Naša prihodnost bo za nekatere preteklost
Tisti, ki z dovolj znanja in vizije zrejo v prihodnost pravijo, da že čez dvajset let ne bomo več kupovali svojih avtomobilov, ampak jih bomo poceni najemali od trgovcev z avtomobili ali njihovih zastopnikov.
(Mef) Ne bi bil prepričan v takšno	vozniškega izpita in ne bodo ime-
trditev, če je v nekem intervjuju	H v lasti avtomobila. V mestih bo
ne bi povedal sam Dieter Zetsche,	vsaj 90 odstotkov manj avtomobi-
prvi mož Daimler Benza, ki je opo-	lov, parkirišča bomo spremenili v
zoril na gromozanske spremembe,	parke, električni avtomobili bodo
ki se nam obetajo.	čez dve leti glavni na sceni, mesta
Med naštevanjem sprememb, ki se	bodo postala manj hrupna,
obetajo v bližnji prihodnosti je za-	To seveda ni vse, kar je v novi-
pisal, da se bodo že letos v javnosti	narskem pogovoru, ki seveda ni
pojavili prvi samovozeči avtomobi-	strokovna študija, povedal izkuše-
li, leta 2020 pa bo motena celotna	ni in vplivni direktor Mercedesa,
tradicionalna avtomobilistična in-	zagotovo pa je dovolj, da bi morali
dustrija. Avta ne bomo več hoteli	zastriči z ušesi ustvarjalci Celostne
imeti v lasti, saj bo preprosteje in	prometne strategije naše občine in
ceneje poklicati avto, ki se bo pri-	večine slovenskih občin, saj je stra-
peljal, recimo, do Jagodja in vas	tegija bolj ali manj enaka pri vseh.
odpeljal do tržnice v mestu. Od-	Vsaj v izolski, naprimer, o samo-
padle bodo skrbi s parkiranjem, le	vozečih avtomobilih ni ne duha ne
plačati boste morali za prevoženo	sluha. Pa jih direktor Mercedesa
razdaljo.	umešča že v današnji čas, mi pa jih
Naši vnuki, tisti, ki so zdaj morda nimamo zapisanih niti tja do leta še v vrtcu, ne bodo sploh imeli 2022. Še več.
V leto 2022 naša prometna strate- z avtomobili začeli ponujati obroč-, gija umešča gradnjo parkirne hiše, no odplačevanje avtomobila. Bomo medtem ko direktor Mercedesa videli, kdo bo prvi, ki bo ponudil pravi, da bomo parkirišča že spre- tako poceni najem avtomobila, da minjali v parke.	bo lastništvo postalo čisti luksuz.
Paradoks našega dojemanja ra- Ponekod po Evropi je že tako. zvoja je v tem, da se mnogim zdi “naša« Celostna prometna strategija, ki je, glede na udeležbo na javnih razpravah bolj “njihova”, preveč futuristična. Pa je v resnici verjetno precej nazadnjaška. Šele proti koncu načrtovanih nalog namreč govori o spodbujanju alternativnih oblik lastništva avtomobila med katerimi naj bi bila tudi kratkotrajna izposoja avtomobila.
Se spomnite, koliko časa so potrebovale banke, da so kot varščino za kredit za nakup avtomobila vzele avtomobil, ki smo ga kupovali. In koliko časa je trajalo, da so trgovci
Veterinarski center Centre veterinario
HOTEL ZA MALE ŽIVALI
ALBERGO PER PICCOLIANIMALI
Trgovska ulica 4, Izola
tel 05 6401300
dežurni telefon:
031344 832
nnn
INTES4 SNNB40K) BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si J
SLOVENSKI DAN POMORSTVA
piše: Franc Krajnc
Slovenski dan pomorstva praznujemo 7. marca v spomin na dan, ko je bila leta 1991 sprejeta Resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, v kateri se je Slovenija zavezala, da bo vodila gospodarsko in razvojno politiko, ki bo tudi usmerjena pomorsko. Evropski Dan pomorstva praznujemo od 20. maja 2008.
Akademija ob dnevu pomorstva v organizaciji Ministrstva za infrastrukturo in Uprave RS za pomorstvo Koper je bila 7. marca, v Avditoriju Portorož. Slavnostni govornik je bil predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar.
Je ta dan res eden najmanj spoštovanih pravnih aktov? Smo pomorska država brez svojih ladij.
Visoki obletnici Slovenije kot pomorske države je za evropski dan pomorstva določila EU, in to leta 2008. Slovenija pa poleg tega zaznamuje letos tudi 70-letnico prve slovenske pomorske šole in 60-letnico Luke Koper. Srednjo pomorsko šolo je doslej končalo 4.600 dijakov, študij pomorstva pa okoli 2.100 študentov. Evropski dan pomorstva se v Evropski uniji (EU) zaznamuje od leta 2008. Namen tega dneva je ozaveščanje prebivalstva o priložnostih, ki jih ponuja pomorstvo, o možnostih sodelovanja med državami in vzpostavitve nove celostne pomorske politike. Slovenski dan pomorstva praznujemo 7. marca, v spomin na dan, ko je bila leta 1991 sprejeta Resolucija o pomorski usmeritvi RS, v kateri se je Slovenija zavezala, da bo vodila gospodarsko in razvojno politiko, ki bo tudi pomorsko usmerjena.
Med 28 članicami EU je 23 pomorskih držav. Od držav članic EU jih ima izhod na morje kar 23. Morskih pristanišč nimajo le Češka republika, Luksemburg, Madžarska, Avstrija in Slovaška. V pristaniškem blagovnem prometu so od leta 2010 dalje vodilne evropske pomorske države Nizozemska, Združeno kraljestvo, Italija in Španija. Te štiri pretovorijo skupaj polovico celotnega pretovora EU-28. Sledijo jim Francija, Nemčija in Belgija. Teh sedem držav pa pretovori skupaj kar tri četrtine vsega blaga EU-28.
Slovenija, država z enim trgovskim pristaniščem, se je po količini pretovorjenega blaga do leta 2013 uvrščala pred Ciper in Malto, v letih 2014 in 2015 pa je bila na četrtem mestu od zadaj (pred Hrvaško).
Največje pristanišče v EU je Rotterdam na Nizozemskem; pretovori skoraj desetino skupnega pretovora EU28. Sledijo Ant-werpen (Belgija), Hamburg (Nemčija), Amsterdam (Nizozemska) in Algeciras (Španija). V letu 2015 je bilo med vodilnimi 20 evropskimi pristanišči 9 sredozemskih, 8 severnomorskih, 2 atlantski in eno baltsko pristanišče. Pristaniški potniški promet v EU je v letu 2015 presegel 395 milijonov potnikov, tj. potnikov, ki so se v pristaniščih članic EU vkrcali na potniške ladje ali izkrcali z njih. Tretjina teh potnikov so bili potniki v italijanskih in grških pristaniščih (70 oz. 66 milijonov); sledila so danska pristanišča (okoli 42 milijonov potnikov). Po Eurostatovi metodologiji spadajo med glavna evropska pristanišča tista, ki letno pretovorijo več kot 1 milijon ton blaga, in pristanišča, v katera prispe in iz njih odpotuje na leto več kot 200.000 potnikov. Pristanišče Koper dosega prag za pretovor blaga, ne pa za število potnikov.
FK Vir: SURS
Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip, zdaj urednik spletnega postala Slovenski utrip ter občasni finančni komentator Mandrača.
VIZ VRTEC MAVRICA IZOLA, OF 15, IZOLA objavlja
JAVNI POZIVZA VPIS OTROK V VRTEC V ŠOLSKEM LETU 2018/2019
V	ENOTE:
Školjka, Oktobrske revolucije 11/a, vpisujemo otroke od 1 do 6 let Livade, OF 15, vpisujemo otroke od 1 do 6 let Livade 2, Livade 7, vpisujemo otroke od 1 do 3 let Dislocirani oddelki Korte, Korte 14, vpisujemo otroke od 1 do 6 let Vpis otrok v vse enote vrtca poteka vsak delovni dan med 8. in 15. uro na upravi vrtca Mavrica Izola, enota LIVADE, OF 15 do 31. 3. 2018.
Še posebej smo vam na razpolago v TOREK, 20. marca 2018, ko bo v enotah Školjka in Livade dan odprtih vrat. V popoldanskem času (med 15.00 in 16.30 uro) si boste skupaj z otrokom lahko ogledali vrtec in spoznali dejavnosti, ki potekajo v vrtcu.
Vlogo za vpis otrok v vrtec dobite na sedežu vrtca (enota Livade) in v pisarni enote Školjka ter na spletnih straneh vrtca in občine Izola. Starši lahko vpišete otroke v dnevni ali poldnevni program.
Če bo vpisano več otrok, kot je prostih mest, bo komisija za sprejem otrok v vrtec obravnavala vse vloge, ki bodo prispele na naslov vrtca do 3.4.2018 (žig pošte 31.3.2018) ali bodo osebno oddane v pisarni vrtca najkasneje v petek, 30.3.2018 do 15. ure.
Starši, ki so oddali vlogo za šolsko leto 2017/18 in njihovi otroci niso bili sprejeti zaradi pomanjkanja prostih mest, bodo povabljeni k dopolnitvi podatkov in predložitvi ustreznih dokazil za obravnavo na komisiji za sprejem.
Ta javni poziv se ne nanaša na starše, ki so že oddali vlogo za šolsko leto 2018/19.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 05/6418 513 ali 041 338 848.
V	vrtcu vas z veseljem pričakujemo!
Suzana Božič, ravnateljica
Isola, 1 maržo 2018
Scuola Elementare „Dante Alighieri“
Scuola materna „L‘Aquilone“
Isola
Si apre il bando dMscrizione alla scuola materna „L6Aquilone“ per Panno scolastico 2018/2019
Si potranno iscrivere i bambini presso la segreteria della Scuola Elementare „Dante AIighieri“ in Via Rivoluzione d‘ottobrel0 fino al 31 maržo 2018.
I genitori possono iscrivere i figli che hanno compiuto gli undici mesi di eta.
Per ulteriori infonnazioni potete telefonare al numero 05/6625240.
Izola, 1. marec 2018
La preside Simona Angelini
Osnovna šola „Dante Alighieri“
Vrtec „L‘Aquitone“
Izola
Razpisuje
vpis v vrtec „L‘Aquilone“ za šolsko leto 2018/2019
Vpis otrok bo potekal do 31. Marca 2018 v tajništvu Osnovne šole Dante Alighieri v Ulici Oktobrske revolucije 10.
Starši lahko svoje otroke vpišejo po dopolnjenem enajstem mesecu starosti otrok.
Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko
05/6625240.
Ravnateljica Simona Angelini

Uradniki o participaciji
V Manziolijevi palači je koprska Pina sinoči pripravila posvet o pomenu participativnega odločanja pri urejanju tako pomembnega prostora kot je nekdanja obalna cesta.
Kulturno izobraževalno društvo PiNA je pripravilo omizje na temo: Kaj bo z obalno cesto in o možnostih ter potrebah participativnega odločanja o takem poseganju v prostor.
Kot je znano sta 20. marca 2017 Mestna občina Koper in Občina Izola spremenili prometni režim Obalne ceste in uvedli popolno zaporo med priključkom na Krožno cesto (Koper) in priključkom Ruda (Izola).
Ureditev območja v dolžini 2,24 km seveda predstavlja izziv, hkrati pa priložnost za vključevanje vseh odgovornih in javnosti, z upoštevanjem potreb in interesov vzpostavitev dobre ureditve na osnovi participatornega načrtovanja.
Omizje so zasedli pomembni odločevalci, od dr. Janija Kozine, znanstvenega sodelavca ZRC Sazu in dr. Aidana Cerarja, sodelavca Inštituta za politike prostora, do Tine Cotič, sodelavke Univerze na Primorskem in koordinatorke Odprtih vrtov Kopra in predstavnikov uradov, ki imajo na skrbi prostorsko politiko v obeh občinah.
Udeležba na posvetu je bila sicer dokaj dobra, večina udeležencev pa je prišla iz sosednje, koprske občine.
Že pred posvetom je bilo slišati pripombe, da je težko govoriti o pomenu participacije javnosti, če so med udeleženci našteti predvsem uradniki, ki odločajo ali pripravljajo posege v prostor, ni pa tistih, ki bi lahko predstavljali drugo stran tega dialoga. Tako si je predstavnik Zavoda za varstvo narave šele na zključku izboril nekaj časa, da pojasni predvsem omizju, da participacija ne pomeni, da imajo ljudje možnost na občinskih uradih videti predloge različnih rešitev. Ugotovili smo tudi, da je bila udeležba na posvetih o celostni prometni strategiji v Kopru enako slaba kot pri nas. Pa za to niso krivi le občani. Predvsem pa je umanjkala misel, da se participacija začenja veliko pred odločanjem. Začenja se že pri viziji, pri pripravi prvih osnutkov in traja vse do konca projekta. O takšni participaciji pa, vsaj v neposrednem prenosu na facebook strani Pine, ni bilo slišati.
Rezultat: Posvet je bil.	ur
Klic dneva je „K orožju!"
ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV IN \\ DEMOKRATOV ZA EVROPO J*
piše: Ivo Vajgl
Takoj zjutraj, ko so začeli ugibati, kdo bo v novi nemški vladi, potem ko levičarjem na referendumu v socialdemokratski stranki SPD ni uspelo prepričati večine članstva, da bodo s sodelovanjem v koaliciji z Angelo Merkel še naprej izgubljali, je vedno sijoča ministrica za obrambo Uršula Gertrud von der Leyen (ona ima mesto v novi vladni ekipi zagotovljeno!) v prvi in formativni oddaji nemških televizij napovedala krepitev nemške vojaške prisotnosti v Afganistanu, Iraku, Siriji in na še nekaterih manj znanih bojiščih.
Na drugi strani sveta je vedno bolj sporni Donald vidno razočaran nad dejstvom, da so se Južni in Severni Korejci začeli prijazno pogovarjati o svoji prihodnosti, dal vedeti, da zanj za urejanje odnosov na korejskem polotoku obstaja v veljavi tudi ..drugačna opcija«". In stopil je ob bok ameriškemu oboroževalnemu lobiju, ki se je bojevito odzval na proteste mladostnikov s Floride in iz drugih mest v Ameriki, kjer so vedno bolj vsakdanji pokoli mladoletnikov, na katere streljajo drugi mladoletniki.
Na neki tretji strani sveta je Putin, med dvema seansama v telovadnici oznanil novo generacijo raket z jedrskim nabojem, ki jih ne bo mogel sklatiti noben trenutno uporaben obrambni sistem.
Generalni sekretar „naše“ obrambne organizacije NATO čedalje bolj postaja prispodoba nezdrave simbioze politične odgovornosti (normalno je, da v demokracijah ta pripada izvoljenim parlamentom) in izvršne, komandne, ki je v rokah vojske. V tej zmešnjavi odgovornosti je očitno, da vojaki postajajo politiki, politiki pa amaterski vojaški strategi in Zemlja postaja čedalje bolj nevaren prostor za bivanje. Vojaške intervencije Zahoda, na čelu z ZDA, „v obrambo demokracije in človekovih pravic" so se že kar praviloma izrodile v novo vojno žarišče in NATO se je prelevil v svetovnega policaja, ki nobene od svojih akcij zunaj območja svojega zapovedanega mandata ni okronal z uspehom.
Trumpovo razočaranje nad sposobnostjo medsebojnega in neposrednega komuniciranja Korejcev razkriva - ne samo njegovo, ampak za ves zahodni svet veljavno nesposobnost razumevanja življenjske filozofije in kulture ne-Evropejcev. Vojne, izdajstva, ponižanja in uničevanje starih, preizkušenih modelov sožitja med ljudmi in narodi, smo v svet ponesli mi, Evropejci, le da še danes nismo pripravljeni sprejeti odgovornosti za razdejanje, ki smo ga povzročili in ga, na čelu z ZDA, še povzročamo.
Pred nekaj dnevi sem si ogledal prispevek nemškega raziskovalnega TV novinarja o tem, kako Nemčija izvaža milijone ton pšenice v Senegal in druge afriške države. Bogato subvencionirano kmetijstvo Evropske unije si lahko privošči, da prodaja pšenico v Afriko po cenah, s katerimi domači kmetovalci ne morejo tekmovati. Zato so polja v Afriki neobdelana, njihove tradicionalne kulture so izginile, tisti, ki imajo denar, pa se hranijo s kruhom iz nemške pšenice. Polja, kjer je nekoč rasla tapio-ka, je prerasel plevel.
Gozdovi, v katerih podjetniki z Zahoda sekajo eksotični les, postajajo puščava.
Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu
Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu.
življenje je zanimiva knjiga, polna različnih dogodkov in srečanj z zanimivimi in pomembnimi ljudmi.
Otroštvo
-	Moj prvi spomin sega v žalostno hišo v Trstu, kjer so moji imeli “friggitorijo”. Pri avtobusni postaji, nasproti pokrite tržnice, so frigali ribe. Spominjam se, da so morali vstati okoli treh ali štirih zjutraj, da so pripravili zajtrk za ljudi, ki so prišli na pokrito tržnico.
-	Kaj pa so frigali?
-	Frigali so hobotnice, kalamare, male ribe, predvsem morsko hrano, ki so jo ponudili s polento in s kozarcem vina. In to je bil zajtrk, oziroma malica ob šestih zjutraj. Mene so zato morali dali v varstvo. Spominjam se tiste grozno črne hiše, v črno oblečenih ljudi in zato so moji spomini na stari del mesta kar malo grozni.
-	Nato je prišla šola.
-	Najprej sem dokončala tri leta italijanske šole v Strunjanu, kjer je moj nono imel vilo Miravalle, s pogledom na vso dolino. Tam sem živela pet let, v času, ko je bil moj oče v vojni. Našo hišo na Prešernovi 15 so oddali, nono pa naju je z mamo povabil v svojo vilo. Čudovito otroštvo. Mama ni imela veliko časa in jaz sem hodila po vseh fižah v Strunjanu (smeh).
-	Nato pa slovenska šola.
-Ja, ko seje oče vrnil sem morala v slovensko šolo. A jeziki so me že kot otroka zelo zanimali in je bilo vse v redu. Bilo je nekaj novega in lepega.
-	Kako sta se zmešali slovenska in italijanska kultura v družini?
-	Moja mama je govorila izključno v izolskem narečju, za očeta pa se ne spominjam, kako je govoril, ko sem bila še majhna, kasneje pa je zahteval, da se govori slovensko in mami je prepovedal govoriti v narečju, tako da sva narečje uporabljali, kadar ga ni bilo doma.
Prijatelji iz mladosti
-	Kaj je oče počel?
-	Po poklicu je bil natakar, ampak vodil je tudi Loggio v Kopru, pa bar Jadran in Helios v Portorožu, kjer so bila prva plesišča. Večkrat je menjal gostilne. Jaz sem pa ta čas preživela večinoma v dijaških domovih. Zaključila sem najprej četrti razred slovenske šole, po četrtem razredu sem šolo nadaljevala v nižji gimnaziji v Kopru in sem bivala v dijaškem domu večino naslednjih študijskih let.
-	Bili ste zelo lepo dekle in fantje so bili vsi zaljubljeni v vas.
-	Fantje niti ne, zato pa so me imeli profesorji zelo radi in sem bila od prvega razreda osnovne šole strašno dobro zaščitena. Začelo se je z učiteljico Jolando Foti, ki me je učila v Strunjanu in podobno je bilo vsa naslednja leta. Morda pa sem tudi zato postala tako lena ,kot sem (smeh).
Mladost
-	Leta 1955 sem končala veliko maturo in šla na študij v Ljubljano, kjer sem se vpisala na francoščino in angleščino. Ljubljana je bila nova izkušnja in na začetku mi je bilo zelo težko. Zelo me je zeblo pa tudi vlage ne trpim. Ampak kmalu mi je postalo tako lepo. Takrat sem se spoznala z Danetom Zajcem, pa z Rudijem Šeligo, s katerim sva skupaj študirala latinščino in jo skupaj tudi padla (smeh).
-	Ste že takrat napisali kakšno pesem?
-	Ne, takrat sem bila prepričana, da bom pisateljica. Imela sem velike načrte in velike želje, ampak se to žal ni uresničilo.
-	Postala pa ste manekenka, kar je kar velik obrat od pisateljice.
-	Ja res je. Za največjo spremembo pa je poskrbela Jugoslavija, ko so nas prvič, preko Unesca, poslali v tujino. Z manekenstvom sem se ukvarjala predvsem zaradi denarja, nikakor pa ne zaradi želje po manekenstvu. Preden sem prvič šla sem morala narediti nek izpit v Beogradu, za katerega me je predlagal profesor Grad, ki sem ga naravnost oboževala, tako kot človeka, kot tudi kot pisca naših slovarjev. Preko Unesca sem nato odšla v Pariz, kjer sem ostala kar dolgo, na žalost pa mi nikoli ni uspelo priti v Anglijo, kar sem si najbolj želela. Učitelji angleščine v Kopru so bili slabi, pa tudi na univerzi ni bilo kdo ve kaj. Marsikje sem bila, le v Angliji ne.
-	Kje ste delali kot manekenka?
-	Naprej v Ljubljani, pa tudi v Beogradu, kjer je bil prvi mednarodni festival mode, kar je bila ogromna stvar. Takrat sem spoznala Silvano Mangano, ki je bila tako lepa... Začelo pa se je v Ljubljani, ko so me zagledali na tramvaju. Takrat mi je vsak dinar prav prišel in tako se je začelo.
-	Takrat ni bilo veliko revij, kajne?
-	Ne, res ne. Bile smo prve manekenke. Z nami je bila tudi pevka Majda Sepe. Z Marjano Deržaj pa sva bili sosedi v bloku.
Družina
-	Z možem sva se spoznala v Portorožu, ko sem med počitnicami delala kot prevajalka. Vsako jutro je prihajal telefonirat k nam. Bil je zelo zavzet mladenič. Leta 1958 je tako organiziral prvi mednarodni šahovski turnir pri nas. Spoznala pa sva se, ker je stalno pripovedoval šale. Izredno dobro jih je pripovedoval in do smrti se mi je zdel najlepši človek.
-	Tudi on se je na to območje priselil, kajne?
-	Ja, prišel je z Reke ali iz Pule in tukaj je bil načelnik za gospodarstvo, najprej v Kopru, nato v Piranu.
-	Pa zameril se je nekaterim fu-kcionarjem, ki so si pobrali nekaj vil, kajne? Prijavil jih je in zato moral oditi.
-	Ja, bil je čisti idealist in je verjel v socializem.
-	Potem pa Milano
Po poroki z Dušanom sem se preselila in delala v Zagrebu, kjer sem dobro prevajala tudi tehnične stvari in delala v podjetjih, kjer so me plačali za vsak jezik posebej. Plača za tri jezike je bila zame, ki izhajam iz skromne družine, kjer si nismo nikoli nič privoščili, kar dobra. Ko sem odhajala od tam mi je bilo hudo, ampak mislila sem, da ne morem dveh hčera prikrajšati za očeta, ki me je vsak dan klical iz Milana. Zato sem se odločila, da gremo za njim.
-	Kako ste v tem času ohranili izolsko narečje?
-	Ne bi vedela. Morda zato, ker sem ga stalno govorila z mamo, ali pa zato, ker je bilo prepovedano. Veste kakšni so otroci, jaz pa sem dolgo ostala otrok. Naenkrat sem začela pisati pesmi v narečju. V Izolo sem se vrnila zaradi mame in sem zaradi nje tudi kupila to stanovanje. Nekoč smo živeli na Prešernovi 15, nasproti OŠ Vojke Šmuc, v tisti majhni vilici. Pa jo je moj oče zamenjal, ko se je odločil, da bo kmetoval. Res je rad kar naprej menjaval stvari.
Izolske ženske - ob prazniku

Zrela leta
-	Kako živite danes? Imate pokojnino?
-	Živim odlično in imam vse urejeno ter dve hčerki, ki mi zelo pomagata. Sama ničesar ne posedujem, vse sem dala hčerkama, sinu pa sem že prej dala hišo in zemljo od očeta. Nikoli nisem pomislila, da bi kaj imela od tega, le da bom pravična. In počutim se čudovito. Imam popolno svobodo. Povem, kar mislim, hodim naokoli, pa k telovadbi...
-	In vedno urejena.
-	Uredim se vsak dan, ko grem ven. Prav vsak dan, ker to je moje samospoštovanje, tega ne delam za druge.
-	Vam ni dolgčas, kajne?
-	Kje pa, z vsem, kar mi nalagajo še pisati ne uspem (smeh). Rada se spuščam tudi v etimološki pomen besed, za katere ne vem, od kod izvirajo. Zaradi tega nimam časa, pa tudi zato ne, ker dolgo spim (smeh). Zelo rada spim. Sicer pa vsak drugi torek hodim v knjižnico, pa v bralni klub Kira, ki ga vodi Diana Pungeršič, kar je čudovito.
-	Katero knjigo zdaj berete?
-	Pri nočni omarici imam vedno nekaj knjig. Trenutno so to Ekzil od Enza Bettize, ki sem ga, preko Franeta Barbierija tudi spoznala v Milanu, ko je bil še dopisnik. Aleša Debeljaka sicer nisem poznala, a ga ob branju obožujem, pri bralnem klubu pa trenutno beremo makedonsko pisateljico Rumeno Bužarovsko in njeno, precej ironično knjigo, Moj mož.
-	Srečali ste veliko pomembnih ustvarjalcev
-	Res je. V Milanu sem spoznala režiserja Federica Fellinija, ki je bil sosed neke naše prijateljice, Jugoslovanke in veste, da je bil v živo veliko lepši kot na televiziji. Bil je postaven, roke pa je imel nežne kot ženske.
To mi je najbolj ostalo v spominu od tega srečanja. V Milanu sva z možem vodila tudi galerijo jugoslovanskih umetnikov in tam sem spoznala številne slikarje, od Lackoviča do Palčiča.
-	Poznali ste tudi Tomizzo?
-	Ja, s Tomizzo sva bila v istem študentskem domu.
Bil je lep in eleganten, ampak gibal se je v višjih krogih (smeh). Nazadnje, ko sem govorila z njim, sem prišla iz Milana in mu rekla, da sem tista, ki je imela
Ko sanjaš o zlaganju blaga na police
v študentskih letih pisana krila, kot nas je namreč opisal v enem od romanov. On pa je pripomnil, da sem zdaj vsekakor bolj elegantna.
-	Zato so vas poklicali k fimu?
-	Ah, ne. Nastopila sem le v prvem propagandnem filmu za slovensko Primorje, ki so ga snemali enkrat leta 1955. Mislim, da je bil pobudnik g. Čotar, jaz pa sem nekje na Seči jedla češnje (smeh).
-	Zaročeni ste bili z...
-	V Ljubljani sem bila dve leti zaročena s plesalcem in igralcem Albertom Ranerjem, ki je bil kot Ali Raner zvezda gledališča in mladega slovenskega filma. Tako sem spoznala mnoge umetnike tistega časa.
-	Ste zadnje čase napisali še kakšno pesem v narečju?
-	Ja, še vedno pišem, čeprav bolj poredko in kakšno sproti tudi izgubim, ampak jih pišem.
-	Jih imate kje zbrane?
-	Bojim se, da so vse izgubljene po
moji sobi (smeh).	d.m.
Namesto o sebi je pripoved začela z dekletom, ki želi na Ljudski univerzi dokončati osnovno šolo, da se lahko zaposli za 6 Eur na uro, saj so doma brez denarja. Takšna je Rozana Prešeren, nekoč medicinska sestra, potem bolnica, upokojenka in predvsem motor Turističnega društva Šparžin.
-	Dan žena ni več tisti kot nekoč.
-	Takšen je kot si ga naredimo. Ampak res je, ni več isti. Mislim, da se je to izrodilo, ker je vse bolj komercialno. Vsi bi radi nekaj prodali, a ni to bistvo osmega marca. Pomembno je, da si pozoren, da ovrednotiš delo ženske, lik ženske, ne pa koliko rož boš prinesel, kakšno obleko bo dobila, kakšno darilo ali bomboni-ero...
-	Izračuni kažejo, da so ženske, tudi v Evropi, za enako delo 19% slabše plačane od moških. Si imela tudi ti ta občutek?
-	Seveda, vsekakor. Delala sem kot medicinska sestra in vedno je bila ta razlika med plačami. Seveda je razlika med plačami medicinskih sester in zdravnikov, saj gre za različno izobrazbo, a tudi ženska s fakultetno izobrazbo kot medicinska sestra, ne bo nikoli imela takšne plače. Tudi na vodilnih mestih pogosto postavijo moške, ženske pa smo tiste, ki ne znamo voziti. Ampak povedati moram, da ženska lahko veliko naredi, tudi več kot moški, ker imamo različne čute. Morda imamo boljh razvit čut za pravičnost, za socialo.
-	Torej sam spol ni bistveni kriterij za to, če je nekdo sposoben?
-	Seveda ne. Lahko je tudi ženska zelo sposobna, zelo pravična in zelo dobro plačana, a si mora to izboriti kot tudi moški.
-	Ti si iz Kort. Kako si prišla do študija zdravstva?
-	Sem iz tistih časov, ko je bila v družini ena plača in ženska je morala čim prej do kruha. Že pri petnajstih sem šla v službo in delala zato, da da sem si lahko kupila zvezke, da sem se lahko oblekla kot moje vrstnice, ker nismo imeli in ni mi bilo težko delati. Oziroma, bilo mi je samoumevno. Zelo sem si želela šolanja in zelo sem si želela v Ljubljano, a ni bilo dovolj denarja.
Oče je delal, bili smo trije otroci, mama je bila doma in smo bili na kmetiji. Sploh ni bilo govora, da bi šla kam študirat. Danes pa lahko dosežeš karkoli, če le imaš voljo. Ravno zdaj, ko sem se vozila v mesto, sem opazila dekle na avtobusni postaji na Šaredu. Ker ni bila ura za avtobus sem se ustavila in vprašala, če gre v Izolo in je rekla, da ja. Povedala je, da ima šestnajst let in gre na Delavsko univerzo v Koper. Rekla je, da končuje deveti razred in povedala mi je svojo zgodbo, ki se me je resnično dotaknila. Njene sanje so, da konča osnovno šolo. Naprej pa ne more, ker nimajo denarja ampak je rekla, da bo zlagala artikle na police na železniški postaji in si želi čim prej zaslužiti teh šest evrov na uro. Pravi, da to rabi ker doma nimajo denarja in mora priti do njega. Eni otroci se »preserava-jo« in jih starši pošiljajo, da se šolajo, pa se jim ne da, sanje tega otroka pa so samo, da konča osnovno šolo in da zasluži šest evrov na uro.
-	Potem si doštudirala.
-	Jaz sem doštudirala in se izobraževala ob delu. Srečo sem imela, da me je ob tem podpiral mož, ker študirati z družino, otroci in delom, brez domače podpore, pač ne gre.
-	Kdaj si dokončala študij?
-	Srednjo šolo sem končala v Piranu, višjo šolo za medicinske sestre v Ljubljani, nato se je spremenil sistem šolstva in sem končala visoko šolo v Mariboru, tako da sem diplomirana medicinska sestra. Študirala sem, mislim, da do svojega štiride-setga leta. Še pred tem pa sem bila v šoli za inštrumentarke, pri dvajsetih, prav tako v Mariboru. A kot pravim, sem študirala ob delu in te šole so bile plačljive, zato je bilo treba kar stisniti. Ampak iščeš znanje.
-	So vas v kolektivu spodbujali pri študiju?
Nadaljevanje na naslednji strani
8. Marec
-	V časih, ko smo bili še v stari izolski bolnici, so izobraževanja zelo podpirali in jih tudi štipendirali. Takrat sem naprimel šla v šolo za inštrumentarke in so nam plačali izobraževanje. Potem pa se je to končalo. Vmes sem štiri leta delala v Trstu na Katinari in tam sem dobila proste dneve za izpite. Na Katinari so resnično podpirali izobraževanje in zelo so cenili delo medicinskih sester, bolj kot tukaj. Zdravniki so nas zelo spoštovali, tako da sem morala vedno razlagati, kaj se učimo, kaj delamo, kakšna je pri nas obravnava pacientov. Zelo so se za to zanimali.
-	Kaj si misliš, ko danes gledaš sindikalni boj, ki ga bijejo medicinske sestre?
-	Zelo sem žalostna. Težava je v tem, da imamo z zdravniki ločena sindikata. Zdravniki so šli svojo pot, medicinske sestre pa smo ostale zadaj. Ali je to nemoč ali kaj drugega, ne bi vedela. Ampak dejstvo je, da bi morali imeti skupni sindikat, ampak spet so v igri lobiji, in z njimi denar in na koncu smo ženske izpadle.
-	Delo medicinske sestre ni samo strokovno, ampak tudi fizično.
-	In psihično. V delovnem odnosu sta medicinska sestra in zdravnik partnerja in eden brez drugega ne gre. Jaz sem inštrumentarka in zdravnik ne more operirati, če nima poleg medicinske sestre, ki povsem ve, kaj dela. Za ves postopek in sterilnost odgovarja medicinska sestra. In eden brez drugega ne gre niti v ambulanti.
-	Imate kdaj sploh skupne zadeve z zdravniki ali ste ločeni?
-	Jaz sem zdaj v penziji in ne vem, kako se borijo za skupne interese, ampak mislim, da so ločeni. Delovno smo bili zelo povezani, a odkar sta se sindikata ločila, ta odnos ni več isti. In to se pozna.
-	Koliko časa si delala?
-	Imam 36 let delovne dobe, nato sem zbolela in preživela.
-	Je bilo hudo?
-	Ja, bilo je hudo. Najhuje pri bolezni je, da si bil vedno aktiven in naenkrat misliš, da ne boš mogel več delati in kaj boš zdaj, da si za staro šaro, da nisi uporaben, kako si boš pomagal in kdo ti bo pomagal. Kje najdeš moč in ali boš zdaj kar naenkrat umrl in te ne bo več. Mene je bilo tudi sram svoje bolezni. Težko ti je, ker si navajen se razdajati, potem pa niti sebi ne moreš pomagati.
-	Kako dolgo je trajalo?
-•Dve leti sem bila zelo na dnu. Iskala sem veliko rešitev in pomoči, zdravstvenih in alternativnih. Našla sem pot v alternativi povezani z zdravstvom. Imam dobrega osebnega zdravnika Dernikoviča, ki je to upošteval. Ko sem morala zmanjševati doze zdravil, ki sem jih jemala, mi je pri tem pomagal. Mojo odločitev je sprejel, da bom poskusila še nekaj drugega in s prehranskimi dopolnili in prehrano, z gibanjem, razmišljanjem, vajami sem si pomagala in danes sem tukaj.
-	Zanimivo je, da kot medicinska sestra nisi dala na stran alternativnega, naravnega zdravljenja.
-	Mi smo z vasi in tam si najprej pomagamo s prehrano, s tistim, kar nam zraste na njivi in kar imamo doma. Potem poslušaš druge, njihovo mnenje sprejmeš in vsi so pametni. Veliko je tega in najti moraš rešitev, ki ti ustreza. Ni rečeno, da bi to, kar je pomagalo meni, tudi komu drugemu. A v to moreš verjeti in to sprejeti.
-	Si šla v to pogumno?
-	Povsem odločno. Moja nevrologinja na nevrološki kliniki, kjer sem se zdravila, tega ni sprejela in je rekla, da bom metala denar stran. Da prehrana in alternativa ne pomagata. Ampak jaz sem se tako odločila in imela sem prav. Danes lahko delam in pomagam drugim in veliko ljudi me kliče in se o tem pogovarjamo, vsak pa naj se na koncu odloči sam.
-	Vedno si veliko delala in bila energična, kar naenkrat pa nisi več mogla.
-	Ja, res je bilo hudo. Zdaj lahko tudi rečem, da sem bila dve leti na antidepresivih, ker nisem zmogla več in bratranec, ki me pozna, me je poslal k psihiatru, saj je tudi sam dal skozi podobno zgodbo in je rekel, da ga pač rabim. Mislila sem, da se mi bodo vsi smejali, ampak psihiater je zdravnik za dušo. Ko zboliš ni samo telesno, ampak tudi duševno stanje in takrat sem res potrebovala zdravila in so mi veliko pomagala. Terapija in psihiater sta naša prijatelja (smeh).
-	Nerodno ti je bilo, ker sta se poznala iz delovnega okolja?
-	Tudi, ja. Ampak ne bi me smelo biti. Psihiater je kot prijatelj. Bojimo se, da bi rinil v nas in bi mu morali pripovedovati stvari, ki nas težijo. Jaz sem takrat samo jokala. Depresija je eno jokanje, je stiska in je huda zadeva. Danes lahko o tem govorim, ampak takrat ni bilo lahko.
-	Kako je mož sprejel to?
-	Moškemu moraš povedati. Ženske včasih delamo napake, da smo tiho, da smo jezne in vsi so za vse krivi, ampak moškemu moraš povedati, moraš mu razložiti. Sedi in ti bom povedala in potem razume. Tudi njemu nisem hotela povedati in smo se kregali, zakaj nisem česa naredila in tako naprej. Mene ni takrat nič zanimalo in odnosi se lahko spremenijo. Vse je v komunikaciji. V vseh stvareh se moraš znati pogovarjati in povedati.
-	In ko si končno vse to preživela, namesto, da bi uživala, rineš naprej in ustanavljaš društvo Šparžin, kjer si vpregla tudi mamo in divjate naprej.
-	To društvo je bilo ustanovljeno že prej. Letos praznujemo 10 let delovanja in predsednica Ingrid je ob volitvah iskala nekoga, ki bi delovanje društva prevzel. Jaz sem imela čas in sem se v tem našla. Mogoče mi je bila ponujena priložnost, da spet nekaj delam brez teže in bremena in predvsem delam z ljudmi. Gre za drugačen nivo in drugo področje. Tukaj je mama, je veliko Kortežank, lepo je.
-	Je to muka ali terapija?
-	Terapija! Vsekakor terapija. Vedno sem srečna, ko smo na stojnicah, ko se predstavimo, ko pečemo fritle, ko nas ljudje poznajo. Zdaj so nas naprimer vabili v Planico. Ljudje te poznajo po nečem dobrem in se radi vključijo in pomagajo.

Veliko pomaga tudi mama in da slučajno ne bi pozabili nanjo, ko kam gremo. Stalno sprašuje, kdaj imamo kaj. Zdaj že sprašuje, če gremo na Istrski maraton.
-	Kako se v to vključujejo otroci?
-	Sin je bil večkrat z nami na stojnici in je zadnja leta zelo spremenil odnos do narave, zemlje in kmetovanja. Zdaj je vzel v najem oljke, njive, postaja pravi kmet. Doma to delo zelo cenijo in spoštujejo in ko je treba kaj pomagati ali kaj pripeljati oziroma odpeljati, lahko računam nanje. Vse je dobro, če imaš doma podporo.
-	Kaj pa pravi vnuk? Da ima nona preveč energije?
-	Najlepši poklic je biti nona. Ker otroku daš to, kar svojemu nisi uspel, zaradi premalo časa, dežurstva, službe itd. Njega učiš. Naš zna naprimer “šrajat” po domače, ker tako z njim govorim. Zdaj ga z možem voziva na plavalni tečaj v Delfin in imamo res ogromno dela!
-	Lahko bi rekli, da si imela živahno življenje. Ni ti bilo dolgčas.
-	Zelo pestro in nikoli mi ni dolgčas. Dolgočasim se, če nimam odprtih stvari. Moram imeti knjigo, moram kaj kuhati, organiziram več stvari naenkrat, vaje, pohode, kosila in zraven kakšno predstavitev. In to me je naučilo, da sem bolj samozavestna. In sem zelo. Zgubiš strah pred ljudmi, pred nastopom, pridobiš neko samozavest. In imam nek mir, ki ga nisem imela v službi.
-	Več razmišljaš o včeraj, danes ali jutri?
-	Vedno ni bilo lepo, a rada potegnem ven lepe stvari in na tem gradim naprej. Dolgoročnih planov nimam in sproti vzamem stvari. Ni ničesar, kar bi si zelo želela, le mir, ljubezen, da si ljudje znamo pogledati v oči, da si znamo oprostiti in da gremo naprej. In seveda ljudi ob sebi, se pogovarjati, se pozdraviti, se spoštovati. ur
Podlistek: Vesna Tavčar - Mobing
MOBING
2. nadaljevanje
PRI MENI JE BILO TAKOLE:
1.	Najprej so me preobremenili z delom. Ko
sem prosila za pomoč, se dolgo ni zgodilo nič, potem pa so del mojega dela (cca 30%) prenesli v drug oddelek, kjer sta to delali dve osebi, zahteve pa so bile nižje. To kar je bilo zame “nujno in takoj”, za njiju ni veljalo, ker ni bilo dovolj časa. Ko sem prosila in čakala na pomoč, se je ves čas ustvarjala klima, kakor da povzročam težave in da imajo problem z mano, ker imam preveč dela. To krivdo nekako ponotranjiš, čeprav nisi nič kriv, in trpiš. Čutiš se nesposobnega. Govorim o količini, ki bi jo strokovnjak z lahkoto dokazal, ampak ne kličeš kar takoj inšpekcije. Če nimaš pomoči višje inštance, si ujet. (Zaposlena sem bila v vodstvu.)
2.	Delo so mi nalagali s šarmom in laskanjem: “Saj si sposobna. Ti boš to z lahkoto.”
3.	“Šaljenje”, pokroviteljstvo in omalovaževa-
nje resnosti problemov, ki sem jih predstavila (ki bi lahko pripeljali do finančne škode). Pokroviteljsko te potrepljajo po ramenih in z nasmehom rečejo: “Pretiravaš. Kompliciraš.”
4.	Napeljevanje na “greh”. Kar na lepem je zelo storilnostna šefica postala zelo svobodna. Igramo igrice, imamo dolge malice, urejamo zasebne zadeve, ....Na to nisem zagrabila. Obenem pa ni imela časa pogledati mojih planov, da bi jih lahko poslala naprej. Igrala je igrice na računalniku in mi rekla, da nima časa. Zamuda roka bi bila moja krivda.
5.	Zapiranje informacij. Nisem dobila vse potrebne dokumentacije, kasneje pa se mi je očitalo, da informacij, ki jih nisem dobila in za njih nisem mogla vedeti, nisem upoštevala.
6.	Odsotnost vabil na sestanke na katerih bi morala biti (je pisalo v internih aktih, ki so opredeljevali mojo funkcijo). Po sestanku so znali priti do mene trije (enak rang) z informacijami kaj naj bi se na sestanku dogovorili in kaj naj bi bila moja naloga. Vsak z drugačno verzijo. Ko sem potem predlog predstavila direktorju, me je arogantno vprašal zakaj se s tem sploh ukvarjam. Me niso spustili zraven in mi kasneje očitali, da nisem zraven.
7.	Zavlačevanje. Obravnavanje preprostih ugotovitev in predlogov na sestankih, kjer nikoli nismo prišli do konca (ker dotični direktor ni imel časa), kjer so se na naslednjem sestanku sklepi prejšnjega sestanka spremenili (diametralno nasprotno) in smo bili spet na začetku. Mesece. Cilj tega je bil, da bi zamudila rok do katerega sem morala oddati poročilo.
8.	Različno obravnavanje enakih stvari. Prestavljanje rokov je bila v firmi stalna in pogosta praksa. Moje je šlo v zapisnik kot “nerealizirano”, od sodelavca pa “boš do naslednjič”.
9.	Potvorjeni zapisniki. Rečeno je bilo nekaj, pisalo je pa nekaj drugega. To te prisili, da kontroliraš čisto vse.
■ sistematično trpinčenje na delovnem mestu
10.	Spreminjanje pravil in zaposlovanje z nepotrebnimi manipulativnimi opravili. V
vsaki sistemizaciji piše tudi: “naloge po nalogu nadrejenega”. Sicer obstajajo neke zakonske zaščite, ampak spet ne toliko, da bi šel človek kar v tožbo. Ob prevzemu dela nalog delavke na porodniškem dopustu, sem morala neko nepomembno tabelo (večina sploh ni vedela, da jo imamo) ažurirati bolj pogosto, tudi desetkrat pogosteje kot do takrat.
11.	Za čas direktnega napada name so bila spremenjena operativna navodila, potem pa so jih vrnili nazaj.
12.	Dnevno spreminjanje operativnih navodil. Ne zaradi novosti, ampak zaradi majhnih podrobnosti, kjer ti potem lahko očitaljo napako. Res nepomembne drobnarije. Samo za povzročanje stresa, negotovosti in za povečevanje dela, ker si moral skoraj pri vsaki stvari najprej pogledati v navodila.
13.	Različna pravila. Kar je veljalo zame, “narediti takoj ali pa najkasneje naslednji dan”, se v času moje 5 tedenske odsotnosti ni naredilo niti enkrat. Me je vse počakalo in čez kakšen dan je bila že pripomba zakaj še nisem, ker je to prioriteta. Tako pisalo tudi v navodilih, veljalo pa je samo zame.
14.	Neprestano nadlegovanje z neumestnimi vprašanji, medtem, ko sem urejala zelo zahteven pravilnik (140 strani). Čeprav so bila vprašanja neumestna, pa sem morala odložiti delo, preklopiti, poiskati in utemeljiti/dokazati.
15.	Ignoriranje, zavijanje z očmi, vzdihovanje, “kričanje” (velike črke in klicaji v mejlih).
16.	Ignoriranje moje funkcije. Dokumente, ki bi jih morala dobiti v pregled so “peljali” mimo mene. Sklenili posel, ki ga ne bi smeli, ko sem opozorila na napako in posledice pa se na sestanku o tem sploh nismo pogovarjali, ampak se je od mene zahtevalo, da citiram definicije zakona, ki bi ga morali poznati vsi (in vsi smo imeli prenosnike in dostop do interneta pri sebi). To je taktika preusmerjanja pozornosti. Smo potrebovali tri sestanke, da je direktor spregledal do te mere, da se je zavedal posledic.
17.	V določenem primeru se, glede varstva osebnih podatkov, nisem želela odločati sama, saj odgovora ni vedela niti informacijska poo-blaščenka, zakon ni dovolj določen, tako da je pristojna samo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
Ana Vesna Tavčar se je v Izolo preselila zato da spremeni okolje v katerem je bila kot vodstvena delavka, deležna mobinga, ki se je končal z odhodom z delovnega mesta in vrnitvijo na začetek poti. Zdaj že štiri leta aktivno raziskuje in preučuje psihično nasilje in čustvene zlorabe ter, z namenom informiranja in ozaveščanja, vzdržuje FB stran s to vsebino.
Direktor me je nadrl: “Če ne znaš razlagati zakonov, te bom pa odpustil.” Če hočeš imeti službo, moraš delati kar hočejo. Ni važno ali je prav ali narobe. Ko nastane problem, kot npr. pri pranju denarja v NLB, pa lahko rečejo: “Vse službe so pregledale. Nihče ni videl nič spornega.” Za funkcijo skladnosti ni treba biti pravnik, poleg tega smo imeli v ta namen pogodbenega pravnika. Gospe, ki je vsebinsko speljala mojo odpoved, sem morala večkrat povedati in razložiti zakaj nam določen člen pogodbe ne dovoljuje določene obdelave podatkov, v odpovedi pa mi je očitala nerazumevanje regulative.
18.	Nejasne pripombe in nejasne zahteve. Funkcija skladnosti je bila nova. Direktorju se je zdelo, da mogoče pa ne daje od sebe tega kar bi morala. Zanimala ga je dodana vrednost funkcije glede na ostale kontrolne in nadzorne funkcije. V Excel tabelo sem dala zahteve po definiciji, vsebino in področje dela ter kaj bo učinek tega dela. Poslala sem tabelo, vendar nikoli nisem dobila odgovora. O tem se nismo več pogovarjali.
19.	Malo po malo so mi odvzemali delo. Zapiranje informacij in izločevanje se je nadaljevalo. Priporočil komisije za mobing niso upoštevali. Moja ocena je bila, da me želijo uničiti, ponižati in premestiti na nižje delovno mesto. Zato sem prijavila mobing - ali se borim ali pa me bodo popolnoma uničili. Mislim da je to povzročilo ali pa vsaj pospešilo odpoved. Vem pa ne. Zakonodaja je narejena tako, da si lahko izmislijo karkoli. Lahko je čisti konstrukt. Lahko na sodišču izgubijo, vendar te ni potrebno zaposliti nazaj. (Sicer pa bi si samo norec želel nazaj v ta kolektiv.) Gre samo za nek znesek s katerim se te lahko rešijo. In delodajalci jamrajo, da se ne da odpuščati. Tisti, ki ima denar, si to vedno lahko privošči. V mojem primeru ni bilo niti ene napake zaradi katere bi me lahko odpustili. Funkcije skladnosti niso mogli ukiniti, ker jo zahteva Banka Slovenije. To so (npr.) naredili, ko se se želeli rešiti kadrovnice. Kadrovanje so predali zunanji inštituciji in našli pričo, ki je lagala na sodišču. Kadrovnica je izgubila.)
20.	Opravljanje/laganje. To vidiš šele naknadno. Če nisi klican na zagovor, nimaš pojma kaj se ti za hrbtom dogaja. Informacije se pofočkajo naknadno. Ko je že prepozno.
Naslednjič: Kaj se je zgodilo po 30 letih uspešnosti?
mambk/m: 8	KAPUČINO
__________________________HESiME
Jadralci na morju v snežnih razmerah
Poraz v Hrastniku
Dol Hrastnik - Butan Izola 20:19 (9:9)
Butan Izola: Aleksič, Mičovič 1, Jurič, Smej, Božič 5, Beganovič 2, Žgavec, Logar, Peharc, Poberaj 4, Konig 3, Čolič 1, Madžarevič 2, Milunovič 1. Trener: Peter Pucelj.
Naši fantje presenečajo. Rokometaši Hrastnika, ki so trenutno drugi, pred tekmo z Izolo pa so bili na tretjem mestu, so očitno spoznali izolski moto: »krepat, ma ne molat«. Izolani, ki jim gostovanja ne ležijo najbolj, so se tokrat s Posavci pošteno udarili in jim skorajda pripravili totalno presenečenje. Le za malo je namreč manjkalo, da bi prišli do točke, a se jim v zadnjih minutah ni izšlo.
Start je bolje uspel domačinom, ki so v peti minuti vodili s 3:0. Naši so se jim postopno približevali in izenačili pred odhodom na odmor. V tem delu sta po dva gola prispevala Beganovič in Poberaj, enega več je dal Božič, po enkrat pa sta domačega vratarja premagala Čolič in Madžarevič. Nadaljevanje je bilo zelo enakovredno, izid je bil kar devetkrat izenačen - nazadnje pri 19:19 v 55. minuti. Žal so Hrastničani le minuto zatem dosegli dvajseti zadetek, Izoli pa do konca ni uspelo izenačiti. Izola je trenutno osma, v soboto pa igra doma ob 20.00 s Krimom.
Velenje - Izola 27:19 (14:9)
VLB ženski ligi je Izola v zadnjem krogu igrala v Velenju proti tamkajšnji istoimenski ekipi. Izolanke so začele dobro in povedle, a so zdržale le do izenačenja 5:5, nakar so domačinke prevzele pobudo in tekmo zanesljivo pripeljale do, za njih, srečnega konca. Pri Izoli je največ golov, sedem, dala Sara Hodžič.
V soboto igrajo doma z ekipo Naklega, trenutno pa so četrte.
Pred nami je začetek drugega dela prvenstva. V pripravljalnem obdobju smo odigrali prijateljske tekme proti Ankaranu, Dekanom, Umagu, Sežani, Škofji Loki in Bujam na katerih ni bil v ospredju rezultat ampak uigra-vanje ekipe in preizkus različnih taktičnih zamisli trenerja. Priprave so za nami in fokus je na prvi prvenstveni tekmi to soboto proti Adrii iz Mirna.
Pozabiti je potrebno vse poškodbe, slabe izkušnje iz prvega dela prvenstva in vse ostale težave. Vemo česa smo sposobni in vemo kam spadamo. Gremo po vse ali nič.
V	Cadizu dobri rezultati naših jadralcev
V	Cadizu v Španiji se je pravkar končala tradicionalna mednarodna regata 13. Andaluzijski olimpijski teden (XIII Andalu-sian 01ympic Week), na kateri se vsako leto v zadnjem tednu februarja jadralci pomerijo v razredih laser standard, radial moški/ženske, 4.7, RS:X moški/ ženske, finn, 470 moški/ženske, 420, 49er, 49er FX. Regate so bile načrtovane na štirih prizoriščih s po 12 ali 16 regat v posameznem razredu, ki pa so jih skladno z vetrovnimi razmerami na koncu uspešno izpeljali v manjšem obsegu.
Na tej vsako leto večji in bolj kakovostno organizirani mednarodni regati v Cadizu se je letos na njeni 13. izvedbi med 24. in 28.
februarjem zbrala močna mednarodna zasedba 350 jadralcev iz 39 držav, nastopila je tudi celotna Španska olimpijska reprezentanca. Slovenijo so zastopali Kim Pletikos v razredu laser radial ter brata Liam in Jan Orel v razredu finn, v katerem je bila konkurenca na izrazito visokem nivoju, saj se bo že čez dober teden dni tukaj začelo Evropsko prvenstvo v razredu finn.
Naši jadralci so dosegli dobre rezultate. Kim Pletikos je osvojila 19. mesto med ženskami v razredu laser radial, v razredu finn pa se že kažejo prvi rezultati po zimskih treningih pod vodstvom trenerja Giorgia Poggija, ki sta jih izvajala v Loanu, Palamosu in Cadizu - Jan Orel je osvojil 15. mesto, Liam Orel pa 20. mesto. Liam in Jan Orel bosta v Cadizu ostala do 18. marca, saj ju na prizorišču čaka še Evropsko prvenstvo v razredu finn.
Optimisti in laserji pod snegom
Prva kriterijska regata optimistov in regata za laser radial San Simon Cup 2018, ki je potekala v organizaciji Jadralnega kluba Ljubljana in v sodelovanju z izolskima jadralnima kluboma JK Izola in JK Burja ter ob pomoči Pomorskega društva Piran, je minila v znamenju izredno zahtevnih pogojev, v katerih pa so se organizatorji kar najbolje izkazali in verjetno sploh ne bi mogli bolje krmariti med neštetimi spremembami vetra in izrazito težkimi razmerami na regatnem polju, kar so pozitivno čutili prav vsi udeleženci. Vremenske razmere so tudi botrovale dejstvu, da se je od prvotno prijavljenih 180 tekmovalcev razreda optimist regate dejansko udeležilo za dobro tretji-
no manj, kriterij za razred laser 4.7 je bil naknadno zaradi vremenskih razmer odpovedan, 12 jadralcev pa se je udeležilo regate v razredu laser radial.
Organizatorji so nameravali postaviti ločeni regatni polji za razrede laser in optimist, za kar so zagotovili potrebno število članov organizacijskega odbora in plovil, dva mednarodna regatna oficirja (David Bartol in Anastasios Fotis) ter šest priznanih sodnikov s pisano mednarodno zasedbo iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Nemčije. Zadnji dan pred regato pa je pošteno zagodlo vreme z obilnim sneženjem, ki je pobelilo tudi Obalo. Sneženje je spremljala tudi zelo močna burja, ki je zelo ovirala prihod udeležencev v Izolo.
Kljub kaotičnim prometnim razmeram je do petka zjutraj udeležbo potrdilo 123 jadralcev v razredu optimist in 12 jadralcev v razredih laser. Pri laserjih so se organizatorji odločili, da izpeljejo regato samo za razred laser radial, ker je bilo v rarzedu laser 4.7 premalo prijavljenih udeležencev, zato pa so se nekateri mlajši jadralci prvič tekmovalno preizkusili v razredu z večjim jadrom za radial in hrabro zarezali v mrzle valove. Skupno so se regate udeležili mladi jadralci iz
21	klubov iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovaške.
V	petek, 2. marca, vremenski pogoji zaradi nočnega sneženja in premočne burje niso omogočali izpeljave regat, so se pa mladi jadralci kljub temu zabavali s kepanjem in postavljanjem snežaka ter pripravo jadrnic.
V	soboto, 3. marca, se je vreme skladno z napovedjo precej umirilo, zato je regatni odbor ob 11. uri poklical jadralce na morje. Ob rahlem vetru med 5 in 6 vozli iz različnih smeri je v oblačnem vremenu regatnemu odboru uspelo zaključiti po dva plova za obe skupini v razredu optimist in tri plove v razredu laser radial. Popoldan, ko je veter obrnil na rahlo tramontano, je organizatorjem ponagajal še dež, tako da so v hladnem vremenu komaj kakšno stopinjo nad ničlo vsi prezebli zaključili regato s poznim kosilom za vse udeležence v restavraciji San Simon Resort. V razredu optimist je tekmovalo 43 deklet in 80 fantov v dveh skupinah, od tega
22	kadetov in 16 kadetinj (letnik 2007 ali mlajši).
Za v nedeljo, 4. marca, je zaradi lepega vremena in ugodne vremenske napovedi regatni odbor najavil začetek regat že ob 10. uri. V začetku je res potegnil ugoden veter iz južne smeri, ki je obetal uspešen plov, vendar je kmalu začel upadati do jakosti dva do tri vozle in spreminjati smer najprej na burjo in potem na tramontano ter se šele popoldan ustalil iz smeri maestrala z jakostjo med štirimi in šestimi vozli. Kljub neugodnim razmeram za jadranje jadralci niso bili slabe volje ob čakanju na veter, ker jih je grelo prijetno zgodnje pomladno sonce s temperaturami nad deset stopinj. V slalomu med spremembami smeri in moči vetra je regatnemu odboru uspel manjši čudež, da je speljal po dva plova v obeh razredih in tako na povsem regularen način zaključil regato z odbijanjem uvrstitve v najslabšem plovu in s tem uspešno zaključil kriterijsko regato.
Pri optimistih so se pri fantih in dekletih za končno razvrstitev upoštevali po trije plovi. Kot najuspešnejši so zaključili regato že prvi dan vodilni Buba Pulek (Glivo Sailing Club), Daniel Cante (JK Izola), Martin Fras (JK Izola), Andrea Nordio (SV Barcola Gri-gnano), Jan Pernarčič (YC Čupa) in Luka Zabukovec (JK Jadro Koper). Tudi pri dekletih je zmagovalka vodila že po prvem dnevu in sicer je bila to Mija Močinič (Glivo Sailing Club), ki so ji sledile kadetinja Lisa Vucetti (SV Barcola Gri-gnano), Alja Petrič (JK Jadro Koper), Lea Schranzhofer (SC TWV Achensee) in Marlene Rudisch (SC TWV Achensee). Med naj mlajšimi kadetinjami je zmagala zelo obetavna Lisa Vucetti, sledile pa so ji Aurora Ambrož (YC Čupa), Zala Vidmar (JK Jadro Koper), Giulia Marella, (CDV Venezia) in EMA Grabnar (Glivo Sailing Club). Med kadeti se je po drugem dnevu vr-
stni red nekoliko spremenil in sicer so bili najboljši Vittorio Bonifacio (SV Barcola Grignano), Alessan-dro Mangione (YC Čupa), Giuseppe Montesano (TPK Sirena), Maj Petrič (JK Jadro Koper) in Jakov Močinič (Clivo Sailing Club).
V razredu laser radial so zaključili pet plovov, od katerih se je odbil najslabši rezultat. Med fanti so bili v ospredju Nicolo Kravanja (JK Burja Izola), Gašper Strahovnik (JK Burja Izola), Alex Veljak (JK Jadro Koper), Janez Zabukovec (JK Jadro Koper) in Andrej Fras (JK Izola). Med dekleti je v istem razredu zmagala absolutno četrta Sandra Lipovec (JK Pirat), sledili pa sta ji Maja Žibert (JK Ljubljana) in Gaja Kolarič (JK Ljubljana), ki sta tudi uspeli ugnati nekatere fante, tako da lahko na naslednjih regatah pričakujemo zanimive povračilne boje.
Po zaključku plovov so organizatorji z zaključno podelitvijo pokalov in z žrebanjem praktičnih nagrad zaokrožil uspešen regatni vikend ter se zahvalil regatnemu odboru in sodnikom za uspešno izpeljano regato in vsem udeležencem za hrabro jadranje v zimskih razmerah. Pokale najboljšim je podelil generalni sekretar Jadralne zveze Slovenije, Romeo Podlogar.
Člansko državno prvenstvo v judu
V	Kopru je 4. marca potekalo državno prvenstvo po pasovih za člane, kjer je nastopilo 59 tekmovalcev.
V	kategoriji oranžni pas je presenetljivo, ter zasluženo zmagal petnajstletni Izolan Mark Rožac ter si s 1. mestom prisvojil zeleni pas.
Z regijskega prvenstva štirje naši naprej
Regijsko prvenstvo Strelske zveze zahodne regije v streljanju z zračno puško in pištolo je 3. in 4. marca 2018 sicer potekalo v organizaciji Strelskega društva Postojna, a sta ga v vlogi vodje tekmovanja in sodnika kadrovsko podprla dva člana Strelskega kluba Izola, Aljoša Frank in Giuliano Ritoša. S standard zračno puško je bil med kadeti Vito Kavalič drugi, Dan Lorbek Ivančič sedmi, Kadetinji Lari Frank pa se je okrog vratu zableščalo zlato, saj so njeni rezultati že nekaj časa na nivoju članske kategorije, kjer je bila Katja Reja odlična druga. S pištolo se je med kadeti Marku Rožacu za las izmuznil bron, v članski kategoriji pa je po rednem delu, v katerem je bil Andrej Jakomin na 3., Leon Tomažin na 12. in Ivan Božič na 14. mestu, potekal tudi finale 8 najboljših. V slednjem je pod hudim pritiskom Andrej Jakomin sicer zaključil na 7. mestu, ekipa pa si je kljub temu prislužila bron. Izolski tekmovalci so z
izplenom lahko več kot zadovoljni: osem tekmovalcev je domov odneslo tri medalje in en ekipni pokal, štirje pa so dosegli normo za nastop na državnem prvenstvu.	dš
V ponedeljek 5. marca 2018 je bil v kavarni hotela Delfin Izola odigran deveti letošnji turnir v taroku za posameznike za prvenstvo občine Izola.
Vseh 9 možnih točk ni osvojil nihče. Najuspešnejši je bil Boris Debeljak z 8 točkami in odlično razliko +1289. Po 7 točk sta osvojila Anton Sevčnikar prav tako z odlično razliko +1341 in Bogo Strohsack, ki je kljub velikemu številu točk zbral krepko negativno razliko -1162. Na četrto mesto je prišel Cveto Ličen s 6 točkami in razliko +130. Peto mesto je pripadlo Zvonku Glušiču, ki je zbral 5,5 točk in razliko +28. Naslednji turnir bo v ponedeljek 12.marca s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola.
db
Spoštovani,
Slovenski športniki dosegajo izjemne uspehe tako v individualnih panogah, v zadnjem obdobju pa vse več tudi v ekipnih športih. Verjetno so redki tisti, ki niso spremljali lanskega Evropskega prvenstva v košarki, kjer je Slovenija osvojila zlato medaljo. V iztekajočem se mandatu Državnega zbora pa je bilo veliko pozornosti namenjene tudi spremembam zakona o športu.
Tako kot v drugih dejavnostih, pa se tudi na tem področju ne smemo zadovoljiti s preteklimi uspehi. O tem kaj je potrebno storiti, da bomo Slovenke in Slovenci še naprej ponosni na dosežke naših športnikov in športnic, ali lahko uspehe v športu preslikamo tudi na druga področja našega življenja in dela ter seveda kaj mora storiti politika, da nam omogoči razvoj tako športa kot drugih dejavnosti v prihodnje, bo tekla beseda na
okrogli mizi,
ki bo v torek, 13.3.2018, ob 17h v kinodvorani Odeon Izola
Pogovarjali se bomo s
slovensko košarkarsko legendo, dobitnikom zlate medalje s svetovnega prvenstva,
televizijskim komentatorjem in poslancem stranke DeSUS,
Petrom Vilfanom.
Pogovor bo vodil in usmerjal Branko Simonovič, predsednik DeSUS Izola.
Vstop prost. Vljudno vabljeni.
Namesto v tovarnah v kulturnih hramih
Osmi marec je bil vrsto let prav poseben praznik in nostalgični spomini govorijo o tem, kako so delavkam v tovarnah razdelili rdeče nageljne. Manj nostalgični govorijo o sindikalnih veselicah, ki so marsikdaj vzele temu prazniku ves sijaj.
Tovarn v Izoli praktično ni več in klasičnega delavskega praznovanja 8. marca tudi ni več. Tu in tam si še kdo privošči srečanje sodelavk v kakšnem lokalu, v glavnem pa se vse konča s šopkom cvetja, ki ga mamam in nonam prinesejo malčki iz osnovne šole in vrtca. Praznovanje 8. marca se je tako preselilo v kulturne ustanove in tudi letos bo v Izoli nekaj takšnih dogodkov.
Manzioiijeva palača
V Manziolijevi palači bo ob 19. uri koncert z naslovom Ženske in glasba s skupino CANTICA Ladies, ki jo je ustanovila Manica Smrdelj in vanjo povabila še pevke iz njenega profesionalnega pevskega studia Cantica: Clio Diabate, Ariano Jo-vičevič in njeno alternacijo Jessi-co Kastelic Hreorešen. Skupino sestavljajo še štirje odlični primorski glasbeniki: Mitja Stropnik (bobni), Teo Korenika (bas kitara), Van Baray (el. in ak. kitara) in Mitja Bobič (klaviature).
Kulturni dom - razstava
Pol ure kasneje, ob 19.30 pa bodo v preddverju izolskega kulturnega doma odprli razstavo s preprostim naslovom: ŽENSKE Tokrat skupaj razstavljajo članice in člani treh likovnih skupin, ki delujejo v Izoli: KDLEJ LIK Izola (Zlatica Udovič, Karmen Rojc, Dragana Dada Čurin, Ingrid Vinovrški, Irena Furlanič, Boženka Knez in Ljubica Pirih, Snežiča Krajnc in Zorko Dežjot), KDLU TUBA Izola (Zdenka Petek, Jožica Golja, Katja Debevec, Saša Kuder in Vero-nica Sedevcic) ter slikarska skupina MORJE (Maja Alessio, Dorica Barbarič Benčič, Majda Krevs, Zlata Rajh, Sonja Ravbar, Silva Trampuž in Danica Vodovnik).
Ob otvoritvi razstave bo nekaj pesmi prebrala Patricija Sosič Kobal, da bo slišan tudi prispevek drugega spola pa bodo poskrbel pevci Moškega pevskega zbora Izola.
Kulturni dom - koncert.
Po razprodanem oktobrskem koncertu se na isti oder, vendar z nekoliko spremenjenim programom, vrača Mef z akustičnim in električnim Narodnoosvobodilnim bendom in z gostoma: kitaristom Elvisom Šahbazom in italijanskim kantavtorjem Giannijem Pellegri-nijem. Za sceno bosta poskrbela slikarja Eduard Belsky in Aleksander Kruchan, za video pa Davorin Marc, Paride Di Stefano, in Srečko Gombač.
Koncert so si zamislili kot prijateljsko druženje ob glasb, zato bo po koncertu še kratka zakuska in morda se bo slišala tudi katera od pesmi, ki jih na koncertu ni bilo. Mef in akustični NOB Za darilo ob prazniku bodo ženskam zapeli o Ameriki, Mariji, Gini in Aksiniji, pa o najboljših letih, o svobodi, o mladosti in o Ulici Prekomorskih brigad. In ker je koncert na Dan žena v Izoli ne bo šlo brez žalostne o Ulici ribjih konzerv. Akustični NOB so: Armando Šturman (kitara), Gorast Radojevič (bas, harmonika) in Mef (vokal).
Mef in električni NOB
Nov album Narodnoosvobodilnega benda z naslovom Ma ne že spet ... Mef, nastaja z zasedbo, ki je nastala prejkone slučajno. Marko Tomič (kitara in vokal), Jaša Hedžet (bas in vokal), Gregor Brajkovič (bobni in vokal), Eva Brajkovič (glas) in Mef (kitara in vokal) bodo prav na dan koncerta predstavili! drugi single s prihajajočega albuma. Ervin se imenuje črna balada s primesmi kriminalke, v katero se vplete tudi prispevek čelistke Mary Servatius.
Elvis Šahbaz
V spletnem časopisu Jazzopis je o Elvisovem albumu Parenzana Blues Nina Novak zapisala, da se pristopi Šahbaza do gradnje posameznih skladb ozirajo po klasični kitarski literaturi, kar je, glede na njegovo teoretično neozadje nadvse presenetljivo, pri tem pa je vendar znova mnogo mehkejši, saj je zaznamovan s popularnejšimi zvrstmi in ni zamejen izključno s
DELFIN za Dan žena
Moški pevski zbor Delfin Izola je v tem mesecu zelo zaseden, saj bodo imeli vsaj štiri večje in še nekaj priložnostnih nastopov.
V počastitev Dneva žena so že v četrtek, 1. marca nastopili v hotel Delfin, danes, 8. marca ob 10.00 pa bodo zapeli v Domu upokojencev Izola.
klasičnimi tokovi.
Gianni Pellegrini
Predstavil se bo izvrsten kantavtor z italijanskega juga, ki živi med Izolo in Trstom, kjer poučuje kot docent italijanščine in latinščine na glasbenem liceju Carducci -Dante. Za njim so številni nastopi po festivalih v Italiji, prejel je mnoge nagrade, posebej za originalna besedila v narečju iz okolice Fog-gie, izdal je izvrsten album, ki je bil deležen odličnega sprejema italijanske kritike. Odkar živi v Sloveniji nastopa z različnimi zasedbami, tudi s soprogo in sinovoma. Na osmomarčevskem koncertu bo nastopil s soprogo in Narodnoosvobodilnim Bendom, eno od dveh pesmi pa bo zapel tudi v slovenskem jeziku, saj želi na ta način izraziti spoštovanje deželi, ki ga je tako lepo sprejela.
Zanimivosti-----------------------------------------------------------
Stran po stran, zgodba po zgodbi
Počasi napreduje urejanje knjige izolskega ribiča, Marina Sinkoviča z naslovom Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez. Knjiga bo izšla v zbirki Potisk in doslej že imamo kar nekaj prednaročil, tako da verjamemo, da bo deležna precejšnje pozornosti bralcev. Tudi zato, ker je res zelo nenavadna,
Knjigo Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez lahko rezervirate na telefon 040 211 434 ali na elektronski naslov tajnist-vo@mandrac.si, lahko pa pridete tudi na uredništvo Mandrača (Veliki trg 1). Cena knjige bo znana po končanem prelomu strani in tisku, ki bo, seveda, v barvah.
Marino Sinkovič je namreč zbral, zapisal, pofotografiral in celo narisal kakšnih 200 zgodb izolskih in istrskih ribičev, dodal pa je še nekaj spominov na najlepša povojna leta slovenskega ribištva in na Izolo, ki je takrat imela največji ribiško floto na Jadranu.
Marino Sinkovič seveda ni literat, tudi njegov jezik je zelo specifičen, tipično ribiški v povojnih letih, ko so v Izolo prišle cele ribiške družine iz Fontane in drugih obmorskih mest. V svojih na roko zapisanih zgodbah je zbral nešteto besed, ki so md-tem že izginile iz našega jezika, tudi številni ribiški izrazi so že del zgodovine. Predvsem pa je v knjigi veliko oseb, ribičev, njihovih družin, ladij in običajev, ki so medtem že v zgodovini.
• •
MAHI® SINKOVIČ
RIMI DNEVNIK
rA/toei#,	.. r<vHl
An/ME?TUZfeArV.	Asvrr
//V čF	- /C47A*	YAK.t/A,/ e/MT r* An*. / -C	SVM*.... f/ft£ O Če
r fA/STTOAs-fce.in Ay	.>/
VVls/tGerr? fe/CA7Qe(. Ttitrenr čpčččir /ači*
/ZA učisAf * TtVčv/AeAnr 2:n/>	z. 729&&1T 7£	aa<=/<£/**£At-*
AfatCev z.	JČO£.<?\ VO}K<? čo<£ /r/rssrresr- , J£/Sy£ iurc/ennrr/>£?<-*
'	S/y*t ??	.r-VOjt*; -rv&s A/z, op ttCZA/K
>/ /e /v* «■ JT/v/tTr /TAzeb čtofiHtera* A?	<*<?
Oc O '/<J, žtrOMcf /rztrčoAn snen*/ /,v	/K?e£> adMiMa/rsun /yc*t/'e*
//£*/} reg/ c/s^čr	/cne/ms/r srn*#?*
Ač&v/# čn	e/£/9 'f e//Ui Z . JJ-ZeMAc^ & c<yu Z £*/>* C~^ A-t? c /po	n/Ar
£/£/} mAn/ Kf/rč:	evnze	trese s/km SozAnz.VA'* /c
/sreuv /t/sn e&c/TE-e f-*o	* Mr€7*uaiw ro/vns/t/,/*''sz Ante/*'
A/- VArt - Iffl	e/ «■•«> 'sc***. A-	TeAAat &Cf/ * <** AmcA-rzn AWQK/H.
. A sil - 7 -š	/as»&*č*s/i A/rt** Arrr/rsK T/*A d/tn e r/*+
&&rrotf>sfi
volk mtJ,/>m^avi£ . btNO, IPSfi. FCDBRIKO
A; v£i**~m oyhjit<
:U ■
GENEmciJA
%
MTOunc sure COK- VOJKO,/uei* CnarEtu^srtfiiiis*
u>t>r*w
SZArVZC Z£ld Am/*9 JaKOAtA'
■* aezrctA/. c

Tako-le je Marino predstavil dve generaciji prvih izolskih kapitanov ribiških ladij. Berto Ipsa, Livio Čendak, Ivan Volk, Gino Antolovič, Fede-riko Ipsa, Emilio Sinkovič, Silvo Antonac, Vojko Čok, Alojz Gašperut, Ivo Strasner, Jože Soderžnik, Branko Žele, Rajko Jakomin, Srečko Kovačič, Berto (Buligo), Laznik Siegbert Nekaterih pač ni prepoznal ali jih je spregledal in nekaj več kot 200 takšnih zapisov na A3 formatu je zbral Marino Sinkovič za to svojo knjigo. Zagotovo se bo prikradla kakšna pomanjkljivost zato bomo skušali pred izidom še preveriti nekatera imena, da bi bile zgodbe karseda popolne.
Marino Sinkovič pri pisanju svojih zgodb uporablja jezik, ki ni niti izolski dialekt ampak je jezik ribičev, nekakšna kombinacija slovenskih, hrvaških, italijanskih in narečnih besed. Branje originalnega zapisa je včasih prav zabavno, toda hkrati je zapisovanje povedi v slovenski jezik kar zahtevno opravilo, saj mnogi izrazi v slovenskem jeziku sploh ne obstajajo. Tudi zato urejanje knjige poteka stran za stranjo, saj bo v knjigi objavljen tako originalni zapis kot prevod v slovenski knjižni jezik.
Knjiga Marina Sinkoviča bo izšla v sodelovanju z društvom Histrion in bo zanimiva za vse, ki jih zanima slovensko morsko ribištvo, tudi zato, ker je Marino zbral nekatere zanimive pripovedi in fotografije, ki jih verjetno nihče drugi ne bi uspel, hkrati pa bo zanimivo branje za vse, ki imajo radi naše mesto in ljudi.
Izolski Kino Odeon je bogatejši za nove sedeže, ki se od prejšnjih razlikujejo po barvi prevlek, saj so bili doslej rdeče, odslej pa so sive barve. Še vedno pa so zelo udobni in marsikateri gledalec se pripelje na ogled filma tudi iz sosednjih mest.
18.30	Mestna knjižnica Izola
srečanje bralnega kluba Kira knjiga Rumena BuŽarOVSka: Moj mOŽ Se ženska dandanes še vedno definira predvsem v opoziciji do moža? Koliko svobode pri zamišljanju in udejanjanju lastnega življenja ima v resnici? A vsi skupaj še vedno živimo v patriarhalnih vzorcih? Prepoznavamo val neokonzervativizma, ki nas je preplavil? Zakaj je izstop iz tradicionalnega modela (za žensko) tako težak?
19.00	Manziolijeva palača
Koncert ob Dnevu žena posvečen ženskam in glasbi
DONNE E MUSIČA s skupino CANTICA LADIES
Skupino CANTICA Ladies je ustanovila Manica Smrdelj in vanjo povabila še pevke iz njenega profesionalnega pevskega studia Cantica: Clio Diabate, Ariano Jovičevič in njeno alternacijo Jessico Kastelic Hreorešen. Skupino sestavljajo še štirje odlični primorski glasbeniki: Mitja Stropnik (bobni), Teo Korenika (bas kitara), Van Baray (el. in ak. kitara) in Mitja Bobič (klaviature).
19.30	Kulturni dom Izola
OB DNEVU ŽENA
Otvoritev slikarsko - kiparske razstave ZENSKE Razstavljajo KDLU LIK Izola: Zlatica Udovč, Karmen Rojc, Dragana Dada Čurin, Ingrid Vinovrški, Irena Furlanič, Boženka Knez, in Ljubica Pirih, Snežiča Krajnc, Zorko Dežjot. / Mentor: Ljubo Parovel KDLU TUBA Izola: Zdenka Petek, Jožica Golja, Katja Debevec, Saša Kuder, Veronica Sedevcic. / Mentor: Gani Llalloshi SLIKARSKA SKUPINA MORJE Andragoško društvo Morje - UTŽO Izola : Maja Alessio, Dorica Barbarič Benčič, Majda Krevs, Zlata Rajh, Sonja Ravbar, Silva Trampuž, Danica Vodovnik. / Mentor: Ksenija Pfeifer Glasbeni program : MoPZ Izola / Poezija : Patricija Sosič Kobal
20.00 Koncert MEF in/e NOB z gosti
Armando Šturman, Gorast Radojevič, Marko Tomič, Jaša Hedžet, Gregor in Eva Brajkovič ter Elvis Šahbaz, Gianni Pellegrini
9.3.	petek
19.00	Mestna knjižnica Izola literarni večer, predstavitev zbirke haikujev
TU IN ZDAJ
Zbirka haikujev, ki jih nekateri doživljajo tudi kot misli za razmislek, sporočila za dušo ali male modrosti, obljublja več kot eno branje. Navdušila vas bo s tremi poglavji pronicljivih haikujev, ki v sozvočju s fotografijo odstirajo plasti narave. Avtorica NIVES MAHNE ČEHOVIN bo predstavila svojo knjigo in njeno sporočilo, govorila o haikujih in fotografijah, ...Glasbene utrinke bo prispeval Boris Magdalene na glasbilu »hang« - kar je že samo po sebi posebno doživetje.
19.00	Kulturni dom Izola
LA SIGNORA E' VOLAJA IN CIELO
Komična gledališka predstava / Besedilo in režija: Giorgio Amodeo/Teatro CRUTTrst
21.30	Hangar
The Fogsellers (alternative/electro/newage)
10.3.	sobota
19:00 Sončna dvorana
Ona, muza
Večer glasbe, plesa in poezije ob dnevu žena.
Nastopajo: VS Tamariska, Plesni studio Erato, Studio za svobodni ples, Patricija Sosič Kobal, Dean Semolič.
12.3.	ponedeljek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Moški so z marša, ženske so z venere.
Vsak je drugačen, narava žensk in moških pa je nenavadno različna. V čem je skrivnost do srca in pozornosti ter zvestobe moškega? Kaj potrebujejo moški in kaj povsem očara ženske?
13.3.	torek
18.00	Mestna knjižnica Izola
delavnica Kako nam lahko podzavest pomaga do pravilne odločitve
Na prvi pogled je vse enostavno, a kaj ko se največkrat ne moremo odločiti,... SREDA, 14. MAREC 2018, OB 19h: BACHOVA CVETNA TERAPIJA-NARAVNA IN ENERGIJSKA POMOČ	Mes-
tna knjižnica Izola in Borz znanja Izola Vas vabita n
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Bachova cvetna terapija-naravna in energijska pomoč
Z Bachovimi esencami si lahko pomagamo pri negativnih čustvenih stanjih kot so ljubosumje, pomanjkanje ljubezni, nezaupanje, egoizem, oblastnost in pri drugih. Lahko si pomagamo pri različnih strahovih, znanih in neznanih npr. strah pred šolo,...
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni	srj r*§
Izola - Isola	"-“13
Ta teden v Izoli ne spreglejte...


BESlMa BtffllBBIM&BiEramgS
otvoritev,razstave
ŽENSKE
MoPZ Izola

DflPtolMBspSa
cMp8nfIKr^
DEKiLmtjiilBteB 93SEB
IH ^ ^
.

-c'?/ (
GOSPA1
‘i
'. (Sl3MHla[TK3lMSča
aštaPGOnogft
GledališčelGRUTeTršt

PTJftn

Rezervacija in prodaja vstopnic:
Galerija Alga Izola, Kristanov trg 1, Izola, (gsm: 051394 133, m: galeriia@center-izola.si) ponedeljek - petek: 10.00 -12.00/ 16.00-18.00; Sobota, nedelja in prazniki: zaprto
Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m: info(g>odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
URAkulture
Galerija Alga
Danes v četrtek, 8.marca ob 19.30 vas vabimo na otvoritev skupinske slikrsko-kiparske razstave
ŽENSKE
razstavljajo članice: KDLU LIK Izola, KDLU TUBA Izola, SLIKARSKA SKUPINA MORJE Glasbeni program : MoPZ Izola Poezija : Patricija Sosič Kobal
Manziolijeva palača
razstava slik
Silvana Rebula
članica likovnega krožka SI-PBDU
Galerija Plač ljubljanska32
razstave grafik in risb mlade izolske ustvarjalke
Nana Posega Linija
Galerija Insula
razstava
K..
7	~T’
BAGRAT ARAZVAN ^
Screen	,
r i

X

Sončna dvorana
Razstava likovnih del učencev OŠ Livade Izola
Kubistični portreti in pustne maske
Razstava bo na ogled do 15.3.2018.
Talenta ne moreš skriti
Tako so komentirali odprtje prve samostojne razstave mlade izolske ustvarjalke, Nane Posega, številni udeleženci odprtja razstave z naslovom Linija v Plaču Izolanov.
Dvajsetletna avtorica, ki je sicer obiskovala umetniško gimnazijo v Kopru, zdaj pa je študentka Pedagoške akademije v Ljubljani - likovna smer, je pripravila-nekakšen pregled svojega dela, pri čemer ji je pomagala Fulvia Grbec, ena od njenih mentoric. V ateljeju v Koprski ulici, ki ga upravlja društvo Folart sta Nana in Fulvia naredili zelo sugestiven izbor njenih del, ki segajo od čiste risbe do zanimivih barvnih grafik.
Kot je ob odprtju povedala Fulvia Grbec je Nana zagotovo talent, ki se bo z delom še izbrusil, njen pristop pa je dovolj mladosten in ženski hkrati, tako da je celotna razstava kot narejena za prihajajoči praznik
Dneva žena. Slučajno se je izšlo, da je odprtje razstave sovpadlo tudi s praznovanjem rojstnega dne matere; Nataše Benčič, tako da je bil dogodek popoln.
Kavarna ZVON
razstava slik MsjS BSAClGlj
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
BARBARA CASSERMANN Otroški pogledi
N 1,1/
RUDOLF SEMELBAUER #
Zob časa fi4^ h
10.3. sobota, / 19:00 Sončna dvorana /O D 3 j H! U Z9 j
Večer glasbe, plesa in poezije ob dnevu zena.
Nastopajo: Vokalna skupina Tamariska, Plesni studio Erato, Studio za svobodni ples, Patricija Sosič Kobal, Dean Semolič. Vstop prost.
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Razstava TAPISERIJ JURIJA ŠVAGUA in razstava VDC LUCIJA RADI USTVARJAMO
	/2®[3El2)®?B2E]Eom ftZESflCšSHSS!?	
	fmaSTViTi) aOD&aaaaSD	
		
	n, ^ R	?TiX ftTl 51?ln ST fl	“j
		
9.3. petek / 21.30 Hangar Tli 6 FO^S6116 TS
(alternative / electro / new age) The Fogsellers prihajajo iz Šibenika in igrajo mešanico electro-fusion ritmov. Pred kratkim so pri založbi Street Pulse izdali zanimiv album "Smooth Simplic-ity". Na njem dominirajo enostavne melodije in ritmi, ki grejo hitro v uho. Ideja je bila, da z glasbo čim manj komplicirajo, ampak da se raje osredotočijo na atmosfero trenutka. Album so snemali na različnih lokacijah v Šibeniku, master-ing pa dokončali v Berlinu. Leta 2016 je bend bil nominiran za najboljši elektro bend na Hrvaškem.
mamur/m: 14
Iz Malezije z novimi izkušnjami in spoznanji
Samanta Bartulovic je v Maleziji na natečaju za Miss turizem sveta zastopala Slovenijo. Novinka na velikih tekmovanjih med mišicami pravi, da je bila izkušnja čudovita in samo še potrditev, da jo kariera v svetu mode še kako zanima.
Januarja je v Maleziji potekalo tekmovanje za Miss turizma sveta. Na tekmovanje se je preko slovenskih kvalifikacij uvrstila tudi Izolanka Samanta Bartulovič.
Po lanskoletni zmagi v portoroškem avditoriju je namreč dobila priložnost, da se poteguje za naslov svetovne miss turizma, ki vsako leto poteka v Maleziji. Tam je 51 lepotic z vsega sveta preživelo kar tri tedne, na koncu pa se je zmage veselila mišica iz Kolumbije.
-	Prvič si se udeležila takšnega tekmovanja. Kakšna je bila izkušnja?
-	Vsekakor dobra. Teh treh tednov se bom še dolgo spominjala. Z dekleti smo bivale v velikem, petdeset nadstropij visokem hotelu, kjer je bilo vse, tudi nakupovalni center. Tri tedne smo vsak dan vadile, vmes pa imele še “photo shooting-e”, modne revije in tako naprej. Priznati moram, daje bilo kar intenzivno.
-	Kakšne pa so vaje za tekmovanje mišic?
-	Veliko smo predvsem plesale oziroma vadile koreografije. Imele smo na voljo štiri koreografe, saj smo na tekmovanju veliko plesale. Poleg tega so nas učili še vse mogoče, od hoje do vedenja.
-	Ste imele tudi kaj časa za ogled Malezije?
-	Imele smo vsega štiri dni za oddih, te pa smo preživele v Kuala Lumpurju in bilo je res lepo.
-	Kakšno pa je bilo vzdušje med dekleti?
-	Dekleta so bila res prijazna in v redu.
Zelo so bile komunikativne in nisem opazila nikakršnih konfliktov. Lahko rečem, da sem dobila veliko novih prijateljic, z nekaterimi pa sem še vedno v stiku.
Je pa bilo vseeno zanimivo, kako so bile vse vedno »zrihtane«,
medtem ko sem sama s svojim navadnim stilom prav izstopala.
-	Ko sva se pred časom pogovarjala si razmišljala, da bi lahko tudi v prihodnje živela v svetu mode. Te je tekmovanje v to prepričalo, ali te je morda odvrnilo?
-	Vsekakor me je samo še prep-
ričalo, da si tega želim in da to zmorem, moram pa tudi priznati, da je to kar naporno življenje. Tisto, kar se vidi v revijah, je le najmanjši del. Vsekakor me veseli delo na modnih revijah in kdo ve, če bo prava priložnost, se bom vsekakor udeležila še kakšnega tekmovanja.	AM
Društvo invalidov Izo
S
Obvestilo članom Društva invalidov Izola
Člane društva invalidov obveščamo, da je podaljšan razpis kapacitet ZDIS-a za leto 2018, za naslednje termine:
Terme Čatež - termin: 12.06.2018
-	19.06.2018, Apartma št. 174, PRITLIČNA ZIDANA, Velikost: 37,80, št. ležišč:5
Terme Čatež - termin: 11.12.2018
-	18.12.2018, Apartma št.118, št. ležišč: 4, velikost: 34,78 Radenci - termin: 03.7.2018-10.07.2018 Nadstropje, št. ležišč: 4 Terme Ptuj - termin: 26.6.2018-3.7.2018, Apartma G03, št. ležišč 2
Vse, ki ste zainterisani za koriščenje preostalih kapacitet vabimo, da se čim prej prijavite na sedežu društva oziroma najkasneje do konca aprila 2018.
Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
Kulturno in prešerno v Istri
V torek, 6. februarja so se v gostišču Istra samoiniciativno zbrali nekateri ljubitelji in izvajalci kulturnih dejavnosti ter s slovensko himno, pesmimi, recitacijam in glasbo počastili slovenski kulturni praznik. Prišle so pevke Andragoškega centra Morje in zapele nekaj starih tržaških pesmi. Slovenske narodne je zapela skupina Cvet v laseh z Marjetko Popovski, ki je celoten program vodila in tudi samostojno prepevala. Zaigrali so izolski harmonikaši in poskrbeli za veselo vzdušje tudi po uradnem programu, ko so nekateri celo zaplesali. Vmes so se vrstile recitacije. Anica Adamič in Dorina Beržan sta brali Prešernove poezije, pesmi o Istri in slišati je bilo tudi star izolski dialekt. Nastopajoči so s svojim sproščenim kulturnim programom navdušili, obiskovalci so jim pozorno prisluhnili in jih nagradili z lepimi aplavzi.
Ob zaključku pa so vsi prisotni, tako nastopajoči, kakor obiskovalci, prejeli rdeče nageljne, nazdravili so si in dejali, da bi lahko še kdaj ponovili take spontane kulturne dogodke. Bilo je prijetno in prešerno hkrati. Seveda pa so se vsi zahvalili tudi Eriku in Nuši Krajcar iz gostišča Istra, ker sta »posodila« svoj gostinski prostor, kjer se je program lahko odvijal in so jim vsi skupaj zapeli pesem Bella Istriana mia.
Predzadnja
Usposabljanje o demenci
Vabimo vas na brezplačno usposabljanje za strokovne delavce in sodelavce o demenci, ki ga Spominčica in Zdravstveni dom Izola organizirata v okviru projekta »Za demenci prijazno skupnost«. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje.
Usposabljanje bo potekalo v sejni sobi Zdravstvenega doma Izola, Ulica Oktobrske revolucije 11, Izola, dne 12. in 13. marca 2018.
Na usposabljanju bodo predstavljene temeljne informacije o demenci, o načinih soočanja z demenco in ustreznem sporazumevanju z osebami z demenco, o pomenu socialne oskrbe na domu in o demenci prijaznih ambulantah. Prav tako bodo osvetljene teme o pomenu zgodnje diagnoze, življenjskem slogu in funkcionalni prehrani ter o vlogi preventivne dejavnosti pri demenci.
Prijave zbiramo na: info@spomincica.sim info@zd-izola.si.
Število mest je omejeno, zato nam čim prej potrdite vašo udeležbo. Vljudno vabljeni!
Svetovni dan ledvic
Svetovni dan ledvic letos obeležujemo 8. marca 2018 - in bo posvečen osveščanju o kronični ledvični bolezni pri ženskah. Tokratni slogan osveščanja je ‘Vključi se, informiraj se, ceni se’.
V zdravstven domu Izola bomo izvajali brezplačne meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka, obsega trebuha in ozaveščali udeležence o zdravem življenjskem slogu, zgodnjem odkrivanju ter preprečevanju kronične ledvične bolezni.
Brezplačne meritve bodo potekale v četrtek, 8. marca 2018, med 9.00 in
12.00	uro v avli nadstropja Zdravstvenega doma Izola.
Za vse dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 05/66 35 005 (Taja Benčič Ribarič).
Obvestil* Društva invalidov Izola
Zbor članov 2018 in Terme Dobrna
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 17.03.2018 v Gostinski in turistični šoli Riviera v Izoli, s pričetkom ob 16:00 uri.
Hkrati obveščamo, da smo pričeli z vpisovati za 7-dnevno ohranjevanje zdravja, ki bo v Termah Dobrna, dne 26.03. - 02.04.2018. Možnost plačila tudi na obroke. Vse informacije dobite na društvu	Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Urbani ribnik na Gregorčičevi
Na Društvu prijateljev mladine Izola so v petek, 2.3., postavili prvi izolski urbani ribnik z akvaponiko. Postavil ga je dr.vet.med. Peter Maričič.
Urbani ribnik nima zgolj okrasne funkcije, je del širšega naravovarstvenega projekta, ki premika mejnike pri reševanju problematike tujerodnih invazivnih živali in rastlin. Marsikdo si namreč ob nakupu ljubke male zlate ribice ali prikupne želve rdečevratke v trgovini ne zaveda, da bo ta živalca kmalu prerasla originalen akvarij oziroma terarij ter bo za svoj obstoj potrebovala bistveno več prostora, zato se dogaja, da so te živali izpuščene kar v jezera, kale, mlake in podobno, kjer v kolikor preživijo, zelo ogrožajo originalno živež na teh območjih in s tem predstavljajo velik naravovarstveni problem.
Na tem temelju je zrasla ideja urbanih ribnikov, ki delujejo samodejno ter so bistveno lažji za vzdrževanje kot običajni akvarij oz. akva-terarij, rastline, zasajene ob vodnem robu v substratu, skozi katerega ves čas prehaja voda, namreč zagotavljajo trajno ravnovesje s tem, da iz vode jemljejo nutriente ter vzdržujejo okolje primerno za vodne organizme. Poleg okrasnih rastlin lahko zasadimo tudi vrtnine ali za-čimbnice, ter si s tem zagotovimo tudi del samooskrbe.
S takšnim in poobnimi projekti bi želeli na Društvu prijateljev mladine Izola vzpodbuditi zavest o okolju, o odgovorni skrbi za živali ter začeti z naravovarstveno vzgojo že pri najmlajših v smislu “Kar se Janezek nauči, to Janez zna.” Verjamejo, da se bo v Izoli še kakšna institucija odločila za podoben korak ter z okrasitvijo svojih prostorov hkrati poskrbela še za naravo okoli nas...
MALI OGLASI
Nepremičnine
mm
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji.
Tel.: 041/478-034 Oktavio
-	v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v Izoli.(inesmayer67@ gmail.com
NOVO!!!
-	Za daljše obdobje iščemo dva sostanovalca v dvosobnem stanovanju v Livadah. Informacije na telefon 041 633 987
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
ZAMENJAVA
-	Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino.
Tel: 070 780 530
KUPIMO
-	Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876
NAJAMEMO
-	Najamem osvetljeno enoposteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica,pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346
-	V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno oprem-eljeno. Ponujam in pričakujem mir, čistočo in skrbno ravnanje z lastnino. Zanima me izključno resen dolgoročni najem pri poštenem lastniku z odgovornim odnosom do ljudi. 051 205 609 (klic ali sporočilo)
-	Mlada Izolanka z otrokom iščem stanovanje za daljše obdobje v Izoli. Tel.: 070 654 464
NOVO!!!
Prodani belo posteljo, ogrodje iz masivnega lesa (185 x 160 x 55 cm) z gibljivim letvenim dnom in kvalitetnim posteljnim vložkom. Pokličite na 030 356 542.
-	Prodajam avto C3 VTR HD1 92 diesel, letnik 2005/125 000 km. Podrobnosti na 041 692 389
-	Elektroakustično kitaro znamke Melody - Rondo (kopija Ovation, italijanske izdelave), odlično ohranjeno, skupaj s pasom in stojalom, zelo ugodno prodam. Cena: 100 Eur. Tel.: 031 359 269
■s

+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Na izolskem večeru 49. revije pevskih zborov, Primorska poje, ki je posvečena: 200. obletnici rojstva Miroslava Vilharja, 140. obletnici rojstva Vinka Vodopivca in, 50. obletnici smrti Brede Šček so nastopili: Ženska vokalna skupina GLAS, Bilje, Ženska vokalna skupina DEKLETA S ŠKOFIJ, Ljudske pevke KD KRAŠKI ŠOPEK, Sežana, Ženska vokalna skupina VOGRINKE, Vogrsko, Mešani pevski zbor TONČKA ČOK, Trst in Ženska vokalna skupina PLEJADE, Ajdovščina in Komorni zbor IPAVSKA, Vipava
Stiskama ffiandrač ♦366040/43-29-43
spJsf: sflskaro&mandrac. si
fb. numfacebookcom/mandrac si
rod" stfstarna,m5ndrac@gmailcom
1
f
majice
'tfL	nalepke za avto
jfJ ^ nalepke za računalnik
stenske nalepke urnik nalepke