9L SttVllKL
g uiHnL« (orl zi orni isti
xlimo.
vsak %nt*T, Uim&i nedelje in praznike, tet velja p* t*M preje nan za aisn« iprti Oelel« za t»e leto 2S K, za pol leta 13 K, xa ćetrt leta 6 K 50 h, za en mkc 2 K 80 h. Za tf>H— • poinjanjem na dom za vse telo MlTza pol teta 12 K, za ćetrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi Hm ponj, plate m vae leto 22 K, aa pol leta U K, za četrt leta 5 K 90 h, a ca mmc 1 K 90 h. —Za taja deteta toliko več, kolikor mata poštnina. — Na naroflM »rez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. - Za t—"***" »e plačuje od pettroatopnc peut-vrste po 12 h, ce se oznanila tlaka enkrat, po 10 h, če le tlaka dvakrat in po 8 h, če se tlaka trikrat ali večkrat — Dopisi na] se izvole frankovail — Rokopisi se ne vračajo. — Diadallti ■ trn rfT—1*1— I* i KnaHovm micah it. a. in ttem masutvo v L nadstz- nptavnUtvo »a v pritBein. — Umatulatm naj se blagovolijo poiMjaM naročnine, reklamacije, oznanila, t L administrativne stvari
JCcstCaa prilaga: „Stevcaski JtluOk"
Uredništva telelon it. 34.
Opraraittra telelon ftt. M.
jaaii š
Odbje imaš milijon?
< iganski volilni boj, katerega je vprizoril mož „čistih roka dr. Su>ter-siČ v .nevtralni- dvorani ,,rnionovia zoper narodno naprednega kandidata ljubljanskega ž ipana Hribarja, rodil je v zadnjih dneh dvoje senzačnib razkritij, ki sta saj za 48 ur sapo zaprli sir o k o us tn em u predsedniku „Ljudske posojilni* ea in njegovemu glasilu.
V mislih imamo Susterši-čevi graščini! V sobotni številki je naš list priobčil vest, da je dr. Šusteršič lastnik prej Kottulinskega graščine pri Radečah, za katero je, kakor spričuje javna deželna deska, v gotovini odštel in plačal kupnine 650.000 kron, ne da bi bil graščino tudi le za en sam vinar zadolžil. Na nedeljskem shodu pa je razkril župan Hribar strmečemu svetu, da je dr. šusteršič lastnik še neke druge, menda tudi nezadolžene graščine na Zgornjem Štajerskem, za katero je odštel nadaljnega pol milijona kron kupnine' Včerajšnji _Soveneca je to senzacijonalno razkritje iz županovega govora kratko in malo eskamotiral, na nažo poročilo o prvi graščini, kupljeni in plačani za r>50.000 kron, pa tudimolci kot grob. To da misliti! Smelo rečemo, da je vsa slovenska javnost z napeto pozornostjo pričakovala v sinočnem „Slovencu* primernega pojasnila — in sedaj ta nad vse sumljivi molk' Toda tako ne bo šlo! Dr. Šusteršič seje drznil vtikati svoj dolgi nos v čisto zasebne imovinske razmere g. župana Hribarja ter mu je štel v krvav greh, ker si je v teku desetletij s trdim vztrajnim in notabene vseskozi poštenim delom priboril primerno ugodno gmotno situvacijo, ki je pa se danes zavisna od jlela. Skratka, očital mu je, da ni ostal berač. Tn tako sta prišli po načelu, da je vsako vprašanje vredno odgovora, na dan šusteršičevi
graščini, njeg07 milijon, razviden iz javnih zemljiških knjig. In ta milijon ne more biti privatna zadeva predsednika „Ljudske posojilnice44, kajti zaslužil ga ni in ga ni mogel. Vsaj s poštenim delom ne, dočim je dokazal župan Hribar, da je sad poštenega dela vsaka kronioa, katero ima v svojem žepu in katero mu je očital šusteršič. Zategadelj mora že dovoliti klerikalni Katon, da slovenska javnost nekoliko globlje vtakne svoj nos v njegov izkazani milijon. Pojasni, odkje in odkod!
Lahko to pojasnilo ni — to spričuje molčečnost sinočnega „Slovenca". Pomagajmo mu torej! Pr. Šusteršič je 12 let odvetnik in je otvoril svojo pisarno, kakor vsak slovenski začetnik iz neimovite hiše, z dolgovi, zlasti ker se je oženil še kot koncipijent, ne da bi bil iskal dote. Njegova pisarna je in je bila vedno srednjeve-hka, in če upoštevamo na eni strani, da ima izredno mastnega klijenta v „Ljudski posojilnici", na drugi strani pa notorično dejstvo, da on sam žrtvuje in zamore žrtvovati pisarniškemu delu k večjemu kako uro na dan, kadar je sploh v Ljubljani, tedaj z mirno vestjo lahko trdimo, da si pri najskrajnejši štedljivosti in vštevši vse državnozborske dijete, ne bil bi mogel v 12 letih prištediti niti 60.000 kron. To vam bo potrdil sleherni slovenski odvetnik brez razlike stranke. Kdor pa je vajen prebivati, kakor on, čez poletje v tirolskih in solnograških hotelih, čez zimo pa na francoski revieri, tistemu pa tudi dohodki dveh ljubljanskih odvetniških pisaren ne morejo zadoščati. In sedaj vprašamo vnovič javno in glasno: Šus ter šič , o dkj e imaš dve graščini, odkje milijon? Ti si politik in da H ga bil s politiko zaslužil, tega suma se moraš oprati pred slovensko javnostjo, ako hočeš le še eno uro živeti v tej javnosti! Prodani in oropani koroški Slovenci pričakujejo   z   napoto pozornostjo
tVOJefa OtffOVOra! Zadnja dva dni se vprašujejo z rastočim ogorčenjem, zakaj vsaj enega izmed tvojih gotovih kranjskih mandatov nisi prepustil kakemu Korošcu, mesto pometaču Gostin carju, ali pa kakemu Jakliču? Saj so ti vendar tržaški Italijani, po vzdigni vši na ščit dalmatinskega rojaka, pokazali pot, kako bi se bil zamogel vsaj deloma oprati očitanja narodnega izdajstva koroškim bratom na kvar. In čemu nisi nastopil sam kot kandidat v tisti Ljubljani, ki jo hočeš osvojiti do leta osorej ? Mari si se res bal razkritja tistih dveh turov na svojem telesu, ki re-prezentujeta zagonetni milijon? U. A. W. G.
Toda ne! Mi smo vzlic ciganskemu klerikalnemu volilnemu boju prepošteni, da bi zamogli misliti na tako etijaltstvo slovenske krvi in naj se pretaka tudi po žilah kakega dr. Šusteršič a. Ne, to ni mogoče. Oklepamo se vsled tega krčevito nadeje, da je celi milijon dr. ŠusteršiČev le k o m e-dija, opereta, izvirajoča iz brezmejne domišljavosti in ničemurnosti klerikalnega generala. Na Dunaju je hotel bržčas briljirati in imponirati kot „graščaka, zlasti konservativnim veleposestnikom, s katerimi se tako rad brati vsaj po predalih nVaterlan-dovih* in zaradi tega je krepko, prekrepko napumpal „Ljudsko posojilnico", katere blagajne so mu kot predsedniku, potrjenem po premilostnem knezoškofa samem, žal na stežaj odprte — in tako se je morda (upamo da!) rodil „nezadolženi dvojni graščak" in „milijonar" dr. Ivan Šusteršič. — Seveda nastane za ta slučaj drugo vprašanje: Kako se je drznilo ravnateljstvo zavoda, kateremuje zaupanega deset milijonov kmetskega denarja, proti zakonu in pravilom kar celi milijon brez intabulacije in varnosti posoditi lastnemu predsedniku v svrho riskantne špekulacije in kako se je drznil ta predsednik tako posojilo   sprejeti ?    Tudi   ta stokrat
lepša eventualnost bi tor ej značila še vedno nezaslišano korupcijo, katero rjF""*'se dalo popraviti edino le s takojšnjo i n t a b u 1 a -cijo cele dolžne vsote na obe Šusteršičevi graščini. To je dolžna „Ljudska posojilnica" svojim vlagateljem in vsej slovenski javnosti. Krvavi slovenski groši, naloženi v „Ljudski posojilnici", so prepošteni, da bi smeli služiti operetni gizdavosti kogarkoli in naj bo to tudi „grašČak" dr. Šusteršič.
Rekapitalirajmo torej! Ali dokaz, kako je dr. Šusteršič na pošten način prišel v posest milijona in s tem dvehneza-dolženin graščin, ali pa na dan z dolžnim pismom in s takojšnjo četudi močno zakasnelo intabulacijo in s tem z resnico o „graščakuu Šuster-Šiču! Tertium non datur!
Kako je že rekel ta gospod dne 14. aprila v Unionovi dvorani ? O k o za oko, zob za zob!
Volino gibanje.
Praga, 22. aprila. Med češkimi kandidati ni več bivšega poslanca Breznovskega. Stranka gaje žrtvovala — Židom. SvojeČasno je namreč prišia doputaoija čeških Židov k predsedniku mladočeškega izvrše v&lnega odbora, dr. S k a r d u, ter se pritožila nad antisemitičnim vedenjem poslanca Bfeznovskega. Ko se je sedaj Brez-novski pritožil, zakaj je izpuščen iz liste kandidatov, povedal mu je dr. Kramar, da so češko-židovski volilci izjavili, da nikakor ne glasujejo zanj, pač pa za vsakega drugega mladoče-škega kandidata.
Bivši poslanec Wolf je sklical v Trutnov shod vseh svojih volilcev, a prišlo je le par sto mladih ljudi. Nekdaj slavni mož ima pristaše le še komaj med dijaki. V volilnem boju skoraj gotovo podleže proti kandidatu dr. Ep p in g er ju.
Dunaj, '22. aprila. Bivši minister grof Bylandt-Rheidt,  ki kandi-
dira v Lilienfeldu. je napovedal na svojem shodu, da se poslovnik državnega zbora spremeni; nadalje je izjavil, da je za verouk v ljudskih šolah in proti reformi katoliškega zakona, češ, da bi taka zahteva provzročila v Avstriji — kulturni boj (?). Obljubil pa je pristopiti zvezi vseh nemških strank.
Malorusi v bodočem parlamentu.
Dunaj, 21. aprila. Bivši poslanec pl. Jaworskyj je pisal nedavno v „Ruth. Korrespondenzu o zbližanju med Nemci in Malorusi. Ker so se zaradi tega zgražali poljski in Češki časopisi, piše isti list najbrže zopet pl. Jaworskyj), da slovanskim bratom, Poljakom ni bilo nikoli nobeno sredstvo preslabo, kadar se je šlo za tlačenje maloruskega naroda. In slovanski bratje Cehi so to dopustili brez najmanjšega protesta. Mla-ČeŠko časopisje Malorusov ne priznava za narodnost. Nadalje piše: „Ne moremo že sedaj reči, kako bo bodoči parlament sestavljen po strankah; eno pa je gotovo, da se med poljskimi poslanci ne bo našla niti desetina, s katerimi bi mogli Malorusi skupno delovati. Maloruska po-Htika bo morala biti potemtakem protipoljska in naravno tudi proti političnim prijateljem Poljakov, bodisi katerekoli stranke ali narodnosti. Slavofilizem ali antislavofilizem tu ne pride v poštev. Tako smo se naučili od čeških politikov."
Srbski patrijarh Branković.
Budimpešta, 22. aprila. „A Polgar" poroča, da je srbski patrijarh Branković, kojega odstop je zahtevala večina na srbskem cerkvenem kongresu, ponudil ministrskemu predsedniku dr. Wekerlu pol milijona kron za dispozicijski fond, ako se Wekerle zavzame zanj pri cesarju, da bi še smel ostati na svojem mestu. Dr. ¥e-kerle je ponudbo ogorčeno odklonil. Nam se zdi vest popolnoma never-
LISTEK.
Fr. Kupka.
Kot znak časa seje pojavil Kupka v umetnosti in je kot tak dobil tudi odmev v javnosti. Morda je znak časa, da se je p. javil tudi v Ljubljani, dasiravno samo v nekaterih reprodukcijah, izpostavljen v Sešar-kovi izložbi, in ne kot umetniška razstava. Znak časa je to, pravim, kajti ne moremo trditi, da imamo tisto mislečo maso, ki bi bila zmožna uživati Kupko s pravim umetniškim užitkom, nimamo človeka, ki bi imel željo „iskati" in voljo „vedetiu. Ta predpogoj ljudske vzgoje je treba šele utoditi, okrepiti. Šele, ko se postavi ljudstvo na samostojno svobodno mišljenje, je gaogoča vzgoja ljudstva in s tem je omogočen napredek bodočnosti. Rešiti ljudaWb verskih in drugih predsodkov, to je bilo Kupki namen umetnosti, ob enem pa je postavi! višjega človeka, človeka mislečega na mesto verujočega, predoČil je silo svobodne misli in je v umetniški obliki izrazil novi moderni svetovni nazor. Nemisleča masa je torej bila, ki se je proti nji postavil sli-
1 kar-mislec Fr. Kupka, a ni samo podiral, ni samo karikiral, ampak je peljal človeka tudi seboj po poti razuma k novemu mišljenju. Gotovo je prav, da opozorimo na ta danes sve-tovnoznani pojav, kajti čas je, da tudi mi začnemo misliti.* >
Ijani je potovala Kupkova razstava po vsej Češki in je imela ne samo v Pragi, ampak tudi povsod po provinci velikanski uspeh. Ne samo gmotni, ampak tudi moralni. Za nepričakovano reklamo je poskrbela tudi znana Judova afera. Profesor Juda je namreč napisal dobro oceno o Kupko vi razstavi, kjer se je seveda strinjal z ži vljenskim nazorom Kupko-vim; podpisal je svoj članek s pseudonimom Ben Jehuda in njegov ko-lega-katehet Dostal ga je denunciral. Dvoje je bilo značilno pri tej aferi, ki je v češki javnosti vzbudila opravičeno ogorčenje. Prvič, da kolega-katehet denuncira kolega-profesorja (To seveda ni slučaj, ampak se v raznih oblikah ponavlja kot usus, saj je
*) Kdor se natančneje zanima za Kup-kovo umetnost in njegovo življensko nazi-ranje, temu priporočamo tri znane zbirke v „Assiette au bernTe* (pos. BLe religlons") in „Kupkov album", 33 jako dobrih reprodukcij (Koči, nakl. Praha, Frant. nabf. Cena 6 K.)
znano, koliko svobode ima profesor zgodovine ali prirodoslovja) in drugič, da so se gotovi ljudje na podlagi denuncijacije čutili poklicani vtikati se v privatno mnenje profesorja. Vsa stvar je bila značilna in dobro pojasnjuje sistem, ki vlada. Kupka pa je budil poslej s svojo razstavo še večje zanimanje. Med mnogoštevilnimi češkimi umetniki, ki bivajo danes po svetovnih umetniških mestih v Pragi, Monakovem, v Parizu in drugod, so danes najbolj znana imena: Mucha, RezniČek, Kupka. Skoraj ne dobiš boljšega salona, kjer bi ne visela slika Muchova, Reznička pozna vsak iz „Simplicissima" in Kupka zanima nas kot slikar-filozof. Popularna je postala njih umetnost in njih ime. Gotovo je imel filozof naj tež i e stališče približati se masi in vendar se ji je približal. Bilo je to znamenje, da masa začenja misliti, da hoče vedeti.
Kupkova umetnost torej ni umetnost za zabavo. Stopimo-li pred galerijo njegovih slik, je mogoče le dvoje, ali da smo prešli vse brez misli in se vrnemo brez misli, kakor da nismo tam našli ničesar, ali pa smo prešli vse zatopljeni v mišljenje   umetnika   in   se vrnemo
polni novih misli- Zabave bi torej tam na prvi pogled iskali zaman, toda če postojimo in pomislimo ob slikah, vzradosti se nam srce, kajti vstala je v nas nova misel. Občudujemo umetnost ne le samo na sebi, ampak tudi zato, ker je tako izrazito predstavila globoko misel. Kupka je hotel z umetnostjo izraziti svoje filo-zofične misli in malo mu je bilo ležeče na tem, kako se bo pri tem zabaval lahkomiselni svet.
Pri slikah Kupko vih je torej treba obstati in misliti. Moč njegove umetnosti je tolika, da bi si težko mislil človeka, ki bi šel mimo in bi ne pomislil. Z nepremagljivo silo se ti pojavi vprašanje. Zašije pred teboj slika in v tebi zazija praznota, vprašanje, ki hoče odgovora. Pomisliš, da je vse to mogoče sama karikatura. Bila bi karikatura, ko bi ne bilo v nji toliko resnice. Vzemimo zbirko : religije. Takoj prva stran nam pokaže začetek in konec vsako religije: izžemanje denarja s tolažbe vere. Vidimo bled, umirajoč obraz, obklepa ga duhovniška roka in iz ust kipi zlato. Obstojiš li pri tej sliki, spomniš se na vse dejanje in nehanje onih ljudi, ki spravljajo za dober denar ljudi v nebesa, zato  da imajo sami
svoja — na zemlji. Preidemo-li celo zbirko, vidimo boga judovskega, vatikanskega, ruskega, mohamedan-skega jitd. in ko si na koncu zbirke, pojavi se ti nizka postava dobro re-jenega božjega služabnika, ki zopet pobira, ker si Šel pogledat bogove. Njegov obraz te spomni na tisoče podobnih prikazni, ki si jih srečal, ako si kaj mnogo hodil okoli cerkva. Vatikanskega boga je predoČil Kupka s sceno, ki skoraj obrnemo od nje pogled in vendar vemo, da se je zgodilo tisoče enakih in podobnih faktov. Zato stoji tam zapisano: In to ste delali v slavo Kristovo ? In kaj delajo danes v slavo Kristovo? pomisliš nehote, ko pregledaš sliko. Zbirka „Les religionsu je budila povsod največje zanimanje in morda ni bil nobeden bolj zmožen izraziti misli o religijah tako jasno, kakor Kupka. Kako duhovito je tu predstavljen ruski bog! Zopet in zopet prebira človek zbirko in začne premišljati, kako je pravzaprav s temi bogovi in njih služabniki.
Kupka je svobodni misli tel j prve vrste. Svobodno misel je izrazil v naslovni sliki češkega lista „Volna mvšlenkau. Nad zemeljsko kroglo se pojavlja mogočna podoba mislečega Človeka, ki z jasnimi očmi in z od-
jetna. Ne morda zato, ker bi patrijarh ne bil sposoben za tako podkupljenje, temne zato, ker pravi vest. da je dr. Wekerle pol milijona odklonil.
Položaj v Maoedoniji.
Carigrad, 22. aprila. Ekumenski patrijarh v Carigradu je odposlal ruskemu oaru sledečo brzojavko: „V imenu svete pravoslavne oerkve obračamo se na Vase carsko veličanstvo kot prvega sina svete pravoslavne cerkve s prošnjo, da bi v svoji priznani ljubezni za otroke naše cerkve milostno blagovolili posredovati v prilog zatiranim 100.000 Grkom na Bolgarskem in Vzhodni Rumeliji, da se zopet obnovi status quo v cerkvi in šoli."
Sofija. 22. aprila. Grki se tru-moma sele iz Bolgarije v domovino, tako da je grška vlada že v hudih skrbeh. Dosedaj je pribežalo v domovino že nad 11.000 Grkov. Grška vlada si je najela že 9 milijonov posojila, da nakupi begunom zemljišča v Te-saliji.
Dogodki na Ruskem
Petrograd, 22 aprila. Predsednik dume, Golo vin, je dobil že več pisem, v katerih mu groze s smrtjo. NoČ in dan ga stražita dva detektiva.
Varšava, 22. aprila. Policijski nadzornik in dva vojaka so bili pri belem dnevu na ulici ustreljeni. — V Ros tovu je bil ustreljen kaznilnični ravnatelj. — Vojno sodišče v Varšavi je obsodilo osem oseb na smrt.
Proti Poljakom na Pruskem.
B e r o 1 i n, 22 aprila. V pruskem deželnem zboru se razpravlja o proračunu za naselbinsko komisijo v zapadni Prusiji in Poznanju. Poslanec grof Praschma je rekel, da so uspehi naselbinske komisije pomanjkljivi. Pri naseljevanju nemških elementov med Poljake zasleduje vlada bolj versko, kakor pa narodno politiko, ker je med katoliške Poljake naselila 11.464 protestantov. — Minister Arnim je brez ovinkov odgovoril, da vlada zasleduje le narodno politiko med Poljaki, k čemur je primorana, ker je zaman desetletja skušala napraviti Poljake zlepa za dobre pruske podanike.
Volitve na Španskem.
Madrid, 22. aprila. Uradno se razglaša, da je bilo pri včerajšnjih volitvah izvoljenih 180 konservativcev, 50 liberalcev, 30 republikancev, 8 kar-listov in 2 neodvisna. 134 izidov se ni znanih.
Dopisi.
Iz Preserja. (Se enkrat Gostin-earjev shod v Preserju    Ne bilo bi sicer treba odgovarjati na dopis v | „Slovencu," z dne 18. t. m., ker v tem j dopisu baš g.  župnik Matija Gerzin | sam postavlja na laž dopisuna „Slo-venčevega" z dne 2. t. m. Ali ker g. župnika tako veseli moja narodnona-
prednost in  pa ker  deloma poroda neresnico, naj vso stvar temeljito pojasnim. G. župnik trdi, da ni on, niti K kaplan   poročal   o  tem  shomi v „Slovenca,"  v katerem mene, na recimo, n&rodnonapreduege nadučitelja, neznani  dopisne  nesramno napada. Zakaj ste se pa g. župnik oglasili če niste vi poročali . Slovencu." — Jaz, torej   narodoonapredni   (no   pa že zopet!)   nadučitelj  imenujem onega dopisuna, ki je o shodu „Slovencu" poročal, opetovano nesramnega laž-nika in hinavca! Zakaj se pa ta ne oglasi, da bi vedel, s kom imam opraviti! — G. župnik Gerzin hode mene v   svojem  kaj   „ galantnem" dopisu smešiti. No, jaz sem rad dobre volje, pa mu prepuščam to veselje,  Če misli, da me je „panal," v čemer se pa jako moti. Sedaj pa k stvari: O Go-stinčarjevem  shodu z dne  1. t m. sem jaz dan pozneje osebno poročal v uredništvu. Nisem pa rekel, da ste g. župnik razbijali po prižnioi, ker na prižnici res bili niste.  Da ste se pa pred altarjem rotili in na shod vabili, no, tega ne morete tajiti. To pa ni taka razlika,   altar ali prižnica (v tem slučaju)   Tudi jaz nisem rabil b^sed, „da ste razbijali kakor konjski mešetar tt Prosim slav. uredništvo, da to potrdi. (Radi potrjujemo, da je notico spisal po Vaših informacijah Član našega uredništva, in sicer po Vašem odhodu  Ured ) Jaz bi nikakor ne bil poslal dopisa  v  „81ov.  Narod," dne 6. t.  m.,  če   bi  ne  bil „SlovenČev" dopisun,   za  katerega  vi  g. župnik, najbrž   (?;   veste,   podlo  napadel. — Jaz pa, g. župnik, opetovano trdim, da je g. kaplan  res  pri blagoslavljanju velikonočnega   „žegnau    polagal po košarah tiskano vabilo na shod. Ali hočete kaj prič? Čemu zavijate resnico?!  Saj ve o tem malone vsa fars.   Le ne očitajte meni budalosti, če kaj tacega verjamem, ampak blagovolite si ta pridevek ohraniti lepo za se.  —  0  poljskem zajcu res ni kvasil Gostinčar,   ampak   g. Kobi. Prosim, g. urednik, da se to popravi, da g. župnik ne bo mislil, da sem napačno nategoval svoja narodnona-predna   jej, jej, pa že zopet! ušesa. Slovencev dopisun je trdil, da je bila Gostinčarjeva  kandidatura z navdušenjem soglasno sprejeta,  vi  g. župnik pa   pravite,   da   ne   veste koliko rok   se je vzdignilo   za Gostinčarja, da pa je bila  kandidatura  z navdušenjem sprejeta.  Kakšno navdušenje je to bilo, če je nekaj ljudi, zbranih v neposredni bližini Gostinčarja, nekaj zamrmralo ?! Da je pa pri proti-glasovanju se vzdignilo le malo rok, je res.  Jaz pa ostanem pri svojej trditvi in tudi pravim — kakor se vi g. župnik radi izražate: Tega ne verjame najbolj zabiti človek, da bi bila polovica na shodu navzočih za kandidat Gostinčarja, ampak jih je bilo v resnici mnogo manj.  Moje narodno-napreutie oči še dobro vidijo. Zakaj pa ne omenjate, do so ljudje, ne toliko med shodom,  pač  pa po shodu godrnjali, da ne marajo Gostinčarja. In teh je bila veČina. Niso pa bili to samo narodnonapredne stranke, ampak tudi taki, ki pripadajo vaši stranki. Imena na razpolago. Vsaj so se celo vaši najožji pristaši pri duš al i,   da ne bodo volili Gostinčarja — imena so tudi na razpolago. Kakšni možje so v vaši, kakšni pa v naši stranki, tega ne maram razpravljati, ker bi me predaleč dovedlo in nimam volje, da bi vam moja narodnonaprednost kvarila veselje.   Ni dolgo temu, kar je neki vaš vnet pristaš  v prepiru klel svojega očeta in svojo že pokojno mater na tak način, da pero ne more zapisati taci h svinjarij. Le to naj še kon-
ločnim obrazom razgrinja temo, ki je pokrila zemljo s slepo vero. Tudi pri ilustracijah velikega francoskega dela „Človek in zemlja" ni pozabil nase, ni samo ilustriral besede drugega, pisatelja, ampak je v njih podal svoj nazor o preteklosti, o svetu, o človeku . . .
Največje zanimanje na razstavi so budile njegove slike: Tiha pot, Vzdor (klub o vanje;, Blazni, Orbis pietus, Ljudske pravice i. dr. Ena in druga priveze nas nase, da obstojimo in premišljamo. Tiha pot (Cesta ticha). Dve vrsti sfing in Človek med njimi z vprašanjem: zakaj sem tu ? Pač veliko vprašanje, ne toliko obrabljeno kakor izrabljeno . . . „Vzdor". Čudovit kolorit nas vabi, a še bolj velika misel. Spomnimo se Mefista: Ioh bin der Geist, der stets verneint (jaz duh sem vse zanikajoči;. A še nismo zadovoljni, še hočemo stati in odgovoriti si na vprašanje, ki se nam vriva . . . Ali ste videli „Blazne" ? Koliko modrega so vam povedali o blaznosti ljudstva, človeštva . . . Morda ste isti trenutek v marsičem na jasnem sami seboj, a v duhu jih še vedno vidite, blazne, kako postavljajo mejnike in kako se potem streljajo zaradi njih ...  In kako jasno
govori „Orbis pietus" ! Na marsikoga se spomnite. Ali se ne vzradostite, ko vidite „Ljudske pravice"! Dve sili: črna in železna jih spodkopujejo, a pravice stoje trdno: „zastonj se trudite", se glasi podpis. In če jih po-dro. padle bodo na spodkopovalce in jih podsule. To je Kupka svobodni mislitelj.
Življenski nazor Kupkov je Dar-vinizem. Tudi to je hotel izraziti, v slikah, vidimo porod in razvoj celice. Umetnik-filozof je iskal poti, kako združiti oboje: To je čutil vsak, ki je stopil v razstavo, da, vsak je skoraj šel bolj gledat Kupko misleca, filozofa, kot Kupko slikarja. Zato so bili tem večjega pomena uspehi, ki jih je dosegel.
Kupka živi v Parizu. Cehi so izdali njegov album in njegov prijatelj slikar Schmidt je jasno izrazil njegovo bistvo: prišel je črn jezdec na visokem konju in obstal pred kupom lobanj ; zazijale so v njega mrtve oči, grde pošasti so se pojavile med njimi. Ni pobegnil jezdec. Šel je v boj proti mrtvemu svetu, ki je domovina strahov aa nevedne. Uničim-li ta svet, bo zazijalo jasno življenje v čisti resnici. B>
štatujem: Največ je pri vas mož, ki govore tu drugače, ko pridejo drugam, pa sopes drugače. Taki šviga-ftvage pa niso moije — ampas babe! Bo tudi izjeme, ali malo jih je. — Ker nekateri mislijo, da se gre res za vero in kar bo te napeli vse strune za Gostinčscja, je mogoče da prodre: a kar j a res zavednih, neodvisnih in razsodnih kmetov, ti Gostinčarja volili ne bodo. In teh g. župnik ni tako malo, kakor si vi domišljujete. G. kaplan se je na shodu nekaf zaletaval v me s svojo - akademično" (?) izobrazbo. O ti preklioana lementar-ska učenost in domišljavost! On prav pridno agitira aa Gostinčarja in pa cujte, g. župnik! on hodi poslušat celo pod okna, kaj se v gostilni govori. Ali hočete pričo? Ali je tako postopanje galantno? Tudi se je Jg. kaplan izrazil, že ve proti komu, da bo mene dal v kraj. No, kaj si vse domišljuje?! Več za sedaj o tem nečem razpravljati, samo to rečem, da naj g. kaplan, ki se kaže tako mogočnega, pusti mene v miru, ker jaz nisem eden tistih, da bi mu ponudil še desno narodu on apre dno (ob, že zopet!) lice, če bi me bil na levo že udaril. — Ker ste g. župnik tudi nekaj omenili o „likofu," vam povem, da ne bom nikogar prašal, če smem iti v gostilno, če me je pa kdo kdaj tudi povabil k „likofu," ni to vendar nič hudega. Vsaj kozarček ga rad zvrnem, kakor marsikdo drugi. Pri-dire še vi na kak „likofu pa se bomo kaj pomenili. Vsaj prepira in sovraštva ne ljubim, kakor menda tudi vi ne. — Naj bi bil „Slovencev" dopisun pustil mojo narodnonapredno (Ali že zopet?!) osebo v miru, pa bi jaz tudi „ne izbruhal vse svoje olike v Narod," kakor ste se vi g. župnik izrazili. Povem pa tudi, da si olike pri ljudeh vaše stranke ali pa, če nočete, tudi pri Vas ne bom izposojal. Rečem pa, če sem komu napravil nevede kako krivico, jo rad popravim. Jaz se ne bom skrival za urednikovim hrbtom. Sklepam pa: Vsak pometaj pred svojim pragom, pa bo čisto povsod. Nisem imel namena koga žaliti, samo prosim, pustite mi pa to nedolžno veselje, da se še zanaprej podpišem kot narodno napredni nadučitelj. — Pre-serje, dne 21. aprila 1907.
Avgust Korner.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. aprila.
— lfarodnonaprednim volil-
Cent! V četrtek, 2 5. t. m. poteče rok za reklamacije glede volilnega imenika za državno-zborske volitve v Ljubljani. Izkazalo se je, da je iz volilnega imenika izpuščenih naravnost ogromno Število narodnonap rednih volilcev. Zato poživljamo v zadnjem trenotku somišljenike, naj se nemudoma prepričajo, ako so vpisani v volilni imenik, in storijo vse potrebne korake, da si zagotovijo volilno pra-vieo. Nasprotniki — klerikalci, socijalni demokratje in Nemci — delajo z vsem aparatom, da spravijo zadnjega svojega svojega moža v volilni imenik. A za to se ne briga samo vodstvo dotičnih strank, ampak vsak poedinec med klerikalci, socijalnimi demokrati in Nemci pazi na to, da se ne   izpusti  iz   volilnega imenika
Strahovale! dveh Kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Mustafa-paša je težko položil svojo roko Bragadinu na ramo in izraz divje škodoželjnosti se je pojavil na njegovem obrazu.
— Kje je Ladislav Gjačič? je novic vprašal Mustafa-paša. Vi ste dolžni to povedati. Kakor sem jaz držal pogoje kapitulacijske pogodbe, tako jih morate držati tudi vi. Nikar ne mislite, da me bodete premotili. Ladislav GjaČiČ je v vaših rokah. Obljubili ste mu svobodo, če vam pride njegov oče na pomoč, a predno je še mogel priti kralj Gjačič, ste bili že prisiljeni kapitulirati. Vprašam vas torej zadnjikrat: Kje je Ladislav Gjačič?
— Tega ne vem, je odgovoril Bragadino. Na mojo čast, da ne vem kje je. Sicer pa ste se zavezali, da prizanesete vsem prebivalcem in vsem vojakom v Famagusti na življenju in na imetju in prepričan sem, da svoje besede ne boste prelomili.
— Ne bom je prelomil, je izjavil Mustafa-paša. Toda Ladislav Gjačič ni ne prebivalec mesta Famaguste niti beneški vojak. Razbojnik je, tu-
ni ti enega somišljenika. Narodu >-napredni v o lile i, tudi vaša strankarska dolžnost je, da stopite v tem važnem momentu v službo stranke in ji omogočite, da spravi zadnjega svojega somišljenika v volilni imenik. Strankino vodstvo ne more imeti v evidenci vsakega volilca, zato je dolžnost vsakega po-samnika, da se sam prepriča, ako je vpisan v volilni imenik. Volilni imenik je vsakomur na razpolago v posvetovalnici na magistratu vsak dan dopoldne od osmih do dvanajstih in popoldne od dveh do šestih. Naši somišljeniki lahko volilni imenik pregledajo v uredništvu „Slovenskoga Naroda", kjer dobe tudi vsa potrebna obvestila, vsak dan od petih do sedmih zvečer. Vsa potrebna pojasnila v volilnih zadevah daje tudi pisarna dr. Trillerja in dr. Novaka v Dalmatinovi ulici.
— Kdo je bil v nedeljo na
shodu? Dvorana „Mestnega doma" je bila v nedeljo nabito polna. Tako polna je bila, da se ljudje niti ganiti niso mogli. Ker so bili vabljeni samo volilci napredne stranke, bi človek sodil, da so bili na tem shodu zbrani pač le naprednjaki. Pa, glej ga spaka, „ Rdeči prapor" in „ Slovenec" sta iztaknila, da jih ni bilo nič. „Rdeči Prapor" reklamira daleč nad polo-vioo vseh zborovalcev zase, „Slove-nec" pa reklamira drugo polovico zase, tako da ostanejo za narodnonapredno stranko samo predsednik dr. Kokalj in govornika župan Hribar in dr. Tavčar. Ker do 14. maja ni več daleč, in se bo na dan volitve najbolje pokazala resnica, prepuščamo rečenima listoma, naj se prerekata, je-li bilo na narodnonaprednem shodu več liberalcev ali vec klerikalcev.
— Milijonar — berač dr. Šusteršič. Klerikalni vrhovni glavar je tako grdo ravnal z božjo hčerko, t. j. resnioo v hotelu „Union" na zadnjem volilnem shoda, da mu je bilo treba malo pristriČi njegov dolgi in lažnivi jezik. On se je po hinavsko prišteval med berače in poudarjal hinavsko, daje berač ostal pri vsem svojem dolgoletnem delovanju in si ohranil Čiste roke! Njemu se pač ne gre za eno laž več ah' manj, kajti obe trditvi sta neresnični in povsem neosnovani, to ve ves slovenski svet. Kajti kakšen berač da je, to je „Slov. Narod" v zadnji sobotni številki že pojasnil, kajti berač Šusteršič je plačal pred tremi leti za veleposestvo grofa Kotulinskega nič manj nego 6B0.000 kron, torej 150.000 K več nego pol milijona kron. To je že nekaj izvanrednega za takega berača; toda berač busteršič je bil v tem slučaju tudi še izvanredno darežljiv, kar sicer še nikoli ni bil in dal je prav knežjo napitnino gosp. Karlu Kausohegu, samo da mu je leta odstopil prvotno  kupljeno polovioo
jec, ki ste ga vi imeli v ječi in zato zanj ne velja kapitulacij ska pogodba.
— To je zvijačno tumačenje sklenjene pogodbe, je vzkliknil Bragadino.
— Ne zvijačno, nego dobesedno, je pripomnil Mustafa-paŠa ostro. In povem vam brez ovinkov: če mi ne izročite Ladislava Gjačica, vas zadene najhujša kazen. Torej, kje je Gjačič?
— Saj sem vam že povedal, da tega ne vem. Iščite ga in Če vam bo sreča mila, ga morda še najdete.
Ogenj brezmejnega sovraštva je zasvetil v očeh turškega zapovednika.
— To mi poplačaš, Antonio Bragadino, tako, da bo ves svet zatrepetal, če Gjačiča ne dobim, zadene tebe, kar sem namenil njemu.
Mustafa-paša se je obrnil k svojim oficirjem in jim je ukazal, naj primejo Bragadina in naj ga vržejo v ječo.
— Vi kršite sklenjeno pogodbo, je ogorčen vzkliknil general Trevisani in planil izza mize. Bragadino je beneški oficir.
— Bragadino je prelomil kapitu-laoijsko pogodbo, je srdito zavpil Mustafa-paša. Naj je Gjačiča skril ali ga izpustil — storil je, česar bi ne bil smel storiti in zato ga zadene že-
tega veleposestva. Iz tega dejstva je pač jasno razvidno, da je berač dr. Šusteršič Čast postati veleposestnik tako visoko cenil, da se je sodruga tega grajskega posestva od križal z znatno vsotico pet deset tisoč lepi h k r o n c. Menimo, da takih beračev ne bo zlepa po Avstriji najti, pa če bi jih tudi pri belem dnevu iskal s svetilko v roki. — Ta klerikalni za-povednik pa bo kmalu tako imovit postal, kakor je bil svoječasni Gjačič, kralj piratov ; razlika med obema je je le ta, da se je uiratski kralj Gjačič krvavo trudil in da je svoje življenje vsak dan izpostavljal z brezmejno hrabrostjo in predrznostjo, predno si je priboril bogati svoj plen: dočim beraču dr. Šusteršič u milijone prostovoljno (Vi znašajo dobri katoliški možje, ne da bi se zanje posebno trudil ali pa izpostavljal svoje dragoceno življenje kaki Še tako mali nevarnosti. Radovedni smo v resnici, kako se je beraču kapetanu klerikalne črne vojske kranjske posrečilo napeljati toliko virov v svojo pisarno, da so mu v kratki dobi 10 let napolnili veliko vrečo, ki ne meri nič manj, kakor 700.000 K, to je sedemkrat stotisoč kron, kajti toliko je plačal v gotovem denarju za navedeno graščino in niti vinarja ni ostal dolžan. To priča, da ima ta najnovejši kralj vseh kranjskih beračev denarja kakor Črepimj, dočim se mu pred desetimi leti niti sanjalo ni, da bo do danes tudi le samo kakih 50.000 krone s svojo politiko in pisarno priboril. — Pa kakor se kaže, bila mu je sreča izvanredno mila, njegovi dohodki so bliskoma tako rasli, kakor kakemu milijonarju v Ameriki in doživeli bodemo morda še to presenečenje, da bo dr. Šusteršič čez par let ponudil, da v svoji znani (?) po-žrtovalnosti in darežljivosti poplača vse dolgove cele kranjske dežele po zgledu mehikanskega milijonarja Pedra Alvarado, ki je že dvakrat hotel ves državni dolg mehikanski poplačati. Dal Bog, da učakamo še ta srečni dan in radi tega želimo, da se kar najhitreje do skrajnih mej pomnoži imetje berača-milijonarja d r. Šusteršič a. Za trduo smo prepričani, da bode bogastvo v rokah dr. Šusteršiča rodilo tisočeri sad v biagor in korist slovenskega naroda in kranjskega berača, katerega Šusteršič po svojih najnovejših zatrdilih bolj ljubi nego samega sebe. On nam je že dal nepobitne dokaze te svoje ljubezni, ko je leta 1^*00. iz svojega žepa, kakor je on sam samozavestno naglašal, doplačal 2000 K pri tisti nekaj ožlin-rani konkurenci proti „K m e -tijski družbi kranjski". Takrat je on javno v parlamentu, če se ne motimo, obljuboval, da teh 2000 K ni zadnji dar njegov, temveč da bode tudi še nadalje seveda na skrivaj in na tihem (kakor ponižna vijolica pod grmom) nadaljeval svoja humanitarna dela in svojim bednim rojakom drage volje pomagal, kjer bo le mogel. Ker ima mož čudovito srečo, to kaže, kako
BnF Dalje v prilogi. *^aW
služena kazen. To je moja zadnja beseda.
Mustafa-paša se je novic obruil k svojim oficirjem in jim kratko in osorno naznanil svoje ukaze. Turško vojaštvo, jim je velel, naj pregleda vse mesto in preišče vsa poslopja. Kdor pove, kje je Gjačič skrit, dobi desettisoč cekinov. Obenem je turški poveljnik ukazal, naj vzamejo vojaki Mar o sabo, da poišče svojega ljubimca Toma in njegovega gospodarja Kržana. Zdaj so beneški generali iu Bragadino Šele spoznali, da Turki podzemskega rova niso našli slučajno, nego da jim je bila ta tajnost izdana. Globoko je vzdihnil pri tem razkritju Antonio Bragadino.
— Usoda, usoda, kako si se maščevala, da sem hotel Kržana izročiti piratom!
Ob istem Času se je od turškega brodovja pomikal velik čoln proti mestnemu obrežju. Poleg turških oficirjev in vojakov so bili v tem Čolnu Piali-paša, kapetan Desantič in voj-vodinja Asunta. Pred nekaj urami je bil kapetan Desantič prihitel s svojo jadrenico in zdaj je šel z vojvodini o v mesto iskat Kržana. Dogovorjeno je bilo, da takoj, čim najde Kršena, odpelje vojvodinjo in njega najprej
Prilog« „Slovszszsns serUa" H. 92. ime 23. aprila 1S8T,
■e mu množe kronoe, zanašati se smemo na njegovo besedo, da bo s svojim imetjem radodarno priskočil revnim svojim rojakom pri raznih prilikah na pomoč in radi tega Želimo mu iz srca še prav dolgo življenje.
— Kurator ji la klerikalne dr« iavnozborske kandidate. Kdor pregleduje listo klerikalnih kandidatov za državni zbor ter pozna kapaciteto cerkvenega liferanta Kregarja, ekonoma Demšarja in odsluženega pometača Gostinčarja izpozna na eni strani vso vnebovpijočo revščino klerikalne stranke, na drugi strani pa mora strmeti nad predrznostjo Šusteršiča, ki si upa klerikalnim voličem diktirati klerikalne kandidate. S tem postopanjem hoče pač vladi dokumentirati, da je njegova volja omnipo-tentna in da obvelja v stranki njegova, in če bi dal za kandidata ko-ruznika. Sedaj v volilnem boju, ko je treba vendarle včasih njegovim kandidatom pred volilce, dasi na skrbno zabarikadirane shodke, Čuti prav dobro nesposobnost in nezmožnost svojih kandidatov. Tzpoznal je živo potrebo, da ie možicem a la Kregar, Gostinčar, Demšar nemogoče samostojno stopati na pozorišče. tn tako jih je dejal pod kuratelo in politicis. Kregarju se je določil sam za kuratorja, in vodi ga sedaj in spremlja vsepovsod tega varovanca. Gostinčarju je odkazal brbljavega dr. Pegana, ki je vsekakor skrben kurator. Čočovemu Francku pa z enim kuratorjem ni pomagano, zato mu je dal za vsako faro po enes;a, v nevarnih farah oelo po dva: v osebah kaplana in fajmoštra. Politični kurandi za kandidate, to je pač unikum! Oh, tega levega krila „Slovenske ljudske stranke!"
— Iz Vač pri Litiji. Oznanilo se je 21. t. m. s prižnice, da priredi kandidat za državni zbor g. Povše shod v tukajšnjih šolskih prostorih. Šola je last vseh davkoplačevalcev in smo jo sezidali zato, da bi služila edinole za poučevanje otrok, ne pa za prirejanje strankarskih političnih shodov. Opozorimo šolske oblasti na ta slučaj  in pričakujemo v
^u-oT^krv n p W u, —njrio primernih korakov. — v ec davkoplacc^diucv.
— K volilnemu gibanju« Iz
laškega okraja se nam piše dne 21. aprila t. 1.: Živahno se agitira in dela za prihodnjega državnozborskega poslanca po vseh naših krajih. Taksnega zanimanja za volilno delo, kakršno je sedaj, Še sploh v našem okraju opazili nismo. To je vsekakor osobita zasluga nove „Narodne stranke44! Seveda naši dušni pastirji ne zaostajajo za njihovimi bratci v drugih okrajih in oČito ter po ovinkih agitirajo za mladega „doktor-kmetau Benkoviča. Zlasti se zaletavajo v uciteljstvo ter današnjo ljudsko šolo proklamu-jejokot nekaj nepotrebnega: in res je ljudstvo tozadevno kar fanatizirano. Čimbolj prideš v višavo, timbolj strastno postopajo ti politiki v talarju! Tako na pr. župnik pri St. Rupertu nad Laškim — Moj-zišek^mu  je ime — kar izpred al-
tarja obdelava narodno stranko ter agitira za Benkoviča. Slišimo, da v kratkem priredi tam Boi shod, kar bi bilo absolutno potrebno. Ljudstvu je treba le odpirati oči. — V Loki pri Zidanem mostu, oziroma v loški fari delajo na vse kriplje vsi krvni in drugi žlahtniki znanega klerikalnega profesorja v Celju, Fona. — Fonovi predniki so se v Loko preselili iz Tolminskega in „Tomincevu je tu več! — proti neodvisnemu kandidatu F. R o š u: s kakšnim uspehom, videti hočemo dne 14. maja t. 1.!
— Ornlg — kandidati Med kandidati, ki jih je prijavil ptujski „Šta-jerott za spodnještajerske nemčurje, nahaja se tudi znani pek in župan v Ptuju. Mi smo se sladko smejali, ko smo to Čitali. Mi si ne moremo drugače misliti, kakor da je kandi-datura Ornigova le navaden manever, ker za tako neumnega vendar ne smatramo Orni ga, da bi on kandidiral v okraju, kjer ga razen njegovih hlapcev in viničarjev prav nihče ne mara. Ako pa Ornig mogoče misli, da se bode v boju med klerikalnim in naprednim kandidatom on smejal kot tretji, se pač jako moti.
— Volilno gibanje v Trstu.
Za državnozborskega kandidata v III. volilnem okraju je postavljen od Slovencev dr. Rybar, ker se je Ulča-kar odpovedal kandidaturi. Kakor znano, kandidira dr. Rvbal1 tudi v tržaški okolici, kjer bo gotovo izvoljen.
— Volilni boj v Trstu. Slovenski socijalni demokratje tržaški so sklicali v nedeljo tri shode: v II. mestnem okraju, v Skednju in Rocolu. Na prvem shodu so slovenski socijalni demokratje povedali, da bodo glasovali za italijanske kandidate, na drugem in tretjem jih je bilo pa tako malo, da so izginili med slovenskimi narodnimi volilci. Na shodu v Skednju jih je bilo le 8 do 10 in še predsednik ni bil njihov izvoljen. Slovenski narodnjaki so socijalno demokratičnim govornikom tako krepko odgovarjali, da so jih ugnali popolnoma. Ko je na shodu v Ro-coluli začel govoriti soc.j demokratski
in sto grl himna „Hej Slovatua,1Ztako da se je moral zaključili shod.
— Škot Bonaventura — šolski nadzornik. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona, datiranega 14 deo. 1862, drž. zakona Št. 6 zahteva podpisano ravnateljstvo z ozirom na dnevno novost pod napisom: „Škof Bonaventura — šolski nadzornik ?u v itev. 87. dne 17. aprila 1907 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi Črkami nastopni uradni popravek: 1. Ni res, da bi bil škof ob priliki birmovanja v Kranju prisostvoval pri pouku slovenščine v S, razredu pri prof. Gra-fenauerju. 2 Ni res, da bi bil škof med uro poslal profesorja iz razreda in ostal z dijaki sam. 3. Ni res, da bi bil to priliko porabil ter jel grmeti na baje brez versko leposlovje, roteč dijake, naj ne Čitajo takih knjig in časopisov, ki jih duhovniki ne pripo-
na otok Aotikytiro, potem pa gori na istrsko obrežje.
Admiral Piali je šel z Asunto takoj na glavno zapovedništvo turške armade, hoteč s svojo veljavo pomagati, da bi turške oblasti poiskale Kržana. Desantič pa se je ločil od njiju in je krenil v mesto, domnevajoč, da Kržan in Tomo že nista več jetnika, nego svobodna. Iskal pa je po vseh ulicah in izpraševal po njih vse mogoče ljudi, a izvedeti ni mogel ničesar. Ko je naposled dognal, da je Bragadino izpustil vse jetnike, obšla ga je bojazen, da sta Kržan in Tomo že skrivaj zapustila mesto, ako nista ponesrečila. Sodil je, da sta v prvem slučaju naravnost krenila proti gradiču Mirabellovem blizu Nikozije, saj sta morala misliti, da se tamkaj mudi vojvodinja Asunta. Rad bi bil krenil za njima, a ker turške oblasti še niso dovolile nikomur, zapustiti mesta, moral je ostati v Famagusti. Oelo Piali-paša mu je odrekel svojo podporo.
— Sin kralja Gjačiča je najbrž kje skrit v mestu, je povedal turški admiral Desantiču. Naši vojaki ga *ščejo  in  zato je  nemogoče,  da bi
mogli pred jutrišnjim dnem zapustiti Famagusto. .
Zvečer je odkorakala iz mesta beneška armada. Zastave njene so vihrale, piščalke so piskale in bobni so peli, ko je šla z vsemi vojaškimi častmi čez glavni mestni trg. A vendar je vladala v mestu smrtna tihota. Ne enega pozdrava ni bilo slišati, ne enega klica. Prebivalstvo se je balo zamere pri Turkih, če bi kazalo svoje simpatije hrabrim možem, ki so celih deset mesecev z brezpri-merno vztrajnostjo in z nadčloveškim pogumom branili Famagusto pred desetkrat Številnejšo turško armado, vojaki pa so bili preponosni, da bi v tej smrtni molčečnosti, spremljajoči njih odhod, kazali nehvaležnemu prebivalstvu svoja Čuvstva. Samo trdo so stopali ti možje in srdito gledali pred se, dokler niso imeli zadajih utrdb za seboj.
Od tega dne ni nikdar več noben beneški vojak stopil čez prag Famaguste. Tekom stoletij je to nekdaj tako krasno, tako bogato in obljudeno mesto popolnoma propadlo in samo razvaline Še pričajo o njega nekdanji slavi in mogočnosti. (Dalje prih.)
ročajo; da bi bil eele pol ure pestil uboge dijake ter jim grozil s peklom in hudičem, ako se ne bodo ravnali po njegovih nasvetih. Bes pa je 1., da je ikof prisostvoval verouku v 8. razredu in da je prof. Grafenauer dogovorno z ravnateljstvom prepustil drugo polovico svoje ure profesorju verouka. Res je 2., da je škof obenem s profesorjem verouka vstopil v 8. razred, iz katerega se je istočasno odstranil profesor slovenščine, in ž njim vred.odšel iz razreda. Res je 3 , da je izpregovoril v 8. razredu po končanem pouku v prisotnosti profesorja verouka nekaj besedi o pomenu oerkvene zgodovine za življenje.
— Ravnateljstvo o. kr. Franc Jožefove gimnazije v K r a n j u, dne 20. aprila 1907. — Dr. Fr. Perne, začasni voditelj. — Sklicujoč se na § 19 tiskovoega zakona datiranega 17. deo. 1862. drž. zakona štev. 6, zakteva podpisano ravnateljstvo s ozirom na dnevno novost pod napisom „Škofov obisk gimnazije v Kranju" v štev. 90 dne 20. aprila 1907 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni uradni popravek : Ni res, da se je škof osmelil sklicati vse dijake v telovadnico in je imel tam govor, iz katerega se dijaki še danes norca delajo. — Res pa je, da je ravnateljstvo sklicalo vse dijake in povabilo profesorje v gimnazijsko kapelo, kjer je imel škof pol ure trajajoč govor o „vednostnem in nravnem napredku" in je slednjič podelil nad-pastirski blagoslov. Ravnateljstvo o. kr. Franc Jožefove gimnazije v Kr an j u, due 22. aprila 1907.
— Dr. Fr. Perne, začasni voditelj.
— Dor Segen dor „Sfldmark"
tako imenuje „Grazer Tagblatt" v svojih kočevskih novicah dejstvo, da je neko slovensko posestvo v Otters-bachu prišlo s pomočjo zloglasne „Sudmarkea v nemške roke ter končuje s „heil Siidmark!" „Grazer Tag-blatt" in pa drugi nemški listi pa bodo seveda Še zanaprej trdili, da je „siidmarka" le obrambno društvo, ki samo brani in čuva nemško posest.
TToknr nas nemSki šulferai"". h«6n oropati   našega   slovenskega jezika,
tako nam hoče „sudmarka" iztrgati iz
rok našo slovansko zemljo. Obema
torej boj do noža!
— Imenovanje pri pošti. Poštni
vežbeniki Franjo Zoreo v Ljubljani, Franjo Turel v Gorici in Vekoslav Krainz v Trstu so imenovani postnimi asistenti za Pulj oziroma za Gorioo in St. Peter na Krasu.
— Šolske vesti. Gdč. M. skr-janec, učiteljica v Zagorju, je dobila začasen pokoj ; na njeno mesto pride za suplenta gosp. I Hladnik. Učitelj gosp. I. Pelko v Toplicah-Zagorju je dobil dopust in pride na njegovo mesto za suplentinjo gdč. Josipina Hafner. Zaradi bolezni je dobila 2 mesečni dopust učiteljica gdč. Marija P e z d i r v Št. Vidu pri ZatiČni in je za provizoričnega učitelja na ondotni šoli imenovan gosp. Leon Pibrovc.
— Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih. Odbor se je v zadnji seji takole konstituiral: pred-seduik dvorni svetnik Rudolf grof Chorinsky, I. podpredsednik advokat dr. Danilo Maj ar on, n. podpredsednik stolni župnik kanonik Josip Erker, glavni tajnik dr. De-meter vitez BI eiweis-Trs teniški, njega namestnik tvorničar Ivan B. Pollak, blagajnik ravnatelj Artur Mahr, njega namestnik c. kr. fin. prokurature adjunkt dr. Hubert Souvan, odborniki tvorničar Otomar Bamberg, višji gozdar v pok. Moric Hladi k, župan Ivan Hribar, dež. šolski nadzornik Fran Hubad, c. kr. stavbeni svetnik Fr. Pavlin, c. kr. dež. sodnije višji svetovalec Julij Polec, komercijalni svetnik Fran Povše, kanonik Ivan Sušnik in c. kr. dež. vlade svetnik dr. Fran Zupane.
— Oskrbovalnlca sa jetične.
Oskrbovalnim so darovali: prof. dr. Alfred pl. Valenta in topničarski oficijal Arnold Herdlitecka postelje, deželni stavbni svetnik Anton KI in ar pa otroško obleko. Oskrbo -valnioa je v tekočem mesecu nabavila : pri železninarski zadrugi v Kropi 10 železnih postelj, v deželni prisilni delavnici 30 prevlek sa zimnice in blazine in pri tvrdki M. Pakič balo hal oz e. S slednjo nadelo se je 7 zim-
nib in blazin, ki se razdelijo najpotrebnejšim jetičnim rodbinam.
— Odkodnloo šolskemu svetniku Avguštinu Uestru je priredil preteklo soboto v vrtni dvorani hotela „Ilirija" profesorski zbor I. drž. gimnazije ljubljanske ob navzočnosti deželnega šolskega nadzornika Fr. Hubada. Bil je lep večer, ki je pokazal, kako to profesorski zbor, z ravnateljem A. SenekoviČem na čelu, složen in edinstven v vsem, tudi edinstveno oeni ljubeznivega odhajajočega svojega starosto Westra. Pod tem dvojnim vidikom so se vršile napi tnioe, začenši z ravnatelj evo in nad-zornikovo, toli številne in tako prisrčne, da jim je svetnik Wester v svoji ginjenosti jedva mogel odgovarjati. Odšel je starosta, a spomini ostanejo!
— »Glasbeni Matici11 je naklonila si. „Kmetska posojilnica ljubljanske okolic e- darilo 100 kron.
— SolfkO poćitnloe. C. kr. brzojavni korespondenc ni biro poroča, da je naučni minister odredil, da se šolsko leto 1906 /07. na vseh srednjih, obrtnih, trgovskih in sorodnih Šolah zaključi izjemoma že v soboto 6. julija s pogojem, da se predpisano učno gradivo do tedaj absolvira ter da odpadejo takozvane vročinske počitnice.
— Prva kukavica se je oglasila letos v Ljubljanski okolici pod Spodnjim Rožnikom v ponedeljek, dne 22. aprila, tedaj nenavadno pozno. Druga leta smo jo slišali prvič že okoli 12. aprila. Zanimivo bi bilo izvedeti, če je tudi po drugih krajih letos tako pozno zakukala.
— Iz deželne kleti. Sobotni obisk je pokazal, da je deželna klet še vedno prav prijetno shajališče veselega občinstva vseh stanov in krogov. Od dolenjskih vin je posebno ugajalo belo vino iz Gor. Straže (po-sestnice Koncilje) in litijskega (gosp. Jenko) in rdeče iz krškega okraja; od vipavski vin pa nemški rizling in beli burgundec iz Slapa ter fino namizno vino iz Št. Vida nad Vipavo. Na splošno željo so priredi še ena pokušnja ta mesec in sicer v četrtek, 25. t. m. od 8—10. ure zvečer.
— Upoljava poletnega voznega reda s 1 vel. travnom 1907. s i.
velikim travnom se upelje na vseh črtah c. kr. avstrijskih državnih železnic poletni vozni red, v katerem se, glede na sedaj obstoječega nahajajo sledeče najglavnejše premembe: Brzovlaki črte Jesenice-Trst bodo ne kaj hitreje vozili, tako da bodo v Trst o. kr. drž. žel. nekaj prej prihajali; med tem, ko iz Trsta o. kr. drž.
Zet.   O Q Li .1 j cxj \j Cl     A>| trsr\] J a._ioki L*»OT7lfllr
štev 2 40 min. kasneje, to je ob 4 25 uri popoldan odide. Lokalni vlak, ki sedaj ob 435 uri popoldan, iz Trsta o. kr. drž. žel. odide v Gorico c. kr. drž. železnice, bo od 1. vel. travna 1907 odhajal ob 5. uri popoldan in do Sv. Vida na G. vozil dalje ter doni na Jesenicah novi ugodni zvezi v Ljubljano in Trbiž; ob 7 30 uri zvečer iz Trsta o. kr. drž. železnice odhajajoči lokalni vlak pa bo vozil samo do Gorice c. kr. drž. železnice, čisto nov je osebni vlak, ki odhaja ob 10 30 zvečer iz Trsta o. kr. drž. žel., kateri dobi v Beljaku j. k. ugodno zvezo na brzo vlak južne železnice, koroške proge na Tirolsko. Po uvrstitvi novih brzo vlakov se je posrečilo v upravi državnih železnic, napraviti direktne zveze brzovlakov med Trstom in Draždanami in bodo v prilog daleč potujočega občinstva, pri brzovlakih razen sedaj obstoječih direktnih dunajskih vozov od 1. vel. travna 1907 naprej direktni vozovi I., II. in III. razreda med Trstom c kr. drž. žel. in Draždanami, kakor tudi pri večinoma vlakov direktni vozovi med Trstom c. kr. drž. žel. in Beljakom c. kr. južue železnice, vozili. Direktni voz Trst o. kr. drž. žel. Monakovo bo od 1. vel. taavna 1907 naprej, pri popoldanskem, ob 4. uri 25 min. odhajajočem brzovlaku vozil, med tem ko ostane pri osebnem vlaku, ki prihaja ob 525 uri zjutraj v Trst o. kr. drž. žel vožnja nazaj neizpre-menjena. Razen tega bodo od 1. vel. travna 1907 direktni vozovi I. in II razreda med Trstom c. kr. drž. žel. in Inomostom vozili. (Odhod iz Trsta o. k. drž. žel. ob 9 05 uri dopoldan, prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob 8 10 uri zvečer.) Dalje se je pri poletnem voznem redu oziralo posebno na ugodno zvezo iz Trsta o. kr. drž. žel. v Ajdovščino in nazaj. Na progi Trst o. kr. drž. žel. Herpelje-Kozina se bo osebni vlak, ki prihaja sedaj ob 11 05 uri predpoldan, opustil in bo namesto tega z zvezo na novi ob 1120 uri predpoldan iz Pulja odhajajoči osebni vlak, vozil nov vlak, ki bo prihajal v Trst o. kr. drž. žel. ob 3 40 uri dopoldan. Zaradi kasnejega odhoda popoldanskega osebnega vlaka iz Pulja (od 1. vel. travna 1907, odhod iz Pulja ob 2 40 uri popoldan) bo tudi njegov zvezni vlak iz Herpelje-Kozine kasneje vozil in ob 7 25 uii prihajal v Trst o. kr. drž. žel.
— Tatinski vajenee. Mesarski vajenec Alojzij Avšičje svojemu mojstru Martinu Bevou v Spodnji
Šiški kradel meso, klobase in slanino ter prodajal te reči. Škode je napravil do 100 K in so ga izročili deželnemu sodišču v oskrbo.
— Sadjarski tečaj mm Fužinah pri Ljubljani, častite sadjarje in druge interesente opozarjam še enkrat na prireditev sadjarskega enodnevnega tečaja na Fužinah po v sobotnem „Slov. Naroduu priobčenem programu, ter prosim, da se vsi cenj. udeleženci pravočasno pred graščinskim poslopjem zbero, da se more pričeti s podukom ob določeni uri, namreč ob polu 10. uri dopoldne. Popoldne od ene do šestih bodo praktične demonstracije na prostem. Ker je fužinska graščina komaj 20 minut peš od zadnje tramvajske postaje pii garnizijski bolnici oddaljena, dospejo tja pravočasno tudi oni, ki pridejo z zjutraj š njimi vlaki med 8. in 9 uro v Ljubljano. Prosim, da udeleženci pismeno svojo udeležbo naznanilo. Fr. Gombač, deželni komisar za vin-stvo v Ljubljani.
— Ka] se godi v Domžalah? V „Kamoičanu" Čitamo, da so se domžalski veteranci udeležil velikonočne prooesije z zastavo v vse-nemških barvah, slovenske trobojne trakove, ki so jih dobili na neki slavnosti, s o pa pustili doma. To je zavednost! Pred dvema letoma so vlačili Nemci Slovence zaradi demonstracije proti frankfurtaricam pred sodnijo, danes se pa sami postavijo v vrsto za nemško zastavo. In ti ljudje se še delaja zavedue Slovence!
— Z Vrhnike se nam piše: Včeraj, nedeljo dne 21. t. m. nismo imeli pri nas popoldan nič krščanskega nauka, ker naš prismojeni Matevž je šel na neki shod k Sv. Trem kraljem norce brit Pri spovedi pa trdi, kako strašen greh je enkrat samkrat zamuditi krščanski nauk. Zaradi njega ni imelo na stotine ljudi tega pouka, kakšen greh ima potem on? — Pač bi bilo bolj pametno, da bi skrbel za neumno gardo Marijinih devic, kakor pa svoj odurni polmeterski „nos-4 v politične razmere vtikati, da se mu Še katera ne spridi, kakor se je ena, ki je pred kratkim Časom povila otroka, baje z nekim oženjenim možem! Zares, lepa Marijina družba. Se bode li tudi letos „Lažiljub" hvalil, kakšen vpliv ima ta garda v vrhniškem okraju na device.
— Za Sokolski dom v Žireh
so darovali: Gg. Ivan Jež, posestnik na Dobračevi, pl. K. Premerstein v Jel. vrhu pri Idriji, Alojzij Pegan, c. kr. notar v Idriji, Jakob Kogej, c. kr. notar v Ložu, Franc Homan, Škofja Loka, H. Suttner, urar v Ljubljani, po 10 K • Jakob Dolinar, gostilničar v Škofji Loki 11 K; Ivan Magdič, Ljubljana, Konrad Pecher, Š&ofja Loka, Dragotin Hribar, Ljubljana, Dr. Gvidoa Sernec, Celje, Ignacij čadež, Srednja vas pri Poljanah po 5 K; Henrik Kenda, Ljub'jana, Janez Vehar, Srnak po 3 K; Matevž Novak Srnak, Janez Pivk, Selo, Helena TJšeničnik, Selo po 2 K; Josip Oblak, Selo 1 K j več gospic v gostilni M. Sedej v Novi vasi darovale skupno znesek 7 kron. Vsem cenj. darovalcem izreka odbor najprisrčnejšo zahvalo.
— NOVO cerkev zidajo v Velikem Gabru pri Zatičini. Sedanja ni več za rabo.
— Šentlovrenski župnik A.
Oblak, „Oberkonsumaru kranjskih mlekarn, ima v svojem župnišču tako zalogo „putratt, da je maščoba že kar skozi zid udarila. Kdor ne verjame, naj si osebno ogleda ta „špastt.
— Pridelki krme in živinoreja na Ormu. Kmetijska šola na Grmu je pridelala pred 10 leti povprek po 800 metr. centov krme na leto; danes je pridela po 1200 metr. centov, torej za 400 metr. centov več. Pripisati je to razširjenemu pridelovanju krm« in porabi umetnih gnojil. Pred porabo umetnih gnojil so daiali travniki po 35 do 40 metr. centov sena na 1 ha, danes ga daiejo po 45 do 50 metr. centov. Na 1 ha se prideluje vsled gnojenja na leto poprek po 10 metr. centov več krme. Ker se gnoji za tri leta, znaša več i pridelek 30 metr. centov. Ako računamo 1 metr. cent po 5 K, znaša večia vrednost 150 K, in ker znašajo stroški gnojenja 100 K, se pokaže kosmatega dobička 50 K pri 1 ha. Pridelek detelje znaša poprek po 100 metr. centov na 1 ha. Ves pridelek znaša potemtakem na 1675 ha travniške zemlje okrog o 800 metr. centov sena, in na 4 ha njiv 400 metr. centov detelje, skupaj 1200 metr. centov. Vsled tako pomnoženega pridelovanja krme seje tudi živinoreja povzdignila. Šola redi danes 22 glav velike goveje živine v skupni vrednosti 8560 K. Pred desetimi leti je znašala vrednost živine le 5500 K. Število živine bi se pa še lahko povečalo, ako bi bilo več prostora v hlevu, ki je zdaj poln. Danes potrebuje šola za vso svojo goveio živino in ako se upoštevajo še konji, okroglo 1000 metr. centov krme, tako da preostaja krme na leto okoli 200 metr. centov, ki se mora prodati. Ker ima šola skupaj 26 35 ha njiv in travnikov, pride na 1 glavo velike živine
121 ha, in Če te upoštevajo le konji, 111 ba zemlje, kar kaže, da je živino reja v zavodu v naših razmerah prav
intenzivna.
— Ia Zagorja ob Savi s Pri nas
imamo dušnega pastirja v osebi kaplana Podbevška, ki „goreče* skrbi za svoje verne ovčice.   Pred vsem jih hoće obvarovati največjega „greha-, branja ^Slovenskega  Narcdatt.    Nedavno je dejal v  spovednici  nekemu napred njaku, da ne sme Čitati nS ov, Narodaa, ker je od škofa in papeža (gotovo ga je ta osebno bral!!) prepovedan. Saj „Slov. Narodu   itak  nima   nič novic, nasproti  pa ga  v tem  daleko nad-kriljuje ^resnicoljubni Slovenec". Priporočal   mu   je   lažnjivega klukca, „Domoljuba", ako se že ne more naroČiti na  „Slovenca".   Sicer pa naj hodi k rjemu na stanovanje, kjer mu je „Slovenec"  vedno na razpolago. Seveda ga hoče s tem ujeti na svoje limanice. A ne bo Šlo! G Podbevšku svetujemo, naj si ohladi svojo vročo kri, ker sicer mu zna Še kri zavreti, ko bomo prišli z drugimi stvarmi na dan. Naša skrb bode zanaprej, da se bo  „Siov. Narod"   kolikor mogoče razširil med našim ljudstvom. Tako bomo  dali največ odgovora na in-famne napade ljudskih sleparjev. Si
— Ponesrečil je na železniški progi Rimske toplice-Zidani most 18-letni železniški delaveo Andrej Zupan. Težko obložen voz je šel Čez njega. Nevarno je ranjen.
— Čudne razmere na opatijski   poŠti*    K  notici   objavljeni v Št. 88 z  dne  18.  aprila t. 1. se nam iz verodostojne strani poroča  da se je z rastočim prometom v Opatiji osobje pri tamošnjem poštnem uradu tekom zadnjih petih let pod prejšnjim in sedanjim nadoskrbnikom pomnožilo za 16 uradnikov in 10 slug. Da se ob Teliki noči in sličnih prilikah dostavljanje došlih pošiljatev nekoliko zakasni,  opaža se pač pri vsakaterem uradu, dočim se vrši odprava vročenih vsakovrstnih pošiljatev tudi take dni povsem točno. Vsak dostavljale©, vprašan na svoje resnicoljubje, mora priznati,  da ima toliko odmora, po-užiti svoje kesilo in po prvem odhodu tudi malo južino,  seveda ne vedno točno ob  isti uri,  kar postna služba sploh nikomur ne dopušča.   Za večji napor pri prvem in drugem obhodu odškodujejo dostavljalce tretji in četrti obhod ob 2  oziroma 4. uri, pri katerih je število pisem tako pičlo, da pri zadnjem izidu večkrat eden ali drugi lis'onoša niti ene pošiljatve dostaviti nima.
— Nagla smrt. V Trstu je zadela kap na možgane 60iatnega peka Andreja Samokeca. Bil je v par trenutkih mrtev.
— Vrat si Je prerezal v Trstu 421etni Hugon Gortan in se nato vrg^l skezi okno na dvorišče, kjer je mrtev obležal. Zmešalo se mu je.
— Blagajnik pobegnil. Blagajnik pekovske zadiuge v Trstu, 28 etni Franc JurgoviČ je vzel 400 K iz zadružne blagajne in pobegnil.
— V pretepu je v Trstu vojak lovskega bataljuna Frano Šmuc udaril s sabljo 32!etnega kotlarja Ivana Pavloviča čez glavo. Prvega so aretirali, drugega pa oddali V bolnišnico.
— Roparski napad. V Trstu je
211etni kočijaž Franc Bole z več drugimi nepridipravi napadel par potnikov in jim odvzel denar. Boleta so zaprli.
— Umrl Je v Bujah bivši odvetnik, župan in istrski dež poslanec dr. G j u r o F r a n c o 85 let star.
— Dvojni samomor. Da Dunaju sta se usmrtila čevljar Miha Am-brožič in pomožna delavka Terezija Pital, ker se nista mogla poročiti.
— Obrtno gibanje v Ljubljani.
Meseca marca t. J. so pričeli v Ljubljani izvrševati svojo obrt sledeči obrtniki: Marija Stoparjeva, Pogačarjev trg, prodajo sadja; Mihael MarčiČ, Ctsta na Rudoltovo železnico št. 16, trgovino z vinom, pivom in žganjem; Josip Plankar, Dolenjska cesta št. 40, trgovino z mešanim blagom; Terezija Mostler, Metelkove ulice št 2. loto grafski obrt; Roza Worm, Mestni trg št. 9, trgovino z mešanim blagom; Maksimilijan Nardi, Jenkove ulice Št. 13, izdelovanje kipcev iz mavca; Terezija Majzelj, Pogačarjev trg, prodajo živil; Franja Novak, Vodnikov trg, prodajo mleka in zelenjave; Marija Gradišnik, Rožne ulice Štev. 15, žensko krojaštvo; Helena Škof, Vodnikov trg, prodajo živil; Rudolf Alt-schul, Pred škofijo št. 19, trgovino s preprogami; Marija Binder, Slomškove ulice Št. 14, stavbno mizarstvo na tovarniški način; Ivana Slapničar, Prisojne ulice Št. 7, žensko krojaštvo; Fran Ložar, Martinova cesta št. 19, pekovski obrt; Evstahij Vilfan, Res-ljeva cesta št 12, krojaški obrt; Anton Brecel, Žabjek št. 1, crevljarski obrt; KalistPontello, Slomškove ulice it. 19, izdelovanje umetnega kamenja, stavb i.ih okraskov in podjetništvo betonskih stavb; David Seravalli, Slomškove ulice št. 19, podjetništvo betonskih stavb; Frančiška Kavzlarič, Rimska cesta št. 19, malo trgovino s
mešanim blagom; Helena Ženko, Vodnikov trg. prodajo zelenjave; Fran Kovačid, Rimska oesta it 11, fijakar-ski obrt; Andrej Gaber, Sodoijske ulice it. 2, njekarski obrt. — Odgla-sili, oziroma faktično opustili pa so svoj obrt: Jera Foituna, Vodovodna cesta it. 26, prodajo žganja v zaprtih steklenicah; Rudolf Altichul, Pred škofijo št 19, trgovino s preprogami j Marija Podlesnik, Stari trg štev. 18, prodajo ČrevJjev; Ana Jager, Rimska cesta štev. 11, fijbkarski obrt; Ivana Pirnat, Kolodvorske ulice št. 26, prodajo razglednic; Karel Binder, Slomškove ulice št. 14, stavbno mizarstvo na tovarniški način; Fran Porentai Bohoričeve ulice Štev. 11, mesarsk, obrt; Ivan Gale, Tržaška cesta št. 12, tapetarski obrt.
— Mednarodna panorama pod
TranČO nam razkazuje ta teden zanimivo državo Peru v Južni Ameriki. Največ zanimivosti ima mesto Lima, za vsakega prijatelja prirode pa so glavna privlačna sila pragozdovi.
— Nesreča. Ko je včeraj 18letni hlapet Fran Homec s kolodvora peljal po Karlo vski oesti drva in se z vozom ognil pri Tesarskih ulicah električni želesnioi, se je voz nagnil in so drva podsula Homca, vsled česar se je takoj onesvestil in dobil znatne notranje poškodbe. Ko so ga spravili zopet k sebi, so ga z izvoŠ-Čkom prepelja i domov.
— Iz zaporu Je ušel dne 18. t.
m. pri okrajnem sodišču v Logatcu neki 2oletni individij, ki se je dal za Ivana Kooiga iz Šmohora na Koroškem. Navedeneo je velike, močne postave, krivega nosa, ima majhne, plave brke in je na eni roki tetoviran. Oblečen je bil v sivo, kmetsko obleko in je imel črne čižme.
— Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 48 Macedoncev in 30 Ru-sinov, nazaj je pa prišlo 266 Hrvatov , Macedoncev in Slovencev. 15 Hrvatov je Šlo v Pasavo, 18 Dalmatince v v Beljak, 60 Lahov se je pa pripeljalo v Ljubljano, deloma v Kočevje in Novo mesto. — V soboto je šlo v Ameriko 8 Slovencev in 58 bivših dalmatinskih mornarjev. Na Dunaj je šlo 30, v Kočevje pa 25 Lahov.
— Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 75 Slovencev, 240 Hrvatov in 220 Macedoncev. V Heb je šlo 60, na Tirolsko 75, v Inomost pa 20 Hrvatov.
— Izgubljene ln najdene reći Strojevodjema soproga Marija Mayer-jeva je izgubila zlat privesek, vreden 26 K. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden zavitek, pet palic, dežnik, denarnica z manjšo vsoto denarja, sveder in vreča, v kateri je
J-,i|a     jo pio«*,     nogi) Trif*e     iti ali&USCLI
— Šolski učenec Ivan Pance je našel zlat prstan in ga oddal na magistratu.
— Ga. Marija Pirkerjeva je izgubila zlat Ščipalnik, vreden 10 K. — Domobranec Blaž Jerše je izgubil bankovec za 10 K
— V deželnem gledališču so se našle v sezoni 1906 7 te le reči: 3 mufi, 1 boa, 6 etuijev za kukala, 1 kukalo, 1 ŠČipalnik, 2 dežnika, 2 zlati broži, več različi ih robcev in rokavic in 3 g avniki. Kdor je katero izmed navedenih reči izgubil, naj se oglasi pri hišniku v deželnem gledališču.
* Najnovejše   novice.   A1 i
pride španski kralj v Rim? Nedavno se je razglasilo, da namerava španski kralj priti v Rim. Na tozadevno vprašanje je odgovoril neki španski prelat: „Španski kralj pride v Rim, ko ne bo več katoliški; ako pa ne bo več katoliški, tudi kralja Španije ne bo več."
— Parnik se je potopil. Na Nevi v Petrogradu so ponoči potisnile orjaške ledene plošče stari parnik „Arnangelsk" tako, da se je potopil. Utonilo je 25 oseb.
— Zasnežena vas. Vas Hin-terriss na Tirolskem je že sedem mesecev tako zasnežena, da ne more nihče iz vasi in nihče do nje. Bati se je, da bodo prebivalci pomrli gladu.
— Vkonkurz je prišel grof K. Sclonborn, tajni svetnik in član gosposke zbornice. Na njegovi graščini je nad milijon kron dolga.
— Železniški promet med Brodom in S a r a j e v o m j e ustavljen zaradi poplav.
* Izpoved na smrtni postelji
Pred pol letom so našli v Atenah obešenega v DJegovem stanovanju trgovca Katsikija. Preiskava je dognala, da se ni sam obesil. Istočasno je izginil njegov sluga Vrelles. Dva dni po umoru je dobil oče sluge pismo, v katerem mu sin naznanja, da je odpotoval v Ameriko. Sedaj so bile tudi oblasti prepričane, da je trgovca umoril in oropal njegov sluga. Te dni pa je zbolel v vojaški bolnici neki vojak Stupiš, ki je izpovedal, da je z dvema tovarišema ubil trgovca in njegovega slugo. Slugo so pa prisilili, da je pisal očetu navedeno pismo, potem pa ga zadavili in vrgli v vodnjak. Vojak je po is-povedi kmalu umrl, dočim so njegova sokrivca zaprli.
domu.
(Pojo te po znani Cmokavzarjevi.)
V dolini je slana, po gorah je sneg — Na shodih pa veie otrobe nai Krek.
Za plotom lisica na kure preži — In Šusteršič dohtar po žlindri smrdi.
Naj prvi je mežnar, potem ministrant — Na svetu Pogačnik najlepši je fant.
Poleti za vožnjo za nič so sani — Na Krasu pa Žitnik neumnost uči.
Na Krasu skalovja in polno je kač — Gostinčar je slaven možak pometač.
Neumno, neumno je mlado žrebe — Govornik največji je <5očov France.
Varuj se stekline in griže in glist — In Šuklje je hofrat in penzijonist.
Poleti je fletno, pozimi sneži — In Jaklič je vitez podrte peči . . .
Telefonsko In brzojavno porodio.
Dunaj 23 aprila. Z najvišjo odločitvijo je imenovao nadvojvoda Leopold Salvator za nadzornika artiljerije Maršal K ropa če k je v pokojen in od ikovan z velikim križcem Leopoldov ega reda.
Dunaj 23 aprila Soproga pokojnega m'nistrskega predsednika grofa T a a f f e e , gr fioa I r m a Taaff ee je otnlela na smrt.
Praga 23 sprda. Velika parada eq je danes izvršila v Daj-epšem redu cb krasn m, dasi do kaj hladnem vremeuu Okoli vež b&lšča se je zbralo po policijski cenitvi okoli 60 000 ljudi Cisar je dospel na vežbali^Č^ točno ob desetih v spremstvu nad^ojvf d Frana Ferdinanda in Karla
j"
voj> štvo drfi iralo pred cesarjem. Po d filiranju se je cesar vrnil v kral.e^ski d orec.
Lodz 23 apnla. 20 oboroženih oseb ja na ulici napadlo voz, v katen m je sedel neki davčni urad nik Pr« ti vozu ao vrgli bombo, ki pd eksplodirala s slom pokom. Ubite so bile 3 osebe in 1 vojak, ranje ih pa večje število
Petrograd 23 tprila Dama nadaljuje razpravo o agrarnem vprašaciu Disnca je vl< ž la pred log, tičoč *e „z eze »st nito rusk h lmdiV D bćtajebila zelo viharna Večina ja predi g odklonila, kar je izzvalo viharne proteste na de sn ci
Rim 23 aprila Londonski list' sn priobčil' vest, da obišče kralj Viktor Emanuel v kratkem špansk^gd kralja Af n?a. »Gior« nale oltala* dementuje kat go rično ti vest
Zahvala.
Pri dopolnilnih volitvah v mestni občinski svet ljubljanski, ki so bile pretekli teden, so na vsej Črti zmagali kandidatje, ki jih je priporočalo vodstvo narodno-napredne stranke v spo-razum ljenju s svojimi volilci.
Pri teh volitvah je letos prvič pri nas poskusila svojo moč socislno-demokratska stranka, ki je v III. in II. razredu postavila svoje kandidate. Socialno-demokratske kandidate so na tihem podpirali tudi klerikalci misleč, da bodo s tem pripomogli zadati ca-rodno-napredni stranki udarec, ki bi bil močan dovolj, narušiti ono trdnjavo, ki jo ima narodno-napredna stranka v občinskem svetu ljubljanskem, trdnjavo, ki so jo klerikalci že tolikokrat naskakovali, a so bili od nje vsekdar odbiti s krvavimi glavami.
Tudi letošnji naval na to napredno trdnjavo je ostal brezuspešen, dasi so nasprotniki vabili s sirenskimi glasovi volilce v svoj tabor in jim oblj uho vali zlate gradove.
Brez vsake agitacije z naše strani so prodrli na vsi Črti narodno-napredni kandidatje. Zasluga za to gre zavednim našim volilcem, ki so prihiteli na volišče v povsem častnem številu, da oddado svoje glasove možem svojega zaupanja in pripomorejo kandidatom narodno-napredne stranke do Častne zmage.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke smatra za svojo dolžnost, da izreče svojo iskreno zahvalo vsem cenjenim volilcem, ki so odlikovali narodno napredne kandidate s svojim zaupanjem, kakor tudi vsem onim, ki so z besedo ali dejanjem pripomogli, da je ostala pri občinskih volitvah narodno-napredna stranka na vsej črti zmagovita.
V Ljubljani, dne 22. aprila 1907.
Izvrševalni odbor narodno-napredne _stranke._
Poslano.*)
SnoČnji „S 1 o v e n e ou blagovolil se je v svojem nad vse objektivnem t! poročilu o zadojem volilnem shodu v „Mestnem Domu" zopet enkrat ob mene malo obregniti. Ne navaja namreč nobenega drugega medklicateJja — dasi jih je bilo prav mnogo — nego samo mene — svojega dobrega starega prijatelja. Ne navaja pa tudi mojih medklicev in registrira vse tako pavšalno, da mora vsak Čitatelj meniti, da sem Bog zna kako   surovost  ali vs«»i
j ^___L   x uj.^n UCiliii.
ISi mi na tem, da bi se branil pri „Slovenčevia stranki. Zato tudi večinoma ne reagiram na vse dosedanje neresnice tekom do gih 20 let, zlasti ne v zadnjih mesecih.
Ako danes iz svoje rezerve stopim, storim to le radi svoje obitelji in radi čitateljev iz naše stranke, ki se niso shoda udeležili, pa vendar v sedajni brezobzirni volilni borbi tudi „Slovenca" čitaj o.
Kaj sem torej toli surovega za grešil? — Eco Vam gole resnice: Ko je predseduik shoda g. dr. Kokalj omenil nasprotne kandidature Kre-garjeve, sem zaklical: „Zakaj dr. Šusteršič ne kandidira v Ljubljani? Zakaj seje pa zaletel v varno zavetje kl^e-rikalne okolice?"
Dalje, ko je predseduis, govoreč o vabilu, s kojem je dr. Šusteršiča v naj vlj vidnejših besedah povabil na naš shod in konstatiral, da se le ta ni odzval temu vabilu, sem dejal: „Kerso mu tukaj prevroča tla!"
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Potem sem med govorom g. župana Hribarja, ki je omenil izdajstva nad koroškimi brati zaklical: rHanba!u
Slednjič sem na opazko nekega sodruga ali krščanskega socijalista, tik mene stoječega, ki je g. županu Hribarju zaklical: „LjubŠi mu je Grad, kakor delavci,4* odgovoril: Jo je laž! Zupan je rekel: poleg delavskih hiš, potezal se bom tudi za restavraoijo na Gradu." na kar je ta osramočen obmolknil.
Končno bodi še navedeno, da so bili ti medklici od podpisanega izrečeni. Moj sin Viktor, ki je tudi vo-liiec, se je nahajal zadnjo nedeljo na lovu.
To so bili torej tisti omikanega človeka nevredni izrazi, ki bi jih prijatelj nSlovenec" svojim nevednim „bravcemu rad natvezil, seveda s prelepim namenom svojemu bližajemu škodovati — prav po Kristusovih naukih.
Čestiti čitatelji pa naj sodijo, ako sem res s temi ^omikanimi" medklici zagrešil „crimen laesae cle-ricalicae majestatis."
Z mirno vestjo pričakujem sodbe!
Ljubljana,   dne  23.   aprila 1907,
Viktor Rohrmann,
starejši.
Vsi, hi nimajo
slasti do jedi ali jo imajo le malo,
ki jih muči težka prebava, zaprtost telesa, gorečica, napenjanje, prevelika
tvorba kislin, ki jih boli glava in želodec, dosezajo s porabo pristnih
Bradvjevih želodčnih kapljic izvrstne uspehe. — Dobivajo se po lekarnah. C. Brady, lekarnar na Dunaju I, Fleischmarkt 1-386, razpošilja po 6 steklenic za K 5 —, 3 dvoj-nate stekl. za K 450 poštnine prosto.
482 3
Pozor!
Le „Tempel-vrelec" in f,8ty-ria-vrelec" sta
kot rogaški slatini postavno varovana Vsi drugi izdelki, ki nimajo oznamenila ,,Tempel-vreIec" ali , Stvrta vrelec temveč ee opravljajo goljufivo p'»d imenom ,.Rogaška slatina- v" promet, saj se zavroej). - Oskrbni&tvo deželnih vrel ev Rogatec Sl&tma Dobiva se pri firmah M. Kastner in Peter Lassnik v Lj
Se dnhj tovsoi
neobhodno potrebno zobna treme
zeržuje zobe cisie, bele in zdrave.
Umrl« so v Ljubljani.
V deželni bolnici:
Dne 16 aprila: Gregor Primožič, dninar, 74 let, ostarelost
Dne 17. aprila: Ivan Sober, gostač 81 let, Hy.jertrophia post Marasmus.
Dne 18 aprila: Marija Legat nadspre-vodnikova žena 3B let. Spridenost jeter. — Zofija Gorše, del včeva hči 2 leti, davica.
Dne 19. aprila : Dora Levak, delavčeva žena 34 let. vsled krvavenja možgan.
Dne 20 aprila: Marija Lacher, nader-binka, 76 h t, Japljeve ulice 2, ostarelost. — Alojzija Kocmur, pa*nikova hči, 1 leto. Cerkvene ulice 19, Bronchitis capill. - Antonija Kramar, delavčeva hč , 15 mes. Na Zavrtih 9 Gastro ententis acuta.
Dne 21. aprila: Mihael M rtič, delavec 56 let. Hra ilmška cesta 8. jetika. — Ivan Košak, hlapec 21 let. Radeckega cesta 24. jetika.
Dne 22 aprila: Ivan Liko?ar, delavec 63 let. Radeckega cesta 11. jetika. — Lucija Štrukelj, zasebnica, 76 let. Stari trg 16. Ar-terio scierosis.
Glede na „Poslano" v ^Slovenskem Narodu" z, dne 3. i. m. g. L. Griinfelda, ki je bil svoječasno akviziter pri glavnem zastopuc ki\ priv. občne zavarovalnice „As-icurazioni Generali" v Ljubljani, sedaj pa deluje za konkurenčne zavode, — je centralno ravnateljstvo v Trstu izdalo naslednjo
izjavo:
Trst dne 18. aprila 1907.
Gospod J. N. Roger ml.
ravnatelj glavnega zastopa za Kranjsko
v Ljubljani.
Na Vaše poročilo o napadih na Vašo osebo v „S'ovenskem Narodu4' z dne 3. t. m izjavljamo Vam rado voljno, da smo to zadevo preiskovali in se prepričali, da ni nikakega povoda postopati proti Vam, ter da naše zaupanje do Vas po teh napadih ni prav nič omajano.
Velespoštovanjem
Za c. kr. priv. Assicura/.ioni Generali:
1Mfl_, generalni tajnik pl. Richetti 1. r.
Spominjajte se dijaške In ljudske kuH-nje pri igrah In stavah, prt svečanostih n oporokah,  kakor tudi pri napričako-=wmŠk dobitkih. _
v f** saatsfca ream
srebrna renta avafrr. kronske r««»a
& \   . zlata
, tfrfki kvonikt •
O- jtlaia 3% posojila de* KranjtKf t-' •.. seaojtle mssta SfMjel V        , Zfttla'
d•!-! pOS.^herc želesn*»v":
'     posojilo 1*12
S«, ««ik& iti. »«nki t. t
^ * »        f m'
d*4-L        pt»"ia gal- ««*
lijpot«ćnr bani« . . i   ^ pett. kom.  k. a. ■
tfr* pc......
•s pi«**8* tunsra*.
sranilnice.....
ta#t. pt.m* ogr. c««v
vvr hranilnica ■ . ■ * s. p»*. ogr. hip. ban. i ^, »ol. «$r lokalni* a* -
tesnic d. dr. ...
obl. ttikt tnd osnk* •S, prtor K* S«1*1 Trs
prior  6->l*cj*fctfc *ei.
(N, prior fs*. žel. kup. V/, t *, avasr. po*, a*     p- «•
■vaidf
o* !. i *»*>*<t . - • 5 d .   .   . -
te* *rsd. 5 3*»»»4h
• »»*••»
ecrsfc* sip tesnk« ^    sr>>*k« i Srm.
utrt\€......
fiasffikft ataPša     . .
riredrtn** »     .   , .
teosnoške •     ►  • •
^raitovske 9     .   . *
vjuhlfanske . ... Avstt. rdeč- icnis w     . .
OjfT. a as ...
"štidolfove m ... vaJcburiTc* „ ...
;:>«i*&isk* kam-   •     .  . .
BJsSStSS«
;**tne iaieaaic«.....
Državne žeJezolcs . . Avstr.-ogrtke bs-čst *rtav ,*vstr. krediti«« naakfc   . . Jgrskc_p .       • -
'. -:V7iOSt«n8jr* ■
^reroogokop t Mosfe Vipinskt mentan .... ■-Tsike        k*e* «r.   .   . .
■v <:n2-MiirftflVi.....
>Hoy©1$«** presa. mm0M •ivatr. ore*wt t*w *r*6t^ ->e*fee »a^k«r*-*5 df»aaWi
Borzna poročila
MlMllealltr
..Kreditna banka v Ljubljani"
Uradni kurzi dan. bor s« 23 aprila 1907.
V» "O      fc8 70
99 96> 100 \h
VSbfi 93 7b
117 25 117*5
94 40 94 60
112 60! 112-70
98-50, 99 SO
lOVGOj 101 5U
99H&' 100 86
s^BS! 100 65
1C0 -i 101 —
»9 10 9»60
10005J MK6
105*901 K6 90
j oo-—!
100—' 10U50
100—i 1f)030
100»-100 • -
99 90 98-7^ 304 25 100 75
150 75 «58 — Hi 25 871 — 281 50( ?47 2* 9R?6| 185 75 21 80! 437 80 — 90 — 59-46 -27*40 65 -18 — 481 —
134 (Si 1769 «63 776 242 727 603 2573 560 269 561 142
1U0 20
lov-
ne 78 3013-25
10fr7t>
152 75 2*4 — 161 25 281 — 291 50 867 26 106 25 1Č6 75
23 80 447 —
90
96 ~ 67*— 48 -29 40 71-18 — 491 -
135 — 68^50 778 -P64 60 777 26 243 50 731 — 60* 50 2583 — 60 661-60 50 271 — —I 559 — —i 144 —
60
50 25 6U
50
fštne o»ne v Budimpešti.
Dne 23. apria 1907. T«f-walJt«
riajuiCd aa april   .          m 60 kg K   8 59
„ oktober   .   .   „ BO * * 857
?ž         „ april       .   .    » 60 . »    5 85
{orflM   a  maj             -   * M , -    6 54
„jul«    .... 50 „ ,    6 fin
Owm          april SO 7*73
5 višje.
Neteorolosifno poročno.
»-■a nad morjem 06*2   Srednji zračni tla* 786 0 mm
	Caa j opaso	Stanje barometra v mm	■ • K s. o •=	Vetrovi ■	Nebo
	i 9.	741 2	68	si. jvzh.	jasno
23.	i «3.	742 1	28	si. jzah	megla
rt	OL pop.	j 74(J5	i   16 1	si. jvzh.   del. jasno	
Srednja včerajšnja temperatura: 6*6° nor-maie:   108*. -   Padavina v  mm 0 0.
za Ljubljano oddaja
valjčni mlin v Kranju.
«3*8 1
Za maje? termin 86 Oddajo 3 veliki
trsouslii lokali
ležeči ob Dunajski cesti, majhen lokal Šelenhargovib ulicah 6, in majhen lokal v Kol i z e j n.
Tež se izve Pisarna Degbengbi, Ceata na Rudolfovo teleinico 16.
13G3-1
Dve hiši
ki se dasta deliti        733 lo
m se ugodno prodasta sh
T      bo peatavija, gOsTtflnliki
ter veliko
UteCaUHenkfl
veada sfoveunkeg« in nekoliko neraikeg« jezika ▼ govoru »n pjaavi, dobrih atar
«ev, mm aprO|aaOt4l v trgovino •* me šaoim hladom   V SlaOO|nm pH Ho-
1867 1
Mapra4a| |o
1828 1
Butlln, ?Mu Rta M.
Ltrtt&e
Vprašanja le pismena pod „2 Uši11 sprejema  upravništvo  nSlov. Naroda".
hišo s kmetijo
/a rejo 2 goved Da prijaznem krajo, 3 4 nrt* od Ljanliane, pripr»vu«» >a vnako aort — Već pove ML AlMi Kaaua- I gorica it 9t P"*ta Št. Vid, Ljahljaoa.
Najme ae ve&
drvarjev
proti dobri plači za vae let«>.   n^o 10
Naslov: oakranlfttvo fjraiMna \ Beatanl, paito Batina, Eranjaka,
Pemajst let star«, dobro razvita ni pridaa
deklica
ki je ljudsko šolo dovršila s prav dobrim n«*oeh>m in je prav do^ro v«go-
jeua, tali priti kal učenka » kako
trgovino. — Več pove $L J. na ĐfOrn
IMeuiako. 1365 1
0. Iap.il
Stritarjeve met 7.
isoiena aa potile vas ja klavirja, veŠea •lovenakt>ga, nemškega in laškega jezika, fteli vstopiti v kako dobro rodbino. Ponudbe naj ae blagovolHn oa
sloviti. A. M. lariaa, peaie reatente
_ 1862-2
Proda se enonadstropna, skoro nova
hiša
v Ljubljani, z izrednimi ugodnostmi. Naslov v upravuistvu nSlov, Naroda".
J339 -2
Sprejme ae takoj aH pozne|e
s sBesasim blagom, čez 200 let atara, na naj bolj irekventnem prostoru v Mariboru, v dobrem stanju, sila dobro idoča, s stalnim, dobrim obiskom se bitro zavoljo smrti v družini proda is proste roke.      Pisma m prosijo pod „Poari
11 poste restante Maribor, glavna pošta.
1356-2
1299 5
zmožen vsakega dela.
FRANC FRFILA
trgovao in kroJa6 v Sežani.
Cena in pristno
istrijonsko vino
iz prve roke ti/odaja Sebastijan Luk, trgovec v Kringi  pošta Tiujan
(Aot'gnana) pri Pazinu v Istri. Vino pošilja v sodih po ne manj kot 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem, franko železniška po-taja Sv. Petar v Šnmi (S. Pietro in Sel ve). Pošli e rad taci i vzorce.    272 14
Vljudno se priporoča
trgovina
stl
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
flori ta Štev. 10.
Velika salata, aolldna blaga. 3612     Cene aanarne. 6o
Marija Toman
v Dalmatinovih ulicah it. 5 v Ljubljani
se priporoča cenjenim damam v mestu
in na deželi ia iidolevaaje
raznih damskih oblek.
Ima mnogoletno prakso in pride delat tudi na dom, bodisi v mestu aH na deželi. 1247—3
Stara gostilna
na  prometnem prostora
tekel v najem aH na
Ponudbe pod Šifro upravn. »Slov. Naroda11.
ae siia
C.M na
1310—8
SMS S42.
^ £*KOSLlKA*JA, 3UKAKJA aJ
ILM d FISOV IN 4RSOV    ™ f BR/1T/1 CBERLi »Siuasunnn, ^fi^.
^fk - Telefon K 154.
Hiša v Ljubljani
v Trnovakib nlieak IS
s stanovanji, zlasti pripravna za indu-strijce in obrtnike, z velikim dvoriščem in delavnicami, z vzidanimi sašilnimi pečmi se za 46000 K (dolga pri hranilnici 25000 K) pod ugodnimi plačilnimi pogoji takol prešla. 1331-2 Dr* M. HaiUzik, odvetnik v Ljubljani.
Jvan Grčar
c. %r. davčni pristav
Juiči Grčar *** Adamič
*—poročena. Črnomelj &$ aprila iSOT
1364 Jfamnik.
Is preste rake se proda
mlin
s tremi pari kamnov, stope in Žaga. Pri mlina je tri orale travnikov in njiv, Btslna voda, ki po zimi ne zmrzne, zraven je lepo atanovanje in drugo gospodarsko poslopje. Mlin je oddaljen pol ure od Litije ob deielni cesti.
Naslov pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Slov. Naroda". 1319—2
V Ljubljani, v kateri je gostilna, pripravna %a vgako c hrt, se zaradi r>o-lehnosti gospodarja takoj proda pod ugodnimi pogoji (Gostilniška koncesija ostane na hiši. 1311 3
Pismena vprašanja p<»d Hstv 2000 0. A," na upravn. rStov Naroda".
trv^^-SMr^ftSM»^aM<MlM|i <Wpia>
Zenit na ponudba.
Gospića, skednje starosti, se yeii Seznaniti 2 gospodom 30—45 let starim. Prednost imajo uradnici in trgovci. Gospića je /j dobre hiše, ijobrajena in lepega vedenja, ijvejf-bana treh jezikov. Jmela bode lepo pohištvo in nekaj premoženja.
Ponudbe naj se pošiljajo do /. maja na upravništvo „S^ov- Jfaroda' pod šifro „300 J(sla". 1333-2
ima
Naznanilo.
tnpanatvo v Kraajaki geti na Gorenjskem (Kranjsko)
približno
2000»' stoječega smrekovega in jalovega lesa
Podprisankom v Trenti na Primorskom naorodaj.   Omenjeni les se bode potom
javDe dražbe prodal, ki se bo vršila dne 28. aprila t. 1. ob trak popaldne v občinski pisarni.
Pod katerimi pogoji se bode ies pr .dal, se izve pri podpisaneo; županstvu.
Županstvo v 3(raiijski gori.
dne 20. aprila 1907.
lasa—i Župan: a. LavUiar.
Samo 6 dni
sprejme
PETER KERŠIČ, tvornica za vozove
v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
It^ANl*! k apadajočim obrtom se spre mejo s pogojeni dnevne place v taan nćenfa se plaća izbolfsa.
krone.
1351- 2
Razpis.
Havre-NewYorkL
Za zgradbo naprave za vodno preskrbo vasi Laže pri Senožečah, politični okraj Postojna, na 10.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Francoske prekomorska družbe.
Edina naikrajsa crta čez
Basela Pariš, )tavre v ^meriko.
Veljavna vozna lista in brezplačna pojasnila daj« za vsa slovenske pokrajine
ajSjT'    MssSalO    "*najSJ 4626 19
oblastveno potrjena potovalna pisarna
CJubljana      ^tutajska costa 18 tjttbtjaaa
gostilne pri
▼ novi alti
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponndbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože dO 5. aaa|nika 1.1. ~lfc opeldne podpisanemu županstvu. Ponudue, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z nadpisom:  „Ponudba za prevzetje gradbe naprave za vodno preskrbo v Lažab."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij Še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupi lamo varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisano županstvo si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Oddaji ima končno pritrditi deželni odbor. 1354— l
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
Županstvo občine
dne 15. malega travna 1907
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
aMrliarleie nllee it 2.
ff
PedrniJsloa v CELOVCU.
12-46 ponuja veakovratna aredke po dnevnem kurzu proti poUubnlm meeečnlm odplačilom.
Dovoljuje predujme na aredke In druge vrednostne papirje. Zamenjava valute In novoe po dnevnem kurzu,
dlakontuje kulantno devize ▼ laikih lirah.
in tekati rneam obrestaje od dno vloge do dno vsdiga po 41/« '/•• Rentni davek plača banka sama.
N
11
154735
Oejencev želodec In creft varuje Kufekejeva moka za otroke, dodana kravjemu mleku, ker se mleko pri tem ne spri me v kepe, ampak zgosti v line kosmiče in je tudi vrenju manj izpostavljeno. Dodatek Kufekejeve moke za otroke k mleku ni samo obramba proti želodčnim in črevesnim obolelostim, ampak napravi mleko tudi bolj prebavno ter odlično uredi prebavo. Ob hranitvi s Kutekejevo moko za otroke uspeva deea izvrstno in je ne nadleguje motenje prebave.
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
Oatanovijena leta 1854,
priporoča slavnemu občinstu m spoštovanim gostilničarjem svoje Bjaar"
Številka telefona 210.
'        J ~- —' ■ J — ■ • ■ *    www..wtw ww    w *w ▼ •    ■ — 4012 70 -«----
marčno pivo v sodcih in steklenicah
Ces. kr. avstrijske    4j8|    državna železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1
Odhod iz Ljubljane ju i. žel.:
7-io zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, lnomost, Line, Budejevice, Praga.
7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Topiice. Kočevje.
ii-SO pr*d9oidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oariea c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. sel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, lnomost, Bregenc.
i os popoicrr.fe ft.tasbni vlak v smeri: Novo mesto, Strafa-TopVice, Kočevje.
4 OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. Žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7*oa zveOer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7*38 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
10-23 ponoći. Osebni vlak v smeri; Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žeL, Beljak, lnomost, Monakovo.
Dohod v Ljubljano ju±. teL:
7*09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Gorict
Linca
Straže
oktobra 1906. leta. h iS preduotdne.   Osebni vlak iz c. kr. drž. sel.., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. £*aa popoldne   Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoten«.  Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž 8-35 i^cer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Novega mesta, Kočevja. 8-4» Osebni vlak iz Prage, Linca
Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel M-34 ponoči.   Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž.. Gorice c. kr. d. ž Odhod ls Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mcs.mi vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO z voćar Mešani vlak v Kamnik. io 40 Donooi Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvori
ev4Q zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io 50 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika 6 10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 05 ponoći. Mešani vlak iz Kamnika. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje* evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta.
Nikdar se ustaviti
— to je moje stalno stremljenje. Zaradi posebnih prednosti pri izdelovanju perila morem naročila za damsko in moško, otroško in posteljno perilo v prav kratkem času izvrševati vrlo dobro in ceno. Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in nizki ceni perila prepričajo samo z enim poizkusom in gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo perilo doma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte, serviete, kavne garniture, brisače, žepne rrbce itd. Nogavice moške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav ceno.
Z odličnim spoštovanjem
lOeO—6
ANTON SARC
specialna trgovina za belo blago in nevestinske opreme
na Sv. Petra cesti št. 8.
Šivalnica na Sv. Petra nasipn št. 7. čistilnica za perilo
3Solođ.-vorsl5ili -u.lica.la. št. S.
Hita it. 152
v Roiui doliui pri Ljubljani 80 proda
pod raka. 1337 2
Več pove laatnik hiše tam.
Najboljši
In najmodernejši
KLOBUKI
vseh vrst v najbogatejši izberi po gL t-10 in vise % Ijittiiifanft pri
£j.HAMr\NN
Klobuki aa apro|OM|o v popravo.
V Poatujui  se proda zaradi   smrti   lastnika na glavnem trgu
hisa
v kateri se nahaja Že nad GO let dobro idoča
j trgovina.
D« ticne ponudbe n»i t*e pošljejo do 15. maja t L na H. Janesič-Oresek v Postojni bi*, it. 76.
J3M- 2
Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu 1906 (avstr. juror.)
-^--
Za zgradbo kaprice z vsebino 100 m3 v vasi Jakovu, politiki okra] Postojna, na 6000 K proraknlena dela In dobave se bodo oddale potom lavne ponudbene obravnave.
Pismene,   vna dela zapopadajoČe ponudbe z napovedbo popusta ali d planila v odstotkih na euMne cene proračuna naj se predlože do L B*a|nika 12« ara Opoldne podpisaueuia občinskemu uradu
Ponudbe, kater« morajo biti kolekovane s kolkom za 1 krono, doposlati
je zapečatene z nadpisom .Ponudba za prevzetje gradbe kapnice v Ja-kovci"
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5° 0 stavbnih ntroakov v gotovini al; pa v pnpilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisani občinski nrad si izranjan pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, raspis*ti novo ponudbeno razpravo.   Oddaji ima končno pritrditi deželni odbor.
Načrti, proračun in Stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni občine
Vrabce.
Občinski urad v Vrabčah,
dne 18. aprila 1907. 1349 - 2 Franc Serazin, župan.
Da zagatenje
odpravite, želodec okrepčate in pospešujete preba-vanje, priporočajo znameniti profesorji in zdravileki doktorji
f
ze
lekarnarja
PICCOLIJA v Ljubljani.
Stekleničica 20 vinarjev.
!\are>eil» po poizeiju. 4354 6
Globoko znižane cene!
zaradi prevelike zaloge moških in ženskih oblek in površnikov, damskih in dekliških jopic,  paletotov,  kril  in   kostumov, dalje klobukov in slamnikov isso-az
v Angleškem skladišni oblek 0. Bernatović
v Ljubljani, Mestni trg št. 5.
Podružnica f|? c. kr. priv.
avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt
(prej banka !■. G. Lnckmann)
Ljubljana«   I^:r*a:«oa  Jožefa  cesta   s>t*. O.
Delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000 —
se peča z bančnimi in menjalnimi operacl|ami vsake vrste, kakor: s nakupovanjem in s prodalo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz,
priskrbuje in deponuje zenltovanjsie kavcije, pravtako ttudi službene kavci|e in vadite za udeletbo pri ponudbah, m* m*
prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje za njih naravo in revizijo pri Izirebanjih, ju
zavaruje srečke proti korani izgubi,
vnovčuie kupone in izžrebane vrednostne papirje pri svoji blagajni,
dovoljujefpredujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuaemske in
......______ _ _ _ 1106-10
M,w-^.——borze,
prejemlje vloge za obreatovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro-konto ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo tudi z vao svojo imovino razpolagati potom čoka d vtsta,
izdaja obrestonosne blaoajniike liste,
dovoljuje kredit na tekoči račun,
eskomtuje v tuzemstvu in v inozemstvu izp lačne menice, ter jih prejemlje za inkasovanje, prepušča aP^fal— nakazila, izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsako glavnice.
zdajatelj ix> odgovorni uredzuk   Rsito Pustolieniek
Las:ua;a m  iak .Narodne tiskarne1.
26