Erscheint ieden Samstag	Einzelpreis 10 Rpf
ŠTAJERSKI GOSPODAR
Vertag und Schriltleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 — fernrul 25-67 - Bezugspreise: in der Ostmark Vierteljährlich HM 1.20 einschl. 9 Hol Postgebühr: im nitreich: RM 1.20 einschl. 9 Hol Postgebühr, zuzüglich 18 Rpl Zeitungszustellgebühr
Postscheckkonto Wien Hr. 55030	_
II. Jahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag 31. Oktober 1942	Nr. 44
Velike izgube Angležev na egiptovski fronti
Angleži so doslej izgubili skoro 500 tankov in veliko število letal - Bitka pri El Alamein-u je izredno srdita in še ni končana - Nemške podmornice so kljub viharjem potopile zopet 16 ladij s 104.000 brt.
že v zadnji številki našega lista smo deloma poročali o veliki letalski bitki, ki se je vnela dne 20. oktobra nad Egiptom. Imenovanega dne so na egiptovski fronti sestrelili italijanski lovci 44, nemški lovci pa 11 letal. 6 nadaljnih letal je zbila protiletalska artilerija. Naslednjega dne je bilo zbitih 12 letal ob istočasni lastni izgubi 12 zavezniških letal. V letalski bitki obeh dni je bilo potemtakem sestreljenih 73 angleških letal.
Dne 25. oktobra je sporočilo vrhovno poveljstvo nemške vojske, da je istega
Führer čestita italijanskemu kralju m Duce-ju
Ob proslavi dvajsetletnice pohoda Mussolinijevih fašistov v Kim je Führer brzojavil kralju in cesarju Viktorju Emanuelu sledeče:
K današnjemu spominskemu dnevn pošiljam Vašemu Veličanstvu moje najsrčnejše pozdrave in iskrene želje za slavno bodočnost zavezniške Italije kakor tudi za Vašo osebno srečo.
ADOLF HITLER.
Duce-ju je Führer poslal brzojav sledeče vsebine:
Duce! Ob dvajseti obletnici pohoda v Rim se v zvestem prijateljstvu in povezanosti spominjam Vas in Vaših edinstvenih zgodovinskih storitev. Vso na-cionalsocialistično ljudstvo je z menoj vred notranje globoko deležno obletnice zmagoslavja fašistične revolucije. Kar ste Vi Duce in Vaši bojevniki od takrat storili, je dvignilo takratni upor k «bratu človeške zgodovine. " Danes se bojujeta naši dve ljudski revoluciji v najožjem oboroženem bratstvu skupno zoper ist« sile, ki so se nekoč brezuspešno upirale fašizmu v Italiji in nacionalsociallzimi v Nemčiji. Židovsto, plutokracija in boljševizem "bodo za to ta boj ravno tako izgubili, kakor so ga nekoč. V tem prepričanju Vas Duce najsrčneje pozdravljam ter pošiljam Vam in Vašim črnim srajcam »oje in nemškega ljudstva tovariške pozdrave.
ADOLF HITLER.
dne pričel na egiptovski fronti pričakovani angleški velenapad, ki ga je sovražnik na široki fronti pripravil po hudem artilerijskem ognju s pomočjo močnih pehotnih in tankovskih odredov. Takoj po tem napadu so se vnele na fronti El Ala-mein srdite borbe. Že prvega dne je sovražnik izgubil 20 letal in številne tanke.
Istega dne je bila izdana posebna vest, da so nemške podmornice kljub viharjem, ki sila otežkočujejo pomorske operacije, v večdnevnih trdih bojih potopile iz spremljav ter posamezno v Severnem Atlantiku, v ledenem morju, pred kanadsko obalo, pri Trinidadu, pred izlivom, Konga in pred Kapstadtom 16 ladij s skupno 104 000 brt, povrh pa še enega sovražnega rušllca. Tri nadaljne ladje in neki rušilec so bili poškodovani vsled tor-pednih izstrelkov.
V Egiptu se je bitka odigravala po poročilu z dne 26. oktobra tako, da so nem-ško-italijanske čete v uspešni obrambi odbile vse angleške napade ter prizadejale sovražniku težke in najtežje izgube. Do imenovanega dne je bilo uničenih 104 tankov. Nemško in italijansko letalstvo je dan in noč bombardiralo motorizirane edinice Angležev. V noči od 23. na 24. oktober so poskušali Angleži pri Marsa Matrultu izkrcati svoje čete. Ta poskus
je bil vsled naglega poseganja nemških bojnih letal izjalovljen že na morju.
Po poročilu z dne 27. oktobra so s« boji na egiptovski fronti nadaljevali z vso srditostjo. Sovražnik je vrgel dan po. prej nove, močne sile v bitko ter je poskušal brez uspeha prodreti postojanko nemško-italijanske oklopne armade. Pri tem je sovražnik izgubil znova 111 tankov in 38 blindiranih avtomobilov. Medtem so pa nemški in italijanski letalski odredi v opetovanih in vedno hujših valovih bombardirali sovražni etapni prostor. V letalskih bojih so nemški in italijanski lovci sestrelili nad Severno Afriko in nad Sre« dozemskim morjem 14 sovražnih letaL
Nemški letalski odredi so v tem času ponovno bombardirali industrijske in pristaniške naprave v Južni Angliji, dočim je bila Malta v preteklem tednu prav tako večkrat najtežje bombardirana.
Tudi po poročilu, ki je bilo izdano dno 28. t. m., še niso pojenjali srditi boji velike bitke v Egiptu. Zlasti na severnem odseku te fronte je prišlo do žilavih borb med pehotnimi in tankovskimi odredi, pri čemer je uspelo nemško-italijan-< skim četam zadržati neko višino, ki jo je hotel sovražnik zavzeti. Angleži so V teku teh bojev izgubili znova 53 tankov. Obenem je bilo zbitih nad to fronto 23 sovražnih letal.
Uspešne operacije v Vzhodnem Kavkazu in ob Terekir
V Stalingradu je bilo zavzeto večje področje hiš Predmestje Spartakovka v nemških rokah - Razbre« menilni napadi sovjetov med Donom in Volgo odbiti
vzhodno od krušne tovarne do Volge. V zvezi s tem sunkom je bilo zavzeto neko večje področje hiš. Letalstvo je z uspehom posegalo v te borbe. Južno od Stalin-grada je nemška pehota v težkih bojih odbila več sovjetskih razbremenilnih napadov. Sovražnik je izgubil na progah 11 transportnih vlakov, ki so jih uničile nemške letalske bombe. Na Kaspiškem jezeru so letalci potopili tri parnike skupno 3000 brt in eno petrolejsko ladjo, več drugih ladij je bilo sežganih In poškodovanih.
Ob Donu so vrgle romunske čete S podporo romunskega letalstva sovražnika v nižino reke Don. Operacije na vzhodni
Po najnovejših poročilih nemškega vrhovnega poveljstva so nemške čete jugovzhodno od Novorosijska po večdnevnih težkih bojih zavzele neko vodilno višino. Vzhodno od pristaniškega mesta Tuapse so zavzele nemške čete neko močno utrjeno višinsko postojanko, obenem pa so bili odbiti vsi sovražni napadi. Nemško letalstvo je v istem času bombardiralo sovražne postojanke ter mesto in pristanišče Tnapse.
Zapadno od Tereka so dobro napredovale nemške napadalne operacije. Nemškim četam je uspelo obkoliti sovražne sile.
V Stalingradu »o prodrle nemške čete
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Falk (Wb.)
Südlich des Ladoga-Sees. Hier wurde starken sowjetischen Kampfgruppen in den letzten Septembertagen eine vernichtende Niederlage bereitet. Im Baum der Kesselschlacht .ließ der Gegner weit über 20.000 Tote zurück, und kilometerweit bedeckten die zerstörten Überreste von Munitionswagen, schweren Waffen und Panzern den sumpfigen
Boden des Schlachtfeldes.
fronti so se v ostalem v preteklem tednu odigravale takole:
V	vzhodnem Kavkazu so nemške čete kljub viharnemu deževju prodrle sovjetske poljske postojanke, obenem pa dve vasi. Pri tej priliki je bil uničen nek sovjetski strelski polk. Nemci so ujeli 1200 sovjetov, zaplenili pa so sedem topov, 127 strojnic bi mnogo drugega materi-jala.
V	borbi za Stalingrad so nemške čete v žilavih posamičnih napadih zavzele pretekli četrtek več provizoričnih bunkarjev In barikad. Težišče nemških letalskih napadov se je takrat nahajalo na severnem delu mesta. Sovjeti so skušali s severne Strani razbremeniti svojo fronto, vendar so bili vsi njihovi napadi s pomočjo nem-Skih in romunskih letalskih sil odbiti. Na ostalih delih vzhodne fronte se v četrtek niso odigravale nikake bistveno važne operacije.
Po petkovem poročilu so skušali sovjeti ^ Izvesti več razbremenilnih napadov med Volgo in med Donom. Vsi ti napadi so bili odbiti. V srednjem In na severnem delu vzhodne fronte so se odigravali samo spopadi manjših oddelkov.
Preteklo soboto so nemške čete v Stalingradu prešle k novemu napadu. Posrečilo se jim je zavzeti največji del tovarne r »Bdeči oktober«. Nemški strmoglavcl in bombniki pa so neprestano, dan in noč, bombardirali sovražne postojanke ter baterije na otokih Volge ter vzhodno od Volge.
Jugozapadno od Kaluge se je izjalovil lokalni napad boljševikov v koncentričnem nemškem ognju pod velikimi izgubami sovražnika.
V	nedeljo so nemške čete v trdih bojih zavzele tovarniške naprave »Bdečega oktobra«, izvzemši eno montažno dvorano. Prav tako je bilo zavzeto tudi predmestje Spartakovka z izjemo par hiš. Kar Je bilo v Stalingradu zavzetega dan poprej,
Čas je v službi Nemčije
Napačna špekulacija sovražnega tabora
Berlin, koncem oktobra
»General čas« je fraza, ki se je naši sovražniki zelo radi poslužujejo. V svoji oholosti si Angleži in Ameri-kanci o pravem pomenu besede čas niso nikdar posebno razbijali svojih glav, ko je vendar povsem jasno, da čas kot tak in sam po sebi ni aktiven činitelj, ker je edinole aktivno izrabljanje časa pričetek in konec pravega uspeha, Vse to pa naših sovražnikov ni motilo v prizadevanju, da so ves čas sedanje vojne prikazovali čas kot enega izmed svojih najodličnejših zaveznikov. Spričo mnogoštevilnih umikov in porazov pa so nekateri redki Angleži in Amerikanci le pričeli dvomiti o točnosti zgoraj navedenega pojmovanja. Ti dvomi so postali že tako veliki, da že doživljamo
je bilo očiščeno. Vsi sovjetski razbremenilni poskusi so se izjalovili.
Jugovzhodno od Novorosijska so bile po poročilu z dne 26. t. m. zavzete važne postojanke, prav tako tudi severovzhodno od Tuapse. V Stalingradu je bilo pondel-jek uničenih več gnezdišč odpora ter zavzetih več novih blokov hiš. Bazbremenilni napadi sovjetov iz juga in severa so bili odbiti.
V odseku Tereka so nemške in romunske čete po poročilu z dne 27. t. m. dosegle po dvadnevnih napadih lepe terenske ln taktične uspehe. V Stalingradu
prve korekture zgrešenega pojmovanja. Tako piše znani angleški vojaški strokovnjak Lideil Hart v listu »D a i l y Mai l«, da je mnenje mnogih Angležev, češ da je vojna sedaj že doživela svoj višek in da bo odslej potekala samo še ugodno za zaveznike, .najmanj neprevidno, vsekakor pa zgrešeno. Tudi bivši angleški vojni minister Hoare Belisha si zapira ušesa pred pretiranimi in neupravičenimi upi.
Napačne špekulacije s činiteljem časom je pribil tudi znani časopis »E c o n o m i s t« v svoji izdaji z dne 26. oktobra. List piše neženirano sledeče: »Leta 1939 je bila dolga vojna edino upanje zaveznikov, leta 1942 je dolga vojna Hitlerjevo upanje. Čas se nam dozdeva še vedno kot največji zaveznik. Dokler je temu tako, je Hitler največjega upanja, da bo vojno dobil, ker prepušča zaveznike utrujenosti, posledici čakanja. Sedanji klic ne velja dolgi, temveč kratki vojni.«
Isti dokaz je podal Reichsminister dr. Goebbels v svojem članku »Für wen arbeitet die Zeit?«, ki ga je priobčil v znanem velikem tedniku »D as Reich« od dne 25. oktobra t. 1. Minister piše sledeče: »Čas je smrtno oslabil angleško vojskovanje, obenem pa je silam osi dovedel novih moči, ki jih je smatrati za odločilne v tej vojni.« Nemško vojno vodstvo — tako nadaljuje Reichsminister dr. Goebbels svoja pomembna izvajanja — je odločalo že od vsega početka v smislu razlogov smotreno-sti in ne morda prestiža. Stremeli smo vedno za tem, da smo naš po-tencijal tudi v vojni in ravno sredi vojne po možnosti še bolj razširjali, da bi tako postavili vse naše nadaljnje vojskovanje na zavarovano podlago.
Britanski imperij je zabeležil v poslednjih treh letih ne morda kako naraščanje, pač pa pojemanje moči vse do razkroja. S svojimi ogromnimi teritorijalnimi izgubami je izgubila Velika Britanija tudi prav tako ogromnih množin surovin. Isto velja za Zedinjene države in zlasti za Sovjetsko Unijo. Brez premoga, železa,
so se medtem nadaljevale borbe od hiše do hiše.
Sovjetsko letalstvo je izgubilo 26. oktobra v bojih ln tudi sieer 60. leta]. Nemško letalstvo pogreša štiri letala.
Druck und Verlag: Marburger Verlags, und Druckerei-Ges. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner; Hauptschriftleiter Friedrich Qolob: alle in Marburg a. d. Drau, Badgasse 6.
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1: Juli 1942 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt öder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes.
M u s s o I i n i,
Dvajsetletnica fašističnega pohoda v Rim, nudi vsem motrilcem zgodovinskih dogodkov dovolj gradiva za obsežne študije o postanku gibanja, ki ga je utemeljil obnovitelj Italije, Benito Mussollnl. Kdo bi bil pred več kot 20 leti mislil, da bo sin vaškega kovača, iz majhne vasi Predappio v Romagni, in poznejši ljud-skošolski učitelj ter urednik, prekvasil s svojim jeklenim duhom vso Italijo! Vsekakor je Mussolini s svojim poveljem k pohodu v Rim izdal tudi parolo za korakanje v novo razdobje človeštva sploh. 28. oktobra 1922 je Mussolini preprečil v zadnji uri boljševizacijo svoje domovine, istočasno pa je z vsem fanatizmom, ki ga je zmogla njegova patriotična duša, napovedal temnim silam razkroja, liberalizma, marksizma in boljševizma,
olja in pšenice se ni mogoče vojskovati. Treba je vzeti zemljevid ter se brez velikega truda prepričati, koliko predpogojev vojskovanja so že morali naši sovražniki opustiti. In vse, kar so oni izgubili, smo mi pridobili.
Za koga torej deluje čas? se vprašuje pisec članka. Naši sovražniki nikakor ne morejo utajiti dejstva, da so si sile osi izvojevale popolnoma izdatno podlago za neogroženo nadaljevanje vojne, v kolikor bodo imele na razpolago to, s čimer so nas hoteli poraziti: čas. Če bo vojna trajala dalje, se bodo samo še postopoma izboljševali predpogoji za našo zmago.
Naj zveni še tako absurdno, toda zaenkrat nam primanjkuje za izkoriščanje vseh za vojno važnih surovin samo to, v čemer vidijo Angleži naš minus: čas. Mi potrebujemo časa za izkoriščanje ogromnih ležišč premoga in železa v zasedenih vzhodnih pokrajinah. Mi potrebujemo časa za obdelovanje ogromnega prostora, da bi tako zavarovali svojo prehrano, treba nam je nadalje časa za reorganizacijo zasedenih pokrajin, ki morajo delati za naše vojskovanje, istotako tudi za ureditev prometa med zasedenimi pokrajinami in med domovino. Sedaj moramo biti samo še potrpežljivi. Predpogoji za zmago so dokončno v naših rokah. Čas jih ne more več slabiti, nego samo še zavarovati.
Tudi londonski list »E v e n i n g Neuis« je mnenja, da je položaj Nemčije neprimerno boljši od položaja zaveznikov. »Nemčija«, tako piše omenjeni list, »je v centru kroga in vsled tega v položaju, vreči svoj vojni materijal in čete vsak čas na periferijo, kjer jih nujno potrebuje.« Sedaj so Angleži sami priznali, da se bori »general čas« na nemški strani. Podoba je torej, da se podaja general čas na angleško stran samo tako nekako na kratko gostovanje, zlasti kadar gre za zamujena spoznanja.	'
obnovitelj Italije
borbo do iztrebljenja. Da Italije danes ne razkrajajo notranje borbe, da je Italija danes v zvestem zavezništvu z nacional-socialistično Nemčijo na tem, da oblikuje novo Evropo, se ima zahvaliti Benito Mussoliniju, ki je postal pred dvajsetimi leti učitelj in vzgled svojega naroda.
Kdor hoče vrednotiti delo in usueh Mussolinijevega življenja, si mora nujno priklicati dogodke, ki so se odigravali pred več kot dvajsetimi leti. Italija je spadala sicer v krog »zmagovalcev«, toda Angleži in Francozi so jo prevarili že v mirovnih pogodbah za ceno, ki je bila Italiji obljubljena za prehod v tabor sovražnikov Centralnih velesil nekdanje Tro-zveze. Italijanskega naroda se je polastil obup. Liberalistično-demokratskl režim je bil obrabljen, brez volje in pravega hotenja, medtem pa so boljševiški agentje opravljali po tovarnah svoje raz-krojevalno delo. Na mnogih italijanskih tovarnah so takrat že plapolale boljše-viške zastave,
V tistih dneh se je odločil kovaSkl sin Benito Mussolini za odrešilno dejanje. 3. marca 1919 je pozval »Popolo d' Italia«i bojevnike iz svetovne vojne k ustanovitvi takozvanih »Fasci di combattimento«. 23. marca je bilo že 54 bivših bojevnikov združenih v gibanju, ki si je zapisalo na svojo zastavo boj vsem silam, ki razkrajajo zmago in narod Italije. Tako so vstopili črnosrajčniki v zgodovino nove Italije. Mussolini je zmagovito uničil anarhijo, demokracijo in boljševizem, na mesto
Dne 28. oktobra je minulo 20 let, ko so Mussolinijevi fašisti korakali v Rim, si osvojili državno oblast ter uvedli nov družabni in državni red. Kot uvod za proslavo dvajsetletnice so minulo nedeljo Sirom Italije prirejali velike slavnosti. Po raznih mestih so narodu govorili člani vlade ter fašističnega veleodbora, štabni šef milice ter mnogi narodni svetovalci fašistične korporacijske zbornice. Pri tej priložniosti so na več krajih otvarjali javne spomenike, novogradnje javnih in strankinih hiš, spominske proslave invalidov itd.
Ob dvajsetletnici fašistične revolucije je Mussolini izdal razne odloke, ki imajo namen, na področju socialne politike izboljšati socialno stanje. V tem je najbolj važna ustanovitev »Vojne zveze za delovne zasluge«, ki je zvezana- z enkratno denarno nagrado. Nadalje se bo zvišalo za 25 odst. vse invalidske in starostne rente. Z 28. oktobrom kot 20. obletnici fašistične revolucije se zvišajo tudi prehranjevalni prispevki za svojce, ki so poklicani v vojno službo, in sicer za 100 odstotkov. Ta novi prehranjevalni prispevek se bo izplačal šele po vojni, da se na ta način omogoči, da pridejo ti ljudje do nekoliko prištedenega denarja. Posebno darilo dobijo tudi delavci in nastavljene! vojno-važnih podjetij in sicer v višini pol-mesečnih in enotedenskih plač. ženske delovne sile v kovinski in mehanični industriji dobijo počenši z 28. oktobrom višje mezde in plače. Posebne doklade dveh lir dnevno, ki jih sedaj sprejemajo samo rudarji v podzemeljskih rovih, se po 28. oktobru uvedejo tudi za vse ostale delavce v rudarski industriji.
njih pa je postavil novo, disciplinirano nacijo. Na tej poti je Mussolini prižgal bakljo velike ideje. V svitu te baklje ja zakorakal italijanski narod v svojo novo bodočnost ob strani nacionalsocialistične Nemčije. Združili sta se dve revoluciji pod vodstvom Benito Mussolinija in Adolf Hitler-ja v jekleni zvezi, ki nosita obilež-je istih borb in istih ciljev.
Sam Adolf Hitler je v svojem velikem govoru z dne 26. aprila 1942 spomnil nemški narod na dejstvo, da se je odigrala najtežja borba s silami razkroja baS na italijanskih tleh. Vsakemu Nemcu ja priporočil Fiihrer študij italijanske revolucije. Z notranjo ginjenostjo bo spoznal vsak Nemec pot in gibanje moža, ki ima toliko skupnega z nemško revolucijo, da vidi nemški narod v Mussolinijevi borbi kos lastne usode. Šele z zmago fašizma je bila Evropa po mnenju Fiihrer-ja rešena.
To rešitev je leta 1933. končala Nemčija. Temne sile boljševizma in plutokra-cije so s tem izgubile svojo igro. V Italiji je nastopil narod svoj pohod v bodočnost pod geslom »Credere, obedire, com-battere!« (Verovati, ubogati, boriti se!) To isto vero je dal Adolf Hitler tudi nemškemu narodu. Tako vidimo zgodovinsko-simbolično sliko, da sta Benito Mussolini in Adolf Hitler kot obnovitelja svojih narodov, ojeklenila Italijo in Nemčijo za vse borbe in naloge sedanjosti in bodočnosti. Duce in Fiihrer sta nosilca obeh velikih nacionalnih in socialnih revolucij. V tej luči slavi vsa Italija s ponosom na njenega največjega sina dvajsetletnico gibanja, ki je započelo obnovo vse Evrope.
Premije za hrabrostne svetinje se zvišajo. Za zlato se bo dobilo namesto dosedanjih 800, 1500 lir, za srebrno namesto dosedanjih 250, 750 lir in za bronasto namesto 100, 300 lir letno. Končno je Duce odredil, da se državnim uslužbencem iz državne blagajne Izplača, milijardo lir za gradnjo uradniških stanovanj. Isto vsoto je darovala italijanska zveza indu-strijcev za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš.
Na povelje Fiihrer-ja je odpotovalo posebno odposlanstvo nacionalsocialistične stranke na proslavo 201etnice fašistične revolucije v Rim. Delegacijo vodi Reichs-organisationsleiter dr. Ley. Ostali člani so: Reichsjugendfiihrer Axmann, Reichs-studentenfilhrer Gauleiter dr. Scheel, Gauleiter Hanke, Gauleiterstellvertreter v Wien-u Scharltzer, Stabsleiter Oberbe-fehlsleiter Simon in Dienstleiter dr. Hup-fauer.
Udeležba nemške delegacije na proslavi v Rimu potrjuje notranjo povezanost Fiihrer-ja in nacionalsocializma s fašistično revolucijo, ki je pred 20 leti s svojim pohodom v Rim uvedla duševni preporod Evrope. Navzočnost nacionalsocialistične delegacije pri rimskih proslavah, ki bodo trajale več dni, je ogledalo solidarnosti, ki vlada med fašizmom in nacionalsocia-lizmom ter njunimi skupnimi sedanjimi in bodočimi nalogami.
* Duce je poklonil za prebivalstvo Genove, ki je bilo prizadeto po angleškem leta;skem napadu, vsoto treh milijonov lir.
Dvajsetletnica fašistične revolucije
Bilanca VVillkijevega potovanja
Rooseveltov odposlanec je govoril po ameriškem radin VVillike je „zaveznike" pošteno zdelal
Wendell Willkie, posebni odposlanec prezidenta Roosevelta, je govoril dne 26. oktobra po ameriškem radiu o »uspehih« svojega potovanja po Bližnjem vzhodu, v Moskvo in v Čungking. Svoj govor je Willkie izdelal par dni poprej na svojem posestvu v državi Indiana Bela hiša v Washingtonu je sicer zahtevala nekako cenzuro njegovega govora, vendar je Willkie z ozirom na svojo pozicijo odklonil tako vmešavanje prezidenta Roosevelta. Tako je bil Willkiejev govor pravzaprav nekak privatni govor, ki ga je prenašalo toliko ameriških postaj, kokor jih vključujejo navadno pri prezidento-vih govorih.
že v početku svojega govora je dejal Willkie sledeče: »Ponavljam, da bomo skupno z zavezniki ustanovili drugo fronto v Evropi, obenem pa tudi upam, da bomo kmalu imeli v Indiji znatne vojaške sile za napad na Burmo, kakor to zahteva general Wavell.« S tem je namignil, da kaka druga fronta v Severni Afriki ali na kakem drugem mestu zanj nima tiste vrednosti kot si jo obetajo od napada
na Evropo. Willkie je tudi priznal, da dobivajo »legije Zedinjenih držav, ki se nahajajo v borbi« tragično majhne količine vojnega materijala. V tem dejstvu vidi Willkie veliko nevarnost, zato je izpregovoril svarilo: »Ako se zaveznikom ne bo dobavilo vsega, kar: jim gre ali kar jim je bilo obljubljeno, je računati z njihovo nevoljo. Mi jim dolgujemo več kot baharije in neizpolnjene obljube. Tudi naša nezmožnost v jasnem določanju vojnih ciljev, nam prinaša izgubo starih prijateljev«. Willkie je moral nadalje priznati, da tvorijo angleške kolonije danes samo še ostanek imperija Zelo se je Willkie obregnil ob dejstvo, da vodilni možje Zedinjenih držav še vedno razlikujejo med »prvovrstnimi« in »drugovrstnimi zavezniki«, pojmovanje, ki ga bo treba po njegovem mnenju izbrisati. Obžaloval je nadalje, da do danes ni niti en član ameriške vlade bil pri Stalinu, da bi se načelo vojne probleme »z inteligenco« ter jih dovedlo z realističnimi koraki do njihove rešitve.
Stahlgewitter über dem Traktorenwerk
in Stalingrad
Von Kriegsberichter Dr. Herbert Soucek.
PK. Wie tote Augen gähnen die leeren Fensterhöhlen ausgebrannter, eingestürzter Häuserblocks zu uns herauf, wo immer die Flammen noch Nahrung zu finden vermögen, da glost und lodert es tot und stickig, unzählbar viele Flammen tiingeln da unten aus hundert oder tau-tend glühenden Bränden, flimmernd und glasig verzerrt sich das Bild der vernichteten Häuser, der toten, gewaltigen An lagen des großen Traktorenwerks, der Unter schwarzem Qualm ausbrennenden ßltanks in der glühenden Hitze der Luft da unten! Und immer von neuem sprühen Fontänen von Staub und Trümmern auf, Einschläge der deutschen Artillerie und Einschläge unzähliger schwerer Bomben, daß der gelbe Stein- und Erdstaub aufwärts zieht mit den blauen und grauen und schwarzen Schwaden der Brände, und endlich wie eine unheiV schwangere, drohende Gewitterwolke über der Stadt Stalins schweben bleibt.
Die deutsche Luftwaffe sehlägt im Norden zu.
Nur die Wolga schiebt ihre trägen Fluten teilnahmslos an der Festung vorbei und gibt dem Bild zusammen mit der im Dröhnen unserer Motoren geborenen scheinbaren Lautlosigkeit der Vernichtung dort unten etwas Gespenstiges, Geisterhaftes.
Weiter oben, nördlich der Festung, haben sich die Sowjets mit ihren wütenden, schonungslosen Entlastungsangriffen vorerst selbst erschöpft, so kann die Luft-Waffe ihre ganzen Kräfte in diesen Tage« auf die Widerstandsbezirke im Norden der Festung versammeln, um mit einem Stahlgewitter schwerer und schwerster Bomben feindliche Stellungen zu vernichten.
Unsere Zerstörerverbände sind auf die Höhe X angesetzt, die beherrschend vor dem Norden der Stadt liegt. Die Sowjets
haben sie zu einer gewaltigen Festung für sich ausgebaut. Bunker reiht sich da unten an Bunker, Feldstellung an Feldstellung, Schützenloch an Schützenloch, Panzergräben und ein Gewirr von Drahthindernissen ergänzen die schroffen Schluchten und Erdrisse des Hügels zu einem Igel gewaltiger Abwehrkraft. — i Aber wie haben die deutschen Bomben ihn schon zugerichtet! So muß es in Flandern ausgesehen haben damals im ersten 1 Weltkrieg, so müssen dort die Granaten der Artillerie die Erde umgewühlt haben, so muß dort Trichter neben Trichter gegähnt haben, versenkte Baumstrünke dazwischen, die einmal einer Obstplantage gehörten. Und Pilz auf Pilz wuchtet immer noch aus der wunden Erde dort unten auf, auf die nun auch unser Flugzeug ( zustürzt als Glied einer endlosen Kette. Schwarze Wölkchen fegen an uns vorbei, während unseres rasenden, steilen Sturzes, von östlichen Wolgaufer her legt feindliche Flak einen Abwehrteppich über die Höhe, dann ruckt es hart in unserer Maschine —die Bomben sind los zu vernichtendem Fall — und in weitem Schwung fängt sich unser Flugzeug nach links wegziehend. Hinter uns stehen wie ein Kranz bräunlicher Kohlköpfe auf einem Gemüsebeet die Einschläge der Bomben auf der Höhe X. I Seltsam, fast drollig dieser Kreis nach unten schwingender deutscher Zerstörer, die nach dem Wurf wieder steil hochziehen zu neuem Anflug, neuem todstreuenden Sturz, eine geschlossene Kette tanzender Mücken, in ihrem Weg einer Berg-und Tal bahn gleichend, in ihvor Wirkung tödlicher, vernichtender Urgewalt!
»Auch Stalingrad fällt, verlassen Sie sich darauf!«
Wir sind unserer Bomben ledig. Aber weiter bleiben wir in diesem jagenden Kreis über der Höhe X. Nur tiefer wer-
den unsere Stürze nun, daß das Flugzeug nach dem Abfangen knapp über den zerfetzten Boden hinwischt in rasender Fahrt, und ihre Bordwaffen speien ihre Vernichtende Garbenspur in die bolschewistischen Stellungen. Wieder und wieder setzen wir zum Sturz an gleich den übrigen Maschinen des Zerstörerpulks — wer soll diese furchtbare Stahlmahd aushalten?! Wie wir Midlich unsere Munition verschossen haben und wegdrehen auf den Don zu, seh|n wir zwanzig, dreißig Meter unter uns erdbraune Gestalten aus ihren Löchern kriechen, mit erhobenen Händen auf die deutsche Panzer' zutaumeln.
Auch die stursten Bolschewisten halten dieses Stahlbad nicht aus, auch der drohendste Befehl des roten Diktators zwingt ihnen nicht ab, was über Menschenkraft geht: einen solchen Angriff auszuhalten.
Und wie hinter uns die brennende Stadt immer mehr untertaucht in Dunst und Rauch, da klingt in unsere Befriedigung das jüngste Führerwort: »Auch Stalingrad fällt — verlassen Sie sich darauf!«
Izrek tedna
Inicijativno in hitro
dejanje zmaguje
»Mutige Initiative und schnelles Handeln sind meist die Hälfte des Erfolges.« Te misli Reichsministra dr. Goeb-b e 1 s-a, prevedene v naš jezik, pomenijo, da so pogumna inicijativa, to se pravi spodbuda ali začetek, ter hitra dejanja, v največjih slučajih že pol uspeha.
S povedanim je naš duhoviti minister propagande zadel žebelj na glavo. Še starejši pregovor pravi, da je svet last tistega, ki je pogumen. In to drži. Vzemimo primer iz vsakdanjega življenja So ljudje, ki imajo sijajne domisleke, naj si bo sedaj v tej ali oni zadevi, niso pa v stanju, da bi iste uresničili, svoje načrte izvedli ter vse to izkoristili, življenje pozna primere, da več oseb poskuša eno in isto in vsem skupaj ter vsakemu posebej se poskusi ponesrečijo. Naenkrat se pa pojavi nekdo, ki se je lotil iste, po zgledu brezupne zadeve, ki mu je imenitno uspela in koristila Na drugi strani se pa zopet vidi, da so ljudje, ki imajo lastno iniciativo, dosegli stvari in storitve, ki so zaslužile občudovanja in zavist.
Razvoj nacionalsocializma in njegov vzpon nam na celi črti potrjuje isto. Adolf Hitler, ki je v najtežjih časih ustvaril na-cionalsocialistično gibanje ter ga v hudih in nevarnih bojih z veliko močnejšimi nasprotniki spravil na krmilo, je brez-dvomno v pogumnih inicijativah in v na brzo roko izvršenih dejanjih dosegel največ uspehov. Spomniti se je treba samo puča v München-u in pohoda v Koburg-u, in to zadostuje v dokaz, da so hitro sklenjene in takoj izvedene politične akcije bile isto, kar je nacionalsocializem pomagalo dvigati, širiti in krepiti.
Pričujoči izrek tedna NSDAP se lahko tudi primerja z delovanjem nacionalsocia-lizrqp na oblasti. Kakor je v boju za oblast to gibanje bilo nad vse iniciativno in brzo v izvrševanju svojih dejanj, tako je Führer pozneje kot vodja ljudstva izdajal odloke in določila, ki so kar čez noč v vseh panogah in na vseh področjih spremenila obraz Nemčije ter uvajala nov red. Junaško in srčno se je nova uprava vrgla na vsestransko izboljšanje življenjskih razmer in družabnega reda
in ker je vse to prišlo iznenadno ln iz lastnih iniciativ, so uspehi bili kolosalni.
Tudi zunanja politika Nemčije se je obnesla na isti način. Ce je v reformah, ki eo se tikale notranjih zadev in nemškega narodnega življenja, bilo mnogo pogumnih idej, ki so radi hitrega izvajanja kar v začetku pol uspehov, se to lahko reče o zunanji politiki nacionalsocialistične Nemčije še v veliko večji meri. Treba se je zamisliti samo v spor med Nemčijo in bivšo čehoslovaško radi sudetskih Nemcev, da se ne omenja dogodkov o priključitvi Ostmarke. Nikdar še ni noben državnik pokazal toliko diplomatske iniciative, ki ni bila samo pogumna, temveč tudi nad vse junaška, kakor jo je v tem sporu pokazal Fiihrer z vodilnimi osebnostmi njegove zunanje politike. Hitra dejanja, ki so se takrat na nemški strani podvzela, so seveda tudi rodila veliko več, kakor pol uspeha.
Pomenek o današnjem tedenskem izreku ne bi bil popoln, če se ne bi omenilo, da je kmalu po osvoboditvi Memel-a izbruhnila kriza radi mesta Danzig, ki je istotako na bliskovit način Nemčijo pri-Bilila, da je njen vodja iz lastne in junaške iniciative, vsem angleško-franco-skim in severo-ameriškim grožnjam v brk, na bliskovit način podučil Poljsko, kako in kaj. Tudi tu je nemSka diplomacija in nemška vojska v hitrem poseganju imela takoj pol uspeha v rokah. Sli-čen postopek je pozneje sledil v strategič-nem pogledu z nemško zasedbo-Danske ln Norveške. Kar so Angleži na dolgo in široko študirali in pripravljali, kako bi začeli, to je nemški nacionalsociallzem iz lastnega nagiba izvedel kar v eni noči. Pred nosom je nemška oborožena sila prehitela Angleže v zasedbi Norveške. Iniciativni posegi nemške oborožene sile v Belgiji, Holandiji, Luxemburgu, Franciji, Jugoslaviji, Grčiji, Sovjetiji in Afriki potrjujejo vse, kar se je doslej povedalo o iniciativnem in hitrem nastopu.
Iniciativnost in bliskovita dejanja v veliki meri doprinašajo k nadrejenosti nemškega vojskovanja napram nasprotnikom. Nacionalsocializem je v mirnem in vojnem času pokazal, da je ogromen del »vojih uspehov treba knjižiti pogumni iniciativi in hitremu dejanju v dobro. Dobro in koristno je, da so tudi poedinci polni iniciativ in brzi izvrševalci istih. Voditelj in organizator je edino lahko tisti, ki je iniciativen, povrh pa energičen in hiter izvrševalec svojih namenov in sklepov. Neiniciativni ljudje pa niso za vodilne položaje.__
uetduakeiu
von 19 bis 650 Uhr!
Junaštvo Spodnještajercev
Sedanje pregledovanje spodnještajerskih rekrutov za vojaško službo daje povod, da se osveži pregledovanje spodnje-štajerskih prostovoljnih strelcev v času svetovne vojne za frontno službo. Primerjanje s takratnim časom je tudi umestno. Saj so se spodnještajerski prostovoljni strelci v svetovni vojni prostovoljno bojevali za svojo domovino, kakor se tudi danes mnogo Spodnještajercev nahaja kot prostovoljnih bojevnikov v nemški oboroženi sili na raznih bojiščih, da se ne omenja še veselo in pogumno odhajanje spodnještajerskih fantov k vojakom, ki so bili kot obvezniki že poklicani.
Kakor bo živečim bojevnikom K. k. Freiwillig. Schützenfeldbataillon-a Marburg IV, znano, so fantje, ki so se prijavili za vstop v prostovoljce, bili sprejeti in uvrščeni v poedine stotnije, ne da bi se jih pri tem bilo mnogo zdravniško pregledovalo. Vsak, ki je na videz izgledal , zdrav in čvrst, je bil sprejet. Ko so pa po temeljiti rekrutski izvežbanosti začeli sestavljati prvo stotnijo za odhod na fronto, je pa seveda prišlo povelje, da se mora strelce, ki se jih dodeli v odhodno formacijo, preje temeljito vojaško-zdrav-niško pregledati ter ugotoviti sposobnost za frontno službo. Kako je ta pregled izgledal, je razvidno iz nastopnega, ki pa hkrati prikazuje sliko navdušenja in želj takratnih 15—171etnih spodnještajerskih mladeničev po udejstvovanju v krvavih bojih, da bi se odlikovali ter če potrebno, tudi z žrtvovanjem lastnega življenja branili ogroženo domovino.
Popis se nanaša na pregled strelcev v Marburg-u, in sicer na strelce, ki so bili doma iz vseh krajev Spodnje štajerske.
Nemška pesem naie dobe:
Nun lasst
die Fahnen fliegen!
Nun laßt die Fahnen fliegen in das große Morgenrot,
das uns zu neuen Siegen leuchtet oder brennt zum Tod.
Denn mögen wir auch fallen, wie ein Dom steht unser Staat.
Ein Volk hat hundert Ernten und geht hundertmal zur Saat.
Deutschland, sieh uns, wir weihen dir den Tod als kleinste Tat.
Grüßt er einst unsere Reihen, werden wir die große Saat. •
Drum laßt die Fahnen fliegen in das große Morgenrot,
das uns zu neuen Siegen leuchtet oder brennt "zum Tod.
Poveljstvo je dobilo na razpolago vse v Marburg-u se nahajajoče vojaške zdravnike, ki so prišli v kasarno ter sestavili več preglednih komisij. Moštvo strelcev se je nato razdelilo v skupine, ki se jih je dodelilo poedinim preglednim komisijam za pregled. Kakor povsod, so se pri pregledovanju kar med prvimi strelci našli primeri, kjer so zdravniki imeli pomisleke o sposobnosti za napore, ki jih zahteva frontna vojaška služba. Bili so primeri, ko je zdravnik moral reči, da ja mladi vojak sicer zdrav, ampak za fronto še nekoliko prešibek. Kako je to uplivalo na te mlade, boja željne vojake-prosto-voljce, lahko opiše samo tisti, ki je pri vsem tem bil navzoč.
Vsak odklonjen mladenič je 'začel prositi, zatrjevati in prepričevati, da je zdrav, krepak in da zdrži vse. Akoravno disciplinirani, so ti fantje v srajcah ali slečeni stali pred komisijami ter zatrjevali in prosili, da bi se jim priznala sposobnost za frontno službo. Kakor dijaki, tako so tudi obrtniški in trgovski vajenci po civilnih poklicih, nič manj seveda tudi viničarski in kmečki sinovi, pastirji in hlapci naše zelene Spodnje štajerske, takrat prav energično in odločno v mejah vojaške dostojnosti izjavljali, da se niso prijavili kot prostovoljci za stra-ženje železnic in magacinov v zaledju, temveč so se prijavili, da se s puško in bajonetom borijo v prvih in najbolj nevarnih vrstah na bojišču, kjer stojijo v hudih bojih že njihovi starejši bratje, očetje in tovariši.
Razgovori, ki so se vodili med strelci in komisijo, kjer je zdravniška trditev, da je ta ali oni telesno še preslaboten, dala povod za razmišljanja in posvetovanja, so bili kronani s takimi ugovori ta-kozvanih >premladih« strelcev, da so se nekaterim starim oficirjem, ki bi po letih tem prostovoljcem, lahko bili očetje, od veselja in radosti nad tolikim navdušenjem, solzile oči. Bil je primer strelca, ki je zdravniku na vprašanje, če ne bi raje ostal pri kadru za straže v Marburg-u, ker je še mlad, v obraz zabrusil, da bo v slučaju, če ga ne pustijo na bojišče, vsem vojaškim predpisom v brk zapustil svojo enoto ter črno*pobegnil na fronto, kjer se bo pomešal med frontne čete in ostal tam, od koder ga gotovo no bo nikdo gonil nazaj v zaledje. Zelja po odhodu na fronto ter strah, da se jim ta želja ne bi izpolnila, je nekatere prostovoljce med pregledovanjem spravila na misel, da ne bo nesreče, če se zdravnike tudi nekoliko vara, ker gre za dober na« men. Debatiranje komisij je res omogočilo, da so nekateri, že pregledani in za frontno službo sposobnim označeni strelci pomešali med nepregledane ter se pod lažnimi imeni telesno in po letih še manj razvitih tovarišev dali označiti za frontno službo sposobnim, živo je še v spomin«
t IDilift Du t>olItt>er%er X>eutfd?er tpcrbcn,
Hnterptetrer ♦	bann kYm !
Ako hočeš postati polnovreden Nemec, • opodnještajerc •	potem se uči nemščine 1
Mrtvim v
Narava ali stvarstvo določa zakone, ki jih do danes ni in jih tudi v bodoče ne bo ovrgla ali veliko spremenila nobena sila. Od vseh naravnih zakonov se najbolj dosledno izvajajo naravna določila o nartfinku in koncu ljudi, živali, rastlin itd. Vsaka stvar ima svoj izvor ali začetek in seveda tudi svoj zaključek ali konec.
V zemljo vsajeno pšenično semensko zrno vzklije, se razvije v novo bilko, na kateri zraste klas. Kakor hitro zrnje v klasu dozori, požanje kmetovalec pšenico za uporabo, ki ji je namenjena, rastli-na-pšenica je pa v tem trenutku izvršila po naravi določeno ji funkcijo ter končala svojo življenjsko dobo. če je nikdo ne bi požel in spravil, bi propadla sama in končala tam, kjer je zrasla. Sličen postopek je tudi pri drugih rastlinah.
Tudi človek kot najpopolnejše bitje stvarstva je podvržen sličnemu naravnemu procesu. Rojstvu otrok sledi razmeroma najbolj dolgotrajen in težaven razvoj človeka, in ko otroci dorastejo, zahteva narava od njih ljubezenskega in roditeljskega izživljanja z vsemi pojavi In posledicami, ki jih poznamo. To je naravno m v redu, ker bi drugače izostal naraščaj in človeštvo bi izumrlo. Dogodkov med rojstvom, ljubeznijo, roditelj-stvom, ostarelostjo in smrtjo ni treba naštevati, ker so ti neke vrste sosprem-ljevalne življenjske nujnosti, povzročene po življenjskih zahtevah, dokler človeški organizem, ki ima po naravi določeno tudi samo gotovo dobo življenja, ne umre in nastopi smrt, da se naraščajočemu naraščaju napravi prostor in omogoči življenje in udejstvovanje.
Človek, ki ga je pograbila smrt, je z nastopom iste bil — in ni ga več. Kot voditelj in gospodar vseh ostalih bitij
Zugführer, ki je takrat oblekel bluzo navadnega strelca, da je na ta način pomagal tovgrišu strelcu dobiti oznako »sposoben«,' česar bi slednji radi ozkih in še ne dovolj razvitih prs ne bil dosegel. Nemogoče je popisati in neverjetno se bo marsikateremu zdelo vse, kar so spodnještajerski prostovoljci počenjali in uganjali, samo da bi prišli na fronto.
Ko so se vse te želje pozneje izpolnile in so ti mladi prostovoljci imeli priložnost pokazati svoje junaštvo, so to tudi v polni meri storili. Najvišje pohvale, nešteta odlikovanja za hrabrost, ki so jih bili pozneje deležni za junaštva, izkazana v raznih bitkah na Soči in Piavi, so bila vidni dokaz, da je pri teh mladih Spod-nještajercih takrat šlo za pravo, prepričano in zrelo navdušenje za vojaško in frontno službo in da so ti, takrat po letih še bolj mlečezobi fantje res bili možje po mišljenju in delovanju ter junaki, ki so bili v ponos celi Spodnji štajerski in takratni domovini. Takšen vojaški in junaški duh je vladal takrat med spod-nještajersko moško mladino. Ta duh ima svoj izvor v starodavnem junaštvu Spod-nještajercev, ki so se kot bojevniki in vojaki vedno in povsod uveljavili ter si zasluženo priboriji naziv junaškega ljudstva.
spomin
se najbolje zaveda pomena smrti. Zato se ni čuditi, da se vsak človek brani in boji smrti. Človeka pa tudi žalosti ln boli smrt sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so mu bili nekoč ljubi in dragi. Otroci, ki so meso in kri svojih pokojnih staršev in so do neke meje, lahko bi se reklo sestavni del očeta in matere, najtežje prebolijo izgubo svojih nenadomestljivih naj-bližnjih sorodnikov-roditeljev. Nič manj kruto in grenko ne zadene smrt otrok njihove preživele roditelje, ki pokopljejo z istimi navadno vse svoje upe, vso srečo in tolažbo, ki jim je posebno v starosti in ob smrtni uri nad vse potrebna. Naši davni pradedje so že od nekdaj gojili spomine rajnih. Zgodovina uči, da so ljudstva, ki živijo na vzhodu, že v 4. stoletju uvedla dan, ki je bil namenjen čaščenju Umrlih. Na zahodu so v 9. stoletju" po našem štetju vsakoletno določili prvi dan v mesecu novembru za posvetni dan spominu umrlih.
Spominjanje umrlih je lepa riavada. Rajni, ki počivajo v temni, hladni zemlji, kjer bo nekoč tudi naše zadnje stanovanje, zaslužijo, da se jih res vsaj enkrat v letu in to najbolj pripravno na dan, ki je od naših, že davno mrtvih prednikov določen kot dan za počastitev mrtvih, na dostojen način spominjamo. Po stari navadah obiščejo ta dan ljudje grobove svojih nekdanjih dragih,, da jih okrasijo z venci in cvetjem ter v mislih in v molitvi posežejo v preteklost in osvežijo čase, ko so še živeli. Ker se iz pietete do pokojnih z nastopom smrti zbriše in pozabi vse morebitne spore in vsa nesoglasja, so ti pomenki na vseh mrtvih dan z rajnimi dostojni, lepi in dobri.
Ko smo pred letom dni na ta dan stali ob grobovih ter razmišljali o življenju in smrti ter o minljivosti vsega, si marsikateri izmed obiskovalcev pokopališča ni mislil, da bomo letos s cvetjem in venci krasili tudi že njegov grob. »človek ne ve ure, ne dneva«. Tako glasi naš stari pregovor, ki danes, ko živimo v svetovni vojni, še prav posebno drži. Mnogo mož, žena in otrok spravlja vojna v prerani grob. Večinoma legajo v grobove, ki ležijo daleč tam v tujih deželah, kjer jih svojci ne bodo mogli obiskati. Kolikor nam bo mogoče, se bomo mi, ki smo doma v zaledju, letos na dan mrtvih spomnili vseh tistih rajnih, ki so za nas in našo domovino junaško žrtvovali svoja življenja in jim radi oddaljenosti svojci ne morejo okrasiti grobov.
Počastili bomo na dan mrtvih vsaj v mislih — v kolikor ne moremo na pokopališča — spomin tistih, ki so se morali ločiti od vsega, kar jim je bilo najljubšega. Usmerimo danes naše duševne poglede par minut med pokojne, kjer bodo danes ali jutri, ko nam bo minila radost in žalost, tudi naši grobovi; tam v tistih tihih jamah, kjer vlada samo mir in še-lest večnosti.
Weltbild SA. Wegener.
Im Geiste der SA. Stabschef Lutze während seiner Ansprache zum Jahrestag der 20. Wiederkehr des Marsches des Führers nach Koburg. Die Großkundgebung in Koburg gestaltete sich ze einem machtvollen Treuebekenntnis für den Führer.
Vpliv dodajanja na vreme
Pri količkaj poznanju fizikalnih zakonov je pravi vzrok za letošnje izredno vreme kaj lahko najden. V vodo vržen kamen povzroča kolobar, ki je tem večji, čim težji je kamen in čim bolj mirna je voda. Tudi atmosfera ali ozračje je mešanica raznih plinov v katerih je precej vodika in tvori neko nevidno ogrinjalo zemlje liki vesoljnega morja. Za to ozračje pa velja isti fizikalni zakon, kakor za v vodo vržen kamen. Na ta zakon se je opiralo še pred leti v naših krajih in drugod običajno streljanje v oblake pred bližajočo nevihto, da bi se preprečilo točo. Če ima razmeroma slaboten strel od tal proti oblakom tak učiek, da razpodi hudourno oblačje, koliko večji in silnejši mora biti vpliv na valovanje zraka večjega števila letal, bombnikov ali letečih zračnih trdnjav. Že če bi bil to samo enkratni pojav in samo v eni gotovi zračni črti, bi zadostovalo, da se ozračje prekomerno vzvalovi in da potrebuje precej časa za vrnitev v ravnovesje. Seveda bi bila to le trenutna in krajevno omejena motnja v vplivanju na vreme.
Predstaviti se je, da se take izredne zračne motnje pojavljajo in ponavljajo dnevno že leta dan in noč in skoro po vseh kontinentih. Te motnje pomnožu-jejo še spuščanja bomb iz letal proti zemlji, streljanje iz letala na letala ter topovsko obstreljevanje letal od tal v zračno višino, kakor tudi streljanje v ravni črti. (Streljanje daljnometnih in trdnjave oblegajočih topov).
Vse te izrednosti uplivajo na vreme nad zemljo, uplivajo pa tudj še preko naše atmosfere na svetovje, kjer do neke meje posredno pospešujejo izredne planetarične pojave, ki imajo zopet svoj upliv tudi na

PK-Kriegsberichter Opitz (PBZ-Sch).
Leichte Flakartillerie wehrt sowjetischen Tiefangriff in Stalingrad ab. Soeben haben die Männer dieses leichten Flakgeschützes einen Angriff sowjetischer Tiefflieger abgewehrt. — Weit hin ten im Feld werfen diese nun ihre Bomben
ungezielt ab.
GOSPODARSTVO_
Spravljeno sadje in vinska trgatev Spodnje Štajerske
Spodnja štajerska je tudi dežela sadja. že od nekdaj so naša jabolka na glasu ter znana in iskana daleč izven naše ožje domovine. Po zaslugi naših pridnih sadjarjev, ki jim je sadjarstvo sestavni del ostalih panog kmetijstva, uživa spod-nještajersko sadje že dolga desetletja sloves, na katerega smo lahko ponosni. Vsak otrok vč, da za pridelovanje sadja ne zadostuje samo za to primerno in odgovarjajoče podnebje in zemeljske razmere, temveč, da zahteva sadjarstvo od sadjarja mnogo dela, truda in stroškov. Zanemarjeni in ne strokovno negovani in Blabo oskrbovani sadonosniki bi pač tudi pri najboljših klimatičnih in zemeljskih razmerah ne rodili tako in toliko, da bi bilo vredno baviti se s sadjarstvom. Letošnji sadni pridelek Spodnje Štajerske je dokaz, da je naš sadjar, če že ne na višini, ki jo pozna najnovejši in najboljši strokovni način sadjarstva, vsaj priden in dober sadjar, ki je storil in podvzel vse, kar je bilo v njegovih močeh, da mu sadno drevje čim več obrodi. Kmetsko-gospodarska kriza, ki je v minulih dveh desetletjih izmenoma dušila kmetijstvo, da kmet ni mogel primerno razpečevati svojih pridelkov in radi tega ni imel dohodkov, ki bi mu bili med drugim omogočali tudi dvig, izboljšanje in povečanje eadonosnikov, je največ kriva, da spod-
naše vreme, ker pospešujejo motnje z uplivom na vreme.
Tudi če bi zdajle vojna jenjala, bi preteklo še mnogo časa, predno bi prišel razburkani zračni ocean zopet v svoje normalno stanje. Nihče, tudi še tako učen meteorologe ne more staviti kake sigurne vremenske napovedi niti za en dan naprej in tudi krajevno omejeno ne. živimo pač v času posebnega vremena kakor ga «vet dozdaj še ni doživel.
nještajerski sadonosniki niso danes veliko boljši vir dohodkov, kakor so. Je pač tako, da se brez denarja, ki ga je treba najprej vložiti v nakup mladih dreves, v delo itd. ne more držati korak s tistimi sadjarji, ki so, živeč v srečnejših deželah, v tem pogledu bili na boljšem. Trenutno se radi vojne tudi ne more mnogo storiti. Brezdvomno pa je, da bo po vojni naš kmetovalec kot sadjar stremel med drugim tudi za izboljšanjem in povečanjem dohodkov iz svojih sadonosnikov.
Letošnji pridelki spodnještajerskih jabolk so, kakor se čuje, v vseh krajih kolikor toliko zadovoljivi. Kmetje so to sadje lahko do neke meje vnovčili, ker ne gre podcenjevati. Razen jabolčnika za domačo pijačo, so si sadjarji lahko nasu-šili sadja za zimo, shrambe svežega sadja za zimski čas pa tudi niso ostale prazne. Oddano in prodano sadje je hkrati lep doprinos k skupni prehranjevalni politiki, ki je in bo to sadje pravilno razdelila, da bodo tudi širše plasti, prav posebno pa otroci, bolniki, starci in ranjenci deležni teh, od narave podarjenih in s pridnim delom spodnještajerskih kmečkih rok pridelanih sadov. Sadje je, kakor znano, ne samo dobra jed, temveč tudi prehrana, ki je v surovem ln v predelanem stanju tako zdrava, da jo lahko uživajo skoraj vsi bolniki, dojenčki in starčki in v tem pogledu nadkriljuje celo mleko. Sveža jabolka, marmelado, kompote itd. šteje svet med dellkatese, kar je popolnoma v redu.
Zeleni hribi in vznožja spodnještajerskih gor pa niso zasajena samo z sadnim drevjem. Marsikateri vinogradnik v naših znanih vinskih okoliših je iz svojega vinograda uredil parcele, ki so v tako lepem in vzornem redu, da se jih lahko imenuje vinske vrtove. V teh starodavnih vinskih vrtovih, ki jih svet pozna že
stoletja širom Evrope, je narava letos v precejšnji meri poplačala trud, delo in stroške, ki so jih vinogradniki imeli z gojitvijo vinske trte. Akoravno še nt številčnih podatkov na razpolago, je sodba naših vinogradnikov splošna, da je letošnji vinski pridelek po kvaliteti izbora in po količini zadovoljiv. K sreči so izostale ujme večjega obsega in tudi lanska huda zima ni povzročila škode, kakor se je svoječasno mislilo. Toplo vreme, ki je za razvoj in zoritev grozdja vedno važno, je doprineslo lep delež. Saj trdijo vinogradniki, da že leta in leta grozdje ni bilo tako sladko, kakor letos in to je za kvaliteto vina dobro.
časi, ko naš vinogradnik ni vedel kam z vinom, ker ni bilo konzumentov doma in tudi importnikov v tujini ne, so za nami. Danes je vinski pridelek do vseh podrobnosti razdeljen tako, da to odgovarja stanju skupnosti in seveda tudi vinogradnikom, ki morajo za svoj pridelek dobiti, kar jim gre. Naša vina iz vinskih področij Luttenberg-a, Kollos-a, Wi-sell-a, Gonobitz-a, Pickern-a, Buheln itd. so bila, so in ostanejo v vrstah najboljših vinskih vrst na našem kontinentu. Ko bo pa zopet mir in bomo vse sile lahko posvetili delu in napredku, bo seveda tudi spodnještajerski vinogradnik svoje vinske vrtove izboljšal, razširil, povečal, iz malo donosnih in pripravnih hribov ustvarjal nove ter na ta način sebi in skupnosti izboljšal položaj in življenjske razmere.
GOSPODARSKE VESTI
X železna ruda pomeni bogastvo. Ka kor znano, je produkcija železa važno merilo za veličino in moč' države, pa naj si bo v mirnem ali vojnem času. železo je v gospodarskem življenju tako važno, da obvlada in izoblikuje vse druge panoge gospodarskega in političnega življenja. Na srečo ima Nemčija ogromne zaklade v svojih prostranih in mnogoštevilnih nahajališčih železa. Po približni oceni razpolaga Nemčija samo v Lothrin-gen-u s približno 7 do 10 milijard ton železnih rud, ki čakajo na eksploatacijo. če bi k vsemu temu dodali še druge, v nemških rokah se nahajajoče revirje vključno tistih, ki se nahajajo na področju starega Reich-a, bi lahko rekli, da ima Nemčija za par sto let dovolj železnih rudnin in da jo dnevni porast potreb po železju tudi ne bo spravil v zadrego, x o romunski sadni in vinski letini, V Romuniji je sadje letos dobro uspelo, Od celotnega pridelka se bo pa le malo uporabilo v svežem stanju. Večinoma sa izdeluje marmelada, konzerve, suho sadje in sadni sok, ker je mišljen eksport večinoma v Nemčijo. Slive so pa tako dobro obrodile, da so bili prisiljeni proti lastni volji večje količine oddati v žga-njarne za izdelavo slivovke. Kakor sadje, tako so tudi vinogradi letos dobro odrezali. Od vinskega pridelka je že 30.000 ton določenih za izvoz v Nemčijo, ki Je v ostalem glavni odjemalec vseh kmetijskih pridelkov Romunije.
X Bolgarija je izvozila 75.000 centov zdravilnega zelišča v Nemčijo. Gojitev zdravilnih rastlin se je v Bolgariji na željo Nemčije zelo razširilo. Izvoz istih v Nemčijo, se je razvil iz prvotnega izvoza lipovega cvetja na vse ostale zdravilne rastline. Bolgari so, kakor znano, nekakšni strokovnjaki v gojitvi rastlin, torej dobri vrtnarji, in ker je tudi zemlja in podnebje odgovarjajoče, jim je ta Kmetijska panoga koristna. Bolgarija razpo-
UMNI KMETOVALEC
#esetisKi migljaji za naše sadjarje
Nekaj smo letos ugotovili, kar nam nikakor ne gre iz glave: kako bogato so bila obložena drevesa in kako lepo razvito je bilo sadje, kjer smo preteklo zimo potrosili Tomasovo žlindro in kalijevo sol, spomladi pa pognojili z gnojnico. Seveda, po pravici povedano, nam ni bilo v mislih, da bi hoteli sadnemu drevju gnojiti, temveč hoteli smo pognojiti travniku, ki je vprav pri domačiji, da bi dal več trave za zeleno krmljenje. Svoj namen smo dosegli, toda uspeh se-je na sadju fkorajda še bolj očitno pokazal.
Enako lepo. če ne še lepše sadje, pa so obrodila drevesa, pod katera smo že predlansko jesen navozili in raztrosili komposta, dobro predelanega in zmešanega z apnom. Uspeh se je že lani poznal, kajti drevje, ki je radi svoje rodovitnosti v rasti čisto zakrnelo, je lani napravilo dolge, krepke mladice, letos pa je obrodilo tako krasno sadje, kot ga ni imel nikdo od sosedov naokoli! še sosed Zadnjikar, ki se nam je smejal, ko smo vozili kompost v sadovnjak, češ, da vraga z Belcebubom izganjamo, ker zemlji s prstjo gnojimo, je zdaj tiho in sam znaša blato in odpadke od vsepovsod na kup tam za hlevom. Nemara bo zdaj še on začel gnojiti drevje s kompostom. In — če gnoji tudi on ali ne, mi bomo sadnemu drevju s kompostom redno gnojili, predvsem vsako jesen po sadni letini!
Letos bomo poskusili še nekaj drugega: Sosed je kupil nekak napol plug, napol brano in pravi temu orodju »skarifika-tor«. S tem orodjem se razrezuje travniška ruša in rahlja zemlja pod drevjem, da lažje pronicajo, vanjo hranilne snovi in da se prezrači. Tudi mi nočemo biti manj napTedni, kot sosed, zato si bomo skarifikator pri njem sposodili in z njim zemljo ood sadnim drevjem zrahljali.
1. Priprave za nov nasad.
Odločili smo se torej, da bomo Za vrhom posekali ničvredno drevje in napravili nov nasad. To je hitro rečeno in pri zanikrnem sadjarju tudi hitro izvršeno: Staro drevje poseka pol metra od tal, nato pa naroči, kjerkoli že, recimo 50 drevesc. Sorta in kakovost zanj ni važna! Kadar drevesca prispejo, jih pusti par dni ležati na soncu, ker ni časa za sajenje. Končno vzame vendarle rovnico, hlapca
laga z 4000 zbranimi strokovnjaki za zdravilne rastline in ti bodo obstoječih 50 tisoč zbiralcev naučili in Šolali, kako je treba gojiti lastline, ki jih Nemčija pokupi za predelavo v zdravila.
X Porcelanska industrija v Sudeten-Jand-u je na višku. Okrog Karlsbad-a v Sudetenland-u je že od nekdaj dobro razvita industrija poroelana, ki sloni na bogatih nahajališčih za porcelan potrebnih surovin ter na tradiciji zmožnega in spretnega delavstva porcelanske stroke. Ta industrija, ki je pod bivšo Cehoslo-vaško samo životarila, sloni danes na Zdravi podlagi. Izvoz v tujino je na normalni višini, krije pa tudi v veliki meri domače potrebe.
X Ribje čokolado izdelujejo na Norveškem. Iz fine, suhe ribje moke, kateri »e doda nekaj masti, moke iz sočivja ter raznih, prijetno duhtefiih rastlin izdelujejo v Oslu takozvano ribjo čokolado. Potrošnja te čokolade je baje zadovoljiva.
in drevesca — pa hajd, gredo drevje sadit! Hlapec koplje jame, kjer je pač zemlja bolj rahla, in v taki razdalji, da je drevesc »ravno prav«. Jame so dovolj velike, da se korenine vanje skrijejo, več pa treba ni!... Gospodar potika drevesca v izkopane jame, jih s kovanim škornjem dobro zatlači in ko sta s sajenjem gotova, gresta oba s hlapcem še v goščo. Tam nasekata prekel, katere pristavita k sveže posajenim drevescem, tako kot k fižolu. Končno s srobotjo količe in debelca trdno skupaj zvežeta — pa je sajenje opravljeno...
Mi pa bomo raje ravnali tako, kakor so nam razlagali nekoč pri poučnem predavanju:
1.	Staro drevje bomo s koreninami vred izkopali, in v tako nastale jame navozili sveže prsti.
2.	Po temeljitem razmišljanju in posvetovanju z izkušenim sosedom sadjarjem se bomo odložili za sadno pleme in vrste, ki J5h bomo na tem mestu nasadili. Pri tem bomo upoštevali lego, nadmorsko višino, kakovost zerrtlje, prejšnje sadno pleme (po možnosti sadimo za koščičarjl peškato sadje in obratno!), način izrabe zemljišča, oddaljenost očT doma in vse druge okoliščine, ki vplivajo na izhiro. Ker leži travnik Za vrhom precej daleč od doma, v senčni legi, in zemlja ni kaj posebnega, vendar dovolj močna, se bomo odločili n. pr. za Damazonko, ki ni zahtevna glede na zemljo, lego in podnebje in ki ne vabi tatov, razen tega pa tudi ne ovira sušenja sena, ker dela pokončno krono. Vemo pa, da ni dobro, saditi samo eno samo sorto. Zato bomo — zaradi boljše rodovitnosti — posadili v nasad tudi nekaj Londonskih pepingov, in še kakšen bobovec.
3.	Da bomo vedeli, koliko drevesc naročiti, bomo zemljišče za nasad premerili. Ker gre za travniški nasad, bodo vrste po približno 15 m druga od druge oddaljene, v vrstah pa drevesa 10 m drug od drugega. Na 1 ha površine moramo torej računati 60 drevesc. Seveda, pri vrtnem nasadu, pa tudi pri travniških nasadih v strmih legah sadimo bolj gosto, enako tudi šibko rastoče sorte jablan (n. pr. Jonatan) in sadnih plemen (n. pr. hruške. breskve).
4.	Potrebno število drevesc bomo takoj zdaj jeseni naročili za «pomladansko sajenje, kajti, če hi hoteli saditi jeseni, bi morali izvesti vse priprave za sajenje že poleti. Ni treba omenjati, da bomo zaupali naročilo le prvovrstnemu, zanesljivemu drevesničaTjn in da bomo izrečno zahtevali dobavo naročenih sort in to v
prvi kakovosti. Dober drevesničar nam jamči za kakovost drevesc in pristnost sorte, pa tudi za rast.
5.	Ze zdaj jeseni bomo zemljišče za nasad razkoličiii in dali izkopati jame, globoke vsaj 60 cm, ter vsaj 1.5 m v premeru. Delavcem bomo pokazali, kako se odmetava ruša posebej, zgornja plast zemlje posebej in spodnja plast posebej.
6.	Preskrbeli si bomo dovolj močne kole, ki jih moramo spodnjo polovico ožgati, da ne bodo tako hitro trohneli. Koli morajo biti gladko obeljeni, da ne bodo ranili drevesc.
7.	Pripravili si bomo do spomladi tudi dovolj dobrega komposta, s katerim bomo izboljšali zemljo in pognojili drevescem ob sajenju.
Ce smo tako vse potrebno pripravili, bomo spomladi lahko drevesca pravočasno in pravilno posadili. O tem pa se bomo itak še lahko takrat pogovorili!
2. Varujmo drevje pred zajci ia — teleti!
Da so zajci največji škodljivci mlademu sadnemu drevju, je stara resnica. In ca se obgrizenja debele po zajcih obvarujemo lahko samo, če drevesca bodisi dovolj trdno in dovolj visoko ogradimo, ali pa debelca s kako snovjo namažemo, da zajci nimajo teka do njih —.tudi to vsak sadjar ve. Ograje in mreže proti zajcem so prav različne, -vse pa so drage. Mnogo ceneje je, namazali mlado drevje jeseni s katerimkoli sredstvom proti glodavcem, kar pa ima spet to slaho stran, da ta mazila dušijo kožo na debeicih.
Mi ne dajemo prednosti ne enemu ne drugemu obrambnemu načinu: naj si pač vsak pomaga, kakor more in zna. Le — pozabiti na zaščito mladih drevesc pred zajci ne smemo, da nam spomladi ne bo žal!
Kjer se živina pase, se rada — zlasti teleta — drgne ob debla dreves. Mnogo mladih drevesc živina pri tem polomi, še več pa poškoduje, ako mladih drevesc na zemljiščih, kjer jeseni pasema, ne zavarujemo s tem, da postavimo okoli vsakega drevesa vsaj tri močne kole, ki jih na vrhu med seboj zbijemo.
Seveda — če ie pastir pazljiv, živine pa ne preveč, lahko jeseni pasemo tudi brez varstvenih ogrodij okoli drevesc.
3. Varstvo pred škodljivci in boleznimi.
O škropljenju sadnega drevja je vsak sadjar že slišal. Skoraj v vsaki občini leži kje v kaki shranibi tudi sadna škropilnica. In ker je treba vsako stvar pravočasno oskrbeti, ho dober sadjar že zdal jeseni naročil potrebno množino drevesnega karbolineja, kakor tudi žvepleno-apnene brozge za zimsko ozir. spomladansko škropljenje sadnega drevja!
Enako bo dober sadjar naročil čimprej lepilne pasove, cepihii vosek in tudi za čiščenje ter precepljanje drevja potrebno orodje!_
* Nove odredbe. Izšla je 100. številka odredbenega in uradnega lista (Verord-nungs- und Amtsblatt des Chefs der Zi-vilverwaltung in der Untersteiermark) z dne 19. oktobra 1942, Jei objavlja sledeče: 1. Drugo odredbo o inkorporaciji občin na Spodnjem Štajerskem. 2. Razglas « izvajanju zakona o vinu na Spodnjem Štajerskem. 3. Odredbo o varenju na Spodnjem Štajerskem. 4. Določbo o uvedbi tržnega reda o varenju na Spodnjem Štajerskem. S. Razglas o določili tržnega reda, nanašajoč se na gospodarjenje s krompirjem. #. Razglas o preko-račenju nemško-italijanske meje.
MAiE V t ail
^MttMfcJ——M—»——^MIIMIM I.....n
*	Fiihrer je sporočil dne 24. oktobra romunskemu kralju Mihaelu povodom njegovega rojstnega (tne svoje prisrčne brzojavne čestitke. Kralju je čestital tu. di romunski državni vodja,, maršal An» tonescu.
*	Normalni čas se uvede s 2. novembrom 1942. Dne 2. novembra se bo v Nemčiji in verjetno tudi v vseh ostalih evropskih deželah ob 3. uri zjutraj vse ure porinilo za eno uro nazaj.
*	O nekdanji, včerajšnji, današnji in bodoči Spodnji štajerski. Vodja oddelka v zveznem vodstvu (Bundesftihrung). oi> ganizacije Steirischer Heimatbund, dr.. Helmut Car s tan j en, je nedavno o naslovni temi predaval v Graz-u v takozvani Grazer Volksbildungsstatte, ki. jo lahko označimo kot nekakšno ljudsko univerzo. Uvodoma je karakteriziral ob-mejno-zgodovinski pomen, ki ga je Spodnja štajerska imela, kot straža Reich.a v bojih minulih stoletij. Ca», ko je proti volji- spodnještajerskega ljudstva isto padlo pod tujo. oblast, so znani. Spodnje» štajerski kmetje so obubožali, promet je bil raztrgan. Najnovejša združitev Spodnje štajerske je napravila konec sanjem velikosrbskih- fantazij po razvoju, preko Semmeringa. Sedaj gre pa za tem, da se to deželo obnovi in organsko zravna z ostalim, delom, štajerske. Slovensko gibanje je na Spodnjem štajerskem, nastalo šele v. začetku minulega stoletja. V zve^ zi s tem je važno, da je Spodnja štajerska, v. svetovni, vojni doprinesla ogromne krvne žrtve.
*	Lepa dražba, »štajerski Gospodar« je nodavno poročal o slavnostih, ki so jih v Kanadi priredili oficielni krogi boljše-viškii oboroženi baburi in nad poročniku sovjetskih ostrih strelcev, Pavleševski, ko so ja počastili s; podaritvijo posebne in dragocene preeizijske puške. Sedaj se je pa izvedelo, da je ta babnica v vojaških hlačah in s puško na hrbtu bila tudi gost družine predsednika Zedinjenih držav. Na slavnostnem kosrilu, ki so ga priredili v znani Beli hiši, je sedela* ob1 strani Roo-sevelta ter razlagala svoja junaštva v sovjetski armadi. Družba najbolj izrazitih eksponentov ameriške-plutokracije in svetovnega komunizma pri eni in isti mizi! To se pravi, da se ogenj in voda tudi lahka: spoprijaznita, če jima gre za biti in ne biti, kakor je slučaj s Sovjetijo, USA in Anglijo, ki se jim pod železno pestjo sil osi že lomijo hrbtenice in- tilniki.
*	Spremembe občinskih mej na področju Stadtkreis-a in Landkreis-a Marburg. Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je v odredhenem in uradnem listu štev. 100 objavil odredbo o spremembi nekaterih občinskih mej. S" to spremembo v področjih; je- hkrati končana in1 dovršena uradna doba župana občine Ttif-fer-RCmerbad. Pri občinah so bile izvršene sledeče ¡spremembe: Katastralni občini S ohl eini tz- Bach e rn in Poliana v občini Fraulieim v okrožju Marburg-Land se dodelita občini Bacliem, okrožje M&r-burg-Land. Katastralna občina Kalsche v občini St. Martin am Bitchern, okrožje Marburg-Land pride v občino Oberpuls-gau, okrožje Marburg-Land. Katastralni občini Aipen in St. Ulricli- v. obč. Win-dischftdstritz, (Ar. Marburg-Land, prideta v občino Sfc. Martin am Bachern, okrožje Marburg-Land. Katastralna obilna Brezje v občini Hagau, okr. Mar-burg-Landj v občino Hdhlenstein, okr.
Marburg-Stadt. Katastralna občma Blatno v obč. Pirschenberg v okr. Rann pride v/ občino Dittmannsberg, okr. Rann. Katastralna občina Dittmannsberg v okr. Rann in kat. občina Sremitscli v občini Gurkfeld v okr. Rann prideta v občino Reichenburg v okrožju Rann. Kat. občina Bergenthal, obč. Rast, v okr. Marburg-Land, se pridruži Stadtpreis-u, to je . mestni občini v Marburg-u. Iz katastral-nih občin Fleterje, Arnowetz v obč. Gurk-feld v okr. Rann ter iz kat. občine Ko-stejnek v obč. Hörberg v okr. Rann, se ustanovi nova občina »Talberg«. Kat. občini Sremitsch v obč. Gurkfeld (Lachische in Loschach v občini Tüffer-Römerbad v okr. Cilli) se ustanovi nova občina »Rö-! merbad«. Ostali del občine Tüffer-Römerbad tvori občino- »Tiiffer«. Na ta način je malenkostno spremenjena meja med mestnim okrožjem Marburg-Stadt in okrožjem Marburg-Land.
*	Bundesfiihrer je govoril. Nedavno je v Cilli-ju govoril Bundesfiihrer organizacije Steirischer Heimatbund posadi nekega podjetja ter med' drugim v svojem govoru iznesei sledeče: »Medtem ko je bivša država, poznala samo sužnje dela, je danes ta pojm že davno izgjnil. Na njegovo mesto je stopil globlji smisel »čemu«. Istotako je verska, cepitev zrinjena ter na njeno mesto postavljena zavednost, da smo Nemci, Preje so stali, takozvani »delojemalci« v boju s svojimi »delodajalci«. Temu nasproti je- Adolf Hitler obvezal obratövodjo in posado, da služI splbšho-stt, to je svojemu narodu ter ne pusti, da bi dfelavce kdo vpraš&l »Od kod« in
i »Kaj«, temveč hoče, dä se jiH ocenjuje, i po značaju in storitvah. Ustvarjajočim* j je odprta pot navzgor. Najbolj i dokaz za ta. je sam Führer in možje, ki'ga obdajajo. Delo rok in možganov, je delo za Nemčijo. Delo služi na- ta način za. dopolnitev življenja in ne za zaslužek. Po vojni Bo Nemčija prva socialistična država na svetu. Danes je tudi spodnješta-jerski delavec v podjetju vojak Fiihrer-ja, ki ravno tako kakor vojak na fronti izpolnjuje svoje dolžhostl, ker mu izdeluje orožje.
*	Za varnost pri delu je treba upoštevati deset dolžnosti, in sioer: 1. Delaj preudarno. 2. VZeani si čas,, da. se zaščitiš pri delu. 3; Uporabljaj- zaščitna naprave 4. Podučuj nove delavce. 5. Pomagaj tvojemu; delovnemu tovarišu. 6. Ne zanašaj se na. druge. 7» Ne zanemarjaj -nobene rane. 8. Glej, da bo tvoj delavni prostor vedno v redu. 9. Nb dopuščaj, da bi te pri. delu kdo motil. 10, Delaj tako,, kakor da je od tvoje varnosti odvisno celo podjetje. Varno delo jamči za zmago! To so-gesla, ki jih je izdal urad Reichsarbeitsgemeinschaft Schadenverhütung,
1 to se pravi, delovna skupnost Reich-a. za preprečenje nezgod.
*	Nemško-madžarska usodna skupnost.
Madžarski propagandni minister An t al' je imel preteklo nedeljo v šopronju govor ter je med drugim govoril tudi o nemško-madžarski usodni skupnosti. Nemški in madžarski vojaki, ki se bore skupno ob Volgi, dokazujejo tvorno tO tovariško in bratsko skupnost; Nemčija in Madžarska bi se pregrešili nad lastnim interesom, ako se ne bi z vsemi silami borili za poraz skupnega sovražnika in za skupno zmago. Nemčija in. Mbdžarska- sta se borili v prvi svetovni vojni ramo ob rami, trpeli pa sta pod Verzajem in Trianonomv Kakor takrat, bo Madžarska tudi odslej ob nemški strani.
*	Nadmoo Nemci,¡e je v oscbii««.., i-^a-rer-ja. Angleški list »New Statesman and N a ti o n« se je nedavno ba-vil z vprašanjem potrebe enotnega vodstva vojske takozvanih zaveznikov. List prihaja do zaključka, da so Nemci v tem pogledu dosegli silne prednosti. Vojaške operacije Nemčije ne bazirajo samo na mreži notranjih prometnih zvez, temveč tudi na edinstvenem in enotnem vrhovnem vodstvu, ki je v. Fiihrer-jevih rokah. Kiih. re.- nosi dokončno odgovornost za vodt-stvo vojne. Njegove zapovedi se izpolnjujejo > brez najmanjšega ugovora. Njegovi
■ nasprotnik-, pa nimajo po mnenju angleškega lista, ničesar, kar bi bilo ravno nemški situaciji. Tudi v tej vojni ni uspelo Hitler-jevim nasprotnikom nikjer zbrati svojih sil na kaki odločilni točki. Nasprotno: skozi vsa tri leta so morali prepuščati iniciativo Hitlerju, ki jim je na ta način lahko vsiljeval svojo voljo.
*	Nemci so štedljiv narod. V Nemčiji so. od Novega leta pa do L julija narasia hranilne vloge za novih 10 milijard RM. Vse hranilne vloge Nemčije znašajo trenutno 65 milijard RM. Kar se tiče hranilnih vlog takozvane železne štednje, ki jih-vlagajo prejemniki mezd'in plžtč;,sprejemajo v tO svrlio nemški hranilni zavodi vsak mesec okrog, 70 milijonov RM.
*	Canterburyski nadškof in mositovski metropoli t. Angleška poročevalska služba Reuter je nedavno poročala o nekem dramatičnem Brzojavu, ki sta ga izmenjala angleški nadškof v Cant'erbury-ju, T6mple, in takozvani metropolit mesta Moskve, Serge, v svrho- okrepitve vojno-politlčhih zvez med Anglijo in Sovjetijo. V' treh brzojavkah sta oba visoka cerkvena poglavarja izrazila upanje »o vza-jemnerii spoštovanju in bratovski dobri
• valji med obema narodoma in obema cerkvama^. Canterburyški nadškof je v svojem besedilu izjavil; da z vedno večjim občudovanjem zasleduje junaški odpor
1 Sovjetov in da ga sovjetski vojni uspehi naravnost osrečujejo. Takozvani metropolit mu je pa odgovoril med drugim, da »Bog ni zastonj zvezal narode britanskega imperija z narodi sovjetskih republik s-paktom, ki zasleduje velik in sveti cilj.«- — Nekdanji duhovniki Bivše ruske pravoslavne cerkve,- ki se- jih boljševiki spravili v grobove bi se v zemlji obrnili, če'bi izvedeli za dogodek o teh dveh brzojavkah.
*	801etntca hrvatske železnice. Te dni praznujejo hrvatske železnice svojo osemdesetletnico. Prva hrvatska železniška proga - ie bila zgrajena med: Steinbriickom in Slskom. 30 let pozneje je bil zgrajen današnji zagrebški glavni ali državni ko-
1 lodvor. Ker pa ta kolodvor silno ovira razvoj mesta na jugu, nameravajo po
1 nekih načrtih v teku prihodu j jh deset ltet. zgraditi tri nove kolodvore, ih sicer enega v južhem, enega v zapadhem in enega v vzlicdnem delU mesta.
*	Spremembe v egiptovski diplomaciji. Egiptovska, vlada je imenovala nove poslanike v Teheranu (ITan) in v KabulU (Afganistan).
Bitka pri Ambositri še ni končana. Kakor znano, se Francozi dobro upirajo prodiranju Angležev na Madagaskarju. Kakor poročajo sedaj iz Vichyja, bitka, ki se odigrava v bližini mesta Ambositra, še ni končana. Vsi dosedanji angleški napadi, podprti s timki in letalstvom, so bili odbiti. Francozi so Angleže vrgli mestoma iz zavzetih postojank ter so pri tej' priliki zaplenili pm-fi	materi-
jala.
PK-Kriegsbericht. Markwardt (PBZ-Sch)
Fast täglich meldet der deutsche und italienische Wehrmachtbericht von den Angriffen der Luftwaffe der Achsenmächte auf militärische Ziele von Malta und von schweren Kämpfen im Luftraum Uber der Inselfestung. Hier kehrt eine Me 109 mit einem schweren Treffer von ihrem Auftrag zurück, den sie trotz der schweren Beschädigung ungehindert duchgeführt hat.
* Takšni ptiči so sinovi državnih predsednikov. Nevtralno časopisje je razbob-nalo v svet, kako »imenitno« je gospa Rooseveltova vzgojila svoje otroke. Baje so njeni trije fantje »vzorni dečki«. Škandale, ki jih povzročajo, so bili že večkrat povod za razne interpelacije in debate v ameriškem kongresu. Svoja imena so baje že neštetokrat prodali raznim ameriškim veletvrdkam za reklamne svrhe. Sin John se je izkazal vrednega vzgoje predsednika Roosevelta in njegove žene. Na neki proslavi Napoleonovega rojstnega dne v Cannes-u je ta mladi in domišljavi mož vrgel županu steklenico vina v obraz. To sta stara Roosevelta, seveda svojemu potomcu velikopotezno oprostila. Je pač bil prestopek nerazsodne mladosti in di-plomatje so zadevo zravnali in pomirili. Nedavno tega je neki poslanec v kongresu vprašal, v kateri trgovini se lahko kupi visoke ameriške rede, ker so vsi trije sinovi predsednika Roosevelta polni redov na svojih prsih, ne da bi o kakšnih zaslugah teh gospodičev kdo nekaj vpdel. Mi pa vemo, da tem gospodom niso potrebne zasluge. Zadostuje biti sin pluto-kratskega predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike in človek je preskrbljen z vsem. Ima denar, visoke titule, redov in odlikovanj kolikor hoče, dela nobenega, službe opravljati ni treba nikakšne, pač pa lahko uganja, kar se mu zljubi. Tak mlad plutokrat se roga vsemu svetu in sijajno živi po neumnosti ameriškega ljudstva.
*	Švicarski protest v Londonu. Politični département ali oddelek švicarske vlade, poroča: Z ozirom na nove in težke kršitve švicarske nevtralnosti po angleškem letalstvu je sprejel londonski poslanik nalog, da izroči angleški vladi čim ostrejši protest.
*	Najmlajši frontni bojevnik Italije padel na egiptovski fronti. Na El Alamein-
«1 je padel te dni 171etni Sergio iani iz občine Gavardo pri Brescii. >t 151etnik se je takorekoč vtihota-
til v vojsko ter je bil v bojih v Marma-ki za svojo hrabrost odlikovan.
*	Svoboda, kakor jo pojmujejo Angleži v Egiptu. Naslednji dan po angleški ofenzivi v Afriki, je izdal vojaški guverner Egipta naredbo, ki grozi egiptovskim študentom s kaznijo zapora do šest mesecev, ako bi se v šolah in izven šol kakorkoli politično udejstvovali ali pa celo stavkali. Z isto kaznijo grozi guverner tudi vsem tistim, ki bi dijaštvo financielno ali moralno podpirali v takem prizadevanju. Teror in brutalno nasilje vladata povsod, kjerkoli vlada Anglija.
*	Zanimiva francoska knjiga. Pariški profesor René Martin je spisal velezani-mivo knjigo pod naslovom: »Francoz, kdo si Ti?« V tej knjigi pravi, da bi morala Francija pospeševati ženitve Francozinj z moškimi iz Severne Evrope, ker le na ta način bi se zboijšalo stanje rojstev. Obenem bi se moralo znižati starost za ženitev. Po nemškem vzoru naj bi prejemali mladi zakonski pari posebne podpore države v obliki zakonskih posojil. Mlada Francozinja naj bi se poročila že morda s 15. letom, da bi do 30, leta imela vsaj-šest otrok. V slučaju nerodovitnosti enega izmed zakoncev, naj bi se zakonitim potom olajšala ločitev zakona. Prof. Martin se izreka v svoji knjigi tudi za sterilizacijo vseh tistih, ki imajo kako podedovano bolezen. Knjiga je v Franciji dvignila mnogo prahu.
*	Coklje so ga rešile. V Graz-u je šel 381etni delavec Porfido, rodom iz Genove, po Universitatšplatzu. Nenadoma se je nad njim utrgala žica električne cestne železnice ter ga je hudo udarila po hrbtu. K sreči je imel Porfido na nogah lesene coklje, ki so ga obvarovale pred gotovo smrtjo. Coklje so ga namreč izolirale od zemlje ter mu tako rešile življenje.
*	Najraje kar v Washington! Po neki vesti, ki je prispela iz WaShingtona, se namerava del emigrantskih vlad iz Londona preseliti v Washington. Med temi ubežnimi vladami se nahajata tudi norveška in jugoslovanska emigrantska vlada.
*	Republika Ciie ima novega zunanjega ministra, V okviru preosnove čilenske vlade je bil dosedanji čilenski poslanik pri urugvajski vladi Joaquin Fernandez, imenovan za zunanjega ministra.
*	Anglija potrebuje tudi otroške igrače za »izpopolnitev« kovinskih rezerv. Kakor poroča »Times«, je pozvala angleška vlada prebivalstvo k zbirki kovi-nastih otroških igrač. Sedaj bodo morali tudi mali vojaki iz svinca in kositra v livarne za vojno Oborožitev velikega »Imperija«.
*	Ameriške čete v Egiptu pod lastnim poveljstvom, že nekaj časa se je vršil prepir med Angleži in Amerikanci o tem, da-Ii se naj podredijo ameriške čete v Egiptu angleškemu vrhovnemu poveljstvu. V tej zadevi so morali Angleži odnehati. Angleški generali sedaj ne bodo več poveljevali ameriškim četam, ki bodo poslušale samo povelja svojih lastnih oficirjev.
*	Novi vrhovni poveljnik angleške 9. armade. Za vrhovnega poveljnika angleške 9. armade v Siriji in v Palestini je bil imenovan general William Holmes. General Wilson je odslej samo še poveljnik desete armade.
*	čete De Gaulle-a v Ameriki. V Washington je prispel oddelek gaullističnih specijalnih čet, ki so bile doslej v Angliji-
*	Maršal Kvaternik v čehoslovaški. Po
poročilih iz Bratislave, se upokojeni maršal neodvisne države Hrvatske, Slavko Kvaternik, nahaja na nekem posestvu na Slovaškem.
Scherl-Bilderdienst-M.
Großdeutschlands ältester Amtsvorsteher 90 Jahre alt. Am 27. Oktober beging der Vorsteher des Amtsbezirkes Deutsch-Marschwitz, Kreis Namslau (Schlesien), Landwirt Oberamtmann Beinhold Scholz in Altstadt, seinen 90. Geburtstag. Oberamtmann Scholz dürfte einer der ältesten, wenn nicht gar der älteste amtierende Amtsvorsteher Großdeutschlands sein. Er erfreut sich größter körperlicher und geistiger Bü-stigkeit und befaßt sich mit der Verwaltung seines ausgedehnten landwirtschaftlichen Besitzes ebenso intensiv wie mit der Erledigung seiner Amtsgeschäfte. Am 6. Juli 1940 verlieh der Führer dem pflichttreuen Beamtem, der sich allgemeiner Beliebtheit erfreut, für 40jährige treue Dienste das Treuedienst-Ehrenzeichen in Gold. — Unser Bild zeigt den Jubilar in seinem Amtszimmer.
Dr. Goebbels

PK.-Aufn.: Kriegsber. Gerspach (Wb.)
Deutscher General besichtigt ungarische
Donauflottille. In diesen Tagen nahm ein deutscher General die Besichtigung einer ungarischen Donauflottille vor. — Unser Bild zeigt ihn beim Abschreiten der Front der an Bord der Boote angetretenen Mannschaften.
plesalke, ter je z ozirom na svoje visoko sorodstvo pri svojih nastopih žela pov-; sod velike uspehe. Ker pa ima Roosevelt v državah Ibero-Amerike mnogo političnih opravkov, ki so seveda precej de-likatnega značaja, si je za ureditev istih izbral svojo nečakinjo kot plesalko. USA. diplomatična zastopništva pri vladah Ibe-ro-ameriških držav so izposlovala dovoljenje ter aranžirala in pripravila vse, za plesne nastope mlade Roosevelt-ove nečakinje in plesalke. Ttfdi tukaj je zadeva precej prozorna. Mlada plesalka, iz najvišjih severo-ameriških krogov bo nastopala pred vodilnimi krogi in prvo družbo. Pri tem bo nehote prišlo do stikov in obiskov. Roosevelt pa ne bi imel židovskih svetovalcev, če ne bi vedel, da mu pri takih sestankih nečakinja z dobro formiranimi in parfumiranimi golimi plesalnimi nogami lahko marsikaj pripravi in namaže, da bodo imeli pozneje nie-govi diplomati lažje delo ter za njega dosegli, kar bi hotel, če mu bodo na ta način doseženi diplomatični uspehi koristili tudi v strategičnem smislu, je pa seveda vprašanje za se. Amerikanci niso vojaki in kot taki tudi ne bodo v vojni ničesar dosegli, pač pa vse izgubili.
*	»Sile Trojnega pakta so dosegle svoj cilj.« Portugalski dnevnik »Diario de Lis-boa« se bavi z govori, ki so jih imeli v zadnjih tednih odgovorni voditelji Nemčije in piše: »Iz govorov, ki so jih imeli državniki osi, je razvidno v vsej jasnosti, da so sile Trojnega pakta dosegle strategične in gospodarske cilje, ki so si jih bile postavile.«
*	Vojne trofeje bodo v Zedinjenih državah — prelili. V Zedinjenih državah jim že zelo primanjkuje železja in brona. To pomanjkanje je tako veliko, da bodo po zapovedi ameriške admiralitete pretopili ali prelili celo vojne zgodovinska trofeje (topove itd.). Te trofeje bodo dale 462.000 ameriških fun^v ž«i<";a in 41.000 funtov brona.
Sandau (Wb)
* Dr Goebbels — petinštiridesetletnik.
Dne 29. oktobra 1942 je Reichsminister Dr. Goebbels dovršil 45. leto svojega življenja. Mož, ki je našim bralcem kot minister propagande že dobro znan, je rodom iz mesta Rheydt v Rheinland-u. Kot sin trgovca je študiral modroslovje ter postal doktor, nakar se je posvetil pisateljevanju. Že leta 1923 je stopil v vrste nacionalsocialističnega gibanja in od takrat je njegovo srce, njegovo delo in njegova miselnost v službi Adolf Hit-ler-ja. Njegovo delovanje kot vodja gau-a Ruhr ter ustanovitev in urejevanje glasila »Nationalsozialistische Briefe« je dalo povod, da ga je Führer postavil na višja in še važnejša mesta. Postal je leta 1926 Gauleiter Berlina, kjer je v časopisu »Angriff« pokazal in razvil zmožnosti, ki jih je moral priznati ves svet. Nadaljnji vzpon Goebbels-a je znan. Z Z dohodom nacionalsocializma na oblast je postal minister propagande, kjer danes bolj kakor kedajkoli z besedo učinkovito •vodi borbo zoper nasprotnike nacionalsocializma. O njegovih sposobnostih gre ne samo v Nemčiji, temveč po celem svetu, seveda tudi pri naših sovražnikih, glas, da je Goebbels mojster svojega peresa in svoje besede in da da ga v propagandi nikdo ne nadkriljuje.
*	S krampom je sprožil eksploziv. Blizu francoskega mesta Grenoble je trčil neki delavec s svojim krampom ob neki razstrelilni naboj, ki poprej ni eksplodiral. Vsled eksplozije se je odtrgal večji plaz kamenja, ki je na mestu ubil tri delavce, dočim je bil neki četrti delavec težko ranjen.
*	Gospa čangkajškova o Angležih in Amerikancih. Iz časopisja posnemamo, da je žena maršala in voditelja Kitajske, čan§^ajška, za obletnico proglasitve kitajske republike izdala oklic, v katerem stoji med drugim sledeče: »Pod plaščem koncesij so Anglosasi posiljevali našo suvereniteto ter se polastili naših naravnih virov, rudnikov, carin, železnic in celo našega denarja. Njihova politika je merila samo na to, vzeti nam vse, dati pa ničesar. Po letih 1937. in 1939. so anglosaški narodi naenkrat začeli kazati za nas velike simpatije, kljub temu so pa
samo gledali našo borbo še nadalje z ištim zanimanjem, kakor gleda športno občinstvo kakšno nogometno tekmo, že-leč pri tem zmago drugega moštva.« — Kakor znano, je gospa Čangkajškova ne samo prijateljica USA, bila je tudi v Ameriki vzgojena in je velika prijateljica ameriškega naroda. Če ta žena, ki je v politiki svojega moža nekakšen prvi ;n glavni -svetovalec, da ne rečemo inicija-tor in vodja, tako govori in piše o Angležih in Amerikancih, potem je zveza med Kitajsko, USA in Anglijo prokleto rahla. Temu se pa seveda ni čuditi. Država, ki se zanaša na anglosaške obljube in se veže z Anglosasi, je po Churchillovih metodah že izgubljena. Ti plutokratje si navadno iz vrst svojih zaveznikov vzamejo vse, ne dajo jim pa ničesar. Pač pa jih pustijo izkrvaveti in propasti za anglosaške interese. Izgleda, da se je začelo svitati tudi v kitajskih glavah.
* Roosevelt-ova vojna politika in ženske. Kakor se je izvedelo iz svetovnega časopisja, je Roosevelt v Londonu izdej-stvoval, da je angleška kraljica povabila njegovo ženo na obisk v London, in sicer v zadevi dobrodelnih mladinskih akcij. Mi smo že zadnjič zapisali, da pomaga gospa Roosevelt-ova svojemu možu vladati, ne da bi za to imela kakšno funkcijo. Če je Roosevelt sedaj po ovinkih izdejstvoval, da njegova žena obišče angleški kraljevski par, ima to potovanje gotov namen, da mu dolgozoba in ostro-jezična žena uredi kakšno diplomatsko zadevo, ki jo upa na ta način najboljše urediti. Roosevelta imata pa tudi nečakinjo, ki je poklicna ali amaterska plesalka. Naj si bo prvo ali drugo. Thea ali po naše Treza, nastopa skoraj popolnoma gola, kakor pač nastopajo ameriške
PK-Kriegsberichter Wetzel (Sch).
General der Flieger Ritter v. Grelm, Befehlshaber eine« Luftwaffen-Kommandos im Osten, hat sich während der Abwehrkämpfe bei Rschew auf einen vorgeschobenen Regiments-Beobachtungsstand begeben, um hier am Scherenfernrohr sich von der Wirkung des Angriffs seiner Sturzkampf- und Kampfverbände auf feindliche angreifende Panzer und Bereitstellungen zu überzeugen. Links von General v. Greim der Regimentskommandeur Ritterkreuzträger Oberstleutnant Radowski. ,
*	Dvajset milijard dolarjev zlata se nahaja glasom poročil lista »Ny Tid« v znani ameriški trdnjavi Fort Knox v Zedinjenih državah. Tam so shranjene in zastražene ne samo vse zlate zaloge Zedinjenih držav, temveč tudi zaloge zlata držav, ki so se v Evropi zapletle v sedanjo vojno in jim je uspelo še pred svojim polomom spraviti zlato v Ameriko. To je največja količina zlata, ki se je kdajkoli zbrala na enem in istem kraju.
*	Umetnostne spakedranke odstranjujejo. Pariška mestna uprava je na tem, da iz svojih mnogoštevilnih spomenikov, ki j ill je v Parizu največ, odstrani vse, kar se roga pravi umetnosti. Po javnih nasadih, trgih in ulicah izginjajo kipi, podobe, obeliski; nikdo ne žaluje za njimi, ker so predstavljali vse drugo, samo ne umetnosti. Vzgledu Pariza je sledil baje tudi Vichy, glavno mesto nezasedenega dela Francije.
*	Randolph Churchill se je oglasil... Sin predsednika angleške vlade, mladi Randolph Churchill, ki je že major, ne da bi bil sploh služil vojaščino, je po poročilih švedskih listov v Spodnji zbornici spregovoril. V svojem govoru je označil Crippsa za »rdečega lorda«, češ, da se trudi postati vodja angleške cerkve, medtem, ko se nadškof Canterburyški, ki je poklican, da bi vodil cerkev, briga in ba-vi veliko več s strankarsko politiko. Te opazke nekoliko dolgojezičnega mladega poslanca so poslušalce spravile baje v dobro voljo. Ostali člani Spodnje zbornice sicer tudi niso nikakšne »glavice«, so pa brezdvomno zrelejši in imajo več izkušenj kakor mladi Churchill, ki se je pred meseci vrnil iz svojega luksuznega potovanja iz Zedinjenih držav, kjer so mu plesalke in ammirke po raznih nočnih lokalih širile in večale njegovo skromno duševno obzorjfe.
*	Srbski ministrski predsednik, general Nedič, je imel te dni govor zbranim okrajnim glavarjem ter je dejal, da je notranje spokojstvo Srbije dobro zasidrano in da ga nikdo ne more več porušiti. Dolžnost državnih in samoupravnih oblasti je, lojalno sodelovanje z okupacijskimi oblastmi.
*	»Sovjetska republika Dobro polje.«
Ob železnici Grosuplje-Kočevje na Kranjskem, leži vas Dobro polje. Tam so 30 dni imeli vlado sovjetov z lastnim zunanjim in notranjim ministrom itd. Področje te miniaturne državice ni bilo točno določeno. Po dosedanjih poročilih so takoj po uvedbi sovjetskega režima izrekli smrtno obsodbo nad vsemi, ki so se upirali proglasitvi sovjetije. Prometne zveze ee je prekinilo, poštni promet ustavilo, or-c ganiziralo se je pa rdeč bataljon kakih 200 mož. Nato se je kmetovalcem na trgu razglasilo, da prevzamejo sovjeti skrb za. prehrano vseh. Posledica je bila, da so množice zbežale v gore. Trgovine so sovjeti oplenili, kmetom pa zaloge zaplenili. Ko so se približale italijanske čete, so se sovjeti iz Dobrega polja umaknili proti jugu, medtem pa je preplašeno prebivalstvo sčasoma zopet prišlo nazaj iz gozdov na svoje domove.
*	»Psom in Kitajcem vstop prepovedan.« Angleški tisk se v zadnjem času silno dobrika Kitajcem, ki se bore pod vodstvom maršala Cangkajška. Londonski list »Times« govori celo »o popolni ravnopravnosti« med Angloamerilranci in Kitajci...« Stockholmski list »Folkets Dagblad« opozarja omenjeni angleški list, da so imeli Angleži nekoč vse drugačne
pojme o Kitajcih. V času, ko še v Vzhodni Aziji nikdo ni omajal angleškega go-spodstva, so imeli Angleži pred svojo koncesijo v šanghaju nabite lepake s sledečim svarilom: »Psom in Kitajcem vstop prepovedan.« švedski list je dal Angležem najboljšega popra!
*	Ostra obsodba vojne produkcije. Nju-jorški list »Colliers Magazine« je obelodanil nedavno zelo ostro kritiko ameriške vojne produkcije. List piše med drugim sledeče: »Sedaj smo mi Amerikanci že devet mesecev v vojni. Naša vojna produkcija dela. Toda, zakaj se njen stroj ne obrača hitreje? Kaj nas neki zadržuje? Mi smo seveda lajiki in ne trdimo, da smo strokovnjaki. Prav tako je pa gotovo, da sta birokracija in politiziranje v Washingtonu glavna ovira za naš vojni voz. Za to in ono je bilo ustanovljenih na stotine uradov, ki se medsebojno grizejo in izpodrivajo. Posebno slaba je situacija v WPB (War Production Board), kjer so si uradi medsebojno v laseh. Posedujoči krogi pobijajo socialiste, socialisti pobijajo komuniste in tako dalje. Donald Nelson, vodja tega urada, je slabič, toda še vedno bolj energičen kot Roosevelt sam.« List ugotavlja, da je boj med ameriškim vojnim in mornariškim ministrstvom naravnost sramota. To nasprotje so prenesli iz mirnih časov celo v vojni položaj ... Tako omenjeni ameriški magazin. S sovražnikom, ki poseduje tako opisan vojni stroj, pač ne bo težko shajati.
*	Nova brazilska valuta. Kakor poročajo iz Rio de Janeira, je prejela brazilska vlada prvo pošiljko v Zedinjenih državah tiskanih cruzeiro-bankovcev, ki stopijo v veljavo s 1. novembrom t>. 1. Nova brazilska valuta cruzeiro ima za podlago 25 dolarskih centov in je torej odvisnost brazilskega gospodarstva od ameriških plutokratov vidna tudi na zu-naj.
*	Zakaj napadajo Angleži nemško civilno prebivalstvo? Na to vprašanje je odgovoril angleški državni podtajnik za letalstvo, Captain Harold Balfour, v nedeljo na seji spodnje zbornice. Balfour je dejal: »Na vprašanje,, ali moremo s takimi napadi v tej vojni zmagati, moram odgovoriti: Pokažite mi drugo pot napada na Nemčijo! Pri takih napadih zadenemo nemški narod na dvojen način: uničujemo njegovo moralo, v drugi vrsti pa zadevamo njeno industrijo.« — Angleški državni podtajnik je s tem odkril ogabno mentaliteto Angležev na isti način kot poveljnik ameriških čet v Angliji, general Eaker, ki je nedavno zahteval bombardiranje delavskih hiš v Nemčiji. Ker ti zločinci niso v stanu, da bi našli kako »drugo pot napada« na Nemčijo, razbijajo domove nemškega civilnega prebivalstva, uničujejo nenadomestljive kulturne spomenike, cerkve in bolnišnice. To je njihov cilj, menda edini razpoložljivi cilj. Zgodovina terorističnih napadov na nemška stanovanja dokazuje, da Churchill nikdar niti sanjal ni o tem, da bi zamogel resno napasti n mško oboroževalno industrijo. Z ubijanje\n nemških žena in otrok si utvarajo uničiti nemško moralo in niti ne slutijo, kako silno s tem podžigajo sovraštvo nemškega naroda do teh vojnih zločincev.
*	Za romarje v Meko ni ladij. Egiptovski muslimani se bodo morali letos 'prav tako kakor njihovi verski bratje iz Indije, odpovedati romanju v Meko, slav-
[ no mesto Mohamedanovo, ker angleške
I oblasti ne dovoljujejo za romanje potre-
I bnega števila prevoznih ladij.
*	Šivalna sredstva in oblačilna nakaznica. Reichsstelle fiir Kleidung, to jo urad za oblačila, opozarj^., da je na oblačilni nakaznici (2. Reichskleiderkarte) takozvani posebni odrezek (Sonderab-schnitt I) veljaven kot odrezek za nakup šivalnih sredstev. Veljavnost traja do 31. avgusta 1943, kakor traja tudi veljavnost 2. oblačilne nakaznice. Pri tem nakupu se odreže za šivalna sredstva samo Sonderabschnitt I. brez vseh točk ali punktov, kakor je to tudi primer pri ostalih odrezkih za šivalne potrebščine. Prepovedano je odklanjati morebiten nakup šivalnih sredstev, ker se za iste ne sme zahtevati točk.
*	Vpisi strank v sezname čevljarskih mojstrov za popravila čevljev se morajo, kakor smo že svoječasno poročali, izvršiti do 15. novembra 1942.
*	Admiral Ghormley odstavljen. Kakor poroča agencija Reuter iz Washing-tona, je bil admiral Ghormley odstavljen s svojega mesta vrhovnega poveljništva ameriškega mornariškega brodovja v Južnem Pacifiku. Za njegovega naslednika je bil imenovan viceadmiral William Halsey.
*	Amerikanci so odstavili svojega admirala. Po angleških poročilih, je ameriška vlada odstavila dosedanjega poveljnika mornariških sil Zedinjenih držav Severne Amerike v južnem Pacifiku, admirala Cormley-ja.
*	Brazilija pripravlja ekspedicijsko ar-madico. V Braziliji baje pripravljajo eks-pedicijski kor kakih 20.000 mož, ki jih bodo opremili z USA-uniformami in orožjem ter verjetno poslali na afriško bojišče. — Kako se bodo ti bojevniki postavili, že lahko danes povemo. Narod, ki nima nikakšne vojaške tradicije, nikakšne vojaške vzgoje, miš-maš vseh mogočih barv in ras, vajen živeti po prostranih džunglah svobodno brez reda in discipline, se bo na enkrat znašel pred nemškimi tanki in bombniki. To bo seveda čisto drugače izgledalo, kakor lovi po braziljanskih gozdovih. Kakor so severo-amerikanski vojaki v Pacifiku pred Japonci doživeli svoja čudesa, tako približno se bodo končali tudi boji ibero-ame-riških vojakov, če pridejo v Afriki pred nemške tanke.
*	Konzulati v Graz-u. Bralce bo zanimalo, kje se v Graz-u nahajajo konzulati, ki so pristojni tudi za Spodnjo štajersko. Konzulat kraljevine Italije ima svoje uradne prostore v Elisabethstraiie 45. To je generalni konzulat, ki ga vodi konzul Marchese Giorgio Serafini. V ulici Auersperggasse 12 se nahaja konzulat Madžarske. Načeluje mu konzul Koloman Laszlo. Pred letom dni ustanovljen konzulat neodvisne države Hrvatske še nima skupnih uradov. Vodstvo, ki je v rokah konzula Turato-ja, se nahaja v ulici Eli-sabethstraBe 5, oddelek za potne liste pa v ulici Hamerlinggasse 6.
*	Delo Japoncev na Filipinih. Japonska poročevalska služba Domei poroča iz Manile, da bodo Japonci na Filipinih, ki so jih odvzeli Zedinjenim državam Severne Amerike, dosedanje nasade Jaom-baževca povečali na 18.000 hektarjev. Cas za saditev bombaževih dreves je med septembrom in novembrom. V severnem delu Celebesa so pa Japonci že nasadili na prostornini 4000 oralov bombaževo trto ter pričakujejo, da bodo tam iz vsakega orala pridelali kakih 181 in pol kg bombaža. Japonci tehtajo blago na takozva-ne picule. Picula ima po naSih utežlh približno 62 in pol kg.
Unsere wöchentliche Sprachecke	7
DER ENGLÄNDER UND DIE DREI ANDEREN
*' Švedski konzulat v Genovi porušen. 0 priliki zadnjega bombnega napada Angležev na Genovo, je bil razrušen med drugim tudi švedski konzulat. Število smrtnih, žrtev se je zvišalo na 354.
*	Strahovito priznanje. Znanemu angleškemu pisatelju Vernon Barlettu se je izmuznilo v neki polemiki strahovito priznanje. Barlett je namreč zapisal sledeče besede: »Anglija je med zavezniki edina država, ki_ je zagrabila za orožje, ne da bi bila napadena.«
*	švedski list o »evropski trdnjavi«. Švedski list »D a g s Post« se bavi v uvodniku z vprašanjem, ali bo dovedlo obleganje evropske trdnjave do kakega uspeha. List prihaja do prepričanja, da Nemčija, Italija in zavezniki lahko zmagajo, če bodo držali trdnjavo Evropo tako dolgo, dokler oblegovalci ne bodo končali svojega brezuspešnega prizadevanja. Na drugi strani pa Anglija in Amerika lahko dobita vojno samo tako, da premagata evropsko trdnjavo. Pripraviti bi morali sovražnika do kapitulacije ali pa naskočiti trdnjavo z izkrcanjem na kontinentu, kjer bi morali povrh še poraziti nemške in italijanske čete. Vsi anglo-ameriški poskusi naskoka na kakršnikoli »drugi fronti« pa nimajo mnogo izgledov. Tako preostane še edinole naskok iz vzhoda s pomočjo sovjetske vojske. Ta naskok je poskusila brez uspeha sovjetska vojska že lansko zimo in nazadnje v maju pri Harkovu.
*	Aleksandrijo izpraznujejo. Po najnovejših poročilih so Angleži spričo velike bitke, ki se odigrava na egiptovski fronti, izsilili ustavitev osebnega prometa na progi Kairo-Aleksandrija. Egiptovski radio in tisk objavljata oklic ministrskega predsednika Nahas paše, ki poziva prebivalstvo, naj ohrani hladno- kri, naj se varuje demonstrativnega zbiranja ter razširjanja zlobnih vesti. Policija je dobila pravico streljanja brez opomina. V mestu Aleksandrija se vršijo priprave za obširno evakuacijo prebivalstva. Izgleda, da presojajo angleške civilne in vojaške oblasti položaj za fronto kot zelo kritičen, sicer ne bi bile zahtevale od Nahas paše, da mora vzdrževati mir in red z najstrožjimi sredstvi.
*	Veliki japonski uspehi. Dne 27. oktobra je izdal cesarski glavni stan poročilo o neki pomorski bitki, ki se je odigrala dan poprej od zore do mraka. Po tem poročilu je japonsko brodovje napadlo severno od otoka Santa Cruz mogočno sovražno brodovje ter je potopilo štiri nosilce letal, eno križarko ter še neko vojno ladjo, ki je pa ni bilo mogoče spoznati. V teku teh bojev je bilo več kot 200 sovražnih letal sestreljenih ali uničenih. Tri križarke in en rušilec so bili poškodovani. Na japonski strani sta bila poškodovana dva nosilca letal in neka križarka. Kljub tem lažjim poškodbam, so se omenjene edinice še nadalje udeleževale bitke. Japonci so v tej bitki izgubili 40 letal. To bitko bo zgodovinska kronika imenovala »Pomorsko bitko v Južnem Pacifiku«.
*	Amerikanci so izgubili velikega ru-šilca» Kakor poroča Reuter iz Washing-tona, je izgubila ameriška mornarica dne 26. oktobra severovzhodno od Guadalca-nara velikega rušilca »P o r t e r«, dočim je bil nek nosilec letal poškodovan. »Por-ter« je izpodrival 1850 ton in je bil iz-grazen leta 1935. Oborožen je bil z 12 topovi kalibra 12,7 cm, štirimi protiletalskimi topovi kalibra 4 cm, osmimi strojnicami in osmimi cevmi za izstreljevanje torpedov. Posadka je znašala 176 mož.
Ein Deutscher, ein Italiener, ein Franzose und ein Engländer flogeni) über den
Ozean nach Amerika. Etwas) zwei Stunden3) vor der Ankunft*) teilt es) schrek-kensblaßß) der Bordfunker') mit, daß sich einer der Mitfahrendens) opfern9) müsse, wenn nicht das Flugzeuge) aus Mangeln) an Brennstoffe) in den Weilern3) versinkeni4) soll. Da erhobis) sich der Deutsche und mit den Worten »Heil Hit-tler« sprangie) er in die Fluten.i') Das Flijgzeugio) hob sich und setztet) seine Fahrti») fort.
Aber-'») nach einer Stunde kam der Bordfunker?) wieder2i) mit der Schrek-kensbotschaft,22) daß sich noch ein Mann opfern») müsse; rasch23) entschlossen24) sprangie) der Italiener auf, sich mit dem Rufe »Eviva Italia« ins Meer« stürzend.2«) Wieder2i) ging2?) das Flug-zeugio) in die Höhe.2«) Schon erblickte2») man die Küste3«) der Neuen Welt, als zum dritten Mal der Unglücksmannsi) mit der Aufforderung32) kam, daß sich ~ noch ein dritter Mann opfern») müsse.
Da erhobis) sich in seiner ganzen Länge3s) der Engländer, rief: »God save the king«,34) packtet) den Franzosen beim Kragens«) und warft?) ihn ins Wasser.
FRIEDRICH DER GROSSE
Friedrich II, der seine alten Mitkämpferl) oft mit Namen2) kannte,') hörte4) einst, daß einer seiner Grenadiere die Uhr verspielte) hätte. Bei passender Gelegenheit«) fragte ihn der alte Fritz plötzlich :?r »Kann er mir sagen, wie spät8) es ist?« Hierauf») zogio) der Grenadier statul) der Uhr eine Kugeli2) heraus, die er an einem Strickt3) an Stelle«) der Uhr befestigt^) hatte. Der großelft) König1?) fragte den Grenadier etwas spöttisch: 18) »Nun was zeigti9) Dir denn Deine Kugeli2) an?« »Majestät,2o rief«) der Grenadier aus, sie zeigti») mir an, daß ich jederzeit22) für Sie, mein König, zu sterben28) bereit24) sein muß«.
Ausschneiden und aufbeben!
* Osebne izgube ameriškega brodovja.
Amerika je izgubila od vstopa v vojno do danes, vključivši bitko pri Pearl Har-bour-u, skoro 16.000 mož, in sicer 4454 mrtvih, 1392 ranjencev in 9765 pogrešan-cev. — Zanimivo je, da je ameriški mornariški urad priznal šele 27. oktobra, da je bil nosilec letal »Wasp« torpediran dne 15. septembra t. 1. od neke japonske podmornice v Južnem Pacifiku. Nosilec letal »Wasp« je bil dograjen šele aprila 1939. Izpodrival je 14.700 ton, nosil pa je 60 do 80 letal. Njegova hitrost je znašala 30 milj na uro. Oborožen je bil z osmimi topovi kalibra 12.7 cm ter s 16 topovi kalibra 2.8 cm.
TO IN ONO
o O gobah in industriji za konzerviranje gob. Največje področje, kjer v Evropi raste največ gob, je takozvana Tu-cheler-Heide, ki leži v gauu Danzig-West-preuBen, blizu Konitz-a. Gre za ozemlje, kjer raste najbolj resje. V tem resišču nabira vsako leto več kakor 5000 nabiralcev ter oddajajo gobe v tovarno za konzerviranje gob v BruB-u pri Konitz-u. Nabiralci gob naberejo letno kakih mili-
1)	leteli
2)	morda
3)	uri, 4) prihod, 5) sporočil
6) od strahu bled, ') radiotelegrafiat
8)	sopotnik, 9) žrtvovati i») letalo
ii) pomanjkanje, >2) gorivo, 13) valovi i4) potopiti, 15) dvignil
»«) skočil, i?) valovi
10) Flugzeug, 18) nadaljevalo
19)	vožnja
20)	toda
') radiotelegrafiat, si) zopet 22) strašna vest
9)	žrtvovati, s3) hitro, 24) odločno I0) skočil
!5) morje
2«) padajoče, 21) zopet, 2?)šlo io) letalo, 28) višina, 2») zagledal 3o) obalo si) nesrečnik 32 poziv a) žrtvovati ]5) dvignil
33)	dolžina
34)	»Bog živi kralja« (angleška himna)
35)	prijel, 3«) ovratnik, 3?) vrgel
i) sobojevnik, 2) ime, 3) poznal, 4) slišal 5) zaigral
") prilika ?) nenadoma
8) pozno, ») nato, io) potegnil 4i) namesto, i2) kroglo is) vrv, >4) mesto 15) pritrdil, i«) velik i') kralj
>8) porogljivo, i») kaže
12) kroglo, so) veličanstvo, 2i) zaklical
l») kaže
22)	vsaki čas
23)	umreti, -4) pripravljen
Izreži in shrani!
jon kilogramov svežih gob, ki jih potem imenovana tovarna predela v gobne konzerve. Ta tovarna je največja svoje vr?te v Evropi in zaposluje 300 delavcev. Ustanovili so jo leta 1927. pod poljsko vlada-davino italijanski strokovnjaki in igra danes v nemškem prehranjevalnem gospodarstvu važno vlogo.
o Kavkaz je domovina našega sadnega drevja. Sadje, ki raste v naših krajih, ima svojo prvotno domovino na Kavkazu, kjer se ravnokar bijejo hudi boji, v katerih porivajo Nemci gpvjete daleč proti Kaspiškemu morju. Na Kavkazu še danes raste ogromno število divjih sadnih dreves. Strokovnjaki trdijo, da je najmanj 40.000 hektarjev zemlje v zapadno-kavkaških gozdovih obraščene z divjimi hruškami in jabolki. Tudi plemeniti kostanji so tam razširjeni. Orehovega drevja je na najmanj 7000 oralih. Kostanji in orehi uspevajo najbolj na pobočjih gorovja proti Črnemu morju. To sadno drevje je tako rodovitno, da so pod sovjetskim gospodarstvom vsakoletno spravili komaj 50 do 60 odstotkov vsega sadnega pridelka, medtem, ko je vse ostalo sadje propadlo in segnilo. Hruške in jabolka je uporabljalo ljudstvo. Sušilo je to sadje v
Panes — predzadnji dan
DeiOseke iaatwacke
(TEDEN ŠTEDNJE)
Imate že hranilno knjižico?
Mi Vas kličemo!
deuatM zavodi ua S^odu\m Slajfitskm
1491
S*AM-D-LAMPE MIT DER DOPPELW^
ui	O
q	m
• Besser für Dich —
besser für alle!	»
j Kohle, mit der elektrischer	2
5* Strom meist erzeugt wird,	>
ist lebenswichtig für uns	?
olle und besonder» für	?
verstärkte Rüstung!
JederStromverbrauchmuß	S
also ein Höchstmaß an	j
licht ergeben. Verlangen	5
Sie darum ausdrücklich	3
Osram-D-Lampen mit der	"
Doppelwendel, wenn Sie	o
Glühlampen auswechseln	j§
müssen!	5
OSRAM-LAMPEN
§
s <
° Jkč&MfivuHmgtfbvm! 7
O
s	T»	S
f*AM-D-LAMPI MIT DED OOPPE\.^,V
svojih primitivnih pečeh. Po nekod so si kmetovalci iz sadja prešali tudi sadjevec za pijačo in za alkoholiziranje neke posebne vrste čaja, ki služi kot zdravilno sredstvo zoper škorbut. Plemenite kostanje so zmleli v moko, v kolikor se je iste oddajalo državni prehrani, medtem ko so iz orehov na isti način pridobivali olje.
Misli in občutki
človeka v agoniji
Beseda agonija pomeni boj s smrtjo ali umiranje. Kakšne misli mučijo človeka, ko pride njegova zadnja ura, je tudi zdravniški vedi težko razložiti, ker so prav redki, ki bi v agoniji razvidno pokazali, kako je v tem pogledu z njimi. Znani so seveda primeri, ko umirajoči ljudje skoraj do zadnjega vzdihljaja popolnoma razumno in razsodno govorijo o sebi, svoji preteklosti in morebitni 'prihodnosti tistih, ki jih zapuščajo. So pa tudi nešteti primeri nezgod, ki iznenado-ma položijo človeka v smrtno postelj in se kljub popolni zavesti in poučenosti o bližajočem koncu življenja bavijo z urejevanjem zapuščinskih zadev. Tudi taki umirajoči^se v svojem govorjenju največkrat z ozirom na prisotne ne kažejo v pravilni luči in ne povejo prav, kaj mislijo in kako se občutijo. Mnenja o popolnoma rednem in normalnem delovanju človeških misli v. stanju agonije so med zdravniki deljena.
Bilo je pred leti, ko ie v večdnevnem smrtnem boju ležal mlad, duševno visoko nadarjen mož, ki je v življenju večinoma nadkriljeval povprečne ljudi. Da ne bi ža-
lostil in mučil svojcev, ki so mu skrbno stregli, je kljub hudim in težkim bolečinam z vsemi silami zatajeval svoje bolezensko stanje ter se obnašal kakor da ni nevarnosti. Pri tem je spravljal svoje sorodnike s pripovedovanjem raznih lastnih doživljajev na druge misli, da ne bi obračali pozornosti na smrt. ki je stala ob njegovi postelji. Ko ga je par dni pred smrtjo obiskal nek upliven prijatelj, je za življenjsko eksistenco svojega najmlajšega brata, ki mu je bila najbolj pri srcu, z že deloma izumrlimi očmi storil nekaj tako duhovitega, kar se edino v pametni in brihtni glavi zamore poroditi in za kar je razen visoke inteligence potrebno tudi veliko energije. Ce bi temu dejanju še v isti noči ne bil sledil trenutek, ko je bolnik za par minut zadremal m v polsnu zdrknil iz svoje vloge ter zadevo razložil, bi se vse skupaj sploh nikdar ne bilo zvedelo.
V svetovni vojni leta 1916 je na soški fronti v bližini neke kaverne. okrog katere so se nahajali vojaki, udarila sovražna granata. Drobce granate, kamenje, zemljo in dim je po krepki detonaciji dvignilo visoko v zrak, hkrati je pa ubilo nekega podčastnika. Vojaku, ki je stal nekoliko bolj oddaljen, je pa pri tem padel kakih 5 dkg težak kraški kamen na glavo ter se mu zarinil v možgane. Mož se je prestrašil, ni pa čutil večjih bolečin. Ko so ga tovariši hoteli obvezati, so ugotovili, da tiči kamen v glavi tako, da gleda iz glave. Vsem, tudi ranjencu, se je radi tega rana zdela malenkostna in le težko je prikrival veselje, da je imel srečo v nesreči. Mož se je seveda napotil peš proti obvezovališču in ko je videl, da je tam mnogo težjih ranjencev, je svojo pot nadaljeval proti bolnišnici globlje v zaledju. V bolnišnici je komaj dočakal, da je prišel na operacijo. Bil je""trdno prepričan, da bo po odstranitvi kamna lahko kmalu ozdravel ter kot rekonvalescent šel na dopust, saj ga je ljubljena mati že več let težko pričakovala. Ko so mu zdravniki zelo previdno odstranili kamen in ga obvezali, se je stanje ranjenca poslabšalo. Odstranitev tujega predmeta, ki je bil v stiku z možgani, je povzročilo komplikacije, kakor se izražajo zdravniki. Kmalu nato je padel v agonijo. Očividci so pozneje pripovedovali, kako se je zadnjih deset minut pred smrtjo zavedal konca. Neprestano je govoril samo o svoji dragi mami, kateri je sporočal zadnje pozdrave ter jo prosil, da mu ne zameri ničesar iz otroške dobe. To in samo to je rojilo temu umirajočemu vojaku po glavi, ko je zapuščal življenje in svet.
Človek, ki je pred leti izvršil tri poskuse samomora, ki so se k sreči izjalovili ter se končno otresel želje prostovoljnega končanja življenja, je svojemu
najdražjemu bitju, v času, ko je njegovo duševno in živčno stanje bilo že davno zopet v popolnoma naravnem in urejenem toku — torej po letih — zaupal misli, želje in vtise, ki jih je imel v času obupnih dejanj. Trdote in zdirkljaji v življenju so ga nezasluženo spravili tako daleč, da je obupal. Njegovo duševno in živčno stanje je bilo do neke meje iztirjeno. Miselnost ni bila več popolnoma normalna. Iz-nenadenja, nesreče, neuspehi in krivice, ki mu jih je kot poštenjaku in idealistu povzročalo življenje, so ga prepričale, da je izgubljeno za njega vse in da ni ni-kakšne rešitve. To mu je porodilo nepopisno mikavno, vabljivo in sladko željo, vsemu trpljenju napraviti konec s samomorom. Priprave so trajale vsakikrat po več tednov. Iz dneva v dan je bil sklep zrelejši, želja po izvršitvi istega toplejša, up na rešitev, ki jo prinese smrt, pa vedno večja. V dolgih nočeh brez spanja so ga prijetne misli zibale, vabile in klicale v grob, kjer ne bo nobenega trpljenja več. Misli na smrt ter na z isto doseženi mir in konec njegovemu nepopisno nesrečnemu življenju, je bila tako prijetna in zapeljiva, da se ji ni maral in tudi ni mogel upirati. Zelja, po' izjalovljenem življenju, polnem nesreč, se enkrat za vselej rešiti, je učinkovala na njega kakor kakšna magnetična igla, ki privlačuje kovine. Smrt je klicala in vabila. In v takem duševnem razpoloženju je izvršil svoje trdne sklepe, da gre prostovoljno v smrt. K sreči se mu poskusi niso posrečili.
Isti človek se je pozneje, ko je bil seveda že popolnoma zdrav, moral podvreči dvema zdravniškima operacijama. Ko je na operacijski mizi vdihaval narkozo ter se bližal nezavesti, je te trenutke primerjal s trenutki, ko je izvrševal samomore. Z vso gotovostjo je trdil, da so misli in občutki, ki jih človek ima, ko ga narkotična sredstva omamljajo, zelo sli-čna in podobna mislim in občutkom, ki jiih imajo umirajoči ljudje.
Ihfäile Altpapier, Hadern. Schnei. HUldiiG derabschnitte, Textilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
Wilflkastanicn Ster,w^auSerlic5h
Fernruf 26-23.	1412-4
IfaiifA eine» wenn auch alte- z®1-™8-
IVClUIt? aene Bettmadratze. — Gemeindesekretär Schiltern, DonatL 1509-4

Meinet âmeipt
* J* w I ° i* *,JUr Stellengesuche 6 Rpf. das fettgedruckte Wort 26 Rpf. Wr 2f. i RealitStenverkehr. Briefwechsel u. 5 vfS	«*as fettgedruckte Wort 40
das fettgedruckte Wo« 30 Rpf. OerwffiSrÄ Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote35Kot bei Post oder Boten 70 Rpf. AuskunftsgebOhrWrAnzeilen mit demvJZEZZ9. 2..* kunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" "oRpf.- An^ei«in~Ann^l' scbfussj Donnerstag um 11 Uhr. ..Kleine Anzeigen" werden n«?rgegen Zr-elnsendung des	/««h gültIge Briefmarken, aulgenSmmeS^lnaAl.
gebühr für eine Kleine Anzeige 1'— rm
Guterhaltenen
Sparheid
mit gutem Backrohr zu kaufen gesucht. Johann Kralj, Mixnitz 8, bei Bruck a. d. Mur.	1508-4
Ziege ohne Horn
3-jährige kauft Kathi Dworschak, Marburg—Leitersberg, Grazerstr. 38. 1495-4
OFFENE STELLEN
Vor Einstellung von Arbeitskräften muB die Zustimmuni des zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Freiwillige für den Wachdienst in den besetzten Oebieten. auch Pensionisten, Rentner, iedoeb unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24 bis 60, zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und b€\ der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf. Werbeleiter, Qraz, Sackstraße 27, Tel. 42-42. und Innsbruck. Hotel Mondschein. Mariahilf 6.
Hemdennäherinnen
werden sofort aufgenommen. Wäschefabrik Hido, Lang & Lichtenöcker, Cilli, Unterkötting.	1132-6
Mädchen und Bursche
von 14 Jahren aufwärts werden zwecks Ausbildung zum Facharbeiter gesucht. Die Aufnahme erfolgt nach Überprüfung durch das Arbeitsamt. Ebenso werden Frauen und Männer in allen Altersstufen als Arbeiter aufgenommen. Anzufragen bei Anton Pinter Marburg, Reiserstraße 16, oder Zwirnerei Thesen.	1209-6
KÖChin wird sofort gesucht. Anzufragen bei Frau Lotte Ehrlich, Marburg (Drau), Reitergasse 8. 1413-6
Pferdeknecht verheiratet, Frau als Hilfe, samt Verpflegung gesucht von Gutsverwaltung Straßenhofen, Platsch 35, Post Kunigund. __1452-6
Mädchen oder Frau zur Schweinebe-treuung, verheiratet oder ledig, bei Verpflegung gesucht von Gutsverwaltung Straßenhofen, Platsch 35, Post Kunigund.	1453-6
Küchenmädchen
Marburg.
wird gesucht. Anzufragen: Burgkaffee, 1463-6
Kanzleikraft kann auc!l Anfängerin
sein, mit Schreibmaschinenkenntnissen. für auswärts per sofort gesucht. Anträge unter »Deutsch« an die Verw.	1500-6
Die seit
III II Ulli HR II
besteh ende ADRIATISCHE VERSICHERUNGS-GESELLSCHAFT
2 Lehrjungen
für
Kettenschmiede-rei bei freier Wohnung und Kost sucht Johann Gobetz, Cilli, Grazerstraße.	1499-6
Möbeltischler und
Tapezierergehilfe
Marburg/Drau, 1498-6
werden gesucht. Reiserstraße 2.
Weka,
Nette Hausgehilfin
die kochen kann, wird gesucht. Frau We-siak, Marburg/Drau, Reiserstraße 2. 1497-6
Winzer oder Schaffer
mit 2 bis 3 Arbeitskrätfen wird sofort aufgenommen bei Fabrizzi, Potschgau 68.
1494-6
Hausgehiifin
auch Anfängerin, wird gesucht. Kowatsch, Marburg/Drau, Herrengasse 46. 1492-6
Schickes
Mädei
bis 16 Jahre alt, mit gutem Lehrzeugnis, für größeres Gemischtwarengeschäft gesucht. Zuschriften unter »Sofort 315« an die Verwaltung.	1489-6
Winzer mit 3 Arbeitskräften, möglicherweise mit eigenem Vieh, wird sofort aufgenommen. Koschak 39, bei Marburg (Drau).	1496-6
mit Kochkenntnissen, dringend gesucht. Anfragen: Regina Göttlich, Marburg-Drau, Kärntnerstraße 128.	1503-6
Hausgehilfin
Schneidergehilfe
Kärntnerstraße 50.
wird gesucht. Male, Marburg a. d. Drau.
1504-6
und die
INTERNATIONALE UNFALL- UND SCHADENSVERSICHERUNGS-GESELLSCHAFT
WIEN
die auch in Oberkrain und in der Untersteiermark schon seit vielen Jahrzehnten tätig sind, emp iehlen sich für den Abschluß
aller Arten der Lebensversicherung und für die nachgenannten Sachversicherungszweige:
Feuer
Einbruchdiebstahl Kassenbotenberaubung Verbundene Hausrat Glas
Kinderunfall
Kollektivunfall
Lebenslängliche
Eisenbahnunfail
Betriebsstillstand
Wasserleitungsschäden
Transport
Valoren
Reisegepäck
Garderobe
Hotel-Reiseeffekten
Maschinenbruch Glockenbruch Haftpflicht aller Art Kraftgefahr Einzelunfall Schülerunfall Zuständige Hauptgeschäftsstellen:
Filialdirektionen: Graz, Bismarckplatz Nr 3. Filialen: Klagenfurt, Adolf-Hitler-Platz"Nr." 13.
Hauptagentschaften: Marburg, Sophienplatz Nr. 3. Cilli, Wokaunplatz Nr. 6. Für Oberkrain: Krainburg, Koschatgasse Nr. 21. Vertretungen in allen gröBeren Orten.	1470	Neue Vertretungen werden errichtet.

Wir teilen allen unseren Kunden mit, aass wir unser DE TA II GESCHÄFT aullassen und dasselbe am 4. Nov. 1942 geschlossen wird.
Wir bitten, aul die Reichs fettkarten der 42. Zuteilungsperiode spätestens bis 3. November zu beziehen.
A. SENTSCHAR & SOHN, PETTAU
DER BEAUFTRAGTE WIRTSCHAFTER
1490
ZU VERMIETEN
J
Zimmer in Marburg
gebe für leichte Bedienung einer Näherin oder Arbeiterin oder wird Landniädel ausgebildet. Murmayer, Marburg (Drau), .Schillerstraße 20.	1505-6
HEIRAT
12
Welche alleinstehende Haus- oder Wöh-nungsfrau wünscht ehrenhafte
Ehebekanntschaft
mit 48jährigen, berufstätigen, ledigen Herrn. Zuschrift unter »Bekanntschaft in Ciili« an die Verw.	1501-12
FUNDE — VERLUSTE
IS
Tausche Armbanduhr oder
Tula-Doppeldeckeruhr für guten Rundfunkempfänger, dann neuen Sägespäneofen und Damen-Gummimantel für guterhaltenen Tischsparherd. Marburg-Thesen, Hagengasse Nr. 66 (Neben Radiosender).
1507-13
Verlaufen ; Stichelhaariger Fox, hört auf »Tiberl«. Abzugeben gegen gute Belohnung bei Fa. Machalka, Pettau.	1502-13
Buta-JUddsHiefc
Marburg, Burgplatz 1
'H El I FI "N K E^N Z E1LEB, HANS HOLT
und die Wiener Sängerknaben in einer lustigen Wintersport-Geschichte:
JCcmzeit in Jicol
Für Jugendliche zugelassen!
1506
VERSCHIEDENES
14
Tagespreise f ür jede Menge
Altmaschinen, Eisen, Metalle, Abfälle aller Art. Übernehme Abwracksbetriebe. — Lagernd große Auswahl Autoteile, Maschinenteile und Nutzeisen. Max Weiß — Nagystraße 14, Tel. 21-30. Vormals Gu-stintschitsch.	1375-14
Prnlhpcpnieder Art — Leder — Leicht-
rroinesenmetall _ Holz _ orthopä_
dische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert | das führende Fachgeschäft F. E g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstraße 3, Cilli, Marktplatz 13.
762-14
~1
Erst recht im Kriege tägliche Zahnpflege
Gerade im Kriege müssen wir alles tun, um Krankheiten zu verhüten. Tägliche Zahnpflege — morgens und vor allem abends — ist zur Erhaltung der Zahn- und Allgemeingesundheit heute wichtiger als je. Wenn vorübergehend Zahnpaste fehlt, müssen die Zähne und Zahnzwischen-räume durch gründlichen Gebrauch von Zahnbürste und Zahnstocher sowie durch kräftiges Spülen mit lauwarmem Wasser behelfsmäßig gereinigt werden. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift »Gesundheit ist kein Zufall« von der Chlorodont-Fabrik Dresden N 6.
1475
Tieferschüttert geben wir allen Verwandten, Freunden und Bekannten die -traurige Nachricht, daß unser inrligstgeliebter uml unvergeßlicher 'Gatte und Onkel. Herr
Franz Sagoritschnigg
Holzhändler
in Agram, am 4. Oktober 1342, im 46. Lebensjahre, nadh kurzem und schwerem Leiden verschieden ist.
'Marburg/Drau, Bad Neuhaus, Petersdorf bei Cilli, iastrebarsko, den 14. Oktober 1942.
In tiefer Trauer: Maria, Gattin, Maria Klauser, Nichte, Familien Kofi und Kroilitsch	149ö
Besteingeführte alte GroBhandelsge-sellschaft bietet an:
Knoehenleim^aiitle™
Kunstdüngerj^GelatiM
Produkte.	1443
»OMNIA« Leiin- und Chemikalien-Handeisgesellschaft m. b. H. WIEN I., ESSLINGQASSE 13
Anzeigen im „Štajerski Gospodar" vermitteln mit grossem Erfolg!
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
'Kommunáldarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
CILLI, Postfach
Siedlungsdarlehen
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt