ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
DRUŽINSKI TEDNIK
innniin
1 Leto XYI.	V	Ljubljani, 13. aprila 1944.	štev.	15	(752)	5	Danes:
1    *    —  ? ..
Malo dela, malo JNa.	3	»družinski	tedni*«	■	naročnina
3 IZah Ob četrtkih. Bre da lCtTo {* J •/, let« 10 lir, «/, let« M Tir, siniruuU	S	ti P r» v a •» Ljubljani, Mtkloličeva 14/IH.	I	,	.	„
SlOven*!« res. s	poltrd predal šb. 353. Telefon St. 83 38.	I	Y»® 1060	49 llr-	v tlliinl
— Račum poStno hranilnico r Ljubljani	1	84	lir na	leto. — Naročnino
it. 15.30*. — Ro kopi« ot no vračamo,	I	j*	trebl	piacSatl	TraapreJ.
nefrankiranlh dopisov no »prejemamo. Za	I
r"niitii«iMiniuiiiiiNinniiuiiniiiniiminiiiif odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah.
J
CEHI ODLAtOV
V tekstnem delu: enostolpena petltna rrst«	3
»11 ujeo prostor (višina 3 mm io Sinit«	|
65 mm> 7 lir; r oglasnem delu S.50 liro.
V drobervoem tisku ceno po dogovoru.
3 Naš novi ljubezenski roman 3
:
MED TRNJEM II CVETJEM I
Notice: vrstica 7 lir. Mati ogla- S	,fee	g
k i : beseda 0.50 Ur*. Oglasni davek povsod 3	'	*	slT*	-
S« posebej. Pri večkratnem uaročllu popust.	J
Itemški oklepniški oddelki so zlomili v Bukovini močan sovjetski odpor
Fiihrerjev glavni stan. 11. aprila. DNB. Vrhovno poveliništvo oboroženih eil obiavlia:
Na severnem boiišču Krima se nadaljujejo težki boli z nadmoeuinii so. vpaznikovimi pehotnimi in oklopniški-mi silami.
Jugozahodno in zahodno od Odese so se našo žete umaknile na ukazane cilje. Severovzhodno od Tiraspola ie bil zajezen sovražnikov vdor. zaoadno od Orglieva Pa ie bil zožen neki vdor iz z^dniih boiev.
V v7,hodni Bukovini so nemški oklepniški oddelki zlomili močan so-vietski odpor, napadli sovražne napadalne skupine v bok in iira prizadele skupno z romunskimi četami naitežie izgube.
Na področiu iužno od Stanislavova so nemški oklepniški grenadirji skupno z madžarskimi planinskimi četami iztrgali sovražniku mimogrede izgub-heno mesto Delatin.
Med Cernovicami in Brodiiem smo nadaljevali čiščenie ozemlja razpršenih sovražnih sil. ki so se trdovratno branile. Junaška posadka Tarnopola ie še nadalie vzdržala močne sovražnikove nanade.
.Jugovzhodno od Ostrova so boliše-viki po dovozu novih sil ponovno brezuspešno naskakovali naše postojanke. Čiščenie nekega krajevnega vdora ie se v teku. Južuo od Pskova sovjetske rete tudi včeraj niso napadale Od 31. marca so tukai nemške četo pod vrhovnim poveljstvom generala topništva Loeha in ood poveljstvom generalnega poročnika Matzkvia preprečila poskuse prodora mnogo nadmočnih sovražnih pehotnih in oklopniških oddelkov ter prizadele sovražniku velike izgube liudi in gradiva. Med drugim ie bilo uničenih 306 sovražnikovih oklepnikov in naskakovalnih topov ter 121 letal. V teh boiih so sc posebno odlikovali zgornicšleziiska 3. lovska divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Volchamerin von Kirchen-sittenbacha ter enote naskakovalnih topov pod poveljstvom maioria Ernsta Schmidta
Pri uspehu obrambne bitke ima odličen delež letalstvo pod poveljstvom letalskega generala Pflugbeila. posebno pa so se odlikovali letalski oddelki pod povelistvom polkovnika Kuehla in polk protiletalskega topništva pod poveljstvom podpolkovnika Bullaia.
V več odsekih italiianskega iužnega boiišča so prodrli udarni oddelki v močno zgrajene sovražnikove postojanke .ter uničili mnogoštevilno nasprotnikove bunkerje in oporišča 9 posadkami vred. Sovražnik ie imel ve lile e krvne izgube in ie izgubil večjo število ujetnikov.
Italijanska torpedna letala so v zadnji noči potopila pred Anziiem sovražnikovo prevozno ladio.
Angleški oddelek komandosov, ki 8e jo izkrcal na zapadni obali Roda. ie bil v boiu uničen do zadnjega moza.
Pri obrambi sovražnikovih bomb-niških napadov na cilie v zasedenih zapadnih ozemljih ie bilo 10. aprila in v pretekli noči sestreljenih 29 sovražnikovih letal.
Po dnevnem sunku slabotnejšega sovražnega letalskega oddelka nad severozahodno nemško področje so priletela angleška motilna letala v zadnji noči nad z-apadno in srednjo Nemčijo.
*
Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljništva v preteklem tednu:
Na mostišču pri Sivašu in na Pe-rekopski ožini so nemške in romunske cete odbile vse sovražnikove napade. Na področju Odese bijejo naše čete še nadalje hude boje. Mesto samo smo po porušen.iu vseh vojaško važnih naprav izpraznili. Na obeh straneh Orhcja so se izjalovili vsi sovjetski napadi. Neki sovražni vdor smo s protinapadom očistili. V vzhodni Bukovini se_ nemško-romunske čete uspešno upirajo sovražnikovemu proti-anju. V Tamopolu bijejo naše čete s sovražnikom, ki je vdrl v mesto, poulične boje. Med Dnjeprom in Čau-siiem smo spet osvojili več y zadnjih bojih izgubljenih krajev in privedli več ujetnikov. Jugovzhodno od Ostrova in južno od Pskova so zadale naše Čete sovjetom hude izgube. Na bojišču pri Narvi smo v ogorčenih bojih uničili preostali del obkoljenih boljševikov.
V Italiji ni bilo omembe vrednih bojev.
Oddelki nemških bojnih letal so 8. aprila uspešno napadli oporišča komunističnih tolp na Hrvatskem.
Severnoameriški bombniki so prileteli 9. aprila nad severno in vzhodno Nemčijo in odvrgli bombe na nekaterih mestih posebno pa na področje Poznanja. Nase protiletalsko topništvo je sestrelilo 71 napadajočih letal. med njimi 62 štirimotoriiikov.
Zaščitne ladje naše vojne mornarice so potopile v severnih norveških 'odah neki sovjetski brzi čoln.
Obramba Evrope in Balkana
^Nemški vojak bo Romunijo enako branil, kakor svojo domovino"
Tehtna izjava nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa o zvitih nakanah boljševikov
Berlin, 5. apr. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je danes dovolil berlinskemu zastopniku romunske poročevalske agencije »Rador« razgovor in mu odgovoril na nekatera vprašanja, ki se skupno tičejo Nemčije in Romunije. Agencija priobčuje o tem naslednje poročilo:
»Kaj je po Vašem mišljenju, gospod zunanji minister, namen najnovejših sovjetskih i. 'av Romuniji, v katerih zatrjujejo, da tamkaj vdrle sovjetske čete zasledujejo le čisto vojaške cilje? Sovjetska zveza ne namerava izvesti nobene izpremembe romunskega reda in tudi ne zahteva prav nobenega dela romunskega ozemlja?«
»Za slehernega poznavalca sovjetske politike zadnjih 25 let pomeni izjava Molotova vse drugo kakor presenečenje. Političen trik je bil zmerom del sovjetskega bojevanja. Za to je dovolj primerov. Sicer pa je pri tem značilno, da je navada kremeljskih mogotcev posluževati se po: litičnih zvijač, ko je njihov vojaški razvoj sil prekoračil višek. Po mojem mnenju je pravi vzrok za to sedanjo taktiko želja Moskve, da bi se vojni pohod po grozovitih žrtvah v zadnjem času končal s kar najmanjšimi nadaljnjimi izgubami. Na sovjetski strani poznajo nestalnost vojne sveče. Spominjajo se, da so bili že enkrat prav blizu zmage, vendar pa so morali pretrpeti nazadnje še hud poraz. Zato bi radi kar najbolj omejili tveganje nadaljnjih bojev. Vse to pojasnjuje sovjetski poskus, da bi Finsko z navidezno zmernimi zahtevami preslepili iz vojne, zvabiti jo namreč hočejo v past. da bi jo potlej zadavili. Zato snubijo tudi Bolgarijo. grozijo Madžarski in zdaj vabijo Romunijo. Vendar mislim, da sleherni Romun ve, koliko lahko da na takšna zagotovila. Usoda njihovih rojakov v Besarabiji in Bukovini je bila strašen pouk za vse Romune, zakaj boljševiška metoda ostane vedno ista: Najprej svečano zagotavljanje svobode in neodvisnosti, potlej zahtevanje vojaških oporišč, nato zasedba s sovjetsko vojsko, potem prihod GPU in s tein likvidiranje inteligence, odgon žena in otrok v Sibirijo in obubožanje množic, za konec pa priključitev tiste države v Sovjetsko zvezo. Te metode so razvili Sovjeti v sistem brezprimerne brutalnosti. To ve danes ves svet. Zato gredo pri teh rokohitrskih sovjetskih trikih le še največji bedaki na limanice.«
»Gospod minister Churchill je v spodnji zbornici dejal o izjavi Molotova. da je najbolj zadovoljen in je izrazil Kremlju občudovanje angleške vlade o tej izjavi. Kaj mislite vi
o	tem?«
»Razlaga za to je prav enostavna. Churchill gotovo ni med najbolj neumnimi, o katerih sem pravkar govoril. Torej gre pri njem zgolj za čisto hinavščino, zakaj v Angliji niso zadeve ravno najboljše. Vsak dan bolj jasno spoznavajo, da Churchill
v Evropi proti Stalinu skratka nič ne opravi in se boje, da utegne imeti to stanje nekega dne za Anglijo katastrofalne posledice. Zato se je v angleškem narodu pojavil velik nemir in stalno narašča opozieija proti Churchillovi politiki. No, in tako je pač možu, ki je predal Stalinu Finsko, Baltik, Poljsko, ves Balkan, skratka torej vso tradicionalno angleško evropsko politiko, bila prav dobrodošla ta izjava Molotova, zakaj kaj je storil stari lisjak Churchill takoj na to ko je Molotov podal svojo izjavo? Takoj je nastopil v parlamentu in potem, leo je šele nedavno zaradi Sovjetov uničil atlantsko listino, ne da bi pri tem mignil z očmi. in zdaj se dela, kakor da veruje tej izjavi in da ne utegne več priti iz Moskve kakšna nevarnost za angleške koristi. Nedvomno bi rad s tem omilil globok nemir in zaskrbljenost angleškega naroda in parlamenta zastran usodnega razvoja angleške zunanje politike.«
»Kako presojate, gospod minister, položaj Anglije in Zedinjenih držav nasproti politični igri Sovjetske zveze? Ali menite, da pomeni Sovjetska zveza zares nevarnost za obstoj Anglije in da bi boljševiška nevarnost utegnila napotiti zapadni velesili, da nastopita proti politiki Kremlja?«
»K prvemu delu Vašega vprašanja
o	nevarnosti, ki jo pomeni Sovjetska zveza za Anglijo, sem že večkrat javno jzrekel^svoje mišljenje. K temu lahko danes še marsikaj povem, posebno, če zrem v daljnjo bodočnost. Ker bi pa to dovedlo predaleč, Vam zastavim jaz eno vprašanje: Kaj mislite, da bi že danes nastalo iz življenjskih angleških interesov na Prednjem vzhodu, če bi nemška vojska s svojimi zavezniki ne krotila vse sovjetske sile na vzhodnem bojišču in jo držala v šahu? Ali bi ne bilo tako. da bi angleški imperij danes ne razpolagal več niti s kapljico petroleja?
Na Vaše vprašanje, kako presojam položaj Anglije in Amerike nasproti Moskvi, obstoji zgolj en odgovor: popolna nemoč! V Londonu in Wa-shingtonu niso nikoli razumeli sovjetske politike. Zato doživljajo tudi eno razočaranje za drugim. Edini občutek, ki je pa že danes dokaj splošno razširjen v Angliji in Ameriki, je ta, da sovjetska vlada stalno vodi za nos tako Churchilla kakor Edena in tako Roosevelta kakor Hulla. Zato so tudi odnosi med zapadnimi in vzhodnimi zavezniki kljub obojestranskemu hvalisanju vse drugo kakor dobri. Poleg brutalnega razvijanja oblasti in £ tem zvezanih brezobzirnih političnih metod Moskve pa vlada v zapadnih državah predvsem velika zaskrbljenost pred razširjanjem boljševizma med širokimi sloji, ki vsebuje klico za najresnejše težave.
Če me zdaj vprašate, ali bosta zapadni velesili nekega dne nastopili proti politiki Kremlja, lahko k temu povem le naslednje: Če bodo kdaj
boljševiki premagali nemško vojsko in vdrli v Evropo, bi niti Anglija in niti Amerika, čeprav bi hoteli, ne imeli potrebnih sredstev, da bi se uprli boljševiški politiki. Zato morejo zgolj vojsko zavezniških evropskih narodov odbiti boljševizem. In hkrati si mo-roma biti na jasnem namreč, da se ne smemo v svoji borbi proti boljševizmu naslanjati ali celo zanašati na nesoglasja v nasprotnem taboru. Zgolj sanjači se lahko igrajo s takšnimi mislimi.
Evropa se mora v tem boju proti boljševizmu zanašati le nase in na svojo lastno moč. Zavezniški evropski narodi se tega tudi zavedajo in jaz sem trdno prepričan, da bodo to najhujšo preizkušnjo v svoji zgodo-viniv prestali in dosegli zmago nad boljševiki in njihovimi plutokratski-mi pomagači na zapadu.«
»Zdaj pa še zadnje prav važno vprašanje, gospod minister. Kako presojate položaj Romunije ob sedanjih sovjetskih napadih preko romunske meje?«
»Dogodke utegnemo pravilno oceniti zgolj v zvezi s splošnim evropskim položajem in v okviru skupnega, po vsem svetu se razprostirajočega bojevanja trojnih sil. Vaša domovina Romunija je v tej Evropi in za to Evropo neločljiv sestavni del. Ogražanje vaše meje ni naperjeno zgolj proti Romuniji sami, temveč proti vsem zavezniškim evropskim narodom. Ob Dnjestru branimo Evropo prav tako kakor na kakšnem drugem kraju naše celine. Če se širijo govorice, ki hočejo romunski narod prepričati, da nemško vodstvo strateško presoja romunsko nalogo, potlej se lahko nad tem le smejimo. Prav tako bi lahko izpraznili Berlin. Vi veste, da Berlina navzlic najtežjim anglo-ameriškim letalskim napadom nismo izpraznili, temveč ogorčeno in z dobrim uspehom branili. Prav tako bomo branili tudi Romunijo. Naša dva naroda sta že v marsikaterem boju skupno prelivala svojo kri. Zadnji sovjetski naskok ju je še tesneje povezal in nemško-romunsko bratstvo v orožju doživlja zdaj svoj največji uspeh. Bodite prepričani, da bo nemški vojak enako branil romunska tla kakor svojo domovino. Fiihrer in maršal Antonescu poznata dobro nevarnost. Zreta ji brez strahu v oči in se bosta borila s svojima vojskama, dokler ne bo Romunija dokončno osvobojena in bo boljševikom balkanski prostor enkrat za vselej zaprt.«
O	prvem severnoameriškem stralio-valnem napadu na Bukarešto je ob koncu razgovora izjavil nemški zunanji minister: »Takšni strahovalni napadi na evropska mesta in obenem na žene in otroke so nedvomno ena najtrših strani te vojne, toda v Romuniji se lahko zanesejo, da bomo vedno bolj podili te letalske gangstre z evropskega prostora in jim vse z obrestnimi obresti poplačali. Niti trenutka no dvomim, da bi Bukarešta zaostajala za našimi nemškimi mesti in da bodo tudi njeni hrabri prebivalci premagali to strahovanje.«
Berlin po bombardiranju
Nezlomljiva moč nemškega gospodarstva
Svečani zbor nemške Reichsbanke je dokazal da je tudi nemško denarništvo izpolnilo svojo dolžnost v tej vojni
Berlin, 5. aprila. Svečani zbor, ki ga je sklicala nemška Reichsbanka, in na katerem sta govorila dr. Gob-bels in Walter Funk vodilnim možem nemškega bančništva, je postal prepričljiv dokaz nezlomljive moči nemškega gospodarstva, ki tudi pod najtežjimi vojnimi razmerami in pod obremenitvijo s strani sovražnega bombniškega strahovanja prispeva svoj veliki delež k nemški zmagi.
Na primeru nemške Reichsbanke je državni gospodarski minister in predsednik Reichsbanke Funk dokazal, da ne more bombniško strahovanje, prav tako kot morale prebivalstva, prekiniti tudi urejenega gospodarskega življenja, če so v njem delujoči možje odločeni, da ne klonejo pred sovražnikovim strahovanjem. Celo po najtežjih strahovalnih napadih, tako je dejal Funk, ni nemška Reichsbanka prekinila obratovanje niti za minuto.
V	vzglednem sodelovanju z ostalimi bankami prestolnice je tako zajamčila nemoteno delovanje vsega denarnega in kreditnega prometa. Državni minister Funk je končal svoj govor z izjavo, da bo denarništvo tudi v bodoče izpolnjevalo svojo dolžnost, kar je odločilno za urejene življenjske iu gospodarske razmere, in to
tako v vojni kot tud v miru, zagotovljenem z zmago.
Dr. Gobbels je kot pokrajinski vodja in državni komisar za obrambo Berlina izrazil vsem, ki so predvsem v prestolnici med vojno ob sovražnem bombniškem strahovanju pomagali vzdržati redno obratovanje bančništva, svojo zahvalo in priznanje. Napori za dosego končne zmage niso zgolj vojaške ali gospodarske narave, temveč obsegajo vsa področja našega javnega in zasebnega življenja.
Ta vojna, tako jo nadaljeval dr. Gobbels, je vojna svetovnih nazorov, in se ne da primerjati s prejšnjimi dinastičnimi vojnami, in katero dolgo trajanje in izredna srditost prinaša vsakemu udeleženemu narodu in slehernemu državljanu veliko obremenitve. Izkušnja, ki jo danes prestaja nemški narod, je najmanj tako težka
V strnjenem sistemu je najboljši zasilni izhod iz zaklonišča prebit kletni zid med sosednjimi stavbami. Vrsta takih odprtin, ki veže več hiš, je najzanesljivejše jamstvo za varen izhod.
ko leta 1018. Danes pa se nemški narod zaveda, da je tedaj’ samo zato
Bodlegel, ker je imel slabo vodstvo, 'anes se nemški narod zaveda, da se v tej vojni bori za svoj lastni življenjski obstoj in da mu v primeru poraza po priznanju njegovih sovražnikov grozi fizično uničenje, v primeru njegove vztrajnosti in zvestobe se mu pa smehlja zanesljiva zmaga.
Na drugi strani pa ne prinaša vojna obtežitve zgolj za eno vojskujočo se stranko. Tudi v nasprotnem taboru je več ko dovolj tezkoč, toda teh ne vidimo tako jasno kakor svojih. S tem v zvezi je oDomnil dr. Giibbels na priznanje vodilnih angleških državnikov po zadnji svetovni vojni, da je bila Anglija ob nemški kapitulaciji sama na koncu svojih moči. Torej je potrebno biti vsekdar, in to posebno v času najtežjih obremenitev, stanoviten, da se lahko izkoristi sleherna prilika, ki se nudi.
Po končanem zborovanju je obiskal državni minister dr. Gobbels v spremstvu predsednika Reichsbanke in državnega ministra za gospodarstvo Funka nemško Reichsbanko in si ogledal prostore in naprave tega osrednjega nemškega denarnega zavoda.
Za boljševizmom koraka lakota
Vse velike vojne zapuščajo za seboj posledice, ki se vlečejo za njimi včasih .še zelo dolgo. Ena teh posledic je v prvi vrsti pomanjkanje živil in snloh potrošnih predmetov, zakaj za obnovitev rednega oskrbovanja je treba po velikih razdejanjih silovitih naporov in mnogo časa. Najhujše pa so te zle posledice vedno v tistih državah, katere jo vojna najbolj neposredno prizadela, to se pravi, na katerih tleh je divjala in s tem uničila mesta, industrije, prometna sredstva, vasi, poljedelska orodja, živino, semenje itd. Ce so take države po vojni še prepuščene same sebi in ne morejo pravočasno ali v zadostni meri dobiti pomoči od zunaj, zaidejo v nevarnost največjih stisk, ki se kažejo v pomanjkanju in lakoti.
Taka usoda je zadela Sovjetsko zvezo po prvi svetovni vojni. Carska Rusija je propadla in vojno izgubila. Velike pokrajino v nji so bile razdejane že po vojni, še več in še bolj pa jih je razdejala strašna in dolgotrajna državljanska vojna med boljševiki in protiboljševiki ter posameznimi narodi kot celotami, ki so se z orožjem v roki uprl boljševizaciji, kot n. pr. Poljaki, Finci, Estonci, Letonci, Litvanci, razni narodi na Kavkazu in v Aziji. Razen tega ie bila SSSR tedaj odrezana od vsega sveta in od nikoder ni mogla prva leta dobiti niti mernika žita. niti vagona poljedelskega orodja ali materiala za svojo industrijo. Posledica jo bila strahotna lakota, ki je pobrala milijone ljudi. Kdor pozna to lakoto in dogodke, ki jih je povzročila, ve, da jo moramo prištevati med na.i-večje tragedije zgodovine.
Tako grozotne kakor v SSSR, posledice prve svetovne vojne niso bile nikjer drugod, vendar so morale trpeti še dolgo pomanjkanje tudi razre druge države. Vsega tega Slovenci ne poznamo neposredno, kajti bili smo med tistimi najbolj srečnimi narodi Evropa, ki jijn je bilo že po nekaj mesecih omogočeno vrniti se glede prehrane in preskrbe z blagom na skoraj predvojno stanje. To vrnitev so nam omogočile srečne okoliščine našega tedanjega domačega in mednarodnega položaja.
Vendar posledice prve svetovne vojne v tem oziru še niso bile nič proti tistim, ki bi se utegnile v danih prilikah pojaviti po sedanji drugi svetovni vojni. Prvič je ta druga vojna že po svojem obsegu^ večia, drugič je totalitarna in tretjič pušča za seboj tako (grozotna razdejanja, da si jih soudeleženci prve ne bi bili niti mogli zamišljati. Najgrozotnejša so pa razdejanja v SSSR. Več ko polovico evropskega dela SSSR in od te polovice tri četrtine najrodovitnej-ših pokrajinin najbolj industrializiranih središč, je vojna že doslej neposredno prizadela. Tisoč in tisoč mest in trgov, da niti ne štejemo vasi, je bojevanje dobesedno zbrisalo s tal. Deset in deset tisoč kilometrov železnic je razdejanih, uničena je vsa industrija teh prostranstev, izginilo je večinoma do malega %'se poljedelsko orodje, niti sledu ni več o živini, prašičih itd. In če prištejemo k temu še izgube na ljudeh, ki so bodisi padli, bili ranjeni, ali so zapustili svoja domača tla, se nam pokaže strašna slika. Ozemlje, na katerem je živelo vsaj polovico, če ne še več prebivalstva SSSR pred vojno, je opustošeno tako zelo. da bodo potrebna leta, preden bo obnovljeno. Toda vojna še ni končana in razdejanja se nadaljujejo, zajemajoč vsak dan nove pokrajine in milijone ljudi. Posledica vseg tega ie, da je v SSSR že zdaj silno pomanjkanje vsega, zlasti živil, in da bi boljševiki bili že davno prisiljeni kapitulirati, če jih vsaj za silo ne bi podpirali Američani in Angleži s svojimi dobavami.
Zamislimo si pa zdaj, da bi se boljševizmu posrečilo v tej vojni zmagati in da bi bile k SSSR priključene tudi dežele vzhodne in srednje Evrope z našim slovenskim ozemljem, kakor si želo naši komunisti in njihovi simpatizerji. Kaj bi se v tem primeru zgodilo? Popolnoma isto, kar se je po prvi svetovni vojni v tedanji SSSR, samo še v podesetorjeni meri. Vzemimo samo v takem primeru naš položaj! Sedanja aprovizacija, z dotokom živil in drugih potrebščin is Italije in Nemčije, bi v trenutku konca vojne hipoma prenehala. Naše domače ozemlje, deloma še opustošeno po komunistih, nam ne bi moglo zagotoviti prehrane niti za mesec dni, v nekaterih panogah pa niti ne za en sam dan. Da bi nam v takem primeru priskočili na pomoč morda Američani ali Angleži, lahko pričakuje samo bedak. Pa tudi če bi to hoteli, ne bi mogli v razmerah, ki bi v takem pri; meru nastale. Saj bi bilo konec tudi vseh njihovih sedanjih dobav v SSSR,
Kdo naj bi torej skrbel za našo prehrano? SSSR? Ta je uničena in se nekaj let ne l>o mogla niti sama spraviti v normalni red svoje lastno prehrane na starem ozevJiu. Ogromnih polj ni mogoče preorati in po-
Beneral Riseser je sprejel delenjske kmete
Na veliko soboto dopoldne je Višji BS in policijski vodja general ir. Ro-stener sprejel zastopstvo dolenjskih kmetov, ki so se zaradi komunističnega divjanja po naši deželi morali nu-,;či v Ljubljano ter sedaj žive med nami kot begunci. Zastopstvo dolenjskih kmetov je ob tei priliki izročilo generalu g. Rosenerju obširno spomenico, v kiiteri mu je sporočilo vse želje in prošnje dolenjskih kmetov, ki bi se radi vrnili na svoje domove in pričeli z obdelovanjem svojih polj. Vse te želje so obsežene v več točkah.
Gospod general je spomenico pazljivo prečital ter je nato s člani zastopstva dolenjskih kmetov pretresal vprašanje za vprašanjem, ki se nanaša na očiščenje naše dežele komu-nističnega tolovajstva, vzpostavitve varnosti in obnove dolenjskega kmeč-kega gospodarstva.
Dolenjski kmetje so gospoda generala predvsem prosili, da bi mno. g; m dolenjskim kmečkim beguncem •-■ii.urej omogočil vrnitev v domače kraje l)a bi se pa to lahko zgodilo, }<■ treba prej zatreti komunistično volova jstvo v naši deželi ter ji spet vrniti tako potreben in zaželjen mir in v/trnost. General g. Rosener je zastopstvu dolenjskih kmetov z&gtv lovil, di'. se bo vojaška akcija proti komnuktom tudi v naši deželi neiz-prosr.o. nadaljevala in bo trajala tako dol po, dokler komunizem ne bo zatrt tudi v tein delu Evrope. Vse očiščene k .i: bo zasedlo domobranstvo ter bo ostalo v njih še vnaprej in skrbelo za varnost prebivalstva in javnega ter privatnega imetja.
V zvozi z očiščenjem naših krajev komunistične nadloge, se postavlja t ■ -i glavno vprašanje obnove naših kmetij in obnovitev živinoreje, ker eo komunisti skoraj vso živino pobrali ter je danes Dolenjska skoraj brez nje. Zato potrebuje Dolenjska tako vt reino. kakor tudi plemensko živino. General g. Rosener je zastopstvu dolenjskih kmetov izjavil, da so plemenjaki in žrebci za obnovitev naše živinoreje že pripravljeni ter jih bodo poslali v posamezne kraje takoj, ko bodo očiščeni in bo iz njih odstranjena sleherna komunistična nevarnost.
V zvezi z očiščenjem Dolenjske je
tudi vzpostavitev rednega železniškega prometa, ker se osebni promet po dosedanjem načinu ne bo več vršil. Zato je zastopstvo dolenjskih kmetov generala g. Rosenerja tudi prosilo, da bi se za obnovo Dolenjske porabile vse sedaj v pokrajini razpoložljive delovne, moči. Gospod general je obljubil, da bo tozadevne prošnje kmečkega zastopstva upošteval. Nadalie je še izjavil, da tudi sam hoče, da bodo domobranci po možnosti služili v svojih domačih krajih in okrajih, kjer so jim razmere najbolj znane ter bodo v bodoče še z večjo vnemo branili svoje domačije pred komunističnimi zločinci. Kmečko zastopstvo je tudi zagotavl jal, da popolnoma razmue vse težave in nevolje kmetov-beguncev, ki bi se radi čimprej vrnili domov in pričeli obdelovati svoja polja ter obnavljati svoje porušene in požgane domačije. Te želje in prošnje kmečkega ljudstva razume tem bolj. ker je on sam sin kmečkih staršev ter ima tudi sam vzorno urejeno kmetijo.
Tudi glede prehrane že očiščenih krajev, je general g. Rosener zastopstvu dolenjskih kmetov izjavil, da se bo tudi to vprašanje ugodno rešilo. Nemoteno preskrbo vanj e prebivalstva s hrano bo seveda omogočeno šele potem, ko bo komunistična nevarnost docela odstranjena in ne bo več obstajala nevarnost, da bi hrana, namenjena za pošteno in delovno ljudstvo, prišla v roke komunističnim tolovajem. Do tedaj se bodo pa organizirala manjša prehranjevalna središča, kamor bo hodilo prizadeto pre* bivalstvo po hrano.
Zastopstvo dolenjskih kmetov je iz posameznih izjav višjega SS in policijskega vodje g. generala Rosenerja dobilo najboljša zagotovila in prepričanje, da bodo v najkrajšem včasu nastopili lepši časi tudi za našo od komunistov tako težko prizadeto Dolenjsko. Za vse dosedanje generalove ukrepe, ki so bili izdani za očiščenje naših krajev komunistične nadloge, za vzpostavitev varnosti v našem podeželju in za obnovitev naših kmečkih domov in kmetij, se je zastopstvo dolenjskih kmetov sr. generalu Rose-nerju toplo zahvalilo ter ga j« prosilo za njegovo naklonjenost tudi se za v bodoče.
Llubllaniani!
Te dni vidite, kako se večje trume kmečkih podeželanov v strnjenih vrstah pomikajo po ljubljanskih ulicah. Vprašujete, kani gredo. Vsi ti možje in fantje se prijavljajo k domobrancem.
Mera je polna in narod se je sam odločil skupno z oboroženo silo napraviti konec grozotam, ki jih je navalila ■♦<»»«♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»»»♦♦»«
sejati brez orodja. Živine in prašičev ni mogoče sejati. Mimo tega je treba poskrbeti še prej za najprimitivnejšo streho tistim, ki naj se lotijo izravnavanja razrušenih tal in znova pridelovanja živil. Nazadnje je treba tudi ko je vse to zagotovljeno, še semen in plemenske živine. Za prevez živil je končno treba še prometnih sredstev, a teh spet ni mogoče prigarati s komunističnim dekretom.
Po najbolj optimističnih računih bi mofjli mi pričalcovati pričetek pritoka živil vsaj za prvo silo komaj po enem letu, na pričetek pritoka industrijskih .surovin in fabrikatov pa po dveh letih, če ni celo ta kalkulacija dosti preoptimistična. Kajti kar ni bilo še kje na razpolago, bi moralo iti najprej tja. kjer so ostale brez vsega dežele z. deset in deset milijoni ljudi, v južno in osrednjo SSSR; Ukrajino, Belo Rusijo itd. Zdaj naj nam na komunisti in njihovi simpatizerji povedo, s čim bi se Slovenci prehranjevali zlasti tisto prvo leto, ko ne bi mogli organizirati niti naj-skromnejše in najprimitivnejše apro-vizacije? Od kod bi dobili krušno moko, ki je naše ozemlje nima? Od kod bi dobili maščobe, ki jih tudi nimamo? Od kod bi dobili vse ostalo, ki>.r nam manika? In to v času, ko ni nikjer rezevnih zalog, ne pri zavodih, ne pri trgovcih in ne pri za; sobnikih. ki žive po ogromni večini simo od danes na jutri? In tako ne bi bili) samo pri nas. bilo bi več ali j -.anj povsod, na vzem ozemlju, ki bi ga zasedli boljševiki.
Odgovor na to je samo eden: Slovenci bi doživeli tragedijo lakote in pomanjkanja, kakršne ne pomni naša zgodovina niti iz srednjega veka, ko jo največia beda pobrala skoraj polovico prebivalstva naJih dežel. Z nami vred bi pa umirali tudi milijoni in milijoni drugih ljudstev, »odrešenih« po SSSR in komunizmu. Lakota v SSSR po prvi svetovni vojni bi se zdela v primeru s sedanjo malenkostna. Nobenega dvoma ni, da bi se nas le malo še pretolklo Bkozi te grozote, pa tudi tisti ne bi nikoli doživeli časov ko bi imeli vsega dovolj, kakor so imeli pred sedanjo vojno. Zakaj? Zato ker hi trajalo obnavljanje deset; letja in ker bi se med tem boljševiki pripravljali spet na nove pohode. V SSSR 25 let po revoluciji ni bilo n. pr. toliko obleke in obuvala, da bi se moglo prebivalstvo vsaj za silo oskrbeti s potrebnim, kajti pred industrijo za potrošne predmete je stala ves ta čas vojna industrija.
To niso nikake fantazije, to so stvarni računi, ki jih bo pritrdil vsak Je razsoden človek. Naši komunistični zaslepljenci v Ljubljani pa mislila. da bi bilo s koncem vojne in bolj-v iško zmago na vsakem vogalu do •»olj kranjskih klobas, gnjati, sira, slanine, masti, masla, moke, jaic. ■piščancev in bogsigavedi še česa. Od kod? Z lune? Konec vojne z boljše-viško zmago bi pomenil šele začetek umiranja od lakote. Če si tega želite, no trm le pridno »drukajtet za zmago Komunizma I	S.	S.
na slovensko zemljo in slovenski narod komunistična drhal. Pomlad je tu, a tri petine slovenske zemlje v Ljubljanski pokrajini še ni zoral plug in je v takem stanju tudi ne bo.
Kaj pa vi, meščani? Boste še vedno stali od strani, kakor so doslej to de: lali mnogi? Naj torej zdaj naš ubogi kmet sam, uničen, izropan, pregnan, prelije poslednjo kapljo krvi za ~eši-tev slovenske zemlje in slovenskega naroda? Kaj ste se vi izločili iz slovenskega narodnega občestva? Kaj ne čutite nobene vezi več z nami? Kaj ne čutite, da lahko pridejo »rop. umor, požig .. .< nekoč tudi nad belo Ljubljano?
Vedite, da v kmečki duši^ že tli ogenj upravičene jeze nad vašo brezčutnostjo. Poslednji trenutek je prišel, da se uvrstite s poštenim namenom v domobranske vrste tudi meščani in to vsi, brez razlike. Danes sredina ni več mogoča 1 Samo podpis na protikomunistični deklaracije ne zadostuje, kajti strahotni zločini nad nedolžnim narodom kličejo po močnih in krepkih dejanjih!
Kdor se zdaj noče dvigniti skupno x našimi kmetiškimi množicami za odvrnitev pogine od slovenskega naroda. ta že drsi na teren komunističnih rabljevi
Izgube komunističnih tolp
V Ljubljanski pokrajini
V ponedeliek. 10. aprila se ie domobranski patrulji, ki se ie nanotila iz Rakeka proti Cerknici posrečilo izvedeti za skrivališče zloglasnega komunističnega morilca Ludvika Lovka iz Cerknice.
Ko ie Lovko zapazil, da ga le domobranska patrulja odkrila, ie skočil na kolo in fe v spremstvu dveh tolovajev skušal zbežati. Prvi rafal iz stojnice ga ie ranil v nogo. ker se, pa Lovko ni hotel predati, ie bil ustreljen.
Ludvik Lovko, po domače Kopivčev. s komunističnim imenom »Bobnar«, ie bil poleg Dakiia in dnieili glavjii steber KPS in .OF na Notranjskem. Še pred vojno ie bij organiziran komunist in ie nekai let presedel v Sremski Mitroviči. V hribe ie ušel ta; koj po razimdu in ie bil med prvimi organizatorji tolovai&tva ,na Notrani,-skem. Imel ie eno najodličnejših mest v KPS in največio izvršilno oblast na Notranjskem. Vsi umori so se vršili n* njegovo povelje Računalo, da ie dal pobiti okrog 500 liudi. Bil ie član vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte in po 8. septembru okrožni sekretar za vso Notranjsko.
Ko je ljudstvo na Notranjskem izvedelo. da ie prejel Ludvik Lovko zasluženo kazen, si ie globoko oddahnilo.
V noži s 3. na 4. april ie večja komunistična skupina napadla Številčno manjšo domobransko postojanko v Črni vasi na Barju. Pozneje so ugotovili, da ie napadala vsa komunistična >VIli. brigada«. Mala posadka te pa odbila vse napade. Komunisti »o imeli na mestu Štiri mrtve, mnogo so Hh pa odpeljali s seboj. Domobranci so uieli 15 komunistov.
Pri patrulinih akcijah so doživeli dni komunisti v novomeški okolici spet hude poraze. Domobranska patrulja iz N o ve ca mesta j« čistila teren 1 bližini Stranske vasi in Lakovnic. V
G©i! gospoda prezidenia gansrcla Rupnika
V torek 5 i. t. m. ie gospod prezi-dent, general Leon Rupnik praznoval svoj god. Ob pol. 11. uri mu ie godba slovenskih domobrancev odigrala pred pročeljem palače pokrajinske uprave venčke slovenskih narodnih pesmi. v
Gospodu prezidentu so h godu čestitali: višii skupinski vodia. SS ce-nera! RSsener. podpolkovnik Balke. stotnik Schiuifer. poveljnik slovenskih domobrancev podpolkovnik Kreuer s pomočnikom podpolkovnikom Vizjakom in načelnikom štaba podpolkovnikom Peterlinom, pomočnik dr. Majcen z načelniki oddelkov in šeli odsekov. dr. Kante kot zastopnik upravnika policije, zastopstvo ljubljanske občine, aastopstvo bojevnikov na čelu s šefom tiskovnega urada g. Maicetom ter mnogoštevilni zastopniki našega javnega iivljenia ter enauci in prijatelji.
Mnogoštevilnim, iskrenim čestitkam gospodu prezidentii. izrečenim za njegov god. se pridružuie vsa naša javnost in mu ?'li, da bi zdrav in zadovoljen usoušno nadaljeval svoie veliko delo.
spopadih s komunisti ie padlo 12 komunistov, Nekai dni poprej ie pa v podobni akciji padlo 15 komunistov, med njimi komandant prvega bataljona »Cankarjeve brigade« Zdravko Firm e komunističnim vzdevkom »Ferčit, Med padlimi ie tudi komunistk? Danica Mislejeva iz Zapuž pri Mariboru. Tudi več komunistov se ie predalo.
Na Črnem vrhu so komunisti sredi marca v dveh dneh izgubili več ko 500 ljudi.
Protj koncu marca ie v spopadih pri Ribnici padlo okrog 150 komunistov.
Na področju Krima le v prvi tretjini marca padlo okrog 200 komunistov.
V sačetku aprila ie Pri Piiavi gorici padlo okrog 70 komunistov.
V Srbiii
Srbski prostovoljski oddelki so Popolnoma očistili komunističnih tolp dolino Ibra. Tolp« beže pred prostovoljci čez Golo planino. V jugozahodni Srbiji zasledujejo prostovoljske enote tolpe Po neprehodnem ozemlju z velikim uspehom.
Ob srbsko bosenski meii — poročajo z dne 7. aprila iz Berlina —.so izvršile nemške čete presenetljivo čiščenje na področju planine Maievice, Nemško čete so s podporo oklepnikov imele velik uspeh. Nekai tolovajskih oddelkov, ki so se prikazali jz svojih skrivališč in očitno hoteli zapreti neko na severu ležečo cesto, so nemške čete čelno in bočno tako silovito na: padle, da so imeli težko izgube. Ti oddelki so razbiti in uničeni. Teh bojev so se udeležili tudi oddelki domačinov. Na bojišču so našteli 120 padlih komunistov, približno enak« Število so iih pa uieli. Nekai komunističnih skupin, ki 60 jim ie posrečilo zbežati v gorska skrivališča, eo nemški vojaki obkolili in jih uničili. Zaplenili so tudi pomembne količine streliva in Živil.
Na II r v a t * k e m
Nemške in zavezniške čete so prizadejale komunističnim tolpam, ki še rovarijo po nekaterih delih Hrvatske. iznova težke izgube. V sre dnii Bosni so izgubile tolpe več ko 300 mrtvih, okrog 100 ujetnikov in še večje število rauicnih. V zahodni Hrvatski so imeli komunisti 80 mrtvih, v Srednii Slavoniji pa 70. Pri tem so Nemci zaplenili mnogo oskrbovalnega materiala. Skupno so izgubili komunisti v enem samem dnevu na področju neke. na severozahodnem Balkanu delujoče nemške armade 3(16 mrtvih. 145 ujetnikov. 11 strojnic. 2 tona. več ko 500 pušk. 30 min. 400 min za minomete in več radijskih aparatov.
jem računu zmotil. Srbija brani svoj dom, svoje ime, svojo vero. V krvi in smrti so vsi Srbi postali eno.«
Borba za življenje in smrt
Srbski prosvetni minister Jonič ie te dni napisal o borbi proti komunizmu v Srbiii članek, v katerem med drugim pravi:
»Borba, ki se sedaj vodi. sre za živi ioni e in smrt. Celo tisti, ki pasivno gledajo na dogodke, so se v resnici odločili namreč proti samim sebi. ker nasprotnik ne epi. Boljševiki so to dokazali, tai so v sleherni deželi, ki so io zasedli, takoj odstranili vse vodilne liudi v mestih in vaseh. Tudi srbski tolovaji moriio učitelje, duhovnike in najuglednejše kmete, ker ne morejo rabiti liudi. ki mislijo z lastno glavo, temveč z^oli nedoletne iz katerih delajo janičarje. Vsi ki ovirajo iz osebnih razlogov ustvaritev narodne fronte proti tei needinosti. moraio biti odstranjeni, ker gre za nadaljnji obstoj srbskega naroda.«
Naredba o zvišan ju rodbinskih doklad poglavarjem družin
Na podlagi čl. 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943. št. 4. Službeni list št. 273/86 iz leta 1943.
odrejam:
§ 1. Razpredelnica A: rodbinske doklade in zadevni prispevki za industrijo. A: tedenske doklade, izdane s kraljevim ukazom z dne 20. marca
1941. it. 122. Službeni list Št. 6/59 A. čigar veljavnost ie bila na ozemlje Ljubljanske pokrajine razširjena s kraljevo uredbo z dne 21. decembra
1942. št. 1882. Službeni list št. 1/59 A — se spremeni in se glasi:
Dnevne doklade: Delavci: za vsakega otroka: družina z 1 otrokom 1.30 lire. družina z 2—3 otroki 1.80 lire. družine s 4 ali več otroki 2.40 lire; za ženo 2 liri. za vsakega od roditeljev 1.20 lire.
Uradniki: za vsakega otroka: družina z 1 otrokom 2 liri družina z 2—9 otroki 2.70 lire. družina s 4 ali več »traki 8.20 lire: za ženo 2.90 lire. za vsakega od roditeljev 1.90 lire.
8 2. Ta naredba »topi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokiaiinske uprave v Ljubljani, obvezno moč pa dobi s 1. januarjem 1944.
Prezident. div. general: Rupnik, s. r.
Zatemnitev od Sl. do 5.
Žrebanje knjižne tombole Zimske pomoči je preloženo
Prvotno ie bilo določeno, da se bo začelo žrebanie številk za ljudsko knjižno tombolo Socialne pomoči na veliko nedelio 9. aprila 1944. Zanimanje za našo kniižno tombolo pa ie tako veliko, da se ie že danes prodalo več tombolskih tablic, kakor pa i® bilo prvotno računano in zato ic bilo potrebno, da se ie podvojilo število posameznih dobitkov. Nanravlien ie bil nov načrt in tako bo zdaj namesto dosedanjih 200 dvoik tdve Številki v eni vrsti) 400. po novem bo troik (tri številke v eni vrsti) 200. četverk (štiri številke v eni vrsti) 150. petoric (pet številk v eni vrsti) 100 in 50 tombol namesto dosedanjih 25. Novih 25 tombol bi> dobilo poleg vseh 10 knjig še po 500 lir za nakup kiltu po prosti izbiri.
Žrebanie ljudske knjižne tombole se bo vršilo sedai nepreklicno po naslednjem načrtu: v nedelio. 7. maia 1944 žrebanie številk za dvojke;
v nedeljo. 14. maia 1944 žrebanie številk za trojke;
v nedelio. 18. maia 1914 žrebanie številk za četverke;
v nedelio. 21. maia 1944 žrebanie številk za petorice ter od ponedeljka. 22. maia do vštete binkoštne nedelje. 98. maia 1944 žrebanie vseh številk, ki bodo potrebne za dobitek tombole.
Občinstvo prosimo, da vzame to na znanie. obenem pa vabimo vse rojake, da Se poslužuieio tombolskih tablic. ki so na razpolago v lokalu toni-bolskega oddelka v Gradišču (nasproti Drame), v lokalu Socialne no-moči. Ulica 3. maia (nasproti Dai-dam) in Pri raznih pooblaščenih razpečevalcih.
Sprememba železniškega To&neea reda. Od 6. aprila dalie bo odhajal večerni potniški vlak iz Ljubljane proti Posioini ob 18.15 in ne več ob 17.30.
• Pokrajinski prehranjevalni narod v Ljubljani ie prepovedal prosto predajo kokošjih iaic. Vsa iaica. ki presegajo domačo potrebo, mora lastnik oddati Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v odkup. Jajca v Ljubljani prevzema mlekarski odsek Prevoda, Maistrova ulica 10. zunaj Liubl ia-ne mora vsak reiec kokoši oddati Prevodu na leto od vsake kokoši najmanj 30 iaic Ljubljanskim rejcem bo pa Prevod petom »Zeeoze« delil za vsake 3 iaica 1 kg krmil.
V aprilu bodo dobivali otroci do enega leta starosti po en liter presnega mleka na dan. otroci do tretiega leta po pol litra, otroci od štirih do sedmih let vsak ponedeliek. sredo in petek po 2 del mleka, bolnik; in os^be stare več ko 75 let vsak torek, četrtek Slovenski delavec ie stremil že od in soboto po 2 del mleka noseče ž^ne
Delavski vestnik
Samozvani delavski veHji
V G r č i i i
Berlin. 7. aprila.,Z mnogoštevilnimi uspešnimi akcijami so Nemci s pomočjo domačih oddelkov očistili več vasi v zahodni Grciii tolovajskih tolp.
začetka, ko &e ie pričel boriti za svoie pravice in izboljšanje položaja, no tem. da zaupa svoie zastopstvo .takim predstavnikom. ki so sami izšli iz njegovih vrst. živeli z niim vse niegove težave in poznali niegove potrebe. DemagoSki gospod i. ki se mu ie od časa do časa vsilievala, seveda samo kadar ie potrebovala Pri volitvah njegovih glasov, ni zaupal. To ie razodevalo niegovo stanovsko zavednost in politično zrelost.
Zdaj pa so se na lepem pojavili ljudje, ki bi se mu hoteli sami. samo-
pa vsak dnn po po! litra mleka
Za informacije elede Socialne pomoči kličite telefonsko številko 47-57! Socialna pomoč ima svoie prostore na Gosoosvetski cesti 2/1.
Slovenski Rdefi križ ponovno vabi vse Ljubljančane. nai prijavilo koliko oseb bi v primeru bombardirania lahko sprejeli nod svoio streho in v ta namen iznolniio prijavnico ki so io »kupai z živilskimi nakaznicami prejeli v začetku meseca. Kdor tiskovine morebiti ni preiel. nai pride oonio^ v pisarno Slovenskega Rdečega križa.
voljno postaviti na čelo. in igrati vlo-; Marijin trg 5	.
ge njegovih političnih voditeljev. 11! Žesroza. zadritsa mn iih sospodariev. ljudje so organizatorji komunizma na j obvešča svoje člane, di ie Prevod iz-slovenskem ozemliu. Sami zatriuieio. ’ dal glede oddate krmil posebno od-
SrbS se ne dsio
Klic generala Nediča srbskemu narodu
Beof/rad, 7. aprila. Pod naslovom »Glas Srbije« je srbski tisk objavil značilen poziv srbskega ministrskega predsednika armijskega generala Milana Nediča, ki ga z debelimi črkami priobčujejo časopisi na prvi strani.
»Poslušajte klic srbskega naroda«, pravi med drugim general Nedič v tem pozivu, »ta klic doni ob 12. uri in je glas enotnih in zedinjenih Srbov
Šroti anglobolješviškemu nestvoru osipa Broza-Tita in vsem, ki nameravajo z njegovo pomočjo iztrebiti Srbi io in srbstvo. Srb noce pod bolj-ševiski jarem. Ne mara komunizma in se bo proti njemu boril do poslednjega moža, do poslednjega diha. To naj vedo vsi in s tem naj računajo. K orožju, Srbi! Boj za obstanek srbstva se je pričel, ali bo uničen boljše-vižki ima j ali pa se bo knjiga srbske zgodovine za zmeraj zaprla. Naj nam bodo zgled vse zedinjene srbske sile, ki se bratsko borijo ramo ob rami. Demon Srbije Broz-Tito se j« t svo-
OKVIRU
M
SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE
KLEIN
LJUBLJANA, Wotfova 4
da ie njihov cili osrečitev proletariata, v prvi vrsti slovenskega delavca, v resnici pa so vsj brez izjeme boli daleč od slovenskega delavca, kakor ie kdaj koli bil kateri koli slovenski politični samozvanec Kaiti prav gotovo ni slovenskega delavca, ne v tovarni, ne v delavnici, ne na polju ali v gozdu. ki bi bil kdjti koli imel srečo srečati se pri^sTOiem delu s »tovariši« Borisom Kidričem, dr. Baeblerieni. Kardeljem. Lovrom Kuharjem, Vilfanom in drugimi takimi »proletarci«. Niti eden sam izmed teh vodilnih gospodov v KPS ni še nikoli prijel za nobeno ročno, in zvečine tudi sploh ne za nobeno delo. Vsi so živeli in še živijo na račun drugih, najprei svonb često premožnih staršev, potem na račun Moskve in nazadnje na račun ti; stega. kar oropajo s svojimi tolpami poštenim slovenskim ljudem po deželi.
Tovariši delavci vseh vret. ki si vse življenje v potu svojega obraza sluzite vsakdanji kruh. ki se niste nikoli redili ne na račun svojih bogatih staršev. ne Moskve, ne okradenih podeželanov in osleparjenih organizacij (eden izmed Vaših »voditeljev« io ie svote-Easno popihal v »vet s 45.000 din neke delavske organizacije!) — ali ste res prepričani, ali sploh morete biti le za trenutek prepričani, da sc ta lena in za vsako koristno delo sploh nesposobna pokvarjena gospoda bori za vas in vaš blagor? Ali morete biti tako naivni, da verjamete, da mislijo Kidriči. Baeblerii. Kardelji. Kuhani. Vilfani, itd. na vas ko pnpravliaio svojo krvavo teroristično tirannor
Samo bedak bi iim mogel verieti. da mislijo na kai drugega in na koea drugega kakor na svoio oblast in sebe same. Ne zate. slovenski delavec, za svoie trebuhe se igrajo tvoje »odrešitelje«. zato da bi po tvojih upognie-nih plečih postali tvoii voditelji in gospodarji. In ko bi iim res nastavil pleča, da bi mogli splezati na svoie komisarske stoke, bi moral ti plesati, kakor bi oni piskali. Ce bi se hotel upreti, ali postaviti na mesto niih liudi svojega stanu jn zaupanja, bi le
pa ožigosati kot piotirevolucionaria in
belogardista ter te likvidirali.
Zato bodimo trdni! Slovenski delavci si bomo tudi v bodoče sami izbirali svoje predstavnike in voditelje. Izbirali si iih bomo iz svoiih lastnih vrst in take. ki vedo. kai nas teži in kai hočemo. Kidriče. Baeblerie. Kardelie. Kuharje. Vilfane in podobne fičfiriče naj «i moskovski Judje ohranilo w»e!
redbo. Odslei Žegoza ne bo vec razdeljevala krmil po dosedanjem načinu, temveč samo proti oddaii iaic. Za vsake tri	jajca	bo 2e<*oza	dajala	en
kilogram	krmil,	Jaica bo odkupila	po
določeni ceni. riževo zdroblienko bodo Pa rejci dobili po običaini ceni Kolikor več iaic kdo Prinese toliko več krme bo	dobil.	Vrstni red	zn razdeljevanje	krmil	ostane isti.	kakor	ie
bil objavljen.
Nov teoretičen tefui pomočnic za prvo hišno pomoč p e bo začel v DO; nedePek 17. t. m ob 17.30 v dvorani mestnega poglavarstva.
Zaplemba premoženja komunistov
Zaplenjeno ie premoženje naslednjih komunistov:
1. Mihaela Slovenca, čevljarja, stanujočega v Ljubliani. Tovarniška ul. 23. 2. Maksima Brezaria, stavbnega tehnika- drž. uradnika, stanujočega v Ljubljani. Na Jami 8 3. Ivana Perhaja, brivca, stanujočega v Ljubliani. Cerkvena ul. 19. 4. Jožefe Perhaj, stanujoče v Ljubljani. Cerkvena ul 19.
5. Janeza Kovača, mizarja, stanujočega v Ljubljani. Zalokarjeva lu. >1.
6. Franca Colariča, šoferin. stanujočega /Ljubljani. Ceste Arielle Rea 13.
7. Marije Colarič, zasebnice stanujoče v Liubliani. Cesta Arielle Rea 13.
8. Vladimirja feenka poštnega uradnika, stanujočega v Liubliani. Malgajeva ul. 20 9. Janeza Eržena, uradnika Zavoda za socialno zavarovanje, stanujočega v LiubHani. TrigluvsUa ul. 36. 10. Milenka Domin ca. diiaka. stanujočega v Ljubljani. Vodovodna cesta 22. 11. Bogdana Torn»*f. dninarja p. t. t.. stanujočega v Ljubliani. Parmova ul. 58-TI. 12. Ljudevita Zupana. dnevničaria pri Zavodu za socialno zavarovanje, stnnuiočega v Ljubljani. Vodnikova cesta 70
Osebne vest
UMRL! SO:
V Ljubliani: Konrad RoS, iv 1. upokojenec; Aleksej KraŠeninikov, požtnf uradnik: 1 jktor Ciuha, ravnatelj mostnega focialnejza urada.; Marija Jenkova; Ivan Paaar, atražmoister; Frane. Breskvar, posestnik;* Lovrenc 1‘upar, pocestnik; Pavla fekalova; Gabrijel Kflbtelic, trg. totrudnik; Viljem P/undner; Iva Meeftva; .Tune* Horvat, posestnik; Uoria Verici J; Josip KajreZ; Ivan Kofol; Anton KoamaC.
Naie sožalje!
Listek ..Družinskega tednika*1
Kozje miška in moderna znanasl o prehrani
NAPISAL dr. M. WAGENAAR
Danes, ko ne moremo mleka in mlečnih izdelkov kupovati po mili volji, nam postaja molzna živalca, ki se je doslej skromno skrivala v ozadju, naša domača koza, posebno dragocena in dobro došla mlekarica.
Koze niso zaman krstili za ,kravo revnega človeka'; le poglejmo okrog: če je kočica še tako majhna in siromašna, se v bližini prav gotovo, privezana na vrv, pase koza in potrpežljivo nudi ožgano travo ali pa obira grmičje. Če se v brzovlaku vozimo po naši deželi, šele spoznamo, kako razširjena je kozjereja po Nizozemskem. Vzdolž železniškega nasipa se paso koze, privezane k ograji s premično vrvjo, prav toliko dolgo, da žival doseže travnato reber, da pa ne more priti pod drveči vlak.
Koza je zgled skromnosti. Zdi se, da nima bogve koliko razuma. Z mirnimi očmi precej brezizrazno bulji v svet, vsekako manj bistro kakor gazela ali jelen. Ti dve živali si pa morata tudi svojo krmo sami iskati, medtem ko pride koza tako rekoč k pogrnjeni mizi.
Pogo~to koze neprijetno diše. To nič kaj prijetno lastnost pa nadomesti njih prikupni, dobrodušni temperament. Celo na rogovih se koz; pozna, da ni bojevita, delen in antilopa imata rogove, štrleče iz glave kakor na-brušen meč, medlem ko so kozji rogovi ukrivljeni nazaj, podobni nenevarnim Škarjam, ki z njimi otroci rezljajo sličice iz modnih časopisov. Rogovi koze ali kozla so nenevarni, ker koza ali kozel tudi nikoli ne bode z njimi, pač pa s čelom, ki je pa prav tako precej neprijetno trdo.
Koza je že po svoji majhni postavi in po svojih navadah zelo pripravna domača žival, uspevajoča tudi v ozkih razmerah. Poleg vseh dobrih lastnosti ima še eno, omembe vredno prednost pred kravami. Koza le redko zboli za tuberkulozo, boleznijo, ki je prav med prežvekovalci zelo pogosta in ki ogroža po kravjem mleku tudi človeka.
Če pa pijemo presno ali pasterizirano kozje mleko, tvegamo vendarle neko nevarnost: utegnemo dobiti tako imenovano sredozemsko vročico, vročično bolezen, ki za njo bolehajo predvsem južnjaki. če pijejo presno kozje mleko, okuženo z bakterijami te bolezni.
Presno kozje mleko je torej res nevarno, zato ga vselej pred pitjem prekuhajmo.
Pogosto ima kozie mleko tudi svojevrsten, rezek duh. Če ga dalje časa pijemo, se ga pa tako navadimo, da ga niti ne zavonjamo več. človek, vajen samo kravjega mleka, kozje mleko po vonju in okusu takoj loči od kravjega.
Med največjimi napakami kozjega mleka je pa pomanjkanje vitamina C, vitamina, ki nas varuje pred skorbu-jom- Vendar ta napaka ni tako huda, ker lahko v prehrani vitamin C nadomestimo s presno zelenjavo in sad-Besnica je pa, da je v tem pogledu kozje mleko manjvredno od kravjega.
če primerjamo s kemično analizo Koz.je mleko s kravjim ali ovčjim mle-
kom, bomo spoznali, da kozje mleko pogosto menja svoje sestavine, medtem ko o kravjem riileku tega ne moremo trditi. Krave in ovce so namreč pri krmi vse bolj izbirčne od koze, ki se pogosto hrani samo z odpadki. Nič čudnega, če se to pozna tudi na mleku. Koze žive večkrat samo v temnih, zatohlih hlevih. Manjkata jim zrak in sonce, zato je v takšnem kozjem mleku tudi premalo vitamina D, snovi, ki pri otrokih preprečuje ralii-tido.
Že večkrat smo brali, da dojenčkom ne dajajmo kozjega mleka, in sicer se zdi, da je mleko vse bolj škodljivo, kolikor manjši je otrok. Če namreč otroka hranimo od rojstva samo s koejiin mlekom, pogosto ugotovimo po nekaj mesecih hudo slabokrvnost. Pri večjih otrocih in pri odrdslih ljudeh takšna slabokrvnost ne more nastopiti, ker dobivamo železo iz raznih drugih živil. Če moramo torej dojenčka umetno hraniti, mu dajajmo rajši kravje mleko. Kajpak pa zato ne sme-
TETIR14 ZAMISEL
Edgar Schmale,. ki je prav zaradi svoje pretirane boječnosti vse doslej ostal samec, je pravkar šaril po svojem gospodinjstvu. Zdajci je pozvonilo.
Edgar je odšel k vratom in jih odprl. Na pragu je stalo ljubko, svetlolaso dekle, s kovčegom v roki. Brž ko je Edgarja zagledala, mu je z vzklikom veselja padla okrog vratu.
Edgar nekaj časa sploh ni mogel do sape, potem se je pa vendar zbral in vzkliknil:
»Ah, draga sestrična, ti si prišla! Hilda ti je ime, kajneda. Seveda, saj sva se kot otroka skupaj igrala.«
»Seveda, Edgar,« je vzkliknila Hilda in odložila prtljago. »Nekaj velikega bi te rada prosila. Dobila sem tu v mestu službo, a še nimam primernega stanovanja. Ali bi lahko danes pri tebi prenočila?«
Mlademu možu je postalo nerodno. Sele ko je sestrična, videč njegovo zadrego. pograbila kovčog in izjavita, da gre v hotel, se ie zbral in dejal:
»Seveda lahko ostaneš čez noč pri meni. Odstopil ti bom svojo spalnico, sam bom pa prenočil v sprejemnici.«
Hilda je torej ostala. Zvečer je pripravila svojemu bratrancu dobro večerjo, ki ni bila prav nič prižgana, za silo uredila njegovo stanovanje in se potem, ko ata po večerji z Edgarjem eno uro kramljala, zaprla v spalnico in odšla spat.
Naslednje jutro je Hilda Edgarju pripravila zajtrk in južino ter mu obljubila, da bo pospravila stanovanje. Edgar je nato odšel v pisarno.
Na stopnicah je srečal hišnico. Hudomušno ga ie pogledala in skrivnostno oridušila glas:
»Gospod Schmale, svojo nevesto, ki od včeraj stanuje pri vas. morate takoj prijaviti na policijo, da ne boste imeli sitnosti.«
Edgar, je zardel, zajecljal nekaj o obiskih sorodnikov in odšel.
Na cesti ga je pričakoval njegov prijatelj:
»No, don Juan,« mu je smeje se dejal. »V pisarni se delaš, kakor da bi
mo na splošno omalovaževati kozjega mleka, saj je dandanašnji, ko so tol-šče tako redke, izredno mastno in zdravo hranilo.
Če omenimo še, da se s kozjim mlekom hranijo predvsem srednji in revnejši sloji, spoznamo, da je to mleko kot tolšča še posebno važno za tiste, ki si sicer masti ne morejo drugje kupiti.
Kajpak tudi pri kozah razlikujemo žival od živali. Nekatere izmed njih, plemensko čiste, ne dajejo samo boljšega mleka kakor navadne vrste, temveč hkrati tudi dobro volno. To volno ostrižemo in uporabimo za nežno in toplo nit. Tako na primer so jeli v novejšem času angorsko kozo iz Male Azije gojiti zaradi izvrstne volne tudi v Španiji in na Francoskem z lepim uspehom.
Zelo znana je tudi koza-kašmirka, doma iz Egipta. Iz njene volne tko znamenite kašmirske tkanine.
(Voeding en Hygienet Lcemvarden.)
NEMŠKI NAPISAL EDVARD FRANZ
bil iz ledu, a zdaj sem se prepričal
o	nasprotnem.«
Edgar ga je začudeno pogledal, potem se je pa ozrl kvišku in opazil na oknu Hildo, ki mu je vneto mahala v pozdrav.
Brž ko jo Edgar prišel v pisarno, se je lotil dela. Upal je, da bo vsaj zdaj imel mir. A zdelo se je, ko da se je vse zarotilo proti njemu. Na lepem je prišel k njemu šef in mu ljubeznivo dejal;
»Gospod Schmale, pravkar je bila pri meni neka ljubka dama. Dejala je, da ste doma pozabili južino, in vam jo je prinesla. Zakaj mi pa niste povedali, da ste se poročili? Čestitam vam. Zelo ljubko ženico ste si izbrali. Takoj vam bom povišal plačo, kakor je pač pri nas navada.«
Zdaj je Edgar komaj čakal, da je bila ura šest in ie lahko odšel domov. Prišedšj v kuhinjo, jo dejal svoji sestrični:
»Hilda, v veliko zadrego si me spravila s svojim obiskom. Hišnica misli, da si nroia nevesta, moj tovariš je trdno prepričan, da si moja ljubica, moj jra celo trdi, da si moja žena.«
»Moj Bog,« je prestrašeno vzkliknila Hilda. »Le kaj naj storim?«
»Poročiti se morava,« je odločno dejal Edgar. »Samo tako lahko rešiva najino dobro ime. Sicer sva pa kot otroka zmerom o tem sanjala. Ali se spominjaš?«
Hilda je svojemu bratrancu ovila roke okrog vratu in ga vroče poljubila. Edgarju se je zdaj kar srce topilo od sreče. Na mah ie pozabil, da se je še malo prej mislil jjoročiti samo zaradi svojega dobrega imena.
Eno uro pozneje je Hilda odposlala svoji teti naslednjo brzojavko, za katero pa seveda Edgar nikdar ni izvedel:
»Ljuba teta! Tvoj načrt se je jjo-srečil. Edgar me je prosil, naj postanem njegova žena. Pridi takoj v mesto, da mi boš pomagala pripraviti vse potrebno za poroko. Tvoja srečna Hilda.«
POZNEJE...
Napisal V. Auhurtin
Ko ie imel Feliks sedemnajst let in je nairaši bral Homerjevo Odisejado, ie nekega večera prišel mimo vile z belim stebričiem. Stala ie ob morju, obdana s temnozelenim, hladnim vrtom: na terasi ie sedel tih star gospod jn bral neko kniigo. Tedai ie v Feliksu vzplamtela želia, da bi tudi on nekoč sedel na terasi takšne vile ob morju in braj Homerjevo Odisejado in bi Šumija] večerni vetrič v vejah tihih cipres.
In tisti večer si ie Feliks prisegel, da bo ta vila nekoč niesova. uai stane, kar hoče.
Vsgel se ie v živlieniski boi. Delal ie. da ie mogel jesti in iedel. da ie mogel delati. Vzpenjal se ie po neštetih strmih stopnicah si pisal zapiske v svoio zapisnico in se pričkal za sleherni vinar. Sklepal ie kupčije, igral na borzi in nikoli ni mogel pričakati večernika. Že več tednov vnaprej si ie izračunal konjunkture in v nuivečie veselje mu ie bilo spoznanje, da se ni bil zmotil. Imel ie velikanske uspehe, spravil ie na kant svoie nasprotnike, postal ie finančnik, da so se ga vsi bali. In če so kie ustanavljali nov sindikat, ie bil gotovo Feliks zraven.
Tako si je po dvajsetih letih naku-pičil ogromno denaria. Tedaj se je spomnil na svoio prisego in ie od danes na iutri kupil vilo z belim stebričiem.
Ko ie pa sedel na terasi in bral tečajni list, si ie deial: da ie vendarle treba nekaj ukreniti in ie no telefonu poklical svoia dva priiatelia na večerjo. Z njima ie nato sedel pod belimi stebri in dolgo in vneto »o govorili, da ie sicer zdai naslonilo zatišje, pa vendar kaže. da bi se dalo pri rudnikih nekaj zaslužiti.
Homerjeva Odisejada ie ležala po; zabljena nekje na dnu omare. In vendar si v njej bral še zmerom nrav tisto, o čemer ie pripovedovala tedai. ko ie bilo Feliksu sedemnaist let: o dogodivščinah junakov o tihem čakanju velikih žena ob statvah, o posvetu bogov, visoko na snežnih vrhovih in
o	neskončni bleščaviei opoldanskega moria.
HUMOR
Pedant v gostilni
Natakar: »Kai izvolite piti?«
Gost: »Kakor vidite, ničesar ne pijem. Zadajte mi isto vprašanje v prihodnjem času.«
Za vsak primer
Vikica pride v trgovino in vpraša: »Prosim, ali bi mi dali na upanje pol kilograma koruznega zdroba?«
»Zakaj pa mati sama ne pride?« vpraša trgovec.
»Ker ie šla še k nek(*nu drugemu trgovcu vprašat.« se izda Vikica.
Medicinski izpit
Gospod Brihta dela medicinski izpit. Profesor ga vpraša:
»Našteite mi vse pripomočke, ki povzročajo potenje.«
Gospod Brihta mu jih našteie.
»Kai pa. če vsi ti pripomočki ne bi pomagali?« ga dalie izprašuje profesor.
»Potem bi pacienta poslal k vam na izpit,« se odreže Brihta.
Pravi razlog
Gospod Nepridiprav ie prišel k odvetniku in mu potožil:
»Trgovec Plahta mi ie rekel, da sem star osel. Ali naj ga tožim?«
»Seveda.« odgovori odvetnik. »Sai še niste tako stari.«
Pozori
Od danes dalje zatemnite*> od 21. do 5. ure.
Zalotil ga ie
Upnik zaloti svojega dolžnika v neki kavarni.
»Tako torej.« jezno vzklikne. »Z? kavarno imate denar, meni Pa ne morete plačali dolga.«
»Kdo vam ie na deial. da bom svoi zapitek plačal?« ie vzkliknil dolžnik iu premeteno pomežiknil.
V	šoli
»Novak, povejte mi. koliko ie polovica od en© tretjine?« vpraša učitelj.
»Natanko vam ne vem povedati.« se izgovarja učenec, »a veliko prav gotovo ne bo.«
Nista se razumela
Novi najemnik gospodinji: »Ko sem se selil iz prejšnjega stanovanja, se ie gospodinja jokala.«
»Meni se to ne more primeriti. Bo ste že morali stanovanje vnaprei plačati.«
Nailepše darilo
»Le kai naj podarim svoii teti za god?«
»Ali ie mlada?«
»Ne.<
»Poročena?«
»Ne.«
»Potem ii pošljj brezimno ljubezensko pismo.«
Na sodišču
Sodnik: »Kio ste dobili ta šop vitri-hov?«
Tat: »Podedoval sem jih po svojem očetu, ki je imel več sreče ko iaz.<-
Dobra služkinja
»Ančka, če že kai razbijete, morate črepinje takoj pomesti.«
»Sai t>i. gospa, a tudi metla so m-ie zlomila.«
Molčečnost
»Upam. Nežika. da ne pripoveduje! 1 sosed ni o vsakem mojem prepiru • možem?«
»Ne. gospa povem iim samo. kada. se z gospodom ne prepirate.«
Oba enako
»Dejal si, da mi boš posodil dve sto lir, zdaj si mi jih pa dpi samo sto.-
»Meni se zdi to čisto prav. Tako sva vsak za sto lir na izgubi.«
Ribe rastejo
»Mamica, ali ribe tudi rastejo?« vpraša mali Jožek svojo mater.
»Vprašaj očeta.« mu odgovori mati. »Lani je ujel jeguljo, ki je vsakokrat, kadar pripoveduje o njej, dva centimetra daljša.«
ZAMAŠKE stare, neuporabne in vsakovrstne odpadke kupimo v vsaki količini. Emonska c. 2. dvorišče — pisarna.
TORBICE, rokavice, čevlje itd. barvajte s specialno barvo, ki usnin ne škoduie. Efaks. Napoleonov trg.
tMMNMM« ••••MMM«« ••MOMIMM*
j	OKVIRJI ZA SLIKE
S V VELIKI IZBIRI, NIZKE CENE \
L GAMBERGER
•	KOLODVORSKA UL. 18	i
• ■ M«t—— »O—W t>—•>»—»«»»»•»—>— *
SnovI, ki odloiaio o naši usodi
NAPISAL HERMAN SCHULLER
, ^pP^tje in rejci živali so že pred stoletji znali z majhno, nedolžno ope-CiJo, izpremeniti temperament in določenih živali. Tako so s Kratkim urezom izpremenili divjega Pika v krotkega, delovnega vola, v žival ki ni ne krava ne bik. temveč nekako sredi obeh. v žival srednjega spola.
n Kaj sc- je zgodilo s temi živalmi? 'Jdstranili so jim spolne žleze in tako zavr]i njih zmožnost plojenja in raz-mnozevanja.
, Ueta 1849. je nemški profesor Bert-°’d naredil zelo drzen in zanimiv Poskus; odstranil je neki živali spol-116 zleze in jih presadil v drug del organizma. Zakaj?
Berthold je zastavil materi naravi 'Prašanje, po kakšni poti učinkujejo sP°lne žleze na organizem s svojo skrivnostno, izredno močjo. Dotlej so Pamreč zdravniki in znanstveniki so-»*.*• da razširjajo spolne žleze svoj llcmek po živčevju. Berthojd se je pa vPrašal. ali se morda to ne godi še P° kakšni drugi potu In poskus mu Je odgovoril: spolne zleze so se »prižge« tudi na napačnem mestu in Pcinkovale na temperament živali, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo z njimi, živci torej njso posredniki med žlezami in njih učinki, zakaj po Jiertholdovi operaciji te zveze ni bi-več. In tako je spoznal Berthold T~ štirideset let pred slovitim odkritjem francoskega znanstvenika Brovvn-f.epuarda — da učinkujejo spolne iV neposredno po krvi. Svet je pa + j , Idovo odkritje kmalu pozabil, toda lepega dne...
Par- ma-ia ^ta 1889. je zbudilo v vn u neko znanstveno odkritje pra-R senzacijo:	sivolasi znanstvenik
■ POmard je pred znanstveno “T^oemjjo izjavil, da je sam sebe -.m^Pmdil«. Najprej je delal uspešne Poskuse na živalih, nato se je pa
opogumil in naredil poskus tudi na sebi. Iz živalskih spolnih žlez je pridobil neke posebne snovi in si jih vbrizgal. Zdaj ie imel 72 let in je spet lahko čilo hodil po stopnicah in preživel več ur ob napornem znanstvenem delu. kar že deset let ni več mogel. V resnici se je bil pomladil. Vsi, ki so ga že vdobro poznali, so priznali, da to drži. Njegov poskus je razgibal tudi javnost in izpodbo-del druge znanstvenike. Biologi in zdravniki so tisti čas pričeli natančnejše proučavanje žlez z notranjim izločevanjem in njih izločke v človeškem in živalskem organizmu. Te žleze so nekoliko drugačne od bezgavk, ker ne oddajajo svojih izločnin po tisti poti kakor bezgavke, temveč neposredno v krvni obtok. Te žleze z notranjim izločevanjem so trebušna slinavka, ščitnica, soledvice in spolne žleze. Proizvajajo snovi, ki prehajajo po krvnem obtoku v vse telo, toda učinkujejo samo tam, kjer je organizem ubran za njih učinek. Imenujemo jih hormone (po grškem horman: izpodbujati).
Kar nas pa preseneča, je okoliščina, da krožijo te snovi v organizmu samo v neskončno majhnih količinah. Hormon žleze ščitnice učinkuje na primer še, če ga je samo 1 do 2 tisočinki miligrama. Nekaterih hormonov kroži po krvi samo 200 do 300 mg na leto. In vendar so od njih odvisni telesna rast, naš razvoj, spolne funkcije, zmožnost razmnoževanja in še mnogo drugih življenjsko važnih funkcij.
Hormoni ne učinkujejo kot hranila. saj se nahajajo v našem organizmu v vse preneznatnih količinah. Prav tako hormoni niso duševne »energije« ali kaj podobnega. So snovi, ki jih proizvajajo žleze z notranjim izločevanjem in ki jih morejo kemiki prav tako analizirati kakor bencin, kavčuk ali škrob. Mnoge izmed njih glede na kemične sestavine že natanko poznamo, tako na primer hormone spolnih žlez. Danes so jih tudi že umetno izdelali.
Najprej so se znanstveniki posvetili proučevanju hormonov ženskih spolnih žlez. Proizvajajo Uh določeni organi v ženskih jajčnikih’ (folikli) in rumena telesca. Zato se tudi ime: nujejo folikelski hormoni in hormoni rumenih teles. Od sodelovanja teh hormonov s hormonskim centrom, ki se imenuje hipof+za, je odvisno delovanje funkcij ženskega organizma, ki odloča o oplojenju in materinstvu. To sodelovanje je tako smiselno in edinstveno, kakor da bi se mogli hormoni med seboj sporazumevati, ali kakor da bi jih vodila ustvarjalna inteligenca telesa. Če se pa zgodi, da žleze proizvajajo preveč ali premalo enega teh hormonov, nastanejo motnje, ki povzroče nerodovitnost ali pa razne duševne ali telesne krize pri ženski.
Od teh snovi je torej odvisen obstoj človeštva.
Torej res samo od dveh kemičnih spojin? Res. znanost je dokazala, da so hormoni kemične spojine, posreči-
lo	se ji je, pojasniti kemično sestavo hormonov in jih celo umetno izdelovati. Umetni hormoni učinkujejo prav tako kakor tisti, ki jih proizvaja organizem.
Kako je bilo pa mogoče, da so znanstveniki izdelali snov. ki je dm tlej sploh niso poznali, ki niti ni imela imena in ki ie ni bilo v nobeni kemijski knjigi? Znanstveniki so vedeli, da se. v soku foliklov mora nahajati folikelski hormon. Kako naj pa določijo, iz katerih osnovnih spojin sestoji čisti folikelski hormon? In kako naj sploh preizkusijo? Skušali so spoznati iskano snov po nje učinku. Morali so najti način, kako preizkušati kemične spojine na tiste lastnosti, ki so jih pripisovali foli-kelskim hormonom. Dva priznana ameriška učenjaka sta po dolgih poskusih izdelala zanesljivo in natančno preizkušnjo za to dognanje.
Kar so v Ameriki pričeli, so izpopolnili in dokončali v Nemčiji, klasični deželi kemija.
Leta 1925. so se kemiki slovite nemške tvrdke Schering A.-G. z vso vnemo lotili dela. In morali so trdo in potrpežljivo garati dolgih deset let. da so izdelali kemično čisti folikelski hormon.
Sprva so poskusili pridobivanje tega hormona iz foliklov samih, toda v njih je hormon v tako neznatni količini, da bi bilo to pridobivanje vseeno predrago in pretežavno. Tedaj sta pa živinozdravnika Kiiste in Gra-vert leta 1930. odkrila v urinu brejih kobil poceni in bogat vir za pridobivanje folikelskega hormona.
To je bilo imenitno odkritje za znanost. V odpadkih je genialno oko odkrilo »eliksir življenja«! Ali ne zveni to skoraj kakor alkimija?
Zdaj je pa naše znanstvenike ča^ kalo še težko delo. Kemiki so morali še natanko določiti bistvo in sestavine snovi, ki so jo po bioloških poskusih že lahko imenovali folikelski hormon.
Leta 1929. je priskočil kemikom v glavnem laboratoriju Scheringovega zavoda na pomoč profesor Butenandt. Po dveh letih načrtnega raziskovanja se mu je posrečilo, izdelati popolnoma čist hormon. Nato je pa preiskal še njegovo kemično gradnjo do vseh podrobnosti, šele zdaj so znanstveniki natanko poznali kemične sestavine folikelskega hormona, šele zdaj so ga smeli določiti tudi z imenom. Krstili so ga za oestron.
Tedaj se je pa zgodilo nekaj nenavadnega in presenetljivega.
Slučajno so v laboratoriju izpremenili kemično sestavino folikelskega hormona, tako da je nastala neka druga spojina, ki je pri poskusih na živalih učinkovala hitreje in močneje kakor oestron. Tako je nastal oeslra-diol. Kmalu se je pa prvemu pridružilo še drugo presenečenje. Pokazalo se je, da je pravi hormon, tisti, ki kroži po naši krvi, oestradiol in ne oestron. Tako so dejstva sama dokazala vrednost in pomen ustvarjalne kemije.
Leta 1934. so v vseh laboratorijih porabili izredno mnogo poskusnih ži-valc. V tem letu so se namreč znanstveniki približali cilju, pridobivati tudi drugi čisti ženski spolni hormon, hormon rumenih telesc m dognati njegovo kemično gradnjo.
Za oestradiol so imeli znanstveniki poceni surovinski vir: urin brejih kobil. Za drugi ženski spolni hormon, progesteron, so morali pa ta vir še odkriti. Neki kemik, ki se je posvetil
1	tej nalogi, se je hkrati posvečal tudi (raziskovanju sojevega fižola: dognal je, da je med kemično sestavino pro-gesterona in neke snovi v soji izredna sorodnost. Ali torei ne bi bilo možno s kemičnim postopkom to snov izpremeniti in jo predelati v progesteron?
Tudi ta poskus se je posrečil.
Vsi poskusi na živalih so dokazali, da lahko nedvomno nadomestimo manjkajoče naravne spolne hormone z umetnimi.
Ni bilo dolgo, da so znanstveniki na kongresu zdravnikov v Berlinu lahko z mirno vestjo povedali, da so zaključili poskuse z ženskimi spolnimi hormoni. Zdaj jih lahko izroče v uporabo zdravnikom. Danes so hormonske injekcije in tablete v rokah izkušenega zdravnika izvrstno zdravilo.
Zdaj lahko z njim vplivamo ali_ pa odstranimo nerodnosti in motnje ženskega organizma tako. da se zdravimo z manjkajočim hormonom. Če se to zgodi o pravem času, lahko razne krize v prehodni dobi omilimo ali na sploh preprečimo.
V	novejšem času so razen umetnih ženskih hormonov odkrili tudi umetne moške hormone.	,	.
Študentje na vseučiliščih in klinikah se danes uče zdravljenja z novima hormonoma prav tako. kakor so se nekoč učili zdravljenja s cepivom proti davici.
Znanost, ki nam pomaga premagati smrt, služi hkrati tudi življenji (»Wirtschaft Technik Verkch Berlin.)
ODODnDDOOoonaoa Pomlad na deželi, Perice iz Šestin pri Zagrebu aaaaaaaaaaaaaaa
NA
Sreča v nesreči
ALI MUSTAFA SE NIKDAR NE ZMOTI
Kako Je prerokoval egiptovski jasnovidec
Bostončani so spet imeli svojo senzacijo. V mestu se je mudil egiptovski jasnovidec Ali Mustafa, ki je bil takšen umetnik v razlagi človeške preteklosti in prihodnosti, da je celo največjim dvomljivcem zavezal jezik. Vse mesto je govorilo o njem in o njegovih zmožnostih.
Ali Mustafa je opravljal svoje delo s pomočjo spretnih poročevalcev. Vsaka stranka, ki je hotela priti k njemu, da bi ji razložil njeno preteklost in prihodnost, se je morala teden prej najaviti, povedati svoje ime in naslov.
V	tem tednu so jasnovidcev! poročevalci izvedeli skoraj vse o najavljen-čevi preteklosti in sedanjosti. Jasnovidec si je moral potem izmisliti samo strankino prihodnost, to je pa storil tako, da je na podlagi preteklosti in sedanjosti izpovedal stvari, o katerih je po njegovem obstajala velika možnost, da se zgode. Ljudje so pa jasnovidcu pripisovali nadzemeljske zmožnosti, verjeli njegovim besedam in mu za prerokovanje radi plačevali visoke honorarje.
Neki torek popoldne je Ali Mustafa napeto pričakoval nekega moža, ki se je bil najavil z imenom Frank Webbs. Poročevalci so jasnovidcu javili, da se Frank Webbs v resnici piše John Dalton in da je eden izmed najbolj razvpitih bostonskih gangstrov, ki ima zveze z najvišjimi odličniki bostonske družbe in nastopa kot dobrodelnik, ki izdaja mnogo denarja v dobrodelne namene.
Ali Mustafa je gangstra pričakoval z nabitim revolverjem. Tudi jasnovidec se namreč lahko zmoti...
Točno ob štirih je mož stopil v sobo. Oblečen je bil dobro, a ne pretirano, obraz je imel dobrodušen, tako da nihče v njem ne bi spoznal gangstra. Mustafa sj je .oddahnil in prosil obiskovalca, naj sede. Potem je zastrmel v stekleno kroglo in za nekaj minut zaprl oči.
»Vidim,« je potem dejal Ali Mustafa, »da vam zakoni prav nič ne pomenijo. V vaši preteklosti so se odigrale stvari, kj so zahtevale žrtve; vidim uničene eksistence...«
Obiskovalcu se je zazrcalilo začudenje na obrazu. Hotel je vstati, a Mustafa ga jo pomiril:
»Kar mimo sedite,« je dejal, »vem, da hodijo veliki ljudje svoja pota. A na nekaj vas moram opozoriti: ne zaupajte svojim prijateljem, eden izmed njih igra dvojno vlogo.«
»Prav vse ste uganili,« je priznal obiskovalec in smrtno prebledel. »Zdaj mi pa še povejte, kaj mislite o mojem novem načrtu.«
»Vaš načrt, v katerega ste vložili mnogo svojega in tujega denarja, se bo posrečil,« je po kratkem premisleku dejal jasnovidec. »Seveda boste pri tein oškodovali, druge ljudi. Neka visoka osebnost stoji ob vaši strani...«
Zdajci je obiskovalec skočil pokonci: »Ne imenujte tega imena!« je vzkliknil.
»Ne bojte se,« ga je potolažil Mustafa. »Molčati znam ko grobovi mojih očetov.«
»Nikdar ne bi bil verjel, da kdo pozna moje skrivnosti,« je potem dejal obiskovalec, ko si je nekoliko opomo»el od strahu in presenečenja. »Človek in pol ste, fenomen...«
Ali Mustafa je vstal. »Honorar znaša 500 dolarjev,« je skromno dejal. »A prosim, čekov ne sprejemam.«
Obiskovalec mu je plačal honorar in urno odšel iz sobe.
Ko je Alj Mustafa kakor po navadi nekaj trenutkov nato pogledal v svojo beležnico, da bi ugotovil, kdo je njegov naslednji gost, je v svojo grozo spoznal, da se je prvič, odkar opravlja svoj poklic, zmotil. Gangster John Dalton se je bil najavil ob petih, ob štirih ga je na obiskal bančni ravnatelj George Baker. Mustafa je prebral
o	tem možu naslednje podatke:
»...George Baker se je z delom, pridnostjo in neupogljivo voljo dokopal do kariere. Dosegel je, da »e je združilo več podjetij v enoto. Bankir uživa zaupanje visokih svetovnih finančnikov in velja za zelo delavnega in zaupanja vrednega mcža.«
Klic v daljavo
Robert Schumann (1810—1856), je pred slo leti pisal svoji nevesti:
Rad bj ti nekaj povedal o pretekli noži. Zbudil sem se in nisem mogel več zaspati — in ko sem se vse globlje in globlje poglabljal v tvoje duševno življenje in vate, sem na Ictv:. s f.ilno duševno močjo poklical: •Klara, kličem te!« Zdajci sem zaslišal čisto blizu sebe: »Robert, saj sem vendar pri tebi!«
Polotila se me je groza ob misli, 'rako morejo duhovi čez silne razda-je priti v meiJseboien slik. Nikoli več ne bom ponovil takSnega kiica; preveč me je pretreslo.«
Brez premisleka udari Jakec trikrat z desno nogo po zemlji. Že se začne pogrezati zmerom globlje in globlje. Ko prispe na dno, se znajde pred vhodom v razsvetljen hodnik. Na deski bere: »Pazi se zmaja, posebno naj se pazi tisti, ki išče tretji zlati ključ!«
S trepetajočim srcem krene Jakec po hodniku. Najprej mu udari na uho nerazločno šumenje, sopihanje, čim dalje pa hodi, tem razločneje postaja to smrčanje. Naposled dospe do vrat, odkjer prihajajo ti čudni glasovi. Previdno odpre vrata, in le malo manjka, da ne pobegne. Zagleda strašnega, spečega zmaja. Na železni mizi, komaj tri korake vstran od zmajeve glave Da leži tretji zlati ključ. Tiho se splazi Jakec mimo zmaja, zgrabi zlati ključ in ...
... tete kar ga noge nesot po hodniku: kjer piše: Pot na zemljo. Kar se hudi zmaj zbudi, in ko opazi, da zlatega ključa ni več, zdivja na vso sapo za Jakcem. Tako tečeta po hodniku, zmaj se pa Jakcu vse bolj približuje. Samo par korakov ju Se loči.
Dalie vriliodniti
Križanka in šah
Zaradi dopusta resornega urednika ne bo v prihodnjih štirih številkah običajne križanke ne šahovskega problema
UREDNIŠTVO
Rešitev križanke št. 11
Vodoravno: 1. rakev; zob. — 2. Oton; mapa. — 3. perica; ah. — 4. ki; enota. — 5. tesar. — 6. smola (za zasmolit.ev barke); gl. —7. le; bralec. — 8. Asta (Nielsen); kače.
— 9. moj; strah.
Navpično: 1. rop; islam. — 2. atek; meso. — 3. korito; t. j. — 4. eni; Elba.
— 5. cesar. — 6. mana; akt. — 7. za; orglar. — 8. opat; leča. — 9. bahač; ceh.
Rešitev problema št. 11
1. Kc6-d7, Ke5-f4; 2. Kd7-e6, kar koli; 3. Se7—d5 mat
1... Ke5—f6; 2. Dg2—g6šah, Kf6—
e5; 3. Dg6—f5 mat.
1... d3—d2; 2. Dg2-f3, d4~'d3;
3. Se7—c6 mat.
Svojevrstno zdravljenje
Proti koncu 17. stoletja ie žena rauschenplatskega grofa Eerneria ki je imel svoje posestvo v bližini mesta Ascherslebna. tako nesrečno padla s konja, da si je izpahnila vratno vreteno. Grof ie takoj Mikliča! hišnesa zdravnika a ta grofici ni mogel pomagati. Tudi neki slavni kirura. ki so ea nato poklicali, ni mogel spraviti vratnega vretena v pravo leso Grofica ie trpela neznosne bolečine
Tedaj se ie -grof spomnil nekega starega pastirja ki ie v vsej okolici veljal za čudodelnika, in ga dal poklicati. Mož je grofico preiskal, a ta-ko-i priznal, da ii ne more pomagati. Grofu ie pa svetoval, nai pokliče mestnega rablja, ki bo grofici gotovo pomagal. ker ie nekega podobnega Ponesrečenca že pred kratkim ozdravil.
Grof ie nekai časa premišljeval, naposled se ie Pa le odločil in poslal po rablia. Mož ie prišel, srrofiefe pregledal In izjavil, da io bo pozdravil, a samo ce jo cisto prepuste niesrovemu zdravljenju.
Potem ko mu ie grof dovolil, da lahko niegovo ženo zdravi po svoii uvidevnosti, ie dal rabelj vzidati v strop sobe močen, železen kavelj. Nani ie pritrdil debelo vrv in io na spodnjem koncu spretno zavezlial v zanko. Na niegovo povelje so pripeljali v sobo grofico, za njo ie pa prišel tudi pastir, ki ie bil rablia grofu priporočil. Mož ie stopil na mizo. ki so io postavili pod kavelj, v rokah ie imel velik, oster nož. Zdai sp srofico posadili na stol in ii nataknili zanko okrog vratu Potem ie rabeli grofici izpodnesel stol. tako da ie za trenutek obvisela med nebom in zemljo. Zdajci je na pastir z nožem prerezal vrv in grofica ie padla svojemu možu v naročje. Seveda ie 'pri tem padcu omedlela.
Oba navzočna zdravnika sta .grofico pregledala in v svoie veliko začudenje ugotovila, da ie zaradi sunka vratno vreteno spet skočilo v svoio prejšnjo pravilno lego. Grof ie rablia bogato poplačal, in poskrbel, da ie v vsei okolici
DipiomaišKo priznanje
V	schonhausenskem parku stoji kip Herkula, opirajočega se z desnico na kij, z levico naj bi se grški junak menda po kiparjevi volji opiral v bok, toda morda je kiparju spodrsnilo dleto, kakor koli že, levica je segla precej nazaj, tako da se zdi, da se Herkul prav za prav drži za zadnjico.
Ko je imel mladi Bismarck štirinajst let, je nekoč preživel počitnice doma. Pohajkoval je po parku sem in tja s puško v roki, upajoč, da bo ustr_Ill kakšnega zajčka. Ko je zagledal Herkula, ga je premagala objestnost in poslal je kamnitnemu polbogu točo šiber v zadnjo plat.
Drugo jutro sta se oče in sin iz-prehajala po parku. Stari Bismarck je kmalu opazil, da je nekdo obdelal njegov kip. S pridržano jezo je vprašal sina, ali je morda on to storil.
Mladi Bismarck ni imel navade lagati in je svoj greh odkrito priznal. Bil je pa že tedaj dovolj diplomata, da je zavil svoj odgovor v besede, ki so očeta takoj razorožile.
»Da,« je dejal. »Možak se mi je zdel z obilno zadnjo platjo tako smešen,. da me je zamikalo požgečkati ga. če bi bil kajpak vedel, da ga bo bolelo, ne bi bil storil tega. Brž ko sem namreč ustrelil, se je prijel z levico za zadnjo plat in zdaj se še zmerom drži zanjo...«
Oče se je sinov; mu odgovoru gromko nasmejal in pozabil na svojo jezo,_ In tako stoji znameniti Herkul še danes na svojem mestu, ne da bi ga bil k 'o dal popraviti.
Schillerjeva slutnja
Ko se ie Schiller (1759—1805) neko leto mudil več mesecev na posestvu Baueibaeliu, je doživel nekaj zelo čudnega. Kadar se je izprehajal po gostih, senčnatih smrekovih gozdovih, ga je na nekem mestu vselej čudno stisnilo pri srcu. Ko je pozneje pripovedoval ta doživljaj svojim gostiteljem, so mu povedali, da so na tistem mestu pred več leti roparji napadli in umoril; nekega voznika in zagrebli njegovo truplo ob stezi
FZVI DEL
I
Ana Bregantova je klečala ob po-»telji svoje hčerkice in vlažnih oči Mrniela v njen rožnati obrezek. Bilo H )e zelo, zelo hudo; trpljenje rn duševna Miška sta iz njenega srca Pregnali celo osrečujoči občutek ma-lermske sreče. Hud boj je bojevala ta Ponosna žena in mati, boj s svojim srcem, ki se ni moglo, ni znalo odločiti...
Čutila ie, da bo kljub vsemu odšla '2 tega udobnega, varnega demo v neznano tujino, da bo kljub vsem ociikom vesti morala zapustiti svoje oaino dete. In zdajci se ji je zazdelo HJjjnoflpče, da se bo ločila od svo-' da otroka — pa vendar mora tako
‘P- Ne more, ne sme je iztrgati iz je tuše, kjer bo v okrilju doma mirno
iv	Vf!rno preživela svoje detinstvo. ^e sme je potegniti s seboj v vrtinec nemirnega popotnega življenja. In še eelo je ne sme vzeti ljubečemu in skrbnemu očetu, svojemu možu, ki mu Po že s svojim nenadnim begom prizadejala silno bolečino.
Vsega tega se je zdaj zavedela čudno jasno, zato ji je tudi ležalo Pa srcu kakor mora. Fran je bil z njo zmerom tako dober in ljubezniv, ona l? i?a P|aoevala to dobroto s hlinjeno 'luoeznijo in s prikrito lažjo v srcu.
‘odaj, ko mu je postala žena brez W iZn'’ Sl ic naložila veliko krivdo, 'lorda bo zdaj ta krivda še večja, Qa bo tako nenadno brez slovesa ^Pustila.
Vendar ne more drugače* saj ne more več dalje živeti v takšnem °.Zračju laži, sicer bo zabredla še Bioblie v nečast in sramoto. Bila je jiolzna, odvrniti od poštene Bregan-tove hiše nevarnost, ki bi ji grozila, ce hi svojega moža varala, hkrati pa Pa zunaj ostala spoštovana in častivredna gospa Ana Bregantova, žena u9tednega lesnega trgovca. Pokorila 5' p°. saj mu bo — oh, tako neznanko težko! — za zmerom pustila svoje Geie, svojo malo Sonjo. Otroka mu 'e sme vzeti, sicer bo pa sodišče pozneje Sonjo prav gotovo prisodilo °četu.
I'o se je tako borila sama s seboj, 'o se odprla vrata v otroško sobo in 'stopil je Fran Bregant, Anin mož.
oil	ie očitno starejši od nje, morda celo za polovico starejši kakor la mlado, razkošno plavolasa žena. Temni lasie so mu na sencih že lahno siveli, toda živahne rjave oči so izdajale človeka, ki se še ne namerava umakniti v ozadje. Kadar se je za-smckii. so mu beli, krepki in široki zot,ie dajali videz močne volje in nezlomljive življenjske sile.
S toplim pogledom ic pobožal klečečo ženo, nato pa po prstih stopil k Posteljici in se nežno sklonil nad ptroka. Previdno ga je prijel za zaletno rožnato ročico in jo potisnil Pod svileno sinjo odejo.
»Mar se ne moreš ločiti od najine ljubljenke, Ana?« je vpraša! nič hudega ne sluteč. »Ne bom te motil. V Pisarno grem. Na svidenje!«
. Ana je vedela, da ne bo več svidenja z možem. Ujela je njegovo roko [n jo v nemi hvaležnosti in bridkem kesanju poljubila Fran Bregant je zn trenutek obstal. Čeprav sta se z ženo vzorno razumela, ni bil vajen od nje
B
ROMAN
DVEH
takšnih čustvenih nežnosti. Sklonil se je k njej, da bi jo poljubil, toda odmaknila je zardeli obraz in ustnice so se mu dotaknile samo belih senc, da ga je poščegetal v nos razkošni vonj njenih bujnih plavih kodrov.
»Zbogom,« je komaj slišno zašepetala.
Bregant se je nasmehnil, se z očetovskim ponosom še enkrat ozrl v svojo edinko in odšel.
Ko je zaprl vrata za seboj, je Ana skočila pokonci in stekla za možem. Zdelo se ji je, da ga mora priklicati nazaj, da mu mora vse zaupati, vse razodeti. Neka temna, skrivnostna moč jo je pa zadržala, da je na pragu obstala. Še je slišala, kako so se zaprla vrata za njenim možem, še lahno brnenje avtomobilskega motorja in vse ie bilo spet tiho.
Ana je potegnila čipkast robec iz domače halje in si tria solze. Poslednjič se je sklonila nad otroka. Kakor dih nežen poljub ji je dahnila na čelo, nato pa skoraj zbežala iz otroške sobe.
V	svoji spalnici se je brž oblekla v popotno obleko. Hlastno je zložila nekaj malenkosti v veliko ročno torbo, večje kovčege je že snoči po postreščku poslala na postajo, ne da bi kdo v hiši kaj vedel za to.
Stopila je pred zrcalo in si v hitrici lahno napudrala objokani obraz. Ovila si je glavo s ienčico, da bi prikrila svetu svoj pravi izraz. Ko je bila skoraj že na pragu, se je poslednjič plaho ozrla po sobi. Vse ie pustila tukaj, vse, kar ji je bila v teh sedmih letih zakona podarila velikodušna moževa ljubezen. Vzela ni s seboj nobenega nakita, nobene dragocene obleke, odšla je tako, kakor je bila pred leti prišla v to hišo —• siromašna in skromna.
Tudi najdragocenejše, kar ima — svoje dete — je pustila tukaj...
Tiho je odšla po hodniku, obloženim s preprogo, proti stopnišču. Pri vratih otroške sobe je še enkrat postala. Ni se mogla premagati, na glas je zaihtela. Tedaj je pa zaslišala, kako je spodaj nekdo odprl vrata, zbrala je poslednje moči in odhitela v predsobje.
Zunaj jo je čakal avlo, ki ji ga je poslal mož, ko mu je dejalo, da se bo odpeljala po nokupih. Skoraj padla je v mehke blazine. Trepetala je po vsem telesu, vse, dokler se ni avto ustavil pred veliko modno trgovino.
Izstopila je kar se da mirno in se obrnila k šoferju.
»Peljite domov, drugo bom opravila peš. Dogovorila sem se z neko prijateljico, zato ne vem, kdaj se bom vrnila. Ce bi me še ne bilo, ko bo gospod že doma, mu oddajte tole pismo.«
Ker je Ana večkrat ostala zunaj vse popoldne in tudi nekajkrat že sporočila možu po šoferju, da je ne bo domov do večerje, se šoferju ni
zdelo to prav nič čudnega. Priklonil se je, vzel pismo in *e odpeljal.
Ana je ostala v modni trgovini samo nekaj minut. Kupila je neko malenkost, nato pa prt drugih vratih jadrno odhitela na cesto. Prav, ko je zaprla vrata za seboj, je zagledala pred seboj Borisa Klemenčiča, sina moževega prokurista. Ta petošolec je bil sicer Ani zelo pri srcu, toda zdjj bi ji bilo ljubše, če bi mogla molče mimo njega. On jo je pa bil že zagledal. Ana pač ni slutila, da se je v njegovi bujni domišljiji oblikovala njena podoba v nekakšen čudovit in nedosegljiv ideal lepote in nežnosti. Zardel je in se ustavil.
Ana se zdaj pač ni mogla več ogniti temu srečanju, zato je prav tako obstala.
»Kako vam gre, gospod Boris?« je vprašala in se nasmehnila. Po navadi ga je tako imenovala, ker ga je tudi Sonja zmerom tako klicala.
»O, lepa hvala, gospa,« jc zaječal Boris.
V 24 URAH
barva, plisirn in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno Čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»2e dolgo vos ni bilo k nam, Sonji je kar dolgčas po vas. Tudi nam bo ljubo, če boste spet kaj prišli v vas.*
Boris je spet do ušes zardel.
»Učiti se moram, gospo,« je plaho odgovoril. »Oče je strog, in letos imamo že latinščino.«
»O, menda ne bo tako hudo. Nadarjeni in pridni ste, torej kar brez strahul In ne pozabite na Sonjo pri vseh teh učenih študijah! Kogar se ona oklene, ne pozabi tako hitro. Venomer govori o vas.«
Boris se ie priklonil. Ana kajpak ni slutila, kako srečen ie bil, da jc bila tako ljubezniva z njim. Zdela se mu je dobrotna vila iz sanj. Čutila je, da mu mora še posebej naročiti, naj večkrat stopi k Sonji, saj ji bo zdaj, ko bo ostala sama, gotovo hudo dolgčas doma.
»Tudi jaz imam Sonjo zelo rad,« se je zdajci oglasil Boris. »Kako je mila in prisrčna. Ce vdm je prav, se bom v nedeljo dopoldne kaj oglasil pri vas.«
»Da, kajpak nam bo všeč, če boste prišli,« je vzkliknila Ana. »Prihajajte, kadar hočete rn bodite dobri z mojo Sonjo. Nekoč sem vam že rekla, da ste Sonjin vitez, ne pozabite na to naročilo, gospod Boris!«
Poslednje besede je Ana izprego-vorila s takšnim poudarkom, da jo je
Boris pozorneje pogledal. Vendar no njenem lepem otenčičenem obrazu ni opazil nikakšnega sledu o duševnem razburjenju. Sete, ko je pozneje izvedel, v kakšnih odločilnih trenutkih je govoril z gospo Ano, se je domislil, da je bila nekoliko zardela, kakor objokana in tudi sicer nekoliko drugačna kakor po navadi.
Ana jc hitela dalje. Zamudila se je bi! :, zato je morala pohiteti. “
Ko je stopila na jx>stajo, ji je stopil naproti visok, mlad človek drobnega, toda odločnega obraza in velikih, nemirnih oči.
_ »Vendar že, Ana!« je vzkliknil.
Vztrepetala je ob njegovem vročem, nežnem pogledu, ki jo je vso objel s toplim žarom ljubezni.
»Nisem mogla prej, Dušan!«
»Samo, da si prišla, da si tukaj, Anal Tako sem se že bal, da te ne bol Ne bi mogel preboleti tega, zdaj, ko sem smel upati... Pojdi, vlak že čaka.«
Vsiopila sta v brzovlak, namenjen proti Italiji. Dušan Kalan je bil že priskrbel poseben oddelek, da ju ne bi motili radovedni pogledi. Ko se je vlak pričel pomikati, ko je šinil mimo Tivolija, kjer se je Ana tolikokrat sprehajala s Sonjo, je spet zaihtela.
»Moj otrok, moja Sonja,« je vzkliknila.
Dušan jo je nežno objel okrog pasu in jo pritegnil bliže k sebi.
»Ana, suj ima ljubečega, skrbnega očeta. Jaz pa imam samo tebe, samo tebe!«
Trepetaje si je z rokama zakrila obraz.
»Moje dete,« je tarnalo kar venomer, »o, da sem ga mogla zapustiti! Ti ne veš Dušan, kakšno žrtev sem ti žrtvovala, ko sem zapustila Sonjo...«
Dušan pi pričakoval tolikšne potrtosti. Ko je bil poslednjikrat govoril z Ano, je bila polna zaupanja v njuno bodočnost. Pol sočutno, pol ljubosumno io je gledal, ko je še zmerom tiho ihtela. Vendar je v njegovem srcu zmagala dobrota ned ljubosumnostjo in tolažeče je dejal:
»Ana, za vse te bom oškodoval, kar si žrtvovala zaradi mene. Saj si vendar sama spoznala, da ne moreš več tako živeti dalje, ob tej lažni, hlinjeni ljubezni. To bi bilo nevredno nas vseh: tebe, tvojega moža in mene.«
Pogledala ga je, in njene oči so zdajci postale vse mehke in polne hrepenenja. Prižel jo je k sebi in jo poljubil na ustnice. Tisti trenutek, tisti dolgo pričakovani trenutek je Aria Bregantova pozabila na vse. Vedela je samo, da je morala iti z Dušanom, če ni hotela varati svojega moža, zakaj njeno srce je od nekdaj bilo samo Dušanovo. In tedaj ko sc mu je zaradj stiske odpovedala, je storila največjo napako svojega življenja, napako, ki se je zdaj, po sedmih letih na videz vzornega zakona tako bridko maščevala.
Vendar se je žc zdaj v njenem srcu lo sladko občutje blaženosti prepletalo z bridko žalostjo zaradi izgube, ki je nikoli ne bo mogla cisto nadomestiti. In že tisti trenutek je Aria čutila, da v njenem življenju poslej ne bo ne ure ne dneva, da ne bi pomislila na svojega otroka...
Doma je pa tnala Sonja mirno spala v svoji beli posteljici s sinjim baldahinom, ne sluteč, kaj ;i je ta dan vzela usoda.
H.
»Tetka Marjana, zakai je pa danes očka tako hud?«
»Soj ni hud, Sonja.«
»Zakaj me pa tako grdo gleda? Včasih me je objel, me vzel na kolena in me poljubil. Zdaj tne pa nič več ne mara «
»Veš, Sonjica, očka res ni hud. samo zelo nesrečen je.«
Ob teh besedah je .tetko Marjana' nežno poljubila malo Sonjo po mehkih zlatorumenih kodrih. To šestletno dekletce je pogosto vpraševalo več. kakor ji je znai človek odgovoriti.
»Nesrečen? Te besede pa še nisem slišala. Ali je kaj hudega?«
Stara gospa je vzdihnila in dvignila malo v naročje. Saš to dete še ni vedelo, kaj je nesreča, čeprav se je bila že kdaj zgrnilo nad njeno glavico.
»Ce je kdo nesrečen, ie hudo, hudo žalosten. Vendar to in nič slabega. Očka ni prav nič hud, samo nesrečen je. Sonček nič več ne sije v njegovem življenju«
Mala jo je preplašeno pogledala.
»O, zato torej očka tal,o gtdo gleda, ker ni več sončkal Pa še tako lepo sije!«
Čudno razočaranje je zvenelo iz otrokovih besed.
»Vendar ne zanj «
»Zakaj pa ne? Ali ga ne vidi?«
»Tega ne razumeš, Soniica, ker si še premajhna «
»Ali ne morem očku vrniti sončka? Daleč, daleč bi Šla in bi mu ga poiskala.«
Tetka Marjana je le težko pridrževala solze.
»Ljubica, ti imaš res rada očka, kajne?«
Sonja je prikimala
»Zelo, zelo rada. Ves dan mislim nanj.«
»Ubogi otroček!«
»Ali sem uboga? Saj imam dovoH jesti.«
»Človek je lahko tudi drugače ubog.«
»Jaz sem torej drugače ubogo Zakaj pa?«
»Ne vprašuj, ljubica, ker tega ne boš razumela.«
»O, saj žc vem. Uboga sem, ker me očka grdo gleda. In očka jc ubog, ker je tako ne...nesrečen. Ali mu ne morem pomagati? Ali mu ne morem poiskati sončka in mu ga vrniti?«
»Ne, Soniica, ne moreš.«
»Tudi ti ne. telka Marjana?«
»Tudi jaz ne.«
»Nihče mu ne more vrniti sončka, če ga za to še tako lepo prosim?«
Tetka Marjana je odkimalo.
»Nihče. Samo ljubi Bog.«
»Oh, torej go bom lepo prosila, vsako jutro in vsak večeri«
(Dnlif vrihodniif)
M
N
NAPISAL MARIJ SKALAM
»Glej!« je nenadoma vzkliknila Nada. »Ali se ti ne zdi, da je najina ljubezen podobna morju? Zdaj se komaj giblje. Le neznatni valčki butajo ob bregove. Pa se bo nemara že čez nekoi časa vse vznemirilo. Valčki bodo narasli v valove in bučeče butali ob skalovje. Vse bo vznemirjeno in vzvrtinčeno. Nad vihar bo legla noč.« >
»Zjutraj pa bo spet posijalo sonce.« ie nadaljeval Dušan. »Valovi se bodo Pomirili v valčke in šumeli tako tiho, ko da poje zbor v daljavi hrepenenja polno pesem.«
»Da,« je rekla. »Morje je sploh prispodoba življenja«
Poiskala sta med obalnimi skalami kotiček, v katerega sta se zatekla. Tam sta objeta ostala vse do trenutka, ko So v daljavi nad morjem Ugasnili zadnji prameni večerne sve-Hobe. Potem sta se vrnila v hotel k Večerji.
V	veliki jedilnici se je zbiralo 'edno več gostov in nenadoma se je Nadi zazdelo, da je spoznala v neki Plavolaski žensko, s katero je bila zalotila Dušana pred meseci nekoč v Slamičevi restavraciji v Ljubljani. Vznemirjena io ie pričela opazovati, e tudi ženska, Io je bila v spremstvu ^tarejšego, rejenega in močno plešastega moškega, io je bila menda °Pazila. Nada se ie zdrznila, položila [°ko Dušanu na tekel in mu zašepetala:
‘Poglej tja! Gotovo boš presenečen.«
Dušan se je ozrl in vztrepetal. Da.
ženska z rejenim moškim je bila v resnici Rada. Njuni pogledi so se srečali in Dušan je razločno opazil, kako se je prezirljivo nasmehnila.
»To je tista... Tvoja ljubezen...« je vzkliknila Nada. »Ali si ji ti povedal, kje te bo našla?«
»Kako moreš tako govoriti?« se jc vznejevoljil Dušan.
»Kako bi mogla sicer priti Drav sem?« je rekla Nada, in ie vedno opazovala Rado, ki je tisti trenutek sedla z gospodom k mizi na nasprotnem koncu dvorane.
»Morda je bilo tu že pred nama,« ie dejal. Dušan. »Kaj pa mene briga, kod hodi in kaj dela? Ali si tudi še sedaj ljubosumna, ko sva poročena?«
Nada se je trudila, da bi pomirila svojo razburjenost.
»Saj ima Dušan čisto prav,« si je skušala dopovedati. »Sedaj sem njegova žena. Ne smem se spet izpoza-biti!« Kliub temu je dejala:
»Tudi če sva poročena, moram ostati na straži.«
Dušanu samemu ni bilo prijetno, da je prav tedaj m tam trčil na Rado. Preveč ga je spominjala na njegovo prejšnje življenje. Zdaj ni bi! več nekdanji Dušan Skobal, veternjak in ženskar. Najrajši bi bil čimpreje izginil iz jedilnice, toda bal se je, da bi gu Nada krivo razumela, zato je prepustil njej sami, da določi čas, kdaj odideta spat.
Nadi sc pa ni mudilo. Menda ie hotela nalašč vztrajati, da bi oni pokazala, kako ves njen je zdaj Dušan In pričela se je pretirano vsi-
ljivo obešati nanj, se stiskati k njemu in ga ie nazadnje kar vpričo vseh poljubila. Kmalu je povzročila, da so ju opazovali.
Dušan je to videl in ni mu bilo prav, a moral je molčali. Vsaka njegova beseda bi utegnila vzbuditi v Nadi domnevo, da sc je sramuje zaradi one tam z odbarvanimi lasmi.
Toda potem se je Nada nenadoma sama odločila, da odideta. Tudi to je bila njena premišljena igra. Sla bo z njim čez jedilnico pod roko in tako tesno ob njem, da bo ženska mogla videti, kako je ves njen in kako ona nima do njega nobene pravice, niti ne da bi ga smela samo pozdraviti ali ogovorili.
Tako ie tudi storila. Ko sta šla blizu mimo Radine mize, jo je Nada izzivalno pogledala, kakor da ji hoče reči:
»Le glej najul Tako je zdaj in nič drugače.«
Pa se ie soma sebi čudila, da je mogla zatreti v’ sebi vsaj naj-hujše. Saj je prvi trenutek v njej tako zavrelo, da bi bila utegnila napraviti javen škandal.
»Ne smem tega, moj Bog, ne smem!« si jc ponavljala z vso silo svoje volje.
Toda popolnoma obvladati se le ni mogla. Takoj zjutraj naslednjega dne je rekla Dušanu:
»Ce nama nočeš vsega pokvariti, potem odpotujva drugam.«
Razumel jo je. Natanko je vedel,
Zasilni izhod iz zaklonišča mora biti zgrajen tako, da je podana čim največja možnost za rešitev iz zaklonišča, če bi se hiša sesula.
zakaj mu tako predlaga: zaradi Rade. Ne mara ostati z njo v istem kraju. Tudi njemu samemu ne bi bilo prijetno, srečavati jo na vsakem koraku. Mimo tega bi ga utegnila še ogovoriti ali izreči opazko, ki bi izzvala nevaren položaj. Toda Nado je že tako dobro pozna!, da ji je smel reči:
»Meni se pa zdi, da bi morala prav zdaj osiati. Dokazal bi ti vsaj, kako prazni so tvoji strahovi. Prav nobene potrebe ne čutim, da bi se moral pred kom umikati.«
»Ne,« je odgovorila, »saj ne zaradi tega. Zaupam ti, a pojdiva vendarle drugam!«
Še tistega dne sta sedla na majhen obalni parnik in se odpeljala na otok Rab. x
Dušan jc bil zadovoljen, da se je srečanje z Rado Sinčevo srečno končalo. S previdnostjo in spretnostjo bo utegnil v bodoče preprečevati vsaj najhujše izbruhe Nadinih temnih gonov. Goni sami pa bodo ostali, to je zdaj zatrdno vedel. Zasidram so v globinah, katerih m mogoče spremenili. Vse do konca se bodo v njenem življenju menjavali trenutki sončne dobrote in vzhičenosti s trenutki mračnih obupov in srda Toda zato ga ljubi z brezmejno ljubeznijo, kakor ga ne bi mogla nikdar nobena druga. Tudi njegova čustva do nji* niso maniše.
Ali ni še dan prej sam dejal, da mora tisti, ki hoče biti deležen nnj-višie slasti, spoznati tudi najgloblje muke?
»Izročimo se znto demonu ljubezni!« si ie govoril, ko je ob Nadini strani slonel na ograji parnika in strmel v dve belkasti brazdi valov, ki jih je puščal za seboj no gladini. »Demon ljubezni naju jc obsedel m
zavladal nud nama. Zaman bi bil vsak odpor Bičal naju bo z večnim nemirom, od muk do razkošij in od sreče do trpljenja Taka pač moro biti velika, zares velika ljubezen.«
Ob teh mislih je iztegnil desnico in jo položil Nadi okoli pasu. Stisnila sr. ie tesneje k njemu, ga pogledala in se mu srečno nasmehnila Ali ie podzavestno slutila, kaj se je odigralo v njegovi duši? Morda Tisti trenutek je bila spet brezmejno zadovoljna. Zdelo se ii je, ko da se ie dvignila nad vse pozemeljsko m plava, lahka in sončna ko zlot oblak, po brezmejnih planjavah nebesne modrine
Parnik pa ie enakomerno Teza! valove. Morje se ie lesketalo v nul ionih odbleskov sončnih žarkov Vsak tresljaj volov je ustvarjal nove Nad jambori ie visoko v zraku krožil galeb Na kljunu ladje ie nekdo'brenkal na kitaro in pel:
Pojdi z menoj na morje veslat...
*
l	eto pozneje sta se Dušan in Nada znova vozila na parniku po morju Toda z njima ir potoval še nekdo — njun mah sinček. V njem ie bila združena vsa niuna velika ljubezen In Nada ie poslala po niegovem rojstvu še srečnejša in tudi dokončno mirna Nieru temni goni so usahnili, kakor da jih je izpila b'ažcna materinska sreča Vsega preteklega se ie spom niula samo še kot mračnih sani Njena ljubezen clo Dušana se zaradi lepa ni zmanjšala, a tudi njegova do nje ie ostala vsa polna neizmerne vdanosti, kako \ dneh prvega mogočnega razcveta Saj jr bila rojena iz obupnih bojev in muk...
KONEC
U nekolika i&puci!*
V	današnjem življenju pog.osto srečamo preutrujene, izmučene ženske, ki same ne vedo, česa jim manjka. Površnejše se tolažijo, »da so takšni časi«, druge se pa spet boje, da so bolne, toda ne vedo, kje prav za prav njih bolezen tiči. Najmodrejše izmed njih pa kdaj pa kdaj vzdihnejo: »Morala bi nekoliko izpreči!« In kajpak nikoli ne izprežejo in ostanejo živčne, zdelane in nataknjene dalje.
Vse te sirote ne vedo. da potrebujejo počitka, predvsem počitka in ne zdravil. Razvedrita jim majka. Kajpak si danes poči'e k in razvedrilo ni tako lahko privoščili, toda z nekaj dobre volje bo že šlo.
Kako na/ si odpočije liudo zaposlena urudniea, ki ima komaj nekaj ur na dan časa, da poje kosilo in večerjo? Kako se ho razvedrila mati štirih otrok, ki nima toliko denarja, da bi mogla imeli posireinico, kaj'šele hišno pomočnico, in mora bili sama kos vsem opravkom današnjega časa?
Poglejmo najprej, odkod pride občutek preutrujenosti.
Čp si preutrujen, pomeni to, da so nekateri možganski centri preveč prekrvljeni, da, morda so celo nekoliko vneli. Drugi možganski centri — tisti, ki so premalo zaposleni — po so premalo prekrvljeni in usihajo, ker nimajo dela. Človek se pa počuti spočitega in vedrega samo tedui. kadar je ravnotežje 'ned prekrvi jen jem teh centrov pravilno Če imamo torej ene možganske centre prezaposlene, se moramo zdraviti — da. zdraviti! — ■tako, da jih lakoj razbremenimo, da dotok krvi vanie poneha, da si odpočijejo. To je vsa umetnost sprostitve, kakor bi vam in r-u sr/rnvnik-dušeslovec.
Vse. drugače bi bilo, če bi pr&iivei* uradnica svoj dan takole: zjutraj bi zgodaj vstala — spati tako ne n!of«, ker je vajena zgodaj vdajati — **, oprhala in se skrbno negovala, kakat se nikoli med tednom oh delovnikih ne more. Nato bi se dogovorila s kakšno svojo prijateljico ali s prijateljem in hi opoldne obedovala zunaj doma, v gostilni, kjer bi jedla kaj —-drugega kakor sicer ob nedeljah do-; ma in kjer bi bilo tudi za njene oči' kaj pisane paše.
Popoldne bi ji priporoča! strokovnjak za razvedrilo urico počitka v senci, nato pa branje zanimive ljubezenske novele — prav takšne, kakršno si je že dolgo brati želela. Zvečer mrzla večerja doma, nato pa gledališče, drama ali opera, kar ji je• bolj pri srcu.
Vso nedeljo torej uradnica ni utegnila misliti na svoj delavnik, na pismo, ki ga mora v ponedeljek na vse zgodaj sestaviti za šeia, na stroj, ki ga bo treba dati v popravilo, na vse tiste drobne skrbi, ki bi jo preganjale, če bi preživela den v samoti in tišini. Branje ljubezenske novele ji je razgrelo druge možganske centre in potegnilo kri iz preveč utrujenih centrov. »Ozdravljenje« — če ga smemo tako imenovali — je nastopilo takoj in io biio trajno.
Popoldanski počitek v senci je potreben za živce, ki so bili od kosila in duševne paše nekoliko, razdraženi. Vendar ne več ko ena ura! Mrzla, lahka večerja je zdrava, hktali pa neprisiljen uvod v prijeten večer, ki je vse tako drugačen kakor so večeri ob delavnikih doma. In končni uspeh: naša uradnica je v ponedeljek vedra,
i	spočita in ima občutek, da je nede-
»Človek ne more skočiti iz kože,« j Ijo dobro preživela, pravi naš slovenski rek. tel je le pre- ; Idealen dopust torej ne pomeni mi-resničen. Če bi človek lahko iz kože \ ru, temveč izpremembo dela. Če ste skočil, bi bil vse mani živčen, utru- '	tor el asistentka	pri	zobozdravniku,
jen in izmučen. Toko nam je pa liso	preživite dopust	lahko	doma, toda
jerio, da prenašamo svoie breme in si	skušajte napisati	ta	čas	kakšno no-
pomagamo z umetno sornslitviio ko- ;	velo. Arhitektka	naj	bi	svoj dopust
Ukor jo pač poznamo.
Vrnimo se k prezaposleni uradnici.
preživela v vasi, kjer so še vse hiše s slamo krite: kdor kadi cigarete, naj
.
'!_ ; \
K
(Ti Štirje modeli so risan izrečno *a »l/ružmaki tednik« n niso U1I1 80 nikjer objavljen!.)
Gornja slika nam kaže, kako lepo, praktično in poceni predelamo siare obleke v nove za našo mladino. Iz siare obleke s slabimi rokavi in preznojenimi pazduhami prekrojimo novo z naramnicami Krilo je zelo nabrano. Bluzice, ki jih sproti menjavamo, izpreminjajo izraz te ljubjke oblekce. — Za našo malo predelamo premajhno obleko tako, dajo kombiniramo v sedelcu. Edini okrasek je na roko izvezen monogram. — Tretja obleka ie iemnosiva in kombinirana s kockastim vzorcem. Rokavi so tričetrtinski s širokimi zapestji. Obleka se zapenia na zadrgo. — Četrta ie temnomodra z naramnicami. Spredaj in zadaj ima v krilu globoko gubo.
Koko pr vi nedeljo in kako bi jo '• bi na donustu kadil cigare; učenjak morala preživeti, če naj bi v ponede-1 naj bi slikal akvarele: slikar pa naj ljek spet odšla zdrava, čila in vedra i bi zbiral metulje.
Ko krmiš kunce s travo ali podobno lenno. moraš posebno paziti, da ni mokra. ker so mokra krma vname in živali škoduje. Najboljše ie. £0 travo natrgaš dan poprej. io dobro osušiš, potem pa pokladaš živalim. 2e se ie zgodilo, da &o kunci jtaradi presne mokre krme poginili, če ni prišla o pravem času pomoč.
Kunec rad ploda zelie. posebno navdušen ie pa za deteljo. Zeljnati štori so za n i prava slaščica Če dodamo zajčji krmi vsak dan nekoliko ovsa.
v službo? Človek bi nehote predlagal, naj si takšno Wruieno bilie privošči nedeljo popolnega počitka ali miru na ležalniku v vrtu ali na sprehodu v gc.du. l.judje, ki so o lem mnogo premišljevali in ki poznajo delovanje možganov do poslednjih podrobnosti bi ji pa tak očitek odsvetovali ' akaj?
Če bi naša uradnica mirovala v ležalniku, ali pa sama korakala po tihem gozdu, bi se ji misli nehote vračate k njenemu delu in spet bi jeli delova-tisti centri, ki so že tako ves leden preobremenieni. In zvečer se kliub počitku ne bi počutila vedra in spočila. Dražljaj se je bil ponavljal, namesto, da bi ga nasprotni dražljaj izpodrinil.
F.dino pravilo, kako se boste dobro odpočile in razvedrile, je: nikoli nc izrabite dopusta samo za počitek! Narobe prav ta čas bi moral bili čas vročične zaposlitve, samo drugačne, kakor ste ie vajeni v vsakdanjosti. Mati ali otroška negovalka bi morali med donustom brati knjige — toda ne vzgojnih! — kuharica naj bi gojila cvetlice, gospodinia lovila ribe v naravi. uradnici, ki je v menzi, bi pa prav dobro delo, če bi si za dopust sama kuhala.
Kajpak ne smete vseh teh nasvetov dobesedno razumeti, temveč s ščepcem soli in humorja. Prepričana sem pa, da tega — kliub vsemu ali prav zarodi tega — nobeni izmed nožih bralk ne manjka!	Saška
NAŠ NAGRADNI NATFČA1
MMStTA IN OTROŠKA KROJAČICA Salon .JOŽICA** Grum
LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ta'IV
1	POPREJ BLEIWEIS0VA C. 17.
Kotiček za nravne oosnodinie
Za vsak prispevek objavljen v tei rubriki, plačamo 10 lir
Kvašeni cmoki
Napravi testo iz Va k? enotne moke. »Mitra umetnega mleka 3dkg kvasa in malo soli in dai vzhajati. Namaži večjo ponev 7. inašfsobo. položi vanio cmoke, polij iih z vrelim umetnim mlekom, toda samo toliko, da pokriie ponev približno '/acm. Nato DOkrii in pusti v pečici R do 10 minut dušiti. Tako kuhane cmoke zabeliš in iih serviraš s kislim zeljem. Lahko iih serviraš tudi kot močnato ied. V tem primeru iih polniš z mezgo in potreseš s sladkorjem
M. G.
Zelo dober eraliov zvitek
Skuhaj Vi k<* graha in 10 dkg riža. Stresi v skledo in ohladi nato dodai nialo maščobe sladkorja, za liro kvasa in toliko^notne moke. da dobiš gosto testo, ki liai nekoliko vzhaja. Testo razvaljaj, namaži z marmelado 'n zvij. in dai vzhajati Se pol ure. Zdaj postavi v vročo pečico in peci eno nro. Zvitek ie zelo dober in rahel.
H A.
Makaroni » polivom
Skuhai primerno količino makaronov ali drugih testenin. Obenem skuhai tudi malo fižolice. Ko si makarone precedila spraži na maščobi drobno-»»sekljano čeluilo in peteršilj. Ko čebula zarumeni, dodai 1 do 2 žlici paradižnikove mezge, skuhano fižolico in na koncu še makarone. Potem še ne-kai časa vso skupai praži in ied ie
““,V"	M.	M..	Lj.
Za vsak prispevek, obiavlien v »Kotičku za praktične gospodinjec, plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništv« »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične it01 podi nje, Ljubljana. Poštni predat 253.
Bern kuncev v majhnem ejospodinistva
Najprej nai poudarim, nai goii kunce samo iista gospodinja, ki ima nekaj vrta ali v-ai krpo dvorišča. Kunci rejeni do podstrešjih in kleteh niso samo siromaki, ker morajo živeti v njim tako tujih okoliščinah, temveč se tudi manj zrede in imajo mani len kožuh iniior zajci rejeni v primernih lilev-cih
Klinec ie dragocena domača žival, saj nam daie okusno meso in lep kožuh. razen tega se pa tudi hitro množi Navadno se gospodinje boie zaičie-reje zaradi pogostnih bolezni, ki 00-bero včasih tudi ves zarod. Če se na gosnod'1!' 1 1° nekoliko zanima za svoie živali in če se posvetuje z drugimi rejci-sirokovniaki. se ii ni treba bati. da bj io doletela takšna, smola. Navadno so vzrok množinskim poginom nepravilna ali neprimerna oskrba nesnaga in slaba hrana
Zajčji hlevček mora biti dokai prostoren. svetel zračen in če se le da, sončen. Nesnaga nai se odteka po posebnem žlebu. Če ie hlevček umazan, zatohel in teman, bo žival tudi mani ottpo.ua in bo' res kmalu zbolela za to ali ono boleznijo. Zato ne gre trpati zajcev v podstrešia in lcletj ne glede na to. da tudi žival trpi. če ne živi v primernem okolju
Če imamo torej konec dvorišča ali vrta, si lahko omislimo zaičlte. čeprav nimamo bogve kako velikega gospodinjstva. V sončnih, zračnih prostorih bo naš zarod krepak in odporen in živali bodo imele lepe kožuhe, ki bodo na trgu pozneje dosegli čedne cene. Zdaj. ko ie stiska za drugo kožuhovino. bo povpraševanje po lepih *a te-Jih kožicah še poskočilo in bo ta vir dohodka za marsikatero dobro d osel.
Vsako tri do štiri dneve moramo kuncu menjati steljo, ker mora biti stelja zmerom snažna, ne pa premočena in gnila. Kunei so dobri jedci in jedo skoraj vse jn dosti. Poleti se hranijo največ s travo, zalo njihova prehrana poleti ne stane dosti. Gotovo imata vaš sosed ali pa vaš znanec krpo travnika, priporočite se pri njem. da boste dobili nekaj šopov trave. Nikakor pa ne gre, da bi tisti, ki nirnaio svojih vrtov ali travnikov, robkali travo po iavnih nasadih ali Dri tulih ljudeh.
se žival izredno okrepi. Marsikatera rejka pozabi, da ie zajec tudi žeien. iu mu ne da sveže vode. tako da žival nima teka in v poletni vročini celo zboli. Zelo radi imajo zajci olupke kuhanega krompirja, pomešane z otrobi. Danes dajemo zajcem pač tisto krmo. ki' io moremo dobiti
Ko zajčki dopolnijo tri mesece, ločimo samce od samic. Zdrav, dobro rejeni samec ima lahko več samic. V sedmem ali osmem mesecu ie zaiklia zmožna spočeti nov zarod. Brejost traja približno mesec, dni Če računamo na leto približno šest zarodov, vsakokrat okrog osem mladičev, da. vsaka zajklja na leto naimani 30. največ pa 48 mladičev.
Zajčji odpadki nam služijo kot gnojilo. zato iih zbiramo in iih uporabimo na vrtu.
Kakšno perilo naj nosimo?
Naše babice so nosile čisto drugačno perilo kakor ga nosimo me. njihove vnukinje. Imele so dolge, močne in gostotkane šitonaste srajce, prav tako goste dolge hlače, majico in spodnje krilo. Da. celo več spodnjih kril. Pozimi so Pa nosile nekakšne »pumpa-
G otovo se bodo oglasile ženske, vnete zagovornice vsega modernega in bodo ugovarjale, če napišem, da moderno perilo ni vselej tako zdravo, kakor pogosto mislimo. Predvsem ni zdravo, če ga uporablja lahkomiseluo dekle. Koliko mani prehladov in raznih drugih, poeebno ledvičnih bolezni bi bilo. če ženske ne bj tudi pozimi nosile poletnega perila, češ da so tako vitkejše. Umetna svila prav nič ne greie. temveč še hladi, zato se v svilenem perilu pozimi le prehitro prehladimo. Razen tega nam tudi vsa vitkost ne pripomore k lepoti, če imamo od mraza rdeč nos iu če imamo prehlad za prehladom. Prav tako greši tista.! ki zgodaj spomladi, komaj nekoliko posije ljubo sonce, odloži vse volneno j perilo in se čez noč obleče v svilo. Prav ta čas ie važno, da ostanemo spodai toplo oblečene in raiši odlagamo gornje >kože«. Zalcai? Ker ie topleje zunaj. v sobah, kier smo nehali kuriti, ie pa hladno. Zato moramo biti v sobah še zmerom razmerno loplo oblečene, zunaj si pa že lahko omislimo pomladanski plašč ali kostim.
Skoraj sem zašla s poli. Kakšno perilo ie torej zdravo? Zračno, ne pretesno, takšno, da ga lahko pogosto peremo, če le moremo, nosimo volneno perilo cez svileno, ker ga tako manj umažemo in ker nam ne draži kože. Pazimo tudi. da ne stiskamo telesa s preozko elastiko in ne oviramo krvnega obtoka.
Če se bomo ravnale po teh nekaj preprostih navodilih, bomo ugotovile, da ie moderno perilo vse boli praktično iu zdravo kakor perilo naših mater in babic.	fnt
Ovrahliki. Tazne čipkaste garniture vezenje okrog vratu naj teko v pokončnih črtah in ne vodoravno. Pripomniti ie treba, da morajo biti okrasne vezenine drobne, ker sicer učinkujejo na majhni postavi smešno in nesorazmerno.
Majhna ženska ne smo opasati širokega pasu, kj razdeli pokončao.limio in na videz skraiša. obleko če pa obleka mora imeti širš! nas ga pomaknemo više v životek m tako pridobimo dolžino krila kar snet nared! postavo vitkejšo. „	,	•
Nekaterim majhnim ženskam se po-lie nodaio nekoliko dališa krila, dru-e se pa v dolgih krilih zde težke in,se boli pri tleh To ie odvisno od širine bokov in ramen. Dobra šivilja vam bo sama znala svetovati ali nosite nekoliko daljše ali pa normalno krilo. .
Če ie oprsje kratko ga ne krajšat; mo z životki. pošitimi z vodoravnimi pošivki ali vodoravno črtastim blagom. Žepi so prav tako nevarni kakor širok pas zato ie treba zelonre-misliti, kako in kam nai iih vrežemo ali prišijemo Če ie ženska niaihnaJvtoda pravilne postave, si lahko privošči svetle obleke če pa črte postave niso tako vitke, kakor bi morale biti. nai se ra isi zadovolji s temnimi oblekami. _ki vselej j le do učinkujejo. Belo in rdeče naredi ' postavo močnejšo črno. olivnozeleno ; in temnomodro io pa delajo vitkeiso Kajpak so čevlii velike važnosti j Pete smeio biti visoke če so noge vitke in ravne sicer pa samo pol-visoke.
Nekai pozornosti moramo posvetiti tudi klobuku. Priporočljivi so majhni klobučki, čepice, skratka pokrivala brez širokih okraiev
Če ste preveliki
Velika ženska nai se obleče tako. da bomo pozabili na nieno postavo Mora se '.pristriči*, se .zmanjšati s prikritimi pripomočki, ki ii iih dovoljuje današnja moda. Zanio ustvartaio modni risarji prelestno svilo z velikim rožastim vzorcem, zanio prodajalo široko kockasto blago in zanio so tiste izredno elegantne, čeprav v resnici preproste obleke s povprek tekočimi črtami. Zanio so široki pasovi ki se zde kakor životek zase Vse okraste, vse garniture, moraio Pa teci povprek in no pokončno. Kombinirane obleke
DARMOL
najbolj!« odvajalno sredstvo
riee«. hlače, ki »o se spodaj pri podvezi zavezovale, da mraz ni mogel do telesa. Takšno perilo ni bilo posebno primerno, saj ie oviralo dihanie kože in krvni obtok. Zato so im»le ženske preje Se več krčnih žil kakor danes, ne d« bi vedele, zakaj.
Moderno perilo ie Dredvsem ohlapno in zračno. Umetna svila in triko, pozimi pa zračno pletena volna so nadomestiti šifon, gosto tkane volnene tkanine in podobno »neprodušno« blago. »Majico« ie izpodrinila srajčka brez rokavov, »srajce« v pravom pomenu žensko modno porilo ne pozna več. »»podni« krilo« ie oa zamenjata kombiueža.
Zdaj le samo 5e vprašanje, ali ia moderno žensko perilo zdravo ali ne
Kako se oblačimo
Ni vseeno, kako ste oblečeni, če ste majhni, ali te ste veliki. Gotovo sami veste, kako neprijeten vtis ste imeli, če ste kdaj srečali zelo majhno, debelušno žensko v širokokockasti pisani obleki in kako vas ie v oči zbodlo, če ie vaša prijateljica, že tako visoka .božja lestvica* oblekla pokončno črtasto obleko, da se ie zdela še bolj suha in velika.	.
In vendar si tudi pretirano suha in visoka, pa preveč majhna in okrogla ženska prav lahko pomagata in z obleko zakrijeta svoje hibe. Samo obleči se morata znati Kako?
Če ste zelo majhni
Majhna ženska predvsem ne sme nositi vsega tistega, kar občuduje na manekenkah ali v modnem časopisu, zakaj vse tiste obleke so prikroiene za vitke visoke ženske, pa tudi manekenke so PO navadi velike in drobne.
Kadar ženska izbira obleko nai se najprej pogleda v zrcalu od nog do glave. Če ie ženska majhna, toda pravilne postave, zadeva ni tako nerodna. Drugo ie pa. če ima kratke noge ali pa preobihio oprsie. Nerodno ie tudi. če ima prekratek vrat in se zdi nekako potlačena.
Če si pa ženska izbere obleko, prav krojeno in primerno barve, si kaj hitro pridobi prav tiste prednosti, ki ie z niimi pri niei skoparila muhasta narava.
Majhna ženska nai nikoli ne nosi kostima z iopico drugačne barve, kakor ie krilo Primeren zanio ie oa tesno opet plašč temne barve — kai' pak. če ie vitke postave — krojen tako, da teko podolžni šivi od ovratnika do spodnjega roba. Tudi temoe obleke z dolgimi podolžnimi šivi na-rede postavo vitkejšo i rt višio Tričetrtinski plašči se podaljša io v sedem-osminske. Bolero oblečemo iste barve, kakor je obleka, nikoli pa ne v kakšni druci barvi
Majhna ženska nai ne nosi krznenih ogrinjal in tudi ne košatih krznenih ovratnikov, ker to narede še širšo in krajšo. Če ima kratek vrat naj ne nosi visokih ovratnikov ali ovratnic.
in dvobarvni kostimi so kakor nalašč za veliko žensko. Žepi so lahko veliki tri četrlinski plašči — kadar so v modi — smejo imeti bogat krznen ovratnik. dovoljeno ie vse. kar krajša črte in deta postavo manjšo
.Princesne obleko* niso _ priporočljive. ker narede postivo vitkejšo in a tem višjo. Temne obleke moraio imeti živobarvne pasove, vendar ie primernejše svetlo blago, ki postavo na videz razširi. Kajpak visoka ženska „ne sme nositi visokih peta. tudi zvečer ne. in ne koničastih pokrival z navzgor štrlečimi peresi. Široki okrai-niki in polvisoke pete so najprimernejše zanio.
Zato sme pa velika ženska nositi kepe ki narede postavo tako nežno in očarljivo, tudi se brez skrbi lahko pokriie s širokim florentinskim slamnikom in ie v niem gotovo tako ©čarajoča. kakor le more okusno oblečena ženska biti
Usnjene rokavice
Preozke usnjene rokavice raztegnemo ’ ’ole: V?„’ o posebej položimo med dve vlažni krpi in jo tam pusti-m več ur K" 'i. Vlaga bo iz krp pi Ma v rokavice, ki se bodo stegnilo in nam pri oblačenju ne bodo več povzročale neprijetnosti.
Za vsako nekai
Vode, ki smo v njej kuhali krompir, ne odlivajmo Izvrstna ie za čiščenje srebrnine Ce iz srebrnena iedilneaa orodia kakšneaa madeža vseeno ne moremo odstraniti, položimo orodie
v	krompirievo vodo in.io 5e /a nekai minut zavremo Orodie moramo še vroče izbrisati, da obdrži lep lesk *
Panamsko lubje uporabljamo lahko večkrat za pranje in sicer takole: Drvič lubie zašiiemo v vrečico jz blaqa in oa Doliiemo 7 zelo vročo vodo: pri dru<iem in tretjem nraniu uporabljamo lubie v vroči vodi. pri iretiein nraniu v mrzli vodi. prej aa pa nekoliko prevremo Kakor vidimo le panamsko lubje za pranje in čiščenje madežev zelo praktično in ekonomično
*
Ce nas trqa po ušesih in nimamo vročine, pomeni to da smo .prepih ujeli*. Grejmo sc toda iz previdndMi
—	posebno Pri otrocih — vseeno vprašaimo zdravnika za svet. Ne dajajmo sami raznih blažilnih zdravil ker z njimi lahko zdravniku zabrišemo celotno sliko bolezni.
*
Kis naibolie ohranimo v zelenkah kjer ne izgubi duha in okusa
Herau8«et)er: K Bratuša, .!ournall«t; »erantvrortltnhoc Redakteur: H. Kem, Joarnalist; Draekerei: M&rkur, K. O. Ib Ljubljana; fttr die Druckeret verantwortllch: O Mihaiek	alle t»
Ljubljana. — Iidaja K. Bratuša, novinar; odeovarl« H. KenL aort n ar: tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja 0. Mihalek — vsi » Ljubljani