjavil, da on za Mestni svet tržaški je imel včeraj svr jo osebo nikakor ne nasprotuje izplačilu opoludne napovedano sejo. Po kratkem ute-dovoljene subvencije „Dramatičnemu društvu"J meljevanju je predložil svet. Depiera Dokaz temu je blagajnik „Dramatičnega i mestnemu svetu protest proti postopanju društva" g. Fran Rozman kakor priča. Zakaj! oblasti povodom zadnjih izgredov. Temu pro-„ Narod" vse to taji?! Kar se tiče podpore i testu se je pridružil v imenu slovenskih sve
„Glasbeni Matici", „Slovenski Narod" celo sam pripoznava, da se je izplačala, ne da bi bilo zanjo pokritja. — pravi pa, da se je to zgodilo pomotoma (!!) nekako v naglici (!!). j ?e8a doma" na Prošek in je na njegovo
tovalcev tudi dr. S 1 a v i k ter je posebno naglašal, kako je oblast prepovedala skupen miren odhod slovenskih društev od „Narod-
Žat nam je za gospoda deželnega glavarja, ki je bil toli nepreviden, da je dotično pobotnico na slepo podpisal. Po zagotovilu „Slovenskega Naroda" bo moral g. glavar globoko seči v svoj mošnjiček in ravno tista usoda čaka sedaj OBtale gg. deželne odbornike, ki leto in dan brez vsakega pokritja v obliki brezplačne prepustitve lož izplačujejo - seveda samo nemškemu gledališču — vso podporo K 12 000.—. Nam se gospodje smilijo, kajti njih mošnjički so res v strašni ne varnosti in to vendar niso mačkine solze. — „Narod" je na gorenje očitanje popolnoma obmolknil ter s tem sam pripoznal, da se ženira nečuvenega postopanja svojih varovancev. — Javen narodni škandal in sramota je, da dobiva nemško gledališko podjetje vsako leto vso svojo subvencijo izplačano, slovensko pa ne. — Pravično bi bilo, da bi se izkupilaza lože deželnega gle-d a 1 i š č a r a z d e 1 il o m e j slovensko in nemško podjetje po enakih delih. — Žalostna resnica je pa, da partecipira nemško podjetje od izkupila za lože slovenskega deželnega gledališča z dvema tretjinama, slovensko pa le z eno samo tretjino. — Gospodje razpolagajo z deželnim denarjem — brez pokritja in vkljub izgovoru, da ni denarja. Tako na primer razpolagajo z izkupilom gledaliških lož na način, ki je slovenskemu kulturnemu zavodu naravnost v škodo — in to je, kar smo hoteli v prvi vrsti pribiti.
Splošna volilna pravica za dalmatinski deželni zbor.
Iz Zadra poročajo: Odsek za volilno reformo je sklenil predložiti deželnemu zboru zakonski načrt na podlagi splošne, tajne in
intervencijo, naj se dovoli ta odhod, dobil negativen odgovor in zagotovilo, da se za sedaj, dokler se duhovi ne pomirijo, ne bodo nobeni stranki dovoljevali javni nastopi. Ker pa je vzlic temu zagotovilu vlada dovolila socijalistični stranki demonstrativen obhod po mestu, se pridružuje predlaganemu protestu.
Zastopnik vlade, namestništveni svetovalec L a s c i a c, je sicer priznaval, da je bila policija obveščena o nameravani demonstraciji, a da je bila zagotovila, da se red ne bo kalil, in to tembolj, ker so prireditelji demonstracije izjavili, da namen i s t e j je pomiriti duhove. (!!!)
Svet. V e n e z i a n pa je ob burnem pritrjevanju večine naglašal, kako mizerne so bile odredbe oblasti za varovanje reda.
Predlog Bvet. Depiera je bil vsprejet soglasno.
Protoiizik Costantini je predložil v imenu delegacije znane predloge za posredovanje občine proti podraženju kruha. Pred prehodom v razpravo je* priobčil župan po nudbo tvrdke Quarantotto & C., ki je pripravljena v svojih 22 prodajalnicah mleka prodajati kruh iz moke št. 0 in 1 po 32 stot., in sicer 1000 kg na dan takoj, 2000 v teku enega meseca in 4000 kg v teku dveh mesecev. Ako bi cena moki poskočila, je tvrdka pripravljena podvreči se sklepu komisije za določen je cen kruhu. Tvrdka bi prevzela prodajo 1000 kg v mestni ubožnici spečenega kruha brez nikakega obremenjenja za občino. Obveza občine bi trajala v po-skušnjo tri mesece. V odškodnino zahteva tvrdka prednost ob jednakih pogojih za dobavljani e za bolnišnico in druge občinske zavode.
O tej ponudbi in o predlogih delegacije
direktne volilne pravice s zaščito manjšine.	_	_	_ _
Zakonski načrt pride težko pred deželni zbor,1 se je razvila daljša razprava in so bili končno
ker je potrebna navzočnost treh četrtin poslancev. Italijanaši se bodo pa gotovo ab-s tiri i rali.	_
l»r. Iveevle o vprašanju jugoslovanskega ministra.
Glede vprašanja lugoslovanskega ministra je državni poslanec in deželni glavar dalma-
vsprejeti toliko predlogi delegacije, kolikor tudi v principu ponudba tvrdke Quarantotto z nalogom delegaciji, da sestavi pogodbo z omenjeno tvrdko.
S tem je bila seja zaključena. Neumljiva jeza na „Edinost". Že dolgo se ni „Slov. Narod" tako jezno razko* račil nad našim listom, kakor se je v svojem izdanju od minolega ponedeljka. Istotako pa
tinski dr. Ivčević iziavil dopisniku hrvatskega dopisnega urada, da ne zna ničesar, kako so j nam že dolgo ni prišla „Narodova" jeza nad nastali glasovi o tem vprašanju, niti kako je glavo tako nepričakovano kakor to pot. Kaj prišlo do tega, da se raznaša njegovo ime 8mo storili, kaj smo zagrešili ?! Prejeli smo kakor onega, ki bi imel biti pozvan na to jz Ljubljane od znane uvaževane osebe — a mesto. Ako tudi pride do ustanovitve tega|ne 0d kakega dijaka, kakor bi hotel zatrje-mimsterstva. bo velika težava glede spopol-1 Vati „Slov. Narod" — dopis, ki je ojstro nenia tega mesta, ker so jugoslovanski po-j kritiko val postopanje deželnega odbora kranj-slanci razdeljeni v dva kluba m zato se bo; skega proti slovenskemu gledališču v Ljub-
feilrn	rn #1i ^Kp	!	jn ^ gledali§5e	prevažen kulturen
težko složiti radi osebe.
Dogodki na Ogrskem.
Nova stranka.
,Pester Lloyd" javlja, da se je v pone-
zavod, katerega razvoj je velikega pomena za ves narod in ne le za Ljubljano. Menili smo torej, da je vzroka dovolj, da priobčimo ta dopis, a samo ob sebi umevno je, da s tem
nje našega lista ?! Ponavljamo: ozirom na veliko važnost stvari na jedni, in na pozicijo, ki jo zavzemlje naš dopisnik v slovenskem javnem življenju, na drugi strani, je sledilo naše uredništvo le zahtevi rodoljubja, da je priobčilo došli mu dopis o postopanju dež. odbora kranjskega nasproti slovenskemu gle
Nekoliko pojasnila. Prejeli smo iz krogov „Narodue delavske organizacije"4 : Ker se od socijal-demokratov in njih voditeljev izrabljajo v lastne strankarske namene slučaji. ko tudi — po njihovi trditvi — slovenski kapitalisti dajajo delo regnicolom, moram tu pojasniti to vprašanje. Bilo je slu-
dališču v Ljubljani. Da-li so pa in v koliko čajev, ko ni bilo možno na nikak način do-so trditve v dopisu v soglasju z dejstvi, to ! biti naših domačih delavcev in so naši naje spor, ki naj ga izvojujeta dopisnik „Edi- i rodni podjetniki morali najeti tujce. Jaz sam nosti" in „Slov, Narod", oziroma členi de- j sem šel k dotičnim našincem in sem jim oči-- -	—	tai tako nerodoljubno početje. Dotičniki so
me pooblastili, naj jim pret»krbim domačih delavcev, ki jih jni radi takoj vzamejo na delo. Šel sem in se potrudil, da bi našel delaželjnili našincev, a ker jih slučajno tedaj ni bilo, moral sem priznati, da je postopanje napadenih podjetnikov popolnoma opravičeno.
Mi narodni delavci pa tudi ne izključujemo najemanja tujih delavskih moči, ampak zahtevamo le to, naj se najprej preskrbi delo domačinom in ko bi teh ne bilo dovolj, naj se jemljejo na delo tudi regnicoli ali druge potrebne delavske moči.
Toliko v pojasnilo onim, ki vedno ja-šejo nad našimi „kapitalisti" (brez kapitala!!!) Kar se pa tiče očitanj, češ, da smo v naši delavski organizaciji le nekake moralne propalice, izgavljam, da imamo v svoji sredi res veliko število bivših — rudečkarjev, med katere spadam tudi jaz ! Te propalice pa so, kolikor jih jaz pozpam, sami pridni delavci, ki si v potu obraza služijo vsakdanji krub. Propalice in narodne odpadnike pa je iskati v bližini mestne bolnišnice in ne med nami !
K.
Zažiganje umetalnih ognjev. Prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. se bo pirotehnik Guerrucci iz Florence na zemljišču e\ Wildi v Rocolu produciral z zažiganjem ume talnih ognjev.
Poroke, rojstva in smrti. Od 8. do 14. t. m. se je v tržaški občini poro ilo 41 parov. Rodilo se je 105 otrok, to je 51 moških in 54 ženskih : od teh 17 nezakonskih. Umrlo je 83 oseb, in sicer 49 moških in 34 ženskih ; od teh 35 izpod enega leta.
Tržaški pipčarji v Sežani! V nedeljo dne 22. septembra priredi kakor že javljeno tamburaški odsek „Kola** svojo veliko veselico v novi dvorani g. Guštin-a v Sežani. Med raznimi drugimi bratskimi društvami, ki so že priglasili svoje sodelovanje na tej veselici, so se prijavili tudi tržaški „narodni pipčarji" s svojo...,. Proizvajali se bodo krasni ženski dvospevi s spremljevanjem tamburaškega zbora, med temi tudi ženski dvospev „pri belem konjičku". Naša „Lipa" bo pa zopet nastopila s svojim močnim moškim zborom, ter bo proizvajala krasno F. S. Vilhar-jevo „Hrvatsko davorijo", s spremljevanjem tamb. zbora. Pričakovati je obilne vdeležbe ne samo od strani vrlih Sežancev, ampak tudi iz ostalega bližnjega Krasa.
Torej na veselo svidenje v nedeljo dne 22. septembra v Sežani!
želnega odbora.
Z napadom in zasmehovanjem našega lista radi onega dopisa se je pa „Slovenski Narod" zopet enkrat prav neumno zaletel.
Himen. G. dr. Josip Vladimir Ferjančič, okrajni komisar deželne vlade za Koroško, se je 17. t. m. poročil na Bledu z goBpico Meto Finžgarjevo. Bilo srečno!
Izpraznjena mesta stavbinskih pomočnikov. Na c. k poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu je praznih več mest stavbenih pomočnikov.
Ozir se jemlje samo na one prosilce, ki so dovršili z dobrim vspehom šolo za delovodje [obrtno šolo] stavbenobrtne ali pa mehanične (elektrotehnične) smeri. Prednost imajo oni prosilci ki so se že dlje časa vadili v kaki stavbeni obrti ali pa v kakem elektrotehničnem podjetju.
Stavbeni pomočniki prejemajo takoj po vstopu dnevnino 3 K — poleg drugih izred nih dohodkov.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili (o avstrijskem državljanstvu, starosti 16 do 35 let, fizični sposobnosti za državno službo, sposobnosti za poslovodjo itd.) se imajo vlagati do konca septembra t. 1. na c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, kjer se tudi dobivajo natančneja pojasnila.
Afisacijskf podjetnik in tržaški Slo- \ venci. Kolikor je nam znano, obstoji v Trstu le en zavod za prilepljanje plakatov. Ta urad ima v rokah udova pok. Caprin-a, oziroma Djeni uradniki. Pokojni Giuseppe Caprin je bil med najradikalnejšimi tukajšnjimi italijanskimi prvaki, kar je razvidno iz tega, da so mu postavili spomenik v javnem vrtu in pa da so imenovali ulico, v kateri je imel svoje delavnice, na njegovo ime. Bil je, kar se razume, tudi naš neizprosni nasprotnik, a zavod za prilepljanje, kateremu je bil pokojnik lastnik, je bil nasproti nam poštenejši, nego je danes. Prej se je plačevalo od navadnih plakatov, po 12 stotink za tri dni in so te plakate razobešali, vsaj kolikor toliko tudi na glavnih ulicah. Sedaj se plačuje za male plakate 15 stotink po komadu za tri dni, raz-obešajo pa slovenske plakate le v kakih skritih kotih, ali jih celo niti ne prilepljajo. Tudi je slučajev, ko ti že drugi dan pokrijejo plakate, da-si so se obvezali pismeno pustiti jih tri dni nepokrite! Kakor se vidi, vlada v tem zavodu sedaj hujša mržnja do nas, kakor je vladala pod pokojnim Caprin-om !
Ker pa nismo mi voljni dajati naše novce ljudem, ki nočejo spoštovati našega jezika in prejemajo le plačilo zato, da skrivajo naše oglase — bo dobro, ako si mi pomagamo na kak drugi način. Ker imamo mi vse polno društev bi morda zadostovalo, ko bi ta društva razobešala razne naše narodne plakate v svojih prostorih. Narodnih gostiln je tudi precej. Morda pa bi kedo drugi vedel za
del,ek vršila v Budimpešti konferenca obrtni-j nismo prevzeli odgovornosti za dopisnikove	kako boljše sredstvo? Le novcev ne zame
kov, na kateri je bilo sklenjeno ustanoviti navedbe, ampak jo mora nositi dopisnik sam.	tavati!
deželno obrtno stranko, ki bo, daleč od vseh Kakov bi bil, za božjo voljo, list, dnevnik,	Predsednik meksikanskega central -
političnih ciljev, skrbela samo za interese ako bi prinašal le take stvari, o katerih	nega gozdnega odbora inženir Miguel
obrtnikov. _ i resničnosti se je uverilo uredništvo samo na	A. de Quevedo je v nedeljo dospel v Trst.
nn/iArll/i Ui»%#!i*eLaivi svoje oči in na licu mesta?! Kako se more	Po nalogu meksikanske vlade potuje po Ev-
LIOCjOuKI na nrVclISKOnria zahtevati od uredništva, naj bo ono samo	ropi, da proučava pogozdovanje. V spremstvu
Kandidatura Davida Starčevića. | „informirano" o vsem, kar se godi širom	deželnega gozdarskega nadzoruika g. Pučića
Kakor javljajo iz Zagreba, je bila kandi- sveta ?! Kako bi izgledal n. pr. „Slovenski	in tukajšnjega meksikanskega konzula prof.
dat ura gospičkega volilnega okraja ponuđena Narod* ako ne bi prinašal tudi stvari, ki jih	Joseja Smerdou si je Quevedo ogledal tudi
Davidu Starčevieu, ki se pa brani isto vspre- sam ne pozna in se marveč zanaša na svoje	nasade na našem Krasu. V torek ^zvečer je
jeti ter se je tozadevno izjavil nastopno: dopisnike in vnanje sotrudnike ? !! „Slov.	odpotoval na Dunaj.
rMoje ime, moja minolost in moje delovanje Narod" nas označa kakor najslabše informi-	Z Reke smo prejeli : V soboto po noči
zahtevajo enoglasno izvolitev; volitev z dvemi, ran list na vsem svetu, ker smo priobčili gori	je pela petnajstorica ^Madjarovu na Mlaki
tremi glasovi večine bi moral odkloniti". omenjeni dopis. Kako neveljavna je ta ob-	pri Reki svoje izzivalne himne. Stražar —
ražašKA MALA
Tatica. Gospod Jo«ip Bisingher, stanujoči v ulici Zovenzoni št. 3, je prijavil včeraj predpoludne na policiji sledeči dogodek : Služkinja Eliza Z. je bila pred šestimi me seci v službi pri njem. Pred dvema mesecema je bila šla njegova soproga na letovišče. In Eliza, ki je bila v posesti ključe*' stanovanja, je vporabila to priliko v to, da je šla v njegovo stanovanje in tam vkradla iz raznih omar skupno za 800 kron perila.
Za 5 kron smokev je 16 letni brezposelni dninar Fr. C skupaj z nekim neznanim učmovičem vkradel tvrdki Fratelli di Le-nardc v ulici Gioachino Hossini št. 9.. Bil je aretovan na trgu pri rudečem mostu, dočim je njegov tovariš pobegnil.
Radi nasilstva. 29 letni dninar An-gelj Sch., ki prenočuje na ljudskem preno čišču v ulici Gaspare Gozzi, je bil predmi-nolo noč aretovan pri skladišču Syllos, in sicer zato. ker je dne 5. t. m. z nekim Arri-gom G. in Jurjem J., ki sta bila aretovana
V Trstu dne 19. septembra 1907
»EDINOSTc štev. 259
Stran III
prej, in še z druzimi neznanimi individuvi	VoSal i*
• po sili V neko krčmo v ulici di Crosad i Preosnova deželne kmetijske Sole e grozil krčmarju Josipu Cermel u in na- y Gori^ Razmere na deželni kmetiiski šoli, tikirici.	katere ne odgovarjajo kmetijskim potrebšči-
Osumljen tatvine. Mornar Ive G., v nam lja-e deže!e pri8iiiie so deželni odbor, da ,-lu -bi pri tvrdki P'accanoni & C., je bil are-:-e predlagal deželnemu zastopu premembo kivtn včeraj popoiudne ker je na sumu, da u£nega liačrta.
.vojemu tovarišu Jakobu Milotinu vkra j Dotični pravilnik je sprejel deželni zbor 22 kron in 30 stotink.	i v svoji seji z dne 1«. marcija tek. leta.
Poskus samomora. 22 letna Ivanka, Novi učni načrt stremi' za tem. da bi
Z A KM
Premnogim, ki so skušali lajšati našo težko bol s tem. da so prihiteli oil blizu in • lalee, da izkažejo zadnjo rast spominu našega nepozabnega očeta
imona Fertot
■ vđo^u -----------—--------_	i	i.>\ i učili iiatii Biicuii t*<\ iciu, ua ui
•{, stanujoča v ulici dei Cavazzeni, je včeraj 1 ježe]na kmetijska šola razširjala potom red-oludne mej 3. in 4. uro na svojem sta- j nih	jn posebnih tečajev kmetijski;
anju spila precejšnjo množino karbolne ; pouk v p03arneznih panogah kmetijstva v vseh! kis ne. Pozvan ie bil k njej zdravnik s | letnih časili. in potom kmetijskih predavanj : ;.ne postaje društva «Igea", ki jo je dal v p08ameznih občinah dežele.
udoma prenesti v mestno bolnišnico. Sta-: Redui zimski tečaji [po številu dva) se nesrečnice je bilo sinoči jako opasno. — j prjre(ie c onem letnem času, ko mirujejo : >ri se, da je nesrečnica storila ta blazni. kmetijska dela, to je od 1. novembra do 31. ,>kus v sled nepril k. ki jih ima se zaročen- j marc;ja jn se razdele tako, da bo imel vsak em. Prihodnjo nede'jo se je imela poro-
I viti
Tatvina z vlomom. Predminolo noč ... neznani tatovi preko dvorišča hiše št. 2. v u! ci Risorta vlomili v zalogo vina Marije Derusa v isti hiši. Vkradli so tam 14 buteljk vina. v skupni vrednosti 10 kron. in pa 4 o-'jne drobiža iz miznega predala. Zatem so t« napravili luknjo v zid, ki deli zalogo vina .1 rivnice Ruggera Simoni. Skozi luknjo so i\. z\i v brivnico in tu so vkradli za 50 kron on d j a.
Neznan tat je vkradel Mariji Vadišić j iz stanovanja v ulici del Volto št. 2 — in sic-r dne 15. t. m. — 30 kron denarja. Marija Vadišić je še le včeraj konstatovala, da e denar vkraden. Prijavila je t j policiji.
Smeinioa Na Corsu. Mlad gospod (silno .-j'iino-zaljubljeno, gospodični): „Ah, vi ste pravi ag.'lj !" Gospodična: „Nemogoče, ker do an-_e!j v vendar ne morejo priti — osli !"
Koledar in vreme. Danes : Januvarij, škof Vit lrag; Smiljka. —_ Jutri : Evstahij, mučenec riadobul ; Prija-uii
izrekamo tem potom našo najsrčnejo zahvalo. Posebej štejemo si v dolžnost, da izražamo svojo hvaležnosc ravnateljstvu Assicurazioni Generali, zastopnikom zdravništva in uradov, gospodoma pro^ektoiju dr. E. FERRARI in poslancu IVANU GORIUPU za nagrobna govora, velečastitemu svečeništvu ter onim zvestim prijateljem, ki so po težkej poti na lastnih ramenih želeli prenesti zemske o-tanke našega rajnega k večnemu počitku ter barkovljanskim pevcem za ganljive nagrobnice.
ŽALUJOČA OBITELJ.
irag, omiijKa. — uuiu . avsliclluj, uuicucv , j .bul ; Prija. — Temperatura včeraj : ob 2. opoludne + 22°Celzius. Vreme včeraj : jasno.
Zasedanje porotnega sodišča. Radi zločina zavratnega umora.
VTčeraj je začela razprava proti 34-let-:.-ajii težaku Evgenu Cettin, ki je obdolžen, Ja ie zvečer dne 17. julija t. 1. na istrski cesti a ravraten način umoril težaka Ferdinanda Zap_»ettini. Laški težaki pri sv. Jakobu so air.reč razdeljeni v dve stranki: liberalne Dacijonalce in socijaliste. Zappettini je bil 'ib'Talec, a Cettin je socijalist. Razmerje mej irmii dvema strankama se je bilo zelo po strilo po zadnjih državnozborskih volitvah. I Pežaki, pripadaioči socij ali stični 6tranki so posebno grdo gledali Zappettinija. Nekaj dni .red umorom sta bila dva socijalista tepena v ukozvani krčmi „De Nonzolo" na istrski esti. v kateri krčmi 60 se navadno zbirali težaki liberalne stranke, dočim so se socijalisti zbirali v krčmi Cavalich, ki je malo :ai|« na isti cesti. Dne 17. julija malo po 9-ari /večer je šel Zappettini z dvema tovarišema — prišli so bili vsi trije iz krčme „de NodtoIo" — mimo Cavalicheve krčme. Pred ko krčmo je pa sedela desetorica težakov y i alistov. Zappettini je šel kakih 10 kora-
za svojima tovarišema. Prišedši mimo avfilicheve krčme se mu je pridružil Cettin k d ema svojima tovarišema. Zappettini in ettin sta začela čisto miren pogovor in t-ta Ne j.ekaj časa razgovarjala popolnoma mirno, v-r hkratu je pa Cettin potegnil izpod jopiča i n2 nož — rezilo noža ]e dolgo 28 cm in Uiroko 3 cm — in z istim zabol Zappettinija
•	trebuh. Zaboden v trebuh, je nož prebodel Zappettinija skozi in skozi, tako. da mu je >ris< i ven na hrbtu. Seveda je Zappettini i-1- za tem izdahnil. Cettin je bil še isti V f aretovan. Zvedelo se je pa, da je oni dolgi nož kupil ravno istega dne, in da se e proti več osebam istega dne in dan prej zrazil, da mora nekoga umoriti.
Razpravi predseduje višesodni svetnik ^u -zolli; votanta sta sodni svetnik Mmio
ini tajnik Parisiui. Državno pravdništvo ?r pa namestnik državnega pravdništva dr. r d. Toženca brani odvetnik dr. Puecber, i! :žino umorjenega kakor zasebno stranko d-: pa dr. Robba. Razpravi prisostvujeta udi travniška izvedenca psihijatra dr. Xy-Jias m dr. Vragnizzan, da eventuvelno polazi« svoje mnenje o dušnem stanju toženca
•	hipu, ko je izvršil zločin.
Na včerajšnji razpravi je toženec priznal, is zabodel z nožem Zappettinija. a dejal ■--. da je to storil, ker je bil Zappettini segel f žep po nož. Dejal ie, da sta se bila s 7-appettinijem sporekla. a Zappettini da je -iotel niega z nožem. Vsled tega je on, da >i se obranil, ?abol Zappettinija. A da ga ni '.am^raval umoriti.
Tutri prinesemo izjave raznih prič.
I Društvene vesti in zabave.
Pevsko društvo rKolo~ naznanja, da )o rihodnja pevska vaja za mešan zbor v soboto zvečer ob navadni uri.
Tamburaški odsek pa bo imel I v, >» vajo jutri v petek ob S. uri zvečer namesto v soboto). Toliko na znanje gg pevcem in tamburašem.
Darovi. V počeščenje spomina pok. dra. Si-
Jieoija Portota tržaški možki podružnici družbe sv. Cirila in Metodija poslal neimenovan 12 (rorice K 20.
.Novo konsumo društvo" v Barkov Ijah je določilo 40 kron v podporo „Bar-kovii mskemu pevskemu zboru" mesto venca na Lrsto pokojnemu dr. Simonu Pertotu.
oddelek šole po dva učna razreda.
Te tečaje morejo obiskovati poljedelci in sinovi ubožnih starišev, kateri so pristojni v deželo goriško-gradiščansko in so dovršili šestnajsto leto starosti in dokažejo pri sprejemnem izpitu, da posedujejo zadostno pripravljalno elementarno znanje.
V	posebne tečaje, ki se prirede po potrebi, se sprejmejo vse tiste osebe, katere žive v vedni etiki s poljedelci in imajo torei priliko razširjati kmetijski pouk med ljudstvom, ter morejo vzbujati v mladeničih ljubezen do kmetije in vzpodbujati kmetijske delavce, da praktično uporabljajo temeljna načela raci-onalnega kmetijstva.
Ker pa kmet ne posluša rad teoretičnega pouka, sprejel je dežolni odbor v učni načrt tudi poskusna polja, katera se dodajo obema oddelkoma kmetijskih šol; slična poskusna polja se ustanove tudi v posameznih okrajih dežele.
V	štatut se je sprejelo tudi določilo, da se ima po možnosti ustanoviti na šoli za potrebe praktičnega pouka tudi manjši kmetijsko -obrtnijski obrat.
Poskusna polja, katera se obdelujejo krajevnim razmeram primerno, prepričajo kmeta bolj. nego vse teoretično dokazovanje, da mora opustiti predsodke in dosedanjo tradicijonalno prakso ; ista bodo služila v to, da se izvrše poskusi v raznih kmetijskih panogah. Poljedelci se bodo učili uporabljati umetna gnojila, seznanjali se bodo z raznimi načini sejanja, priučevali se bodo modernemu obdelovanju zemlje itd.
Z ustanovitvijo kmetijskega pouka, ki se omejuje na to. česar je treba, da si poljedelec strokovno popolni svoja znanja, nadalje s prirejanjem predavanj in z ustanovitvijo poskusnih polj, napravi se iz j oljedelca vestnega sodelovalca pri akciji v izboljšanju kmetijstva v naši deželi.
Za tem ciljem je stremil deželni odbor, ko je predlagal preosnovo deželne kmetijske šole.	Po „Samoupravi**.
Razpis natečaja. V zaporih c. kr. okrožnega sodišča v Gorici se odda mesto jetniške paznice. ^__
Vesti iz Istre.
Samomor deželnega poslanca. V
nekem gozdu blizo Vižnjana so našli pred včerajšnjem truplo istrskega italijanskega deželnega poslanca in bivšega poreškega župana dr. Canciani-ja. Canciani si je sam vzel življenje. _
Vesti iz Kranjske.
Podaljšanje poslovne dobe poletnega poštnega in brzojavnega urada Sv. Janez pri Bohinjskem jezeru. Poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada Sv. Janez pri Bohinjskem jezeru podaljšala se je na čas od 16. maja do 15. oktobra vsacega leta.
Češki letoviščarji med Slovenci. Iz j Gorenjske nam poročajo : Nastopili so hladni i jesenski dnevi in letoviščarji so vsled tega j večinoma že zapustili divno našo gorenjsko stran. Vkljub ne posebno ugodnemu vremenu i se je število letoviščarjev letos prav | znatno pomnožilo. Zlasti Čehov prihaja vedno več na Gorenjsko, kar nas mora posebno veseliti, ker ž njimi prihaja nov duh narodne zavednosti iu narodnega ponosa v te nemškemu navalu zelo izpostavljene kraje. Ta čim dalje mnogjbrojnejši stik slovenskega in češkega življa bo gotovo tudi na politične razmere blagodejno uplival.
Poučno potovanje na Češko. Kmetijska družba kranjska priredi prihodnje leto povodom kmetijske razstave v Pragi kmetijsko poučno potovanje na Češko.
Iz občinskega sveta ljubljanskega. Iz Ljubljane se nam poroča: Po dvomesečnih počitničah je imel občinski svet v torek zvečer zonet redno mesečno sejo, v kateri je župan Hribar naznanil, da je mnogoletni in zaslužni občinski svetnik ravnatelj Subic odložil svoj mandat, ker se je zaradi znane i Proftove afere v nekem delu slovenskega časopisja proti njemu uprizorila osebna goDja, o kateri sumi g. Šubic, da je potekla iz srede njegovih klubovih tovarišev. Zupan je izrazil svoje prepričanje, da je to mnenje napačno ter prosil občjnski svet pooblastila, da bi smel ravnatelju Subicu izreči zaupanje občirfskega sveta ter ga naprositi, da umakne svojo odpoved. Županov predlog je bil z vsemi proti enemu glasu Bprejet; le obč. svet. Prosenc je iz formalnih razlogov glasoval proti predlogu, V posebnem nujnem predlogu je potem dr. Triller naglašal da se je .ia letošnjem občnem zboru Ciril-Metodove pružbe zgodila radikalna prememba. ki bo
Pivarna „Goldoni" RazPis službe-
TRST, ulica Barriera vecchla 2
Edini lokal v Trstu, kjer se more piti in jesti po nizki ceni.
Cene jedilom :
Kosilo......nvč.	22
Ogrski ^ulaš.......14
Vampi i all i treviraoa)	,,	12
Vonfsko meso v umaki	„	20
Telečja jiečeolca . . .	.,	25
Milanske pnlpete . .	„	25
Spa^betti v omaki . .	,,	14
P.tlenovka |alla -renez.)	12
Kazrif rrsti crrtih rih	IG
Prikuha na željo : zelje, krompir, fižol na kialo 5 nvč.
Mrzla jedila:
Sunka kuhana Salam* . . . Sir Emmenthaler Orčji eir ... Aćuge, komad
nvr. 16 14 10 8 3
Cene pijačam :
Pivo I. vrste . . litor 26	nvč.
Istrski refoSk . . ,,36	„
Teraa......52
Maršala |oaminka litraj 12	,,
Vermouth ,,	10	„
Mjw-hmaacb .... 8	,,
Attilio Signori
lastnik.
Tovarna pohištva
i M
ulica detla Cesa it. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št.
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
I
Podpisano Županstvo razpisuje slu-
jžbo občinskega zdravnika z letno
plačo 1G00 kron. Tukajšnji zdravnik ima svojo lekarno, velik delokrog, obsegajoč ves kobariški sodni okraj, cepljenje koz in mnogo drugih postranskih zaslužkov.
Ponudbe naj se dopošljejo na tukaj-nje županstvo do 15. oktobra t. 1.
Županstvo v Kobaridu
dne 15. septembra 1907,
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine
* zobtrsktn kaMasta
Dr. JČermikb {.ftsdter
TRST
ulica Ma Cataran Mw. IS, IL aatfst •
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne : Katram, Asfalt, Karton za pokrivale, lesni Cement, Karboliuej, Naftalina „GR0SS0L" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trapftje mazilo, ki ohranja novo ia staro S plasti na asfaltičnlh kartonih, skrilnib _ . ploščah In vsakovrstneai lanarinu.
Asfaltirani kartoni, isolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi is asfalta in katrama, opolala olja,
▼osove, prianane in najbolje znamke (registriran«)
mast za stroja, mašila mast za vagona, mast-vase lina sa koša, mast saaro^je, voščilo
Tovarn* in piamrna. r TRŽIČU (Monfalevne) pri Tratn.
čevlje itd.
Prri valjčni mlin Josefa Kraus0 sinovi
Delniška družba v Osjeku.
Glavno zastopstvo
za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo
friderik Schvarz, Trst
ulica Valdirivo št. 3
TELEFON 945

Serravallo-vo železnato kina vino ^
za bolehne otroke in rekonvalescente _
____P
--- h
^ Provzroča voljo do Jedi, utrjuje želodeo ^ in ojačt^e organizem.
Priporočeno od najslovcčili zdravnikov v vseh 2 slueajili, kadar je treba se po bolezni oiaeiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 i-	zdravniškimi spričevali.
V///////. M————8*
I. SERRAVALLO
v\\\\\w; A\\\\\\>
TRST
Biran IV
»EDINOST« štev. 259
V Trstu dne 19. septembra 1907
HOTEL BALKM ^"""TaMSS HOTEL IJALKAH
gotovo blagodejno uplivala na nadaljni razvoj družbe, ki pa utegne imeti za enkrat nepovoljne denarne posledice za družbo. Zato pa je treba da vsi slovenski faktorji v polni meri store svojo narodno dolžnost ter priskočijo družbi na pomoč, zlasti pa je to dolžnost središča Slovenije, bele Ljubljane. Po nasvetu dr. Trillerja se je mestni magistrat pozval, da za Cirilil-Metodovo družbo za leto 1908. postavi zvišan prispevek ▼ proračun. Nasvet je našel glasen odmev ter je bil soglasno vsprejet. Deželno predsedništvo, ki dosledno prezira slovenski značaj Ljubljane, je dobilo primerno lekcijo. Z nemškim dopisom je deželni predsednik kot načelnik komisije za osuševanje ljubljanskega barja pozval mestno občino, naj izvoli svojega zastopnika v nadzorovalni tehnični komite.
Občinski svet je nemški dopis zavrnil ter zahteval, naj se slovenski značaj Ljubljane primerno uvažuje ter v prihodnje mestni občini dopisuje v slovenskem jeziku. Koncem seje, v kateri so se sicer večinoma reševali! razni računski zaključki, je obč. svet. dr. Triller izrazil željo, naj bi župan preklical svojedobno prepoved, da se učenci iz Novega Udmata in Zelene jame ne smejo sprejemati v I. mestno deško šolo, ker se je sicer bati, da se ustanovi tamkaj šulferajnska nemška šola. Župan je izjavil, da je v tej zadevi že primerno ukrenil.
Mleko nameravajo podražiti mlekarice ▼ Ljubljani od 16 na 20 st. liter. Temu je kriv velik izvoz v Trst in v druge kraje.
Oče in hči ponesrečila na enem in istem mestu. Dne 14. avgusta se je ubila na Veliki planini v Kamniških planinah hči posestnika Ivana Krta iz Tunjic, ko je iskala planinke. Dne 14. septembra, torej ravno mesec pozneje je na ravno istem mestu zadela kap njenega očeta, ki je v ponedeljek umrl. Bil je star 76 let.
Vesti iz Štajerske.
V zaspanosti je padel z okna in se
ubil v Ptuju pijonir K. Werschnigg, doma iz Koroške.
Ker je ubil lastnega brata je mariborsko porotno sodišče obsodilo 23-letnega tesarja Petra Schauperla v šestletno težko ječo. —	_
Razne vesti.
Nova antisemitska zveza. V Pe-
trogradu se je ustanovila nova antisemitska liga, kateri bo naloga ubijati Žide v Busiji vsakokrat, ko bo izvršen kak nov atentat na caija ali ministerskega predsednika Stoli-pina.
Ruski veliki knez Vladimir, ki
se mudi sedaj v Bolgariji, pride te dni s svojo rodbino na Dunaj ; dne 8. oktobra obišče pa romunski dvor v Bukarešti.
Žrtve revolucije. Petrograjski list „ Slovou je obelodanil zanimivo statistiko. Po isti iznaša število od razpusta druge dume vmorjenih, ubitih in ranjenih nič manje nego 44.000. Koliko ljudi je palo kakor žrtev od krvave nedelje 22. januarija 1905 do danes, ni možno preračuniti.
Dalmatinskemu namestniku Nar-delli-ju, ki biva sedaj na Dunaju, se je zdravje nekoliko zboljšalo.
Banda brigantov na ruskem pa r-niku. Iz Petrograda poročajo, da je bila v Ornem morju na parniku „Aleksej" aretovana banda 20 brigantov, preoblečenih v častnike in vojake. Zdi se, da so nameravali oropati potnike in parnik.
Logar v Debrecinu. V zadnjem času je obolelo v Debrecinu (Ogrska) mnogo oseb za legarjem. Povprečno se je v zadnjih dneh beležilo po 18 slučajev na dan, od katerih sta bila dva smrtna. V vojaški bolnišnici je obolelo za legarjem mnogo vojakov,
Smrtna obsodba. V Brnu je bil v ponedeljek od porotnega sodišča enoglasno obsojen na smrt Ivan Pokorny, ki je vmoril in oropal svojo staro mater,
Ustrelil se je v Madridu karlistični general markiz Valle Cercato, krilni pobočnik pretendenta don Carlosa.
Eksplozija v tovarni za ume-talne ognje Iz Kima poročajo : V tovarni za umetalne ognje Stachini v Bagnu se je pripetila v ponedeljek silna eksplozija. Tri osebe so bile ubite, štiri pa ranjene.
PoStna hranilnica. Praga dobi pod ravnateljstvo poštne hranilnice.
Tekma zrakoplovov. Iz Pariza poročajo : Tu so priredili tekmo zrakoplovov. Zmagal je nemški zrakoplov, ki je letel 1000 km daleč na Špansko.
Umrl je v Eeldkirchenu na Predarel-skem generalni vikar za Predarelsko, posvečeni škof dr. Ivan Zobl, v starosti 85 let.
Na smrtni postelji se poročil. V Mitrovici na Hrvatskem je nagloma obolel odvetniški koncipijent dr. Toša Sečerković, star 29 let. Zastrupila se mu je kri, K smrtni postelji je prihitela njegova zaročnica, profesorjeva hči Milena Celap iz Vinkovcev, s katero bi se imel v par dneh poročiti. Poročila se je z dr. Sečerkovicem na smrtni postelji ter je v par urah po poroki postala udova. Dr. Sečerković je umrl na dan, ki ga je Še zdrav določil za svojo poroko.
Vas zgorela vsled eksplozije v rudniku Iz Tokija poročajo od 17. t. m.
V rudnikih v Kosakabe je predpoludne izbruhnil požar, ki se je razširil na vas in uničil 200 hiš. Pri poskusu, da bi se rešilo rudnik, je počil reservoar za vodo, ki se je razlila po vasi. Ponesrečilo je trideset oseb, med temi mnogo žensk in otrok.
Lesena cerkev. Velika cerkev baptistov ▼ Sveti gori, Kalifornija, narejena je vsa iz enega drevesa. Cerkev je 70 čevljev visoka, v njej je prostora za 500 ljudi, ima sobe za pastorja, dvorano za propovedi, vežo, sobico za toaleto itd. In vendar niso porabili še vsega drevesa.
Najveća ladij a na svetu. Angleži gledajo že več let zavistno na Nemčijo, ker je ta prevzela prvenstvo v vožnji čez ocean.
Da bi prekosili nemški rekord v hitri vožnji v Ameriko, je dala „Cunard Linie" graditi dva orjaka, ki bosta največa parnika na svetu.
Imenujeta se rMauretaniaa in „Lusi-taniau in bosta plula s turbinami med Liver-poolom in New-Jorkom.
„Lusitania" je že dodelana in je 7. t. m. že odplula v New-Jork.
Ta parnik je dolg 238.26 m, širok 26.82 m, skladišča so 18.40 m globoka. Ladija je 10.20 m pod vodo, pri čemer nosi 32500 brutto-ton: Deplacementa ima 38000 ton. Kotlov ima 25 s 192 pečmi, ki imajo 14864 m8 ognjene površine.
Stroj ima razvijati do 70.000 HP. Ladija ima 4 vijake in pluje 29 milj na uro. Na poskusnih vožnjah je dosegla ladija mak-simalno brzino 26 milj.
Ves svet stoji pod vtisom tega rekorda, ki so ga dosegli Angleži s turbinami, ki so iznajdba zadnjih let, saj je znano, da se jih Nemci ne upajo še uporabljati pri svoji trgovinski mornarici.
Na tem kolosu potuje lahko 540 potnikov I. razreda, 460 potnikov IL razreda, 1200 potnikov III. razreda, ki spe v ločenih kabinah največ po osem v eni.
Posadke je 827 mož. Za vse tri razrede ima ladija jedilne, kadilne salone in posebne salone za dame.
Dalje so na ladiji pisalne, družabne sobe,
biblijoteka, kavarne, bolnišnice, toaletne-ko-palne in druge sobe. Turbine so zistema Par-sons in vijaki imajo po 5*2 metrov premera.	„Nauticus".
MaLi OGLASI.
tfati ogiafli rađunajo se po 3 stot. besedo; aaa-iUiotiskane besede ae računajo enkrat več Najmanjša pristojbina 40 stotink. ■ ■ ■ FlaČa se takoj. -
ikrn"
Na prodaj
4, ITL. — T r i f i ć."

je 7 letnikov „Ljublj. Zvonau pod ugodnimi pogoji. Via San Nicolo
1171
T*»I#ai 86 odda stanovanje (tri sobe, kuhinja) I OKUJ 240 gld Ulica Toricelli 4, II. n. Več pove gosp. Petijevič, alica Campanile 12.	1170
Majcen Miloš Priporoča
svojo mizarsko delavnico.
Trst, ulica Ferriera St. 30
slav.
občinstvu
878
Sodi vsake vsebine
ulici Saniti 18.
novi in rabljeni, »e prodajajo v 1126
V Barkovliah
pove „Inseratni oddelek Edinosti"
v najem hišica z in vrtom. Naslov
Qlll7lfini9 28—35 let stara da ljubi deco, z OlU&MIIJd dobrimi spričevali, se sprejme v
,Edinoflt". lit 2
dobro slovensko družino. Naslov daje
Vinske stiskalnice
Trst, Trgovinska ulica 2.
in plugi ae najdejo pri ŽIVIC i drugi 1151
Informacije Sr'Trte ?= P. TUJAK, TRST
ulioa San Francesco d'Assissi 64
DB06EMJ1 Josip Zigontžnjl
Filijalka na Prošeku štev. 146
gC Isbor drog, btrv, 6opl6sv, fk—M ?mxtmmmw, ftm. mil«. — Zale** mlamlM v«4«, f«ikt u puktU, um avslo pripravljsssft •trtH tauHBte, maUmvm iUL tU.
OBISeiTEU
Velika zaloga čevljev
Cuigi Ooltan
TRST, ulica Bar-riera vecchia 33
Največa trpežnost in eleganca.
IT CENE ZMERNE. Cene določene, da se ni bati konkurence.
Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan
500 parov čevljev
katere prodaja v svojih prodajalnicah. To je jasen dokaz, kako so cenjeni ti izdelki.
Delo popravljivo!
Izvršuje se popravljanja.
ŽflLOGA P OH IŠTVA TOVA RN
/!.*/! DSKE MDRUge
I1RIRAI FP ln Popr&vlJatelJ glaaovii.
UUinnkLU jov ae priporoča alavnemi občinstvu — Andrej Pečar, ulioa Diati Alighierl 3.	103
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod--
Angelo Deuetak - Trst
ulioa Aoquedotto 22. — Tel. 1484
SLiIKAI* - DEKORATER
Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje v sako j ako slikanje sob v različnem modernem skladu
. , - Tapeciranje s papirjem. —
^ PELO POVRŠNO._OEME ZMEHSL
OOOOOOOOOOOOOOJO
BOGOMIL PINO
bivši urar v Sežani
ima svojo novo
prodajalnico ur
v TRSTU
nJiea Vincenzo Belllni Ste*. II nasproti cerkve av. Anton* noremu
Prodaja vsakovrstne ure in popravlja ist<
po zmernih cenah in z jamstvom
Odlikovana tovarna glasovir^
E. VVarbinek
Trst, Piazza Carlo Goldonl i?
(vogel Corso - Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovir-J«v svetovnih tvrdk Steinwey f« Jons v fiew~Yorku, 5chweighofer Iti
€tekt. pianini, orkestrom, harmoniji
[spoiojuje. — Menjuje. — Daje na obrok* Popravlja. — Akordi™ po zmoraik oensk
Naznanjam slavnemu občinstvu, da -prevzel na novo preurejeno
pekarn o
ulica Sette Fontane štev.
v katerej se dobi
svež kruh 3-krat na dan
sladčice in razna vina v buteljkah.
Sprejme se domači kruh v pecivo Za obilen obidk se priporoča
ANTON PAHOR
ANTON SKER L
■•basik. i»prlaet«Bl iTedtaao.
Trst - Carlo Goldonijer trg n. - Trm
Zastounik tovarne ^l^sjnjsatateles M'
Wf Napeljava in zaloga električnih zvončkov ."a* in prodaja gramofonov, zonofonov in fonog »' ' Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna meait « delavnica za popravljanje šivalnih »trojev, ko •* aiotokoles itd.
Velika zaloga prlpadkav po tovarnllklh ceni* TELEFON itev 1734.
( 11IF v GORICI-SOLKAN J TRST v,te deirettorii (rosario)
0	p. ,, ^ PALACA HAREMZfe
ROO&UŽNIC6:5PLJET.KEKA TELEFON M 1651 -
urar
f.pertot
Trst, ulica Poste Nuove 9
Žepne are naj bolj iih tova.n
Najnovejše atenske ure. Izbor ur za birmo adarila. Popravlja po zelo nizkih cenah.
Sternitov Skrili
je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvorcev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavci; da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZAIiOGE V VSEH GIiAVNlH MESTIH-==—== Vprašajte vzorce in kataloge v	=
Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scala Jclvcdcrc it. i, telefon 1057