SLOVENSKA BESEDA
Uredništvo: Dalmatinova 8 - Upravai Šelenburgova 7/11 - Naročnina: letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun št. 17,152
Izhaja vsak petek.
ŠTEVILKA 41
V LJUBLJANI, 5. NOVEMBRA 1937
Posamezna i r\ik.i
štev ika DIN
Dr. Dinko Puc:
Za
mirt
Le v demokraciji je jamstvo miru in rešitev ter boljša bodočnost sveta
Geslo vsega sveta je bilo leta 1918.: Nikoli več v o j n e! V resnici pa Je ena vojna sledila drugi. Pa tudi EVropa sama ni imela miru. Začela jle med državami gospodarska in finančna voina, zadnja leta pa se je začela tekma v oboroževanju, ki je v zgodovini vedno' pomenila uvod k novemu, hujšemu klanju.
Narodi se vojne bojijo. Zato jim Je dobrodošla vsaka beseda o miru, zlast', ako pride iz ust onih državnikov, ki danes odločajo
o	miru in vojni. Hitler rad govori o potreb? miru, a njegova dejanja kažejo nasprotno. Zdaj pa je govoril o miru tudi njegov zaveznik Mussolini.
Mussolini je velik državnik in diplomat, ki točno premisli, kar reče, — kakor Je to enkrat sam poudaril. Zato so njegove besede tem bolj tehtne in upoštevanja vredne.
Poudaral je, da Italija hoče mir, ker ga potrebuje. Ona le želi, da se |o pusti pri miru pri urejevanju velikega imperija, ki ga je ustvarila, «ne da bi bila vzela kaki drugi državi le ped zemlje®.
Dasi smatra Mussolini zasedbo Abesinije, — svojega bivšega zaveznika v svetovni vojni In člana Društva narodov, — kot očivldno povsem legalno dejanje, mu moremo vendar pritrditi, ko zahteva mir za svojo državo ter se brani vsakega tujega vpliva v notranje zadeve ftalije. Vendar bi mislili, da bo' isto pravico priznal tudi vsem drugim.
Toda on zahteva mir 1 e< zase, ne da ga pa drugim. Predvsem ponavlja zahtevo po revfziji mirovnih pogodb na splošno, v podrobnem pa zahteva, naj se Nemčiji vrnejo kolonij. V tretji vrsti pa napoveduje boj vsakemu boljševizmu v Evropi.
Klar se tiče kolonij, jie že odgovoril angleški zunanji minister Edlen, češ da tisti, k! si Je po vojni pridobil sam ogromno kolonialno posest, nima pravice staviti takih zahtev, dokler sam ne pokaže dobre volje s tem, da od svoje posesti nekaj žrtvujte. Elegantni odgovor le izzval v Javnosti mnogo pritrjevanja.
Kaj pa pomenja revizija mirovnih p o g o d b, o tem smo sl na Jasnem.
Borba proti boljševizmu bi utegnila biti marsikomu simpatična, če M ne v©delt, tla le ta parola samo pretveza za ImperiJallstSčve In druge nelepe cHJe. Francovi «doforovolJcl» se bojujejo prot! boljševizmu v Španiji. Japonci proti boljševizmu na Kitajskem, a ves nemški tisk prot? boliševizmu na Češkoslovaškem, pristaši vatikanske politike proti bol jševiški vladi na Francoskem in — če Je mogoče malo primerjati z velikim — «SIovenec» proti boljševikom v Sloveniji. Napoved te borbe Je samo nova prikrita grožnja fašizma demokratičnim državam.
To Je govornik tudi povedal, saj se ni mogel vzdržati, da bi ne govoril o gnilem parlamentarizmu, preživeli demokraciji in reakcljo-namih demokratičnih državah. Nima prav! Gotovo Je, da je tudi demokracija Imela svoje izrodke hi napake. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt jih Je zadnjič nekaj označil. AH baši on je bil tudi tisti, ki Je obenem povedal, da Je le v demokraciji garancija miru in rešitev sveta. Nikjer n J rečeno, da bi tudi demokracija ne mogla najti novih, boljših oblik in potov, kakor Jih Je imela v preteklo! tJ.
Če se upoštevajo še nemiri v Siriji in Mezopotamiji, Maroku ter susarstvo na Sredozemskem morju in se ve, k d o je za njimi, potem jle treba pač reči, da jte diplomat govoril ono, mislil pa drugo.
Dr. M. Korun:
Spora
zum in Slovenci
Kdor odobrava sklenjeni sporazum, naj ga pomaga s svojim sodelovanjem tudi uresničiti
Dejstvo sporazuma med beograjsko in zagrebško opozicijo je našlo močan odmev tako v zunanjem svetu, kakor tudi v državi sami.
V onih delih države, kjer je mogoča večja politična aktivnost, kakor pri nas v Sloveniji, se je ta odmev pokazal tudi na zunaj. Številni shodi, konference in zaupna zborovanja so zavzeli svoje stališče do sporazuma.
Pri nas v Sloveniji takih zunanjih znakov oži vi jen ja političnega življenja ni videti. Vzrok J® v tem, da imamo le dve politični stranki, ki jima je zakonito politično delovanje dovoljeno: to »sta slovenslki del JRZ in JNS.
Prva stranka, slovenski del JRZ, ki je bila vse leto izredno aktivna, je po sporazumu naenkrat, začudo, utihnila. Samo iz 12iav njenega časopisja in dveh izjav njenih voditeljev, g. dr.
Kreka v Kamniku iu g^ Vesenjaka v Ptuju vemo, da se je slovenski del JRZ izjavil proti sporazumu, kar dokazuje v ostalem tudi dejstvo, da sodelujeta gg. dr. Korošec in dr. Krek še naprej v vladi g. dr. Stojadinoviča, ki je v imenu JRZ iz načelnih razlogov sporazum odklonil.
Druga stranka, slovenski del JNS, istotako odklanja sporazum iz načelnih razlogov.
JRZ in JNS stojite na stališču unitaristične ureditve države, obe sta za izgradnjo samouprave na podlagi današnje ustave.
'V v'	srnjega
'hAV* ^ v«' *a ^ tratil
Naša prva skrb v prihodnjih tednih mora biti, da iščemo in najdemo prijatelji sporazuma med seboj stikov. Potem ne bo težko pokazati, kje je večina slovenskega naroda.
Po našem mnenju ni nobenih bistvenih stvarnih težkoč, da bi se taki stiki ne mogli najti. Spričo tega, da postavlja sporazum samo zahtevo uvedbe demokratičnih pravic in sporazumne ureditve države, je mogoče preko vseh drugih progtamatičnih razlik najti načina za sodelovanje vseli onih, ki so si te zahteve osvojili.	'?	'
Dejstvo. da morda nimamo glede bodoče notranje ureditve
države vsi do vseh podrobnosti istih pogledov, ne ovira sodelovanja, kajti s tem, da se izjavljamo za sporazum, se izjavljamo za kompromisno rešitev vprašanja notranje ureditve naše države, ki bo vse take razlike premostila.
Kdor torej sprejema sporazum med beograjsko 111 zagrebško opozicijo, je poklican in dolžan sodelovati, da se sporazum izpelje v delo!
Socijalno vprašanje
more reiiti le demokratična nadstrankarska država » pravično socijalno zakonodajo
Kdaj in kako se je pojavilo socijalno vprašanje in kdo ga bo rešil?
Dasi, kakor je napisal dr. Krek leta 1901. (toda njegove besede veljajo še dandanes), »nekateri hujskači in prenapeteži pišejo, da na svetu ni tako hudo, da je bilo vedno tako, kakor je sedaj, da sveta nobeden ne more izpreme-niti in. da socijalnega vprašanja sploh ni.», mi ne dvomimo v obstoj socijalnega vprašanja, kajti le po-vršlen pogled okrog sebe nam dovolj jasno pokaže socijalno vprašanje v vsej,njegovi pereči obliki.
Pojavilo pa se je socijalno vprašanje v 19. stoletju, takrat, ko se je bistveno spremenil značaj gospo* darskega življenja, ko je zemlja kot nepremična last prenehala biti osnova ne le gospodarskega', ampak tudi socijalnega življenja m ko se je kot temelj premične lasti pojavil denar. V težnji za čim večjimi denarnimi izkupički so ljudje pričeli vlagati denar v industrijska in trgovska podjetja. Vse gospodarsko življenje je padlo pod1 vlado kapitala, a družba se je razdelila v dva razreda: v razred kapitalistov in delavski razred. Prvi so, ker so posedovali kapital, ustvarjali produkcijo in ji odrejali smer in metodo, drugi pa so morali v svoji ekonomski slabosti in podrejenosti sprejemati vse pogoje dela, ki jim jih je diktiral delodajalec in ki so bili v največji meri izrabljujočega značaja. Ta premoči kapitala je rodila prvo nesoglasje: kapitalizem. Toda istočasno s kapitalizmom se je rodilo tudi drugo socijalno zlo: delavsko vprašanje.
Spričo vse večjega razvitka industrije so namreč nastali celi in-
dustrijski centri, kamor je v masah hitelo vse, kar je računalo na zaslužek v tovarni. Tako je nastala poleg temnih pojavov kapitalizma še konkurenca med delavstvom samim; to in pa vsa druga zla, ki so v zvezi s težkim in napornim delom v tovarni, so torej rodila delavsko vprašanje. Združeno delavstvo, predstavljajoč takratni četrti razred, se je pričelo potegovati' ne le za pravice, tem več —r podobno kakor v 18. stoletju meščanstvo —* tudi za go-spodstvo. Medtem pa sta dalje trpeli škodo obrt in mala trgovina zaradi tekmovanja velikih podjetij in meščanski ter kmečki interesi . so si postali različni in so si v mnogih odnosih nasprotovali. Ta boj — boj razredov. — je trajal vse preko revolucij v letih 1830. in lS48., a ta bo> ni likvidiran niti danes. Še več: danes socijalno vprašanje ni samo delavsko, ampak je tudi obrtniško in kmečko, denarno in gospodarsko.
Ali naj še opišemo vse težke posledice, ki jih tako vprašanje povzroča? Krivica na eni, pretirana oblast na drugi strani, tu uboštvo, tam dobičkaželjna sebičnost, tepta idejo pravičnosti; vse to je povzročilo in še povzroča ostro in grozno socijalno vprašanje. Toda omejimo se le na to: ali je mogoče izravnati krivico in vposta-viti pravico, ki Je ne pozna socijalno vprašanje, ko razlikuje le razred zapovednikov in razred robotov? Mi vemo, kje je rešitev: samo v demokratični nadstrankarski državi, ki se čuti poklicano in sposobno, uničiti družbeni boj s pravično socijalno zakonodajo!
Narodno edinstvo
Kdor se bori zanj, se mora boriti za svobodo in demokracijo, ki edini vodita k cilju
V	dobi najtežjih političnih, soci-jalnih in gospodarskih potresov, kar jih pozna svet, je pripadla jugoslovanskemu narodu naloga, da si zgradi svoj skupen dom. Za notranjo ureditev tega doma je bil že v naprej določen, kot osnovno načelo, nauk o narodnem edin-stvu. Gotovo je narodno edinstvo cilj, h kateremu stremijo vse drr žave, ker predstavlja po svoji vsebini ne le dejansko, marveč tudi duhovno zedinjenje naroda. Narodno edinstvo zaradi tega po svojem bistvu ni toliko političen, kakor duhovni pojem in se zaradi tega ne da Ustvariti ali dekretirati z enostavno potezo peresa. Zaradi tega se tudi narodno edinstvo velikih narodov, čeprav se je ustvarilo pod mnogo lažjimi okol-nostmi, kakor pa naše, ni moglo
izvesti tako naglo, kakor so sodobniki želeli. Nemčija je potrebovala stoletja in Italija nič manj, da sta ga dosegli, čeprav jima ni manjkalo velikih ljudi in vročih nacijonalistov, ki so želeli to stanje doseči preko noči.
Jugoslovani imamo gotovo podane vse predpogoje, da postanemo en narod in da ostvarimo tudi na duhovnem polju svoje edinstvo. V davnih časih smo prišli iz daljnih severnih krajev kot en narod v rtaše prijetne domove na jugu. Zla roka zgodovine, vpliv različnih ver, politična razcepljenost, zlasti pa različni kulturni vplivi so napravili, da smo se v mnogočem razšli. Toda etnografsko smo ostali eno. Tudi jezik nam je skupen. Kreposti in slabosti imamo iste. Socljalni ustroj nam je enak.
POLITIČNI TEDEN
Blok opozicije je začel z intenzivno politično akcijo, s prirejanjem velikih javnih shodov, sestankov in konferenc. Beograjski del Združene opozicije je imel večje shode v Smederevu, Poža-revcii, Petrovcu, Lapovu, Užicah in mnogih drugih pomembnejših krajih Srbije, dočim je hrvaška SDK imela tudi več dobro obiskanih shodov v Velikem Grdjevcu, v Novem Gradcu in drugod. Da skušajo pri takih zborovanjih plačanci motiti miren potek shoda, je razumljivo, in tako je prišlo, kakor poroča vladni komunike, zlasti v Kragujevcu in pa Novem Gradcu med zborovalci in izziva-či do dejanskih spopadov, ki so končali žal z ljudskimi žrtvami. Režimsko glasilo « Samouprava* ne gleda na te shode opozicijskega bloka s posebno prijateljskimi in simpatičnimi očmi, kakor kaže njeno pisanje, da so se «Hrvatje in. priganjači Združene opozicije podali med narod, toda ne, da bi odkrito in javno priznali svoj greh, ali se vsaj poskušali opravičiti, marveč le zato, da bi Še bolj razpihali strasti v narodu«. Očividno bi «Samouprava» želela, da bi si vodje opozicijskega bloka sedaj potresli pepel na glavo ter se, trkajoč na prsi, podali v njeno redakcijo in vstopili v JRZ. Potem bi seveda bilo konec vseh vprašanj Jugoslavije na oni zadovoljivi in edino rešilni način, kakor si ga zamišlja «Samouprava*.
N oziranja »Samouprave« pa ne le, da ne delijo voditelji opozicijskega bloka, marveč še marsikatera druga modra glava v Evropi ne. Tako je napisal Churchill, ki predstavlja nedvomno enega današnjih najmočnejših političnih duhov v svetu, da nepristranski angleški opazovalec ne more razumeti, kako da ne pride do sporazumevanja, kadar so vsi Jugoslovani po s\>ojih predstavnikih izjavili, da sprejemajo Krono, parlament, vojsko in skupne carinske meje. Pravi, da ni nikdar nobenemu človeku v Angliji prišlo na misel, preprečevati Škotom in Vali Žanom, da ne bi vsak živel po svoji pravici in po svojih običajih, Anglija sama je požela največje koristi od take tolerance. Predvsem pa si mladi narodi danes ne morejo več privoščiti luksuza nepotrebnih prepirov. Pričakovali bi, da imamo sami toliko politične zrelosti, da nam ne bi bilo treba s strani tujcev dobivati lekcij, kako naj se doma obnašamo.
Podoba je pa, da si med samimi vrhovi JRZ niso vsi na jasnem, kako stališče naj bi zavzeli proti sporazumu. Tako je napisal bivši minister dr. Kaludjerčič v «Vremenu», da je smešno trobiti k alarmu, kakor da bi bila s sporazumom izvršena nekaka izdaja države in naroda. Tega se ne sme podtikati niti cika Ljubi, niti čika Aci, niti dr. Mačku. Torej le neko priznanje napram srditim in retoričnim napadom.	t
^	Vrv tevgu «« jtftotfr',
nc b ■'*« '* wra '««1	■
Vsi zagovorniki svobode in pravice, naročite še danes »SLOVENSKO BESEDO«!
Gospodarsko smo navezani drug , na drugega, živimo v isti državi j po večini med seboj tako preme- J šani, da se ne dajo med nami po- j tegniti meje. Pa tudi sovražnike imamo iste. Podani so torej gotovo vsi pogoji, da, v kolikor ne bi bili enoten narod, enotnost lahko v primeroma kratkem času dosežemo.
Da na tej poti nismo prisili dalje naprej, kakor smo doslej, je nemalo kriv način, kako smo vsto^ pali v našo osvobojeno domovino. Vstopali smo po svoji stari razcepljenosti, ne da bi hoteli ali mogli prilagoditi svoje mentalitete novim razmeram. Mogoče se tudi ne da tega, kar se je v stoletjih ustvarjalo, vreči preko noči od sebe, zlasti ne tedaj, če ga ne moremo z ničemer zamenjati. Predvsem pa nam je manjkala ves Čas po osvoboditvi obča izgrajena državna ideja kot ustvarjajoči element nove države. Udarjati samo po bobnu narodnega edinstva je premalo. Poleg tega so prihajale stranke, ki so se lotevale tega velikega dela od zgoraj in ne od
Ni kmetova navada, da bi se pritoževal, da mu gre slabo. Zlasti je potrpežljiv naš slovenski kmet, ki rajši prenaša tudi najhujše udarce usode in življenja, kakor da bi zaječal in potožil. Če pa postane gorje le prehudo in če se naši kmet kljub vsem naporom in žrtvam res več ne more pošteno preživljati, pri tem pa ga nihče odločujočih namenoma noče videti v njegovi bedi in stiski, tedaj stopi na plan kmetova dolžnost, da se zdrami in razjasni svoj položaj predvsem onim, ki vidijo in poznajo kmeta le takrat, ko je treba iti na volišče ali ko je treba plačevati davke.
S' čim bo letos barjanski kmet plačal davke, s čim bo obul in oblekel svojo družino*, s čim bo poravnal zaslužek svojim poslom? Odgovor je pretežak! Tako slabe letine, kakor jo> je imel letos barjanski kmet, že davno ne pomnimo. Takoj pomladi, ko je šla pšenica v klasje, ko je koruza gledala že za ped iz zemlje, ko se je krompir pravkar pripravljal k cvetenju, ko je pogled na sadje, na peso in zelje vzbujal veselo upanje na najboljšo letino, je nekega popoldne pridivjala nevihta s točo, debelo kakor kokošja jajca, in v pičli pol uri docela uničila vse lepo, toliko obetajoče polje. Kar je ostalo sadja neokle-ščenega na drevju, je bilo tako obtolčeno, da tudi sedaj ni sposobno za trg. Celoten pridelek žita ne bo zadostoval niti za novo setev. Kje bo kmet dobil kruh i čez vse leto? — Edini odgovor je: V trgovini! Si čim ga bo pa plačal? Na to ne ve nihče odgovora, ker denarja naš kmet nima.
Edino koruza in krompir sta si nekoliko opomogla od pomladanske katastrofe. Ko pa ju je bilo treba spraviti z njiv, je to delo oviralo stalno močno deževje, tako da je polovica krompirja zgnila. Seno prve košnje je bilo ■ docela uničeno po neurju, ker je voda nanesla s hribov ogromne množine blata in peska ter z njima pokrila senožeti, tako da je to seno le še za steljo. Tudi pridelek fižola je docela odpovedal. Zelje so požrle gosenice. Prašičjega živeža je letos nad polovico manj,
Tistim, ki mešajo
Ko smo S& svoj čas vsled desolat-nih političnih raziti er v Sloveniji odločili, dn se pridružimo srbijan-ski Zdlružeiti opoziciji, smo to storili iz sledečih razlogov:
zdolaj. Gotovo pa je največj!a psihološka napaka v politiki, če se ustvarjajo stranke od zgoraj. Ideje in čustva se ne dajo vsiliti, te prihajajo same od sebe in izvirajo od zdolaj — iz naroda. Kakor izvira vrelec, tako tudi te udarjajo na dan včasih polagoma, včasih burno, toda vedno vztrajno in vedno pridejo do konca. In ker se dajo ustvariti čustva le od spodaj, pot do narodnega edinstva ne vodi skozi silo in bajonete, marveč skozi svobodo in demokracijo. Le v svobodi in s pomočjo svobode se dajo uskladiti interesi celine z interesi posameznih delov. Kadar so posamezni deli zadovoljni, bo tudi skupnost jačja. Sodelovanje v svobodi pri skupnih poslih celine bo tudi privedlo do okrepljenega občutka solidarnosti in duhovne skupnosti. Kadar bomo pa to dosegli, tedaj tudi ideal edinstva ne bo več daleč, Oni, ki si resnično želi in hoče narodnega edinstva, mora zaradi tega delati in se boriti za svobodo in demokracijo1, ker nas edino ti lahko privedeta do tega cilja.
kakor ostala normalna leta. Vrhu vsega pa se je pojavila šte svinjska kuga, ki je skoro v slehernem svinjaku pobrala po nekaj prašičev.
Kmetje so se v nujni potrebi obrnili na občino, naj bi jim v tej silni stiski preskrbela vsaj nekaj, semenskega žita po primerno znižani ceni. Zaprošeno žito je občina res dobavila, vendar ne v zadostni množini in le po normalni ceni. Kdor je zaprosil za lOOkg, ga je prejel le 40 kg in še to po ceni, kakršna je v trgovinah, namreč po 2.20 din. Druge občine, na primer Vič, Dobrova itd., kjer toča ni ničesar uničila in kjer poplava ni povzročila nobene škode, pa so preskrbele svojim občanom poljubne množine žita po 1.50 din kilogram. Baje se je dogajalo v mnogih primerih, da so posamezniki kupovali kar po več sto kilogramov pšenice po 1.50 din in jo nato prodajali naprej v trgovinah po 2.50 din. Kdo je tein ljudem to omogočil in kdo jih je ščitil v takem postopanju?
Barjanski kmet, ki plačuje poleg rednih davkov Še poseben «barjans-ki» davek z namenom, da se delajo in čistijo odvodni jarki po Barju, doživlja prav nasprotne «uspehe». Ta denar se porablja za dela v nižjem toku Ljubljanice, dočim na Barju skoro ob slehernem deževju nastopa povodenj. Letos smo večjo poplavo doživeli že sedemkrat.
Pričakujemo, da ona gospoda, ki pozna barjanske kmete le iz volilnih spiskov in iz davčnih plačilnih nalogov, ne bo več zatiskala svojih ušes in oči za bridke kmetove tožbe, temveč da bo praktično pokazala svojo «skrb in ljubezen* za našega kmeta in mu priskočila na pomoč trenutno vsaj s tem, da mu bo Izbrisala nekaj davka. Priporočamo1, da ti gospodje napravijo nekaj obiskov med podeželskim ljudstvom, da bodo videli, kako kmet živi in trpi. Nazaj v mesto gotovo ne bodo več nesli trdega srca in upati je, da bodo prav hitro izdali vse možne ukrepe, da olajšajo kmetovo bedo in trpljenje, v katera je zašel brez lastne krivde.
1. ker smo se prepričali, da moremo slovenske interese zastopati uspešno le takrat, če se bomo naslonili na najjačje politične skupine v državi;
2. ker nam je iinponirala dosled- 1 na borba srbijunskih političnih sku-
pin in njihova uvidevnost; premagali so zaradi višjih in skupnih koristi vsa strankarska in osebna na-sprotstva ter podvrgli osebne interese interesom skupnosti; kljub heterogenosti so ustvarili skupno fronto;
3. ker smo videli, da stoji ta opozicija na demokratičnem in naprednem stališču.
; *< *	•'.
'.<•	-V,..	•%	•	..i
' j* r	, >.	.•.->i",
>	*i/~	j*-:
kr- •-	•*•..»•*-	*. »»V*
Odkar pa jel srbijanska opozicija sklenila sporazum, so nas začeli napadati neki gospodje, ki mislijo, da je zdaj nastopila zanje, politična sezona. Pokazali so samo, da jim manjkajo1 one lastnosti, ki dičijo voditelje Z dl r u ž e n e opozicije, če kdo izjavlja, da je sicer sporazum Hrvatov z Združeno opozicijo lepa stvar, da pa n. pr. radikali nimajo v Sloveniji pravice nastopati, je to pač skrajna ozkogrudnost, da ne rečemo kaj drugega, če hoče kdo biti po sili diktator, naj to poskuša med svojimi ljudmi; naši skupini ne bo i nihče diktutor, nam ne bo nihče ne- j kaj ukazoval, ne prepovedoval, zla- j sti ne, kdo naj bo ali ne naš pristaš, j | Danes nismo več osamljeni. Naš j pokret se širi, naj je komu prav ali ne. Ni pa naša navada, spuščati se v osebne borbe in tega ne bomo dlelali, dokler se nas ne prisili. Če bo pa treba, naj gospodje vedo, da imamo gradiva dovolj, da operemo j vsem skupaj in vsakemu p osame/.- j niku glave prav pošteno!
Našim somišljenikom
V zadnjem času se vedno bolj množe dopisi iz vseh krajev Slovenije, v katerih nam prijatelji izražajo svoje simpatije in odlobravajo naše delo. Vsled tega smo s korespondenco nekoliko v zastanku, kar naj se nam blagohotno oprosti. Skušali bomo ta nedostntek popraviti. Eno pa moramo' povedati tem potoni. Često prejemamo očitke, češ, zakaj se niste spomnili name, zakaj me. niste pritegnili k delu? Žal, pri današnjem stanju še ne poznamo vseh naših prijateljev in naj se nam to ne šteje v zlo. Prosimo pa Vas, javite se sami vjii, ki ste voljni delati v smislu našega programa. Vsak nam je dobrodošel!
Zadoščenje županu g. Pircu
Župan g. Pirc v Kranju je bil svoj čas razrešen od banske uprave, ki mu je očitula razne nerednosti. Toda g. Pirc se je pritožil na upravno sodišče, ki je njegovi pritožbi ugodilo v vsem obsegu. Čestitamo!
Kdo protestira proti sporazumu ?
Pred dnevi so beograjski listi objavili nekako izjavo nekih treh oseb, ki so bile nekdaj baje včlanjene v bivši SDS, ki pa si sedaj pod vplivom gotovih nasprotnikov i doseženega sporazuma med Srbi in Hrvati domišljajo, d!a so poklicani nastopati v pozi nekakih voditeljev bivše SDS proti sporazumu. O njih piše vojvodinsko glasilo bivše SDS «Vojvodjanin» takole:
«Kako so ,protesti’ proti sklenjenemu sporazumu umetno privlečeni za lase in zlonamerno naročeni ter podtaknjeni, obenem po skrajno neresni, se najbolje vidi iz tega, da se trije beograjski brodolomci samovoljno proglašajo za ((legitimno vodstvo bivše SDS« in da protestirajo proti temu sporazumu. Kdo jim je dal to legitimacijo1? Naj ti gospodje navedejo ime ene same vasice, ki stoji za njimi! Naj naštejejo vsaj sto svojih pristašev v enem srezu, — ah, ne!, ^ ne! — vv enem srezu — naj naštejejo sto svojih pristašev v eni banovini!«
Spomin na 29. oktober 1918
Tega dne je zboroval hrvatski sabor ter sklenil, da priznava Narodno viječe kot vrhovno oblast. Na tej seji je pok. Stjepan Radič stavil sledeči predlog:
«Ban se poziva, da, počenši od današnjega dne, ne dovoli v nobenem primeru s področja banske Hrvat-ske, t. j. kraljevine Dalmacije, Hr-vatske, Slavonije in Reke, izvoza živeža v kraljevino Ogrsko ali novoustanovljeno neinškoavstrijsko državo.«
Utemeljeval je Radič svoj predlog takole: «Naš sabor je pravkar napravil prevažni sklep o državni samostojnosti banske Hrvatske in o njenem vstopu v skupno državo
Slovencev, Hrvatov in Srbov...........
Kljub temu, da smo v svobodi, smo
dfthes še v Velikih iieprilikah. Na jugozahodnem robu naše, ravno proglašene skupne države je še vedno fronta... težke naloge nas še čakajo, da obdržimo mejo proti Nemcem... in tu moramo biti prav posebno pametni in čvrsti...»
Vprašanje veleblagovnic
je močno razburilo vse trgovstvo v državi, ki je v znak protesta v glavnih mestih zaprlo trgovine za 2 dni. Vsa javnost simpatizira s tem po-kretoin, zlasti, ker se je razvedelo, da so pravi lastniki veleblagovnice Ta-Te gg. Franz Steyer, Emil Fischer in Rudolf Taussig, vsi ino-zemci in nemške narodnosti.
Nov volilni red
se pripravlja v Bolgariji. V njem je določba, da, kdor zagovarja državi nasprotne interese ali je za nasilje v političnih ali socijalnih bojih, ne more biti izvoljen.
Pri nas zmerjajo socijalno1 misleče ljudi z boljševiki, pristaše sporazuma pa s protivniki države. Morda se tudi pri nas pripravlja po dveh letih obljubljanja nov volilni red?
Iz Nemčije
Dr. Noffkoss, nar. soc. zdravnik v Diisseldorfu, piše: «Naši germanski predniki so jedli konjsko' meso, toda od Židov ustanovljeno krščan- | stvo je začelo borbo proti tej si- n jajni hrani. Zato se nadejamo, da bo uničenje židovskega upliva v Nemčiji znova dovedlo dk> uživanja cenenega konjskega mesa, kot tipične germanske hrane.«
Čudni glasovi
se širijo v zadnjem času po mili domovini. Sleherni kot jih je poln, vendar javnost doslej njihovega potrdila v gotovem tisku še ni mogla brati. Baje so se neki gospodje pričeli s kislim obrazom navduševati za ono lepo, bajno pesem, ki jo poznamo še iz šolskih beril (marsikdo je že takrat dobil apetit po županskem stolčku) in ki pravi v zaključnem refrenu vsake kitice:
«In spet se oglasi jih sto:
Le ta nam županil ne bo!»
Njega ni b’lo, ni b’lo .. .
Iz silno raztegnjenega in na veliki boben napetega poročanja o
nedavnem kongresu mladine JRZ v Beogradu v celotnem režimskem tisku udarja na dlan nespretno prikrita bela lisa. Ko našteva navzočnost vseh veličin iz tabora JRZ, se vidno pogreša v tem seznamu ime slovenskega voditelja JRZ notranjega ministra g. dr. Antona Korošca!
Kaj je bolje?
Med najneprijetnejše zadeve v človeškem življenju spada nedvomno — selitev. Že pregovor, ki je posebno' poznan med naprednim urad-ništvom in učiteljstvom, pravi: »Bolje je dvakrat pogoreti, kakor enkrat seliti se!».
Baje je poglavje selitve v politiki še mnogo hujše in bolestnejše.
Z zmago tujega kapitala . . .
Ljubljanski «Trgovski list« piše med drugim sledeče: «Boj proti veleblagovnicam se je nehal s popolno zmago tujega kapitala... Na mesto stare uredbe, ki ni več podaljšana, stopa v veljavo nova uredba, ki bo po «Slovencu» na zadovoljiv način rešila vprašanje veleblagovnic. (Za «Ta-To» to kar drži! Op. ured.) «Slovenec» izjave trgovinskega ministra dr. Vrbaniča ne objavlja. Mnogi tistih, ki so bili deležni že tako velikih in tako številnih podpor trgovcev, so v tej težki uri trgovstvo popolnoma zapustili. Zadnji dnevi so bili za trgovstvo1 dobra šola, ki nam je dala nove izkušnje. Trgovstvo ne bo pozabilo na te izkušnje!* — Zdi se nam, da gredo te besede na naslov »Slovenca« in ostalega današnjega režimskega časopisja i »	•	. via-
../W3S■■
O stanovski morali
Zadnji «Učiteljski tovariš« je zapisni v svojem uvodniku, ki je nad vse stvaren, med drugim tudi naslednjo1 veliko resnico: «Trgovino s službenimi mesti, z napredovanji in ostalimi pravicami vsega stanu zakrivijo vedno le oni, ki ne poznajo stanovske morale, ki jim je stanovska zavest tuja, ki so jimi interesi celokupnega stanu ono nepotrebno zlo, katero jih ovira v prizadevanju za dosego osebnih koristi.* — Te odkrite in nedvoumne besede so danes neverjetno aktualne in bodo povzročile marsikod skelečo bolečino.
Zunanja
politika
Težišče mednarodnega političnega položaja prehaja iz Rvrope na Daljni vzhod, na Kitajsko. Španija, kjer sta udarili druga ob drugo dve nasprotujoči si ((ideologiji*, stopa v ozadje, ker ne more nobena stranka izsiliti odločitve. Italija s svojimi očmi, srepo uprtimi v Sredozemsko morje, ima sicer še vedno osredotočeno svojo politiko na špansko vprašanje in je naraščajoči napetosti, ki nastaja zaradi tega zdaj med njo in Francijo, pripisovati tudi odpoklic njenega poslanika Ceruttija pri francoski vladi. Podoba pa je, kakor bi se Nemčija začela manj zanimati za Španijo in da je njena pozornost obrnjena na drugo torišče. Pravkar se je mudil Hitlerjev zunanjepoli-
!tični zaupnik Ribbentropp v Rimu. kjer so se sešili tudi razni1 japonski diplomati, iz česar sklepajo poznavalci razmer, da se tam kuha pogodba Berlin—Rim—Tokio. Japoncem je mnogo ležeče na taki okrepitvi zunanjepolitičnega položaja, ker so zašli v ostra nasprotja z Anglijo. Japonski politični krogi in njihov tisk vedno ostreje napadajo Veliko Britanijo, češ da je ona glavni akter v proti-japonskem odporu, ki ga je vedno močneje opažati po svetu. Tudi bojna sreča se ne smehlja ravno sinovom Vzhajajočega solnca. Kitajci se bore z nepričakovano hrabrostjo, orožja in municije jim tudi nikdar ne zmanjkuje in čeprav javljajo Japonci o nekih zmagah, ostaja dejstvo, da odločilnih uspehov doslej niso dosegli in to pomeni za japonsko armado, ki si domišlja, da je najboljša na svetu, siguren neuspeh. Zato se tudi javlja iz dobro poučenih angleških virov, da se bo japonska diktatura se bolj «po-diktaturila*, kakor da bi se le z diktaturami dalo zmagati.
Ne le Japonci, marveč tudi Nemci potrebujejo utrditev svojega mednarodnega položaja. Predvsem zato, da bi podkrepili svojo zahtevo po kolonijah, ki jih oči-vidno zahtevajo le od Anglije in Francije, dočim blagohotno izpuščajo Italijo, čeprav je ta po vojni spravila v svoj žep največje kolo-nijalne predele. Pa tudi Češkoslovaške Nemci očividno niso izpustili iz svojih kombinacij, kakor kaže nova gonja, ki jo je nemški tisk uprizoril zaradi prav neznatnega vzroka napram svoji južni sosedi. Na nekem nacijonalno-socijalističnem shodu na severnem Češkem je namreč policaj udaril s pendrekom nekega naci-jonalnosocijalističnega poslanca, ki se je nedostojno vedel. To je zadostovalo, da se je nemški tisk napolnil z dolgimi članki o ((srednjeveški* državi, o ((provokacijah celokupnega nemštva*, o ((žalitvi nemškega naroda* in podobno. Seveda je bilo češkoslovaškemu časopisju zelo lahko odgovarjati na nemške argumente. Na nemške ogorčene proteste glede nespodobnega postopanja s poslanci so nekateri češki listi, objavili imena onih poslancev, ki so jih v Nemčiji ubili, odkar je tam prišel Hitler na oblast. Teh imen je 23, poleg teh so pa prinesli tudi še imena 37 drugih narodnih poslancev, ki so jih hitlerjevci prijeli in vtaknili brez vsake sodbe v koncentracijska taborišča, kjer so jih mučili na okrutne načine. Nekoliko hud poper za onega, ki se hoče boriti za človečanske in parlamentarne pravice.
Mogoče se Češkoslovaška ne bi upala tako mogočno nastopiti, če ne bi čutila za seboj varujoče roke Francije. Francija je ponovno povedala, da pomeni vsak napad na češkoslovaško, bodisi neposreden, bodisi s pomočjo ((prostovoljcev*, vojno intervencijo. In Francija narodne fronte ne bi bila nič manj trd oreh, kakor kaka «fi-rerska* Francija.
44*4----
A. K., Ljubljanska okolica:
Kmetova stiska in beda
Odkritosrčni klic kmečkega ljudstva z ljubljanskega Barja po nujni pomoči
Domači pomenki
DOMA IN NA TUJEM
Slavnostni dnevi v južni Srbiji
Pretekle dni je slavila vsa južna Srbija zgodovinske jubilejne dini in s.e je s silnim navdušenjem in najglobljo pieteto spominjala slavnih ibitk za osvobo-jenje in zedinjenje ter vseli neštetih junakov, ki so položili svoja mlada življenja na žrtvenih domov ime in našega1 boljšega življenja. Ob tej priliki so si sledile slovesnosti druga za drugo tako na Kuimanovskem bojišču, kakor pozneje v carskem Dušanovem Skoplju. K slavnostim so' se zbrale iz vseli delov države veliko množice bivših bojevnikov, rezervnih častnikov in članov nacij onalnih ter patri jotskih oi“gai-nizacij.
Na Kum h novem je bil najprej v proslavo 251etnice slavne in odločilne kumanovske bitke ter v večen hvaležen spomin padlim herojem odkrit velikanski spomenik na Zebrenjaku. Naslednje tl ni |»a so se vse sla vnosti prenesle v Skoplje, kjer je najprej razvila organizacija nekdanjih tlijaikovnborcev iz balkanske vojne svojo zastavo, ki jo je podaril Nj. Vel. kralj Peter II. Na Že-den-plainini je bil ob tej svečani priliki otvorjen tudi skopelj-ski novi vodovod, ki je oddaljen od mosta 17 km jn je veljal 36 milijonov dinarjev.
Višek slovesnosti pa je bilo svečano odkritje bronastih spomenikov pokojnima velikima kraljema Petru I. Osvoboditelju , in Aleksandru 1. Zedinitelju. Na <
Tngu kralja Petra so bile zbrane ogromne množice ljudstva in vojaštva ter članov Četniškega združenja in ostalih nacijonalnih organizacij. Na slavnostni tribuni pa je bil navzoč knez namestnik Pavle z mnogimi člani vlade, senatorji in narodnimi poslanci, zastopniki tujih držav in ostalimi mnogoštevilnimi odličnimi gosti. Ob odkritju je govoril tudi vojni minister general Marič, ki je med drugim naglasil, da iso bili svoboda, edimstvo in bratstvo našega naroda plačani s potoki krvi in z gorami kosti najboljših sinov našega naroda. Naša sveta dolžnost je zato, da ohranimo in obvarujemo to, kar so nam padli priborili za ceno svojega življenja. Na banketu, ki je sledil odkritju, pa je spregovoril tudi knez Pavle, ki je podčrtal v svojih izvajanjih naslednjo misel:	«	Danes	smo,
gospodje, močnejši, kakor je bilo Dušanovo carstvo in naše države ne more nihče od zunaj porušiti. Edina nevarnost lahko pride od nas samih. Toda prepričan sem in verujem v patrijotizem in zdrav razum našega naroda, da ne bo nikdar rušil tega, kar si je priboril s težko muko skozi cela stoletja.»
V	Skoplju je bila istočasno otvorjena tudi velika kulturna in gospodarska razstava, ki zelo .nazorno kaže in pojasnjuje razvoj in napredek južne Srbije po agvabojenju.
Jugoslovanske lekcije Kotičkovega strička
Famozni «Slovenčev» Kotičkov ■> 1‘ček je znan širši naši javnosti s«mljivo duhovitih kloba-« ' 'jah v nedeljski mladinski prilo-m-7 slttveils’kega vodilnega glasila J CePlnvv je prelepi Kotičkov striček svoj čas navdušeno korakal v orjunaških vrstah in prisegal na jugoslovanski nacijonalizem, ga danes nič ne moti, da hoče biti celo večji slovenoborec od onih, ki mu kujejo vsakdanji kruh, to se pravi: Biti hoče bolj papeški od papeža samega! V «Sloveneu» z dne 24. okt.
I- se je po ugotovitvi, da je sam osebno «mlad gospod z lasmi, gostimi kot meti išče in ■/. lepo zakrivljenim nosom, na katerem ni niti sledu o kaki bradavici«, razpisal g tein, tla pomeni beseda original ' slovenščini izvirnik. Iz tega pa se Po njegovem pojmovanju vidi, da "Za vsake tujo besedo vendarle še •'imamo slovenskega izraza, tako ga "jed drugim tudi za prelepi besedi «caršija» in «plačkanjc» še nimamo — ža!ibog!» — v, '
Sjki' '	••	>v	■"<	Vik	iz-
V	^ M •*
*	; >f>^. vi-
S0|‘
Za letošnjo proslavo 31. oktobra kot mednarodnega praznika 'arčevanja je izdala Zveza jugo-•slovanskih hranilnic v Ljubljani dvoje zanimivih brošur, in sicer k S]°iV?n^t^r|i poti finslovoin «Ka-. 0 a *Co varčuj eš ir gospodarstvu gospoclinjistvu» ib v srbohrva-scin,j pod naslovom «Za naše go-s P o dinje*. Vsebina obel) brošur jo pisana zelo jasno, pregledno m privlačno, kakor že zahteva namen, kateremu sta posvečeni, lika se na zanimivo in
O
pri n
i	I	»	»'UJJJUll	VU	11J.
aktualno pisanje obeh brošur še ‘Povrnemo.
Zborovanja Združene opozicije. !'<±teklo nedeljo so se vršila šte-U'ifi zborovanja Združene opo-ix> večjih krajih na jugu (*‘2ave. Dne 30. oktobra bi se "Uela vršiti konferenca Združene »Pozicije v Kragujevcu. Pri tej Prdiki je prišlo do spopada s prijaj JIIZ. Padlo je tudi nekaj
Pof - ’ en <stre* za^°l nekega )(> lcijskega pisarja v trebuh in j . lfl7ijenec naslednjega dne v 0|nišnici umrl.
Krvav zaključek političnega shodu. O nedeljskih dogodkih na shodu bivše HSS v Novem, Gradcu v virovitiškem okraju sta bili izdani dve uradni poročili, ki imata v kratkem naslednjo vsebino: Shod je oblast prepovedala. Sklicatelj shoda Stjepan Vračič in narodni poslanec z liste dr. Mačka Mesarov sta poskušala kljub prepovedi govoriti ogromni množici, ki se je zbrala na shod. Ko so orožniki pozvali navzoče, naj se razidejo, je nastal spopad in je nastalo na obeh straneh najglo, ostro streljanje. Pri tem so bili ubiti štirje kmetje, osem pa je bilo nevarno ranjenih. Težko ranjen je tudi poslanec Mesarov.
Nove dopisnice. Poštno ministrstvo bo prihodnje dni izdalo nove dopisnice, na katerih bodo natiskani lotografični posnetki raznih tujskoprometnih krajev Jugoslavije. Dosedanje navadne dopisnice pridejo povsem iz prometa. Na novih dopisnicah bodo posnetki 300 krajev in je slike preskrbel «Putnik». Nova izdaja ilustriranih dopisnic je že natiskana v 15,000.000 izvodov.
Veliko anketo oziroma konferenco, ki je bila sklicana za 31. oktobra t. 1. v Zagreb glede sklepanja o ureditvi delovnega casa delavcev in nameščencev, je minister za socijalno politiko preložil na 8. november t. 1.
Kongres elektrotehnikov in elek-trcinstalaterjev se bo vršil od1 6. do 8. t. m. v Zagrebu in je udeležencem odobrena polovična voznina.
O autarkiji Italije na posameznih gospodarskih področjih je razpravljal pred dnevi vrhovni korporacijski odbor pod predsedstvom Mussolinija. Podrobnosti o faznih likrepih javnosti še niso bile sporočene.
Iz «Feniksove» slave. Preiskava proti šestim ravnateljem dunajskega «Phonixas>, ki se je pričela takoj po samotnorU generalnega direktorja Berlinerja, je sedaj končana. Državni tožilec dunajskega okrožnega sodišča je obtožil vseh šest zaprtih direktorjev utaje, prevare in lažnega knjigovodstva.
Nove znamke »Balkanskega sporazuma* v vrednosti 3 in 4 din je izdala naša poštna uprava.
Vodja Zemljoradnlške strank^ g. Joca Jovanovič se je po večdnevnem; bivanju v inozemstvu vrnil v Beograd.
Zanimiv proces pred beograjskim sodiščem proti bivšemu predsedniku Združenja rezervnih oficirjev v Beogradu Radosavljeviču in tovarišem zaradi ogromnih poneverb je odložen na 8. november.
Na konferenci slušateljev zagrebškega vseučilišča so govorniki zahtevali izdan je nove uredbe o vseučiliščih, zgraditev novega dijaškega doma in odobritev izdatno večjih kreditov za vseučiliške potreibe.
Šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije se bo vršil prihodnje leto v Osijeku, kjer bo osiješki Šahovski klub takrat slavil 25-letnioo svojega obstoja.
Naša vojna mornarica je preteklo nedeljo slavila obletnico, ko je leta 1918. dne 31. oktobra prvič zaplapolala na bivših av-stroogrskih bojnih ladjah hrvaška trobojnica.
Splitska elektrarna je znižala ceno električnega toka za reklamne svrhe in za ogrevanje.
Nova radio-oddajna postajo na kratke valove bo zgrajena v Zemunu. Gradbeno ministrstvo je že razpisalo oddajo del.
Beograjski velesejem, ki se je vršil letošnjo jesen prvič, je določil za bodoče naslednja stalna termina za svoji redni vsakoletni prireditvi: za pomladanski sejem od 30. aprila do 9. maja, za jesenski pa od 10. do 19. septembra.
Prva konferenca upraviteljev strokovnih nadaljevalnih šol se je vršila pred dnevi v Novem Sadu. Navzoči so bili. tudi predstavniki obrtniških združenj. Cilj konference je bilo vprašanje sodelovanja strokovnih nadaljevalnih šol in ostalega gospodarstva na splošni izobrazbi obrtniškega naraščaja. Trgovinsko ministrstvo je po svojem odposlancu izrazilo svoje polno razumevanje za potrebe strokovnega šolstva in je obljubilo, da bo vse koristne predloge v tem pogledu brez nadaljnjega osvojilo.
Železniška proga Varaždin-Ko-priVinica je dogotovljena in bo najbrže 10. decembra že izročena! splošnemu javnemu prometu.
Predsednik bivše SOS g. Adam Pribičevič je že pričel okrevati od zadnje težke bolezni in se bo v bližnji bodočnosti osebno- udeležil ponovnega sestanka med zagrebškim in beograjskim, delom Združene opozicije.
Gibanje profesorjev. Predstavniki uprave Jugoslovanskega profesorskega združenja so obiskali prosvetnega ministra Magaraše-viča in mu izročili odločen memorandum o najaktualnejših vprašanjih, ki so v zvezi z uveljavljenjem novega zakona o srednjih šolah.
Drugi gredo z dobrim zgledom naprej, Listi poročajo, da so občinski sveti v Beogradfu, Osijeku in Požegi sklenili takoj zvišati prejemke svojih občinskih nameščencev in uslužbencev. Kdaj bodo njihovemu svetlemu zgledu sledila slovenska mesta?
Inšpekcija. V prestolničnem tisku beremo; da se nahaja minister brez listnice dr. Behmen na «inspekcijskem» potovanju. Ker pač nima lastnega resorja, mora gospod minister inspicirati organizacije vladne JRZ. Njegova inšpekcija najbrže ni prenaporna...
Nov zemeljski zaklad so odkrili te dni v gori Dilj blizu Pleternice. Strokovnjaki so izračunali, da vsebuje žila, ki vodi skozi vso goro, najmanj 250.000 vagonov izvrstne železne rude. Za eksploatacijo tega rudnega bogastva se že živo intereslra neka nemško-italijanska družba in pa tovarna mostov in vagonov v Slavonskem Brodu.
V	cementnih tovarnah v splitski okolici so pričeli ustavljati obratovanje zaradi pomanjkanja naročil iz tujine. Skladišča so prenapolnjena. Znana tovarna «Sa-lonit» je že odpustila 240 delavcev. Ostale tovarne ji sledijo.
Pridelek domačega riža v naši državi je nazadoval v primeri s predlanskim letom skoro za polovico'. Pridelali smo komaj tri milijone kilogramov, dočim potrebujemo za kritje naše potrebe najmanj 22 milijonov kilogramov riža. Uvoziti moramo torei vsako leto vsaj 20 milijonov kilogramov nelusčenega riža, za kar plačamo tujini nad 50 milijonov dinarjev.
Dalmatinsko domače cvetje vedno bolj izpodriva tuji, pridelek, zlasti italijanski, za katerega so romali doslej težki milijoni našega denarja v tujino. V nastopajoči sezoni bodo dalmatinski cvetličarji in vrtnarji oziroma tovrstne zadruge postavili na jugoslovanska tržišča okrog osem milijonov nageljnov. Že za letošnji praznik Vseh svetih so dalmatinski vrtnarji vzgojili nad 50.000 stebel lepih krizantem.
Letošnji uvoz premoga iz inozemstva v Jugoslavijo izkazuje skoro za 80 odstotkov višje številke kakor lanski. Do konca septembra smo letos uvozili že skoro
30.000 vagonov premoga v vrednosti nad 100 milijonov dinarjev. Lani je znašala vrednost uvoženega premoga nekaj okrog 60 milijonov dinarjev.
Češkoslovaška vojaška uprava je te dni nakupila za svoje potrebe v Subotici in v severni Bački 1700 mladih konj1.
Nii Bolgarskem so letos pridelali le 34.000 ton tobaka proti
42.000 tonam v preteklem letu. Delno izboljšanje trgovinskih
odnošajev med našo državo in češkoslovaško se opaža v zadnjem času. Dočim smo doslej izvažali na Češkoslovaško po 5500 svinj na mesec, nam je sedaj odobren uvoz po 8000 svinj na mesec.
Sin zloglasnega generala Sar-kotiča, baron Ervin Sarkotič, je ibil pred dnevi aretiran na Dunaju, kjer je kot šef propagandnega odseka v avstrijskem državnem institutu za turizem, poneveril večje vsote denarja. Ta vest je povzročila zlasti v gotovih zagrebških krogih veliko senzacijo.
Glavno pristanišče Francovega uporniškega brodovja je postala Malorca, od koder je pričelo Francovo brodovje organizirati blokado španske obale v vsej dolžini od francoske meje do Alme-rije. Belo brodovje šteje 35 bojnih ladij.
Zanimivo razkrit^ je objavil te dni Švicarski list «Basler Nach-richten», češ da je umrl pokojni predsednik Združenih držav Woodroiw Wilson za zastruplje-njem na nekem banketu in da je ameriško poslaništvo v Baslu odkrilo tozadevno zaroto.
Novi nemški zakon o izvrševanju zdravniškega poklica oprošča v nekaterih primerih zdravnika dosedanje stroge dolžnosti, varovanja službene tajnosti.
Razumljivo. O priliki proslave petnajste obletnice fašističnega pohoda na Rim je prejel Mussolini brzojavni čestitki od Hitlerja in generala Franca.
Obsedno stanje v Maroku je proglasila francoska vlada, ker se je tudi tam razširil panarabski pokret, ki je izzval v raznih krajih težke nemire. V ozadju teh nemirov se vidno opaža roka Italije.
Do zadnjtega diha. Kitajski veleposlanik v NVashingtanti |e izjavil, da je kitajski narod sklenil boriti se v sedanji borbi z Japonci do zadnjega moža in do zadnjega naboja. _
Dunajska občina namerava kupiti od države ves Prater, ki ga bo uporabila za ureditev razstavišča dunajskega velesejma.
Pariška svetovna razstava je za letos definitivno podaljšana le do 25. novembra.
Samouprava
Vprašanja m odgovori
Vprašanje: Naša občina se je spojila s sosedno v novo občino. Dočim ima naša občina svojo imovino (elektrarno, vodovod, zemljišča, stavbe), nima sosedna nikake take imovine. Ali in kako bi dosegli, da bi naša občina kljub spojitvi mogla še nadalje samostojno upravljati svojo imovino?
Odgovor: Po Vlil. poglavju (§§ 110—120) zakona o občinah je mogoče poveriti skrb za posebne pravice in koristi delov občin, ki so po svojem položaju in velikosti prirodne, medsebojno razmejene edinice, krajevnemu zboru takih delov in krajevnemu starešini. Pravico do krajevnega zbora in krajevnega starešine imajo med drugimi (§111 zakona o občinah) tudi taki deli občinei, ki so bili že doslej organizirani kot samostojne občine. Ker je bila torej Vaša občina že do sedaj organizirana kot samostojna občina, ki ima svojo imovino, se more po našem mnenju tudi po spojitvi s sosedno občino organizirati kot nekaka pod-občina s svojim krajevnim zborom in s svojim krajevnim starešino.
Krajevni zbor tvorijo v volilni imenik vpisani volilci iz dotične-ga dela občine, ki zahteva zase tak zbor, v Vašem primeru vsi vpisani volilci iz Vaše, pred spojitvijo obstoječe občine. Tak krajevni zbor sklicuje predsednik občine, da izvoli krajevnega starešino, enkrat na leto pa zaradi odločanja o krajevni imovini, krajevnih potrebah in posebnih kra-jtevnih dajatvah. Predsednik občine mora krajevni zbor sklicati tudi, ako to zahteva petina volil-cev v določen namen, ki ni v nasprotju z zakonom.
Krajevni starešina je krajevni pomožni organ predsednika občine. On upravlja, ako ne obstoje po veljavnih krajevnih predpisih posebni organi za upravljanje krajevne imovine, skupno z dvema, po krajevnem zboru določenima volilcema krajevno imovino po sklepih krajevnega zbora ter podpisuje z njima obveze za posebni del občine.
Po raznih tolmačenjih zakona o občinah so tako organizirani posebni deli občin pravne edinice po javnem in po zasebnem pravu. Tako določata tudi §§ 112 in 118 zakona o občinah. — Mislimo, da smo Vam s tem v glavnem vse povedali, kar ste želeli.
V	angleškem zunanjem mini-
strstvu se je posrečilo nekemu neznancu, da je neopažen pribil na vrata salona, v katerem se vršijo seje odbora za nevmešava-nje v španske zadeve, konjsko podkev. Bolje bi bilo, da bi narisal na vrata dvakrat prečrtano ničlo.
Ignacij Paderewsky, prvi povojni predsednik republike Poljske in slavni pianist, je naslovil na kongres nove nacijonalno-detno-kratske stranke na Poljskem Odprto pismo, iz katerega je razvidno, da se bo Paderewsky zopet povrnil v aktivno politično življenje.
AmeriSkl generalni štab je sestavil nov mobilizacijski načrt, po katerem bodo mogle Združene države severnoameriške postaviti
v Štirih mesecih po mobilizaciji na bojišče poldrugi milijon vojakov.
Ruska pripravljenost. Moskovska «Pravda» je te dni objavila zelo zanimiv članek, iz katerega je razvidno, da je sovjetska rdeča vojska pod poveljstvom maršala Bliicherja vsak trenutek pripravljena braniti Sovjetsko Rusijo, pač pa, da se bo (bližnja obrambna vojska odigrala ha. sovražnikovem ozemlju.
Štiridesetumi delovni teden je sedaj uvedla tudi Italija. Uradni list italijanske vlade je te dni že objavil tozadevno uredlbo z zakonito močjo.
fr
7052-67	••
Copate za otroke iz toplega ma-torijala. Obvarovale bodo prehlada Vačoga nulmlatftega..
Štev. 31-34 Din 89 -
2025 - 66155
Okusni čevlji iz finega črnega bokea, ki Jih boste zelo radi. nosili. Udobna oblika nudi nogi ugodnost In odmor. Prikladni za vsak plaSE ih kostim
Stanejo samo Din 89 —
I
7026—44 ‘
Copate iz volnenega dubleja, izdelane iz cidte volne. Zadnii rob je pojačen, imajo usnjeni podplatih filoast! vmesni podplat. Nenadomestljive v vsaki hiši. Izdelane so v raznih barvah in dese-hih, ter stanejo samo ;v Din 39*—
1937 - 6882i
Močni moški nizki Čevlji za štrapac, izdelani iz govejega boksa z zelo elastičnim podplatom.
Slanejo samo	Din	89	—
4045-64748
Čvrsti ženski troteur čevlji s Špango preko rlajta, iz boksa * usnjenim podplatom. Gospodinjam, ki so veliko ria n o er a h zelo prikladni, ker imajo nitko peto in kdmodno obliko;
Stanejo samo Din 89*—
5927-84927
Elegantni moški čevlji, štirioglata oblika, iz dobrega telečjega boksa z usnjenim podplatom. Izdelujemo jih v Črni in rjavi barvi.
Stanejo samo Din 119 —
MRBAHOVEC
Pijte samo
zdravilni
PLAH INKA
ZDRAVILNI
ČAJ
PLANINKA
čaj
* plombiranji »aM* po Du. 20-- in om »*•-Apoteka Mr. Bahovec« Ljubljana
|| Gostilna „ Š T R A J Z E L“ [j
V Parizu set je letos vršil lried-narodjii turnir v okviru pariške razstave. Turnir sam ua sebi ni imel nobena posebne važnosti. Za nas ima; toliko poMiena, ker'se ga je udeležil naš mojster Konig. Rezultat je naslednji: Rossolimo 6, Kay-■ser 5, Monossoii 4A, Konig "5A, Perlmaus 3, Matvejev (brat našega mojstra) 3 itd.
Na letošnji božični turnir v (la-stingsu so pozvani naslednji mojstri: dr. Aljehin, dr, Euwe, Capablanca, Fine, Flohr, Keres in Re-sčheiwsky.. Čeprav no bodo igrali vsi ti mojstri, bo letošnji turnir zelo močiio zaseden.
V matcliu Aljehin : Euwo' je naj-brže svetovni prvak m prebolel svojo krizo: Stanje po 12. partiji je 7A:4A za.dr, Aljehina.
Na Poljskem pripravljajo v začetku prihodnjega leta velik mednarodni turnir v pl-oslavo 351etniee obstoja Šahovskega kluba v I.odzu. Vabljeni so naslednji: mojstri: Fol-"tyš (Češkoslovaška), Keres (Estonska), Petrovs (Latvija), Pirc (Jugoslavija), Stahlberg (Švedska), Steiner (Madžarska),. Sir Thomas (Anglija) in najboljši poljski mojstri. Prva nagrada znaša iO0O zlotov.
Danes prinašamo VU. partijo, igrano 21. oktobra 1937 med dr. Aljehinom in prof. Euvvejem:
1.) (14, Sf6, 2.) c4, ie6, 3.) Sc3, Ll>4, 4.) Dc2, <15, 5.) cXd5, Dxd5!, 6.)
•	e3, c3, .7.) a3, LXc3-f, 8.) bXc3, Sbd7, 9.) f3, c X d4, 10.) cXd4, Sb6, -11.) Se2, Ld7, 12.) Sf4, Dd6, 13.) Ld2, Tc8, 14.) Db2, Sfd5, 15.) S.xd5, eXd5, 16.) Lb'4, De6, 17.) Kf2, Sa4?, 18. Dd2, b6?, 19.) La6, Tb8, 20.) e4!, b5, 21.) Df4!, ..Tb6, 22.) eXd5, Dxd5, 23.) Thet-f-, Le6, 24.) Taci!, 16, 25.) Tc7, Kd8, 26:) TXa7 in črni še vda.
Turistična steza 2500 m visoko
Turistična sekcija na Kavkazu je te dni dokončala gradnjo turistične . steze, ki je zahtevala ogromne gmotne žrtve in ki vodi do zavetišča št. 11 na Elbrusu. Nova planinska pot križa strma pobočja in se na raznih mestih prebija skozi »strašne navpične stene nad globokimi prepadi tam.
kjer je bil doslej vsak prehod' absolutno nemogoč, Od vasi Tjer-skaja pa vse do tako imenovane «Nbve Panorame* je nova pot razširjena in preurejena za promet z lahkimi avtomobili. Nova moderna in izredno udobna planinska pot doseže višino 3200 m in bo zato verjetno privabila veliko število turistov na Kavkaz.
Zlato se odkriva
Kakor poročajo sovjetski listi, so bila odkrita na severnem Uralu blizu Višere nova ogromna najdišča zlata. Tamkaj se je že nekaj časa mudila geološka znanstvena ekspedicija, ki se ji je posrečilo v zelo kratki dobi preiskovanja nekega terena dobiti dva kilograma
čistega zlata. Na nasvet geologov so se domačini, katerim so se pridružili tudi izkušeni rudosledci iz drugih krajev Rusije, lotili pridobivanja zlata, ki ga razkrivajo dan za dnem kar v kepah v skoro čistem stanju. To je dokaz, da se morajo nahajati v neposredni bližini velika zlata najdišča.
angleškega in ieSkega sukna!
BOGATA IZBIRA!
A. & E. SKABERNŽ
LJUBLJANA
J. GOLDSTEIN
Ljubljana, pod Trančo 1
priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere L t. d.
Priporoča se za vsa v elektrotehnično stroko spadajoča dela in dobave
Pojasnila v strokovnih zadevah brez-plač .o. • Gene zmerne. Postrežba točna in solidna • Zahtevajte reference • Nočna služba za nujna popravila • Kličite telefon 27-04.
BORŠTNIKOV TRG ŠTEV. 1 ♦ TELEFON 27-04
i	;	‘	.	.	■■	■.	.■'
IzvrSujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditve in popravila instalacij za luč, moč, signale, radio itd. Vse formalnosti, prijave in naprava načrtov za strunke za priklop na omrežje krajevnih elektraren Izvršimo brez doplačil. Popravljamo vse električne aparate, motorje, likalnike itd. Dob vljamo za Instalacije in popravila prvovrstni materijal, kakor tudi svetila in žarnice.
Za konzorcij <Slovenske be*«de»: dr Dinko Puc Za uredniitve: dr. Stanko Jur. Tisk Delniike tiskarne, d. d., predstavnik Ivan Ovsenik — v*i v Ljubljani.