Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XC1X. — Izdan in razposlan 81. dne decembra 1912.
Ysebina: (Št. 234—23C.) 234. Zakon, s katerim se v letu 1913. dovoljuje nabor novinskih kontingentov, potrebnih za vzdrževanje skupne vojne moči in deželne brambe. — 235. Zakon o dajanju konj in voz. — 23ü. Zakon o vojnih dajatvah in opravah.
334.
Zakon z dne 21. decembra 1912.1.,
s katerim se v letu 1913. dovoljuje nabor novinskih kontingentov, potrebnih za vzdrževanje skupne vojne moči in deželne brambe.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako:
Člen I.
Za vzdrževanje skupne vojne moči in deželne brambe se dovoljuje za leto 1913. nabor potrebnih novinskih kontingentov, pripadajočih na kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, in sicer:
88.327 mož za skupno vojno moč, potem 22.316 mož za deželno hrambo, poleg novincev, ki jih za deželno hrambo po zakonu dajeta Tirolsko in Predarelsko, in nadomestnih reserv iz vojevitih mož zakonito poklicanih letnih razredov.
Člen II.
Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve.
Izvršiti ga je poverjeno Mojemu ministru za deželno bran, ki se naj o tem dogovori z Mojim vojnim ministrom.
Na Dunaju, 21. dne decembra 1912. 1.
Franc Jožef s. r.
Htiirgkh s. r.	Georgi s. r.
335.
Zakon z dne 21. decembra 1912.1.
o dajanju konj in voz.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako:
§ 1.
Za namene mobilizacije ter tudi dopolnitve na vojni stalež oborožene moči ali kakega njenega dela so posestniki konj dolžni na poziv političnega okrajnega oblastva (sklic konj) svoje konje s pripadajočimi opremami za tovorna živinČeta za primemo odškodnino prepustiti državi v last.
Ta dolžnost traja tako dolgo, dokler je oborožena moč ali nje del v vojnem stanju.
Vsa določila, ki so v tem zakonu gledé „konj“, veljajo enako tudi za mule, mezge in osle.
Od prepustitve so izvzeti :
1.	k dvorjanslvu Njegovega Veličanstva in udov cesarske rodovine spadajoči konji;
2.	za osebno rabo vladajočih knezov Liechtensteinskih v majoratni hiši na Dunaju in v gradu v Lednici na Moravskem spadajoči konji ;
3.	za osebno rabo tistih oseb določeni konji, ki uživajo v zmislu mednarodnega prava pravico eks-teritorijalnosti;
«
(Slovenltoh.)
215
4.	toliko konj pripadnikov oborožene moči, kolikor so jih dolžni imeti v primeru mobilizacije;
5.	konji, ki so potrebni za pripadnike orož-ništva za izvrševanje njihove službe ;
6.	za prevažanje pošte neobhodno potrebni konji;
7.	za dušne pastirje, zdravnike in živinozdrav-nike za izvrševanje njihovega poklica na kmetih neobhodno potrebni konji, toda k večjemu po dva Jconja;
8.	za policijske in zdravstvene namene ter za požarne brambe neobhodno potrebni konji;
9.	plemenski in gospodarski koriji dvornih ko-bilarnic in državnih konjerejskih zavodov, žrebčarnic in žrcbetarnic;
10.	za plemenske namene v zasebnih kobilar-nicah trajno porabljam žrebci in kobile;
11.	licencirani zasebni žrebci ;
12.	vsi edino in trajno za dirkalne namene gojeni konji;
13.	tisti konji, ki delajo v rudnikih trajno pod zemljo;
14.	končno
a)	vsi konji, ki v letu sklica konj, še ne dopolné četrtega leta starosti;
b)	breje kobile in kobile z žrebeti pri sescu za štirimesečno dobo sesanja;
c)	konji, ki se zaradi bolezni ali zaradi nevarnosti
da bi zatrosili kužno bolezen, ne morejo ali ne smejo peljati iz hleva.	*
§ s.,
Potrebščina konj za namene mobilizacije ter tudi dopolnitve na vojni stalež se založi tako, da se konji za vse formacije oborožene moči kolikor moči polrdé v tistih področjih, v katerih se te formacije dopolnjujejo na vojni stalež.
Ako sc potrebujejo pomoči konj za formacije oborožene moči, ki jih je dopolnjevati na vojni stalež izven kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, odredi minister za deželno bran v po-razumu z vojnim ministrom priskrbo teh pomoči.
§ 3.
Skupno vsoto konj, ki jih je potrditi iz kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, določi minister za deželno bran v porazumu z vojnim ministrom.
Potrebščino posameznih vojaških teritorijalnih okolišev, ki jo je založiti kolikor moči v vsakem teh okolišev, porazdeli na dotične upravne okoliše v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel minister za deželno bran v porazumu s poljedelskim ministrom in vojnim ministrom (§ 21), na posamezne naborne okraje pa jo dalje porazdelé vojaška teritorijalna poveljstva v porazumu s političnimi deželnimi oblastvi kolikor moči enakomerno, in sicer v obeh primerih oziraje se na vojaške interese in na storilno sposobnost nabornih okrajev.
Ako nastanejo v posameznih okoliših neenakosti, je to primemo izravnati, kolikor se dâ, ob zalaganju potrebščine za formacije, ki ne prihajajo v prvi vrsti v poštev, in za dodatno dajatev, ter za dopolnitve v času mobilnosti.
Ob prvi uporabi, ki jo je pripraviti s klasifikacijo konj, pa se ne sme vzeti več nego 50 odstotkov vseh konj.
Naborni okraji se ujemajo s sodnimi okraji, toda mesta s svojim üstavom so vedno naborni okraj.
§ i-
Da se poizvč, koliko konj morejo dati naborni okraji, za to služi naznanilo, štetje in klasifikacija konj.
Na poziv političnega okrajnega oblastva, ki se je razglasil, kakor je v kraju navada, je vsak posestnik konj dolžen naznaniti občinskemu predstojniku število in vrsto svojih konj ter število pripadajočih oprem za tovorna živinčeta.
Izjeme se določijo z ukazom.
Klasifikacija se vrši praviloma v vsakem drugem letu.
Čas in kraj klasifikacije določi politično deželno oblastvo porazumno z vojaškim teritorijalnirn poveljstvom po vojaških potrebah, oziraje se na klimališke in gospodarske razmere dotičnih krajev in ju dâ objaviti v vseh občinah tako, kakor je v kraju navada.
§ 5.
Klasifikacijo konj opravlja komisija.
Udje te komisije so:
a)	okrajni glavar (v mestih s svojim ustavom
župan) ali njegov namestnik za predsednika;
b)	eden, eventualno dva štabna ali nadčastnika skupne vojske ali deželne brambe;
c)	živinozdravniški organ skupne vojske ali deželne brambe ali, če ga ni, civden živino-zdravnik;
d)	eden ud občinskega zastopa tiste občine, iz katere se privedejo konji.
Komisiji je pridodati tri cenilce, ki jih določi in zapriseže politično okrajno oblastvo. Za cenilce je imenovati neorhadeževane strokovnjake, kolikor mogoče, ude kmetijskih ali konjerejskih društev in zadrug. Cenilcem gre primerna odškodnina, koje višina se določi z ukazom.
Pri klasifikaciji sta lahko navzoča dva zaupnika. Natančnejši predpisi za njih postavljanje se določijo z ukazom.
§ 6.
Vsak posestnik konj mora svoje konje posamez ob uzdi pripeljati ali dati pripeljati pred klasifikacijsko komisijo in pokazati svoje pripadajoče opreme za tovorna živinčeta Pripeljati ni treba v § 1, točka 1 do všlevši 13, ter 14 c, imenovanih konj.
Nadalje ni pripeljati tistih konj, ki v letu klasifikacije še ne dopolnijo četrtega leta starosti, potem hudo brejih kobil 1er kobil z žrebeti pri sescu v šest-tedenski dobi sesanja.
Ob klasifikaciji se pripeljani konji preskušajo gledé njihove sposobnosti za vojno službo; o tem ter o rabnosti oprem za tovorna živinčeta za vojaške namene odloča vojaški zastopnik (§ 5 b), ki klasifikuje konje takole:
.docela nesposoben“,
„tačas nesposoben“,
„sposoben“.
Docela nesposobni konji so za vselej oproščeni vsake nadaljnje privedbe v istem nabornem okraju; tačas nesposobne in sposobne je treba ob prihodnji klasifikaciji zopet pripeljati.
Izmed konj, klasifikovanih za sposobne, izbira vojaški zastopnik konje po kategorijah toliko, kolikor jih je treba.
Na to se določi vrednost vsakega izbranega konja po naslednjih načelih:
Za sklic konj za normalno veljajoče cene se objavijo za vsako kategorijo konj v razglasu, ki za-
ukazuje klasifikacijo; te cene se določijo vsekakor za 10 odstotkov višje nego vsakočasne mirovne cene remont doličnih kategorij.
Ako izjavi posestnik konj, da ni zadovoljen z objavljeno ceno, morajo cenilci dotične konje ceniti; pri tem je določiti pravo vrednost konja brez ozira na mirovno ceno remont.
Prav tako je ceniti opreme za tovorna živinčeta, ki jih je vojaški zastopnik spoznal za rabne.
Ako cenilci o ceni konja ali opreme za tovorno živinče niso edini, odloča najprej večina glasov cenilcev, ako so vsi trije različnega mnenja, velja poprečnina teh treh cenitev za ceno.
Niti zoper tako dognano ceno niti zoper izvid klasifikacije vojaškega zastopnika ni dopusten pravni pomoček.
§ 7.
Za vsakega konja, ki ga je izbral vojaški zastopnik, se izda po določitvi vrednosti razvit Inina in, ko jo je podpisal predsednik klasifikacijske komisije ter vojaški zastopnik, se izroči posestniku konja.
Ako je s konjem hkratii izročili opremo za tovorno živinče, se tudi la oprema poočiti na razvidnimi.
Od časa izročitve razvidnice je posestnik konja zavezan vsem dolžnostim, ki se s tem zakonom nalagajo posestnikom konj z razvidnicami.
V ostalem se s tem ne omejuje pravica razpolaganja s konji z razvidnicami in z opremami za tovorna živinčeta do časa sklica konj.
Izdane razvidnice se lahko pri poznejših klasifikacijah puslé ter vsakčas zamenjajo ali odvzamejo.
Sprejem razvidnice ter vrnitev, ako se odvzame, se ne sme odreči.
§ 8.
Podeljujé razvidnice je pritegovati posestnike konj kolikor mogoče enakomerno.
Vsakemu posestniku konja, ki je izbran za konja z razvidnico, je dano na voljo pred izdajo razvidnice namesto tega konja dati drugega svojih za sposobne klasilikovanih, pa ne za konja z razvidnico izbranih konj enake kategorije ; na to je določiti njegovo vrednost po § 6.
8 ».
Razvidnica mora obsegati popis konja, ime in stanovališče njegovega posestnika, ceno konja,
, v danem primem tudi opremo za tovorno živinče, natančno navedbo oddajnega kraja in vojaškega krdela ter sicer potrebne podatke, razen tega še v posnetku dolžnosti, ki so po zakonu naložene posestniku konja.
Okolnost, da je konj konj z razvidnico, je treba poočititi v živinskih potnih listih, kadar se izdajajo.
Posestnik konja mora razvidnico skrbno hraniti in jo prinesti seboj k vsem uradnim dejanjem, ki se tičejo konja z razvidnico.
Vse v tem paragrafu navedene izpremembe s konji z razvidnicami je v 15 dneh naznaniti predstojniku tiste občine, v koje okolišu se konji stalno gojé.
Ako pogine konj z razvidnico, ako postane očitno in trajno neraben za vsako vojno službo, ako se izgubi ali ako nastopi zanj oprostilni naslov po § 1, točka 1 do 13, je razvidnico izročiti občinskemu predstojniku.
Ako se konj z razvidnico prepelje v drugo občino, da se tam trajno goji, mora posestnik to iz-prememho naznaniti obema občinskima predstojnikoma.
Ako preide konj v drugo posest, je treba razvidnico tega konja izročiti novemu posestniku hkratu z njim ; s tem preidejo vse s tem zakonom osnovane dolžnosti na novega posestnika.
Tako dosedanji kakor tudi novi posestnik mora naznaniti izročitev, oziroma prevze'tje konja.
Ime in stanovališče novega posestnika mora naznaniti tako on sam kakor tudi dosedanji posestnik.
Podajati naznanila po tem paragrafu je dolžen novi posestnik tudi že tedaj, ako je okolnost, da je konj konj z razvidnico, razvidna iz posestniku izročenega živinskega potnega lista.
§ 10.
Za oddajanje konj z razvidnico in oprem za tovorna živinčeta vojaški upravi v primeru sklica konj določijo vojaška teritorijalna poveljstva v po-razumu s političnimi deželnimi oblastvi za vsak naborni okraj praviloma v okraju, ako treba, tudi izven njega enega ali več oddajnih krajev tako, da je ustreženo na eni strani vojaškim zahtevam, na drugi strani, da se omogoči vsakemu posestniku konj od-
dati svoje konje v najkrajšem času in ne da bi bilo treba delati dolgih potov.
Stroške za prevoz in prehrano do .oddajnega kraja plača posestnik.
Takoj po sklicu konj morajo posestniki pripeljati ali dati pripeljati konje z razvidnico, podkovane, kakor je v deželi navada, z uzdo in z vrvjo na uzdi ter z opremami za tovorna živinčeta, izkazanimi v razvidnicah, v oddajne kraje, ki so oznamenjeni v razvidnicah.
V	razvidnicah oznamenjene količine krme je treba prinesti seboj v oddajne kraje.
Konji se na oddajnem kraju z vojaške strani takoj prevzamejo, izvzemši tiste, ki so bili morda spoznani za nesposobne, s seboj prinesenimi količinami krme in z opremami za tovorna živinčeta vred.
»
Posestnikom konj gre za seboj prinesene količine krme primerna odškodnina, koje izmera se določi z ukazom.
Posestnikom konj se izročč v oddajnih krajih kopije razvidnic, ki morajo obsegati potrdilo o prevzetju konj, seboj prinesenih količin krme in oprem za tovorna živinčeta ter navedbo pristoječega denarnega zneska.
Pristoječe denarne zneske je izplačati upravičenim prejemnikom ali takoj ali po uradu poštne hranilnice v šestih tednih.
Posestniki ne prevzetih konj z razvidnicami prejmejo za prevoz nazaj primerno odškodnino, koje izmera se določi z ukazom.
§ 11.
Za klasifikacijo, ki jo je opraviti za časa razmerja mobilnosti, in za izdajo razvidnice je uporabljati določila §§ 4 do 10. Vrednost pa je določiti brez ozira na eventualno z mobilizacijo zvišano ceno in konj se lahko po potrebi pokliče tudi takoj.
§ 12.
Z ukazom lahko izda minister za deželno bran prepoved konje z razvidnicami odstraniti iz njihovih nabornih okrajev.
To prepoved je za vse ali za posamezne okoliše takoj razveljaviti, čim je to dopustno brez nevarnosti za vojaške interese.
S lil-
V	posameznih nabornih okrajih se lahko zaukažejo poskusni sklici konj oziraje se na gospodarske razmere posestnikov konj.
V takem primeru morajo posestniki takoj pri-1 peljati ali dati pripeljati konje z razvidnicami v oddajne kraje z opremami za tovorna živinčeta, izkazanimi v razvidnicah. vred na podstavi dotičnih za-ukazov prav tako kakor pri sklicu konj, ki se zgodi na podstavi § 1.
Tam se konji, ko so jih ogledali vojaški zastopniki, ali takoj vrnejo njihovim posestnikom ali se z opremami za tovorna živinčeta vred pridržč za mobilizacijske vaje, ki pa se smejo gledé dopolnjevanja konj raztezati samo na posamezna vojaška krdela.
Posestniki konj prejmejo tako za konje, pridržane za mobilizacijske vaje, kakor tudi za zgolj j pripeljane konje primerno odškodnino. Izmera odškodnine se določi z ukazom.
§ H.
Za namene, omenjene v § 1. so dolžni- tudi posestniki prevozil prepustiti jih na poziv političnega okrajnega oblastva (poziv prevozil) za primerno odškodnino državi v last.
Prevozila v zmislu tega zakona so vsi za živalsko vprego določeni vozovi, nadalje konji, če se ne prevzamejo kakor konji z razvidnicami, ter druge vprežne živali s pripadajočimi jezdnimi pripravami, opravami in opremami za tovorna živinčeta.
Ta dolžnost traja tako dolgo, dokler je oborožena moč ali nje del v vojnem stanju.
Zahtevo je omejiti na mero neobhodne potrebe.
Od prepuščanja so poleg že po § 1 oproščenih konj izvzeti:
1.	k dvorjanslvu Njegovega Veličanstva in udov cesarske rodovine spadajoči vozovi ;
2.	za osejmo rabo vladajočega kneza Liechtensteinskega v majoratni hiši na Dunaju in v gradu v Lednici na Moravskem spadajoči vozovi;
3.	vozovi, ki služijo za osebno rabo osebam, ki uživajo v zmislu mednarodnega prava pravico eksteritorijalnosti ;
4.	toliko voz pripadnikov oborožene moči, kolikor so jih dolžni imeti v primeru mobilizacije;
5.	vozovi, ki so neohodno potrebni za prevažanje pošte;
ti. za dušne pastirje, zdravnike in živinozdrav-nike za izvrševanje njihovega poklica na kmetih ne-obhodno potrebni vozovi, in sicer ne več nego po en voz;
7.	za policijske in zdravstvene namene ter za požarne brambe neobhodno potrebni vozovi;
8.	vozovi dvornih kobilarnic in državnih konje-rejskih zavodov, žrebčarnic in žrebetarnic;
9.	tiste druge uprežne žival L za katere so dani v g 1 za konje navedeni oprostilni razlogi.
§ 15-
Število prevozil, potrebovanih v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, določi minister za deželno bran v porazumu z vojnim ministrom (§21) in ga porazdeli kolikor moči enakomerno na dotične upravne okoliše in okraje, oziraje se na vojaške interese in na to, kolikor morejo storiti.
Da se poizvé, koliko voz, določenih za živalsko vprego, je moči dobiti, služi njih naznanilo in štetje.
V času, ko se naznanjajo konji (§ 4, drugi odstavek), morajo posestniki voz občinskemu predstojniku naznaniti število in vrsto svojih za živalsko vprego določenih voz.
Izjeme se določijo z ukazom.
Vojaški zastopnik komisije za klasifikacijo konj si lahko naznanjene vozove ter jezdne priprave, oprave in opreme za tovorna živinčeta, ki jih imajo posestniki, pri njih ogleda, toda obvestiti mora pravočasno občinskega predstojnika o svojem prihodu, da odpošlje uradnega spremljevalca.
§ ic.
Posestnike prevozil je kolikor moči enakomerno privzemati za priskrbovanje.
Za oddajanje prevozil določi minister za deželno bran v porazumu z vojnim ministrom pripravne oddajne kraje, oziraje se na interese, omenjene v § 10, prvi odstavek.
Stroške za prevoz in prehrano do oddajnega kraja plača posestnik.
Takoj ko so se sklicala prevozila, morajo za priskrbi) pozvani posestniki prevozil la prevozila pripeljati ali dati pripeljati v oddajni kraj s pripadajočimi opremniini rečmi, kar jih je, in s količinami krme, ki so se zahtevale s pozivom.
Tam se prevozila, ki so bila spoznaila za rabna, prevzamejo z vojaške strani, ko se je pred komisijo določila vrednost.
§ 17.
Komisije se sestavljajo in pridevajo se jim cenilci in zaupniki po določilih § 5.
0 rabnosti prevozil odloča vojaški zastopnik.
Gene, ki veljajo za normalne za sklic prevozil, je treba naznaniti ob začetku uradnega dejanja.
Ako posestnik ni zadovoljen s to ceno, se določi vrednost po § 6 ; pri tem se ni ozirati na s sklicem prevozil morda zvišano ceno.
Zoper tako določeno ceno ni dopusten pravni pomoček.
Za seboj prinesene količine krme ter za prevoz ne prevzetih prevozil nazaj gre posestnikom odškodnina, koje izmera se določi z ukazom.
Posestniki prejmejo ob oddaji potrdilo o prevzetju, ki mora izkazovati tudi pristoječi denarni znesek.	,
Pristoječi denarni zneski se izplačujejo upravičenim prejemnikom po § 10.
Ob prodajanju prevozil, ki se vrši po demobilizaciji, se je v prvi vrsti ozirati na priskrbnike prevozil.
§ 18.
Občine so dolžne pisati izkaze, ki so potrebni za pripravo klasifikacije in sklica konj ter sklica prevozil, in sodelovati v uradnih dejanjih izvršujč ta zakon.
§ 19.
Posestnikom konj in voz, ki ne izpolnjujejo po §§ 4, 6, 7, zadnji odstavek, 9, 13 in 15, tretji odstavek, tega zakona naloženih jim dolžnosti, se nalagajo denarne kazni do 200 K.
Prestop v § 10, tretji odstavek, ter v § 16, predzadnji odstavek, obseženih določil, potem prepovedi, ki se izdâ po § 12, ter premišljeno postavljanje konj z razvidnico ali prevozil v stanje, ki jo nerabno za vojne namene, po sklicu konj, oziroma prevozil, se kaznuje z denarjem do 600 K, ne kratč kazenskosodne kazni, ki morda nastopi; s tem se lahko združi zapor do enega mesca.
V vsaki kazenski razsodbi je hkratu določiti zaporno kazen — do najvišje izmere enega mesca , ki naj stopi, če se denarna kazen ne dd izterjali, na njeno mesto.
§ 20.
Izvrševanje kazenske oblasti in odločanje o spo-tikah in pritožbah je izročeno političnim oblastvom, v zadnji instanci ministrstvu za deželno bran. Prizivi (pritožbe) zoper odločbe in odredbe, ki se ukrepajo na podstavi tega zakona ali v njega izvrševanje izdanih zaukazov, nimajo odložive moči.
Izjema od tega velja samo toliko, kolikor gre za izvrševanje kazenskih razsodb.
Denarne kazni se stekajo v blagajnico tistih občin, v katerih se imajo stalno konji ali prevozila.
4
§ 21.
Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi. V tistih nabornih okrajih, v katerih izdajanje razvidnic še ni izvedeno, nastane v § 1 tega zakona obsežena dolžnost na podstavi izkazov in seznamkov, pisanih po zakonu z dne 16. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 77).
Izvršiti ta zakon je poverjeno Mojemu ministru za deželno bran, ki mora izdati za izvršitev tega zakona potrebne odredbe v porazumu z ostalimi udeleženimi ministri, v odredbah, ki se tičejo skupne vojne moči, tudi v porazumu z vojnim ministrom.
Na Dunaju, 21. dne decembra 1912. 1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkli s. r.	Georgi s. r.
S3G.
Zakon z dne 26. decembra 1912.1.
o vojnih dajatvah in opravah.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujcm tako:
§ P
V primeru mobilizacije ter dopolnitve na vojni stalež se lahko zahtevajo za dobo, dokler preti vojna ali dokler traja nastala vojna, tako za namene mobi-lizovanih (na vojni stalež dopolnjenih) za vojno opremljenih ali instradiranih delov oborožene moči kakor tudi za obrambne naredbe, potrebne v interesu vojskovanja, v tem zakonu določene vojne dajatve in oprave, ako bi se dotične potrebščine oborožene moči po normalni poti, to se pravi po načinih,
običajnih v miru, ne mogle nabaviti pravočasno ali le z nerazmerno večjim potroškom.
Vojne dajatve in oprave se lahko zahtevajo tudi za namene orožništva, oboroženi moči pridružene finančne7 straže7* in državnega gozdarskega osebja (§ 2 zakona z dne 6. junija 1886.1. [drž. zak. št. 90]), ter za namene ostalega civilnega osebja, ki spremlja oboroženo moč, nadalje vojnih ujetnikov, končno oborožene moči kake zvezne države.
g 2.
Čas, s katerim se začne dolžnost za vojne dajatve in oprave, ter čas, s katerim neha ta dolžnost, objavi minister za deželno bran.
§ 3.
Zahtevo vojnih dajatev in oprav je omejiti na neobhodno potrebo.
Dolžnost nastopi v vseh primerih samo po meri, koliko se zmore.
Za vojne dajatve in oprave gre — ako ta zakon ne določa izrečno nasprotnega — primerna odškodnina (§ 33).
§ 4.
Za osebna službovanja za vojne namene, toda le izven strelne meje, se lahko privzemajo vse za delo sposobne moške civilne osebe, ki še niso dovršile 50. leta starosti, ako se potrebščina ne more zalagati s prostovoljnimi delavci ali črnovojnimi zavezanci, oziroma z vojnimi zavezanci, ki so na razpolaganje po § 7 vojnega zakona.
Mlajše osebe je privzemati pred starejšimi in, če količkaj mogoče, samo take osebe, ki so po svojem navadnem opravilu pripravne za dotična dela.
§ 5.
Brezpogojno so oproščeni od 'osebnega službovanja:	*
a)	duševno in telesno za to nepripravni;
b)	državni in drugi javni uradniki, občinski predstojniki, nadalje v § 57 vojnega zakona omenjene osebe ter tisti, ki so v službah, ki osnujejo odvezo od službovanja v črni vojski na podstavi § 2 zakona z dne 6. junija 1886. 1. (drž. zak. Št. 90), oziroma na podstavi zakona, veljajočega
za pokneženo grofijo tirolsko in deželo pred-arelsko, o institutu deželne brani;
c)	osebe, ki opravljajo službo dušnega pastirstva;
d)	osebe, ki so po mednarodnih pogodbah izrečno oproščene ali oproščene po običaju mednarodnega prava.
Od opravljanja dalje trajajočih del in služb izven občine bivališča so oproščeni:
1.	samostojni kmetovalci, imetniki fabrik in
obrti,
2.	taki, pri katerih je zaradi posebnega ozira vrednih rodbinskih razmer nemogoče, da bi bil dotičnik odsoten brez nevarnosti za eksistenco rodbinskih udov.
§ 6.
Tiste osebe, ki pripadajo osebju prevoznega ali prometnega sredstva, uporabljenega na podstavi tega zakona, industrijske ali druge obratne naprave itd. in se lahko privzemajo na osebna službovanja (§§ 4 in 5), so dolžne, dokler se rabi podjetje, ostati v svojem dosedanjem službenem ali delovnem razmerju dotlej, da neha obča ali osebna dolžnost vojnih oprav in dajatev (§§ 2 in 4) ali da nastopi v njihovi osebi razlog odveze (§ 5).
Drugi pripadniki tega osebja se ne morejo siliti k daljnjemu službovanju v podjetju, Če se pravilno razveže službeno, oziroma delovno razmerje.
§ 7.
Osebne oprave se odškodujejo oziraje se na vrsto službovanja, oziroma dela, po določilih, ki se izdadö ukazoma.
Delavci prejmejo za obrabo in poškodbo potrebovanega in seboj prinesenega orodja odškodnino.
Na podstavi tega zakona na službovanje pritegnjene osebe imajo, ako obolé, dokler traja njihovo službovanje, pravico do brezplačnega zdravljenja v vojaškem zdravstvenem zavodu.
§ 8.
Z osebami, ki so na podstavi tega zakona pritegnjene na osebna službovanja ter ki se porabljajo za prostovoljna dela ali službovanja, se ravna gledé eventualnih pravic do preskrbe zanje in za njihove
ostale — ako jim ne gre preskrba morda že po obstoječih zakonih ali dogovorih — kakor z vojaškimi osebami, ako je hiba, ki je povzročila pridobitno nesposobnost (službeno nesposobnost), ali smrt dokazno nastopila zaradi tega službovanja.
Ta preskrba se uravna s posebnim ukazom.
Pomoči potrebne rodbine oseb, pritegnjenih na osebna službovanja na podstavi tega zakona, imajo pravico do iste podpore kakor rodbine o priliki mobilizacije pozvanih neaktivnih vojaških oseb.
§ 9.
Civilne osebe, ki spadajo k spremstvu mobilizo-vanih ali na vojni stalež dopolnjenih krdel (poveljstev, oblastev in zavodov) oborožene moči ali k moštvu v službo dane vojne ladje ali v primeru mobilizacije ali vojne začasno v vojno mornarico uvrščenega plovila, so zaradi kaznivih dejanj, storjenih v času, dokler traja to razmerje, pod vojaško kazenskosodno oblastjo in vojaško disciplinarno kazensko oblastjo.
Uslužbenci tistih prometnih podjetij, ki oskrbujejo ob dopolnitvi na vojni stalež ali ob mobilizaciji vojne oprave v zmislu tega zakona pod vojaškim vodstvom, so zaradi prekrškov svojih službenih dolžnosti, storjenih v času, dokler traja to razmerje, pod vojaško kazenskosodno oblastjo in vojaško disciplinarno kazensko oblastjo.
Civilne osebe, ki sicer ne spadajo k osebam, navedenim v obeh sprednjih odstavkih, pa se ob dopolnitvi na vojni stalež ali ob mobilizaciji pod vodstvom vojaških organov porabljajo za kakršnokoli delo v zmislu tega zakona, morajo, dokler se tako porabljajo, brezpogojno slušati povelja, ki so jih dali vojaški organi o izvrševanju teh del, in so zaradi kršenja te dolžnosti pod vojaško kazenskosodno oblastjo in vojaško disciplinarno kazensko oblastjo.
Civilne osebe je obvestili o tem, da so in v katerem obsegu so podvržene vojaški kazenskosodni oblasti in vojaški disciplinarni kazenski oblasti.
§ 10.
Vsakemu posestniku uprežnega voza ali za prevoz oseb ali bremen pripravnega živinčeta se lahko naloži dolžnost prepustili ga primerno opremljenega za vozno (tovornega živinčeta) službo.
Ako je posestnik zavezan osebnemu službovanju (§§ 4 in 5), mora osebno opravljati službo voznika (vodnika tovornega živinčeta); pravico pa ima namesto sebe dati pripravnega namestnika.
Ako pa posestnik ne more priskrbeti namestnika in se mu tudi ne more naložiti dolžnost osebnega službovanja, določi občina voznika (vodnika tovornega živinčeta) iz vrste zavezancev za osebno službovanje.
Za uporabo gre odškodnina, ki se določi ukazoma.
§ n.
Posestniku vsakega za prevažanje na kmetih pripravnega motornega vozila se lahko naloži dolžnost prepustiti vozilo z voznikom (šoferjem) vred (§ 6) za namene oborožene moči opremljeno sposobno za rabo.
Za uporabo gre odškodnina, ki se določi ukazoma.
§ 12.
Posestnikom vodnih in zračnih plovil se lahko naloži dolžnost prepustiti svoja plovila v rabo. Gledé takih plovil se lahko zahteva tudi končnovcljavna prepustitev.
Plovila se lahko zahtevajo z moštvom in opremo ali tudi brez moštva (§ C) in opreme.
Za uporabljana plovila se dâ odškodnina, če ni posebnih dogovorov, na podstavi komisijske cenitve.
Promet z vodnimi ali zračnimi plovili se lahko ustavi, docela ali deloma izrabi za vojaške namene.
Za ustavitev prometa se ne daje odškodnina.
Izdelovanje in imetje zračnih plovil se lahko ustavi ali tudi le omeji.
§ 13.
Od priskrbovanja za vojne dajatve in oprave po §§ 10, 11 in 12 so izvzeta naslednja vozila, konji in tovorna živinčeta:
a)	tista, ki so določena za dvorjaustvo Njegovega Veličanstva in udov cesarske rodovine ;
b)	tista, ki spadajo za osebno rabo vladajočega kneza Liechtensteinskega v majoratni hiši na Dunaju in v gradu v Lednici na Moravskem;
c)	lista, ki so določena za rabo tistih oseb, ki uživajo v zmislu mednarodnega prava pravice eksteritorijalnosti ;
d)	tista, ki so neobhodno potrebna za prevažanje pošte, za policijske in zdravstvene namene ter za požarne brambe ;
e)	tista, ki so neobhodno potrebna za dušne pastirje, zdravnike in živinozdravnike na kmetih za izvrševanje njihovega poklica, in sicer k večjemu eno motorno vozilo ali vprežen voz ali jezdno ali tovorno živinče;
f)	tista, ki spadajo k dvornim kobilamicam in državnim konjerejskiin zavodom, žrebčarnicam in žrebetarnicam ;
g)	za plemenske namene v zasebnih kobilarnicah trajno porabljam žrebci in kobile, licenciranj zasebni žrebci, breje kobile in kobile z žrebeti pri sescu za štirimesečno dobo sesanja, končno edino in trajno za dirkalne namene gojeni konji.
Ako postanejo po §§ 10, 11 ali 12 pritegnjena vozila ali živinčeta v času, dokler se uporabljajo, docela nerabna, ako se poškodujejo ali se njihova vrednost zmanjša v nenavadni meri, ima posestnik samo tedaj pravico do odškodnine, ako je škoda nastala brez njegove krivde ali, če je on priskrbel osebje (voznika, vodnika tovornega živinčeta, šo-fêrja itd.), brez njegove krivde.
Navadna obraba prevozil se ne odškoduje.
Odmerjaje znesek odškodnine je vzeti v podstavo dotično cenilno vrednost, ki sc je komisijsko dognala ob prevzetju.
§ H.
Za službo poročanja pripravne živali, zlasti golobi, se lahko odvzamejo za odškodnino, ki se določi ukazoma.
*
Gojenje takih živali ter z njimi posredovani promet se lahko ustavi ali tudi samo omeji.
§ 15.
Raba vseh cest, poti in komunikacijskim namenom služečih umetnih objektov (mostov, viaduktov i. dr.), tudi tistih, ki so v zasebni posesti, je brez odškodnine dana na voljo.
Tako javnemu kakor tudi zasebnemu prometu služeče brodove (trajekte, brodove itd.) lahko rabi oborožena moč in njeno spremstvo neomejeno. Promet z brodovimi pomočki se lahko docela ustavi iz vojaških ozirov. Za rabo javnih brodovih pomoč-kov gre, ustrezno navadni vrednosti oprave, ki se dožene komisijsko, odškodnina, brez ozira na eventualne dolžnosti, ki so naložene lastniku broda na podstavi dopustilnice. Za ustavitev prometa se ne plačuje odškodnina.
Za rabo broda, ki služi za zasebno rabo, se ne daje odškodnina.
Za škodo, povzročeno z rabo na brodovih ter na umetnih objektih, ki so v zasebni posesti, se daje odškodnina.
§ ie.
Za rabo železnic so merodajni obstoječi predpisi ali z dotičnimi podjetji morda sklenjene pogodbe.
Ako zahtevajo vojaški oziri, se lahko ustavi obrat na posameznih ali na vseh progah ter se rabi docela ali deloma za vojaške namene.
Za ustavitev obrata se ne daje odškodnina, ako zakonita določila, dopustila ali dogovori ne določajo kaj drugega.
.	§ 17.
Železniške telegrafske, zasebne telegrafske in telefonske naprave z njihovim osebjem (§ 6) in opremo vred se lahko zahtevajo docela ali deloma ali se lahko ustavi njihov obrat.
Za rabo železniških in zasebnih telegrafskih ter telefonskih naprav se daje odškodnina po tarifnih postavkih, veljajočih za rabo državnih telegrafov, oziroma telefonov.
Ako so pa pri Zasebnih telegrafskih in telefonskih napravah tarifni postavki nižji, se daje odškodnina po teh nižjih postavkih. Za škodo, povzročeno z rabo, se daje odškodnina.
Za ustavitev obrata se ne daje odškodnina.
g 18.
Za namene, določene v § 1, so posestniki obratnih in industrijskih naprav dolžni nadaljevati
216
(Sloventaob.i
njihov obrat ali ga prepustiti v rabo z osebjem vred (§ 6), kakor izbere zahtevnik.
Za rabo obratovanih naprav, ki računajo na pridobitek. se daje odškodnina na podstavi komisijske ocenitve, vzemši v podstavo poprečni donos.
Na razširitve ter omejitve obrata, potem na eventualno priskrbovanje osebja po vojaški upravi se je treba primerno ozirati.
§ 19.
Vsi posestniki nepremičnin so dolžni, prepuščati v rabo nepremičnine, ki so v njihovi posesti, za narejanje utrdbenih naprav ter drugih vojaških zgradb (objektov), za vojno opremo utrjenih prostorov, za gradnjo mostov, cest in železnic ali sicer za po-srednje ali neposrednje pospeševanje in zavarovanje vojnih operacij za dobo potrebe.
Za rabo nepremičnin se načeloma daje odškodnina, ki jo določi komisija. Odškodnina se ne daje za rabo praznih poslopij, ki ne dajejo donosa, ne-obratovanih industrijskih naprav, prostih prostorov, pašnikov, gozdov in neobdelanih zemljišč, pri teh pa le do časa običajnega obdelovanja.
V rabo prepuščene nepremičnine je treba vrniti v istem stanju, v katerem so se prevzele. Ako je pa zaradi rabe snov kaj trpela, je treba dati za to primemo odškodnino. Iz tega razloga je treba ob prevzetju komisijsko dognati stanje nepremičnin in njihovo vrednost, ob vrnitvi pa eventualno nastale škode.
Ako se posestnik ne zadovolji s teni, kar je dognala komisija, mu je dano na voljo zglasiti svoje zahteve v zmislu § 33.
Lastninska pravica do nepremičnin, ki so se v zmislu lega paragrafa izročile v rabo, se lahko pridobi z razlastitvijo. Za razlastitveni postopek je zmislu primerno uporabljati določila zakona z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30).
§ 20.
Za namene, določene v § 19, se lahko zahteva razen tam določene prepustitve za rabo pri poslopjih tudi prepustitev za svobodno razpolaganje. Svobodno razpolaganje vsebuje tudi pravico poslopje porušiti ali je bistveno prezidati.
Po potrebi se lahko zahteva tudi razlastitev.
Za navadno rabo se daje odškodnina po § 19.
Ako se je prepuščeno poslopje porušilo ali bistveno prezidalo, je povrniti povzročeno škodo. Odškodnino je dognati po cenilni vrednosti poslopja.
Lastnik lahko zahteva tudi odkup lastnine z razlastitvijo.
Cenilno vrednost poslopja dožene komisija, preden se zasede ali poruši. Ta komisija dožene tudi škodo, ki se je povzročila, če se je poslopje porušilo ali bistveno prezidalo.
Ako posestnik ni zadovoljen s tem, kar je dognala komisija, mu je na voljo dano uveljaviti svojo pravico v zmislu § 33.
Za razlastitveni postopek je zmislu primerno uporabljati določila zakona z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30).
§ 21.
Za nastanjevanje je vobče uporabljati za začasno nastanjevanje v miru veljajoča zakonita določila; raztezajo se na vse v § 1 omenjene osebe ter na vse živali.
Odškodnina se daje po prej omenjenih zakonitih določilih in, ako ne zadoščajo, v izmeri, ki se določi z ukazom.
V primeru potrebe se lahko uporabljajo tudi taki prostoii, ki so v miru oproščeni od nastanje-vanja. Izvzeti pa ostanejo: za dvorjanslvo Njegovega Veličanstva in udov cesarske rodovine in za rabo tistih oseb določena poslopja, ki uživajo v zmislu mednarodnega prava pravice eksteritorijalnosti, potem neobhodno potrebna poslopja in deli poslopij, ki služijo neposrednje državnim namenom, nadalje prostori javnih muzejev, umetnostnih galerij, arhivov in knjižnic in z notranjo klavzpro odločeni, resnični potrebi ustrezajoči prostori ženskih samostanov, končno tista poslopja železnic, ki so neobhodno potrebna za obrat, potreben za vojaške namene.
Za taborenje krdel in za postavljanje vojnega gradiva in zalog potrebne proste prostore — .če jih ni, pripravna zemljišča — morajo prepuščati posestniki: Prav tako je prepuščati tudi prostoie, potrebne za spravljanje zalog vsake vrste.
Gledé odškodnine veljajo določila § 19, drugi odstavek.
Za uporabljanje takih predmetov gre odškodnina, za poškodbo povračilo škode po navadni vrednosti, ki jo določijo izvedenci.
g 22.
Prebivalcem, ki imajo svoje gospodinjstvo, se lahko naloži dolžnost dajati naturalno oskrbo v § 1 omenjenim osebam.
Izmera oskrbe se določi z ukazom.
Posestniki oskrbnih predmetov (klavnih živin-čet) so dolžni na zahtevanje jih priskrbeti.
Zahtevajo se lahko po občini, kateri se lahko naloži dolžnost pripeljati jih v namembni kraj.
Priskrba plemenske in molzne živine se lahko zahteva le izjemoma.
Za naturalno oskrbo in oskrbne predmete gre odškodnina, ki se določi z ukazom; pri tem je dati v podstavo za mesce oktober, november in december prejšnjega leta določene poprečne tržne cene s pribitkom do ene tretjine teh cen.
Ako se, dokler trajajo vojne oprave ali dajatve, dožene, da so se bistveno zvišale ali znižale tržne cene, se na njihovi podlagi vnovič določijo odškodninski postavki; pri tem pa ne sme biti pribitka.
Z vojaško upravo sklenjene dobavne pogodbe posestnikov zalog ne odvežejo od dolžnosti vojne oprave ali dajatve.
§ 25.
Obolele osebe ali bolne, pa kužnih bolezni proste živali, ki jih ni mogoče prepeljati v vojaški ali civilni zdravilni zavod, naj prevzame občina v strežbo.
Občinam se lahko tudi naloži dolžnost dati na razpolaganje svoje že obstoječe bolnice ali urediti in prepustiti bolnice za silo. Občine so tudi dolžne vzdrževati poslopja bolnic in njihove oprave in dati na razpolaganje za bolnike potrebna živila, pijače, zdravniško in bolniško orodje, potem oskrbo za nadzorno in strežno osebje in končno tudi kurilno in razsvetilno gradivo.
Stroški za oskrbo in strežbo bolnih oseb in živali se povračajo po načelih, obstoječih v miru.
g 2(1.
8 23.
Posestniki klaje so dolžni priskrbeti potrebovano klajo.
Od občine se lahko zahteva, da kosi in zbira ter da dostavlja klajo.
Za živali se lahko uporabljajo tudi pašniki.
Za potrebovano klajo se daje po obeh zadnjih odstavkih g 22 določena odškodnina. Za travo ali poljske pridelke, priskrbljene za krmljenje živali, in za travnike, pripravljene za pašo (izvzemši obdelana polja), se daje odškodnina na podstavi izvedeniške cenitve po navadni vrednosti, ki bi jo bil pridelek imel ob času spravljanja; za prave pašnike gr<‘ v kraju običajna pašnina.
8 24.
Občine so dolžne prevzeti blago, ki jim ga je vojaška uprava izročila v hrambo. Gledé hrambe so naložene občini dolžnosti in pravice hranilca.
Za hrambo državnega blaga se ne daje odškodnina, izvzemši neizogibne izdatke v gotovini.
Politično oblastvo lahko odredi, da se v skrb prevzeti predmeti prodajo, ako je skrb za nje združena z nerazmernimi stroški ali ako se predmeti lahko izpridijo. Doseženo izkupilo je izročiti bližnjemu vojaškemu oblastvu.
8 27.
V katerem obsegu, kdaj in kje naj nastani’ dolžnost vojnih oprav ali dajatev, določi načeloma minister za deželno bran.
V nujnih primerih lahko naslovijo vojaški po-Za namene, določene v § 1, se lahko zahtevajo veljniki (oblastva) zahtevo naravnost na politična tudi drugi potrebovani vojni pripomočki od njihovih oblastva, v izrednih primerih neposrednje na občine ; posestnikov v začasno rabo ali dokončno pro- i pri tem odredé politična oblastva, oziroma občine pustitev.	i priskrbo vojnih oprav ali dajatev.
V sili se lahko neobhodno potrebne oprave ali dajatve zahtevajo naravnost od tistega, ki ima dolžnost za to.
§ 28.
Zahtevane vojne oprave in dajatve porazdeli minister za deželno bran na dežele, politična deželna oblastva na okraje in politična okrajna oblastva na občine.
Zahtevane vojne oprave in dajatve je naložiti — kolikor se more zgoditi brez nevarnosti za vojaške interese in brez znatnih večjih stroškov — na primerno velik okoliš in jih porazdeliti kolikor moči enakomerno po tem, kolikor zmorejo dežele, politični okraji in občine, oziraje se na možnost eksistence posameznikov, ki so zavezani opravam in dajatvam.
§ 29.
Občine lahko dajo izvesti vojno opravo in dajatev ali po zavezancih za to ali po najetih podjetnikih.
§ 30.
Politična oblastva in občinska predstojništva lahko dajo izvesti vojno opravo in dajatev, ako bi se kdo branil ali jo opustil, tudi uporabljaje prisilne pomočke in v ta namen, ako treba, zahtevajo tudi vojaško asistenco.
Ako se zahtevam ne ugodi pravočasno ali ne v zahtevani izmeri in ako bi bilo vsekakor nemogoče, se poslužiti sodelovanja političnih oblastev ■ali občin, lahko zahteva opravo in dajatev naravnost vojaštvo brez njihovega pošredovanja in, ako se kdo brani ali upira, se lahko z odgovornostjo dotičnega poveljnika izsili ali v posestnikovi odsotnosti odvzame; v tem primeru naj poveljnik po možnosti privzame zaupnike.
8 31.
O dolžnostih odločajo v dvomnih primerih ali ob eventualnih pritožbah politična oblastva, v zadnji instanci minister za deželno bran.
Priziv nima odložive moči.
8 32.
Odškodnino za oprave in dajatve, priskrbljene j na podstavi tega zakona, in odškodbo za prizadeto |
škodo je po možnosti izplačevati v gotovini. Ako bi ne bilo mogoče takoj plačati, je treba priskrbo vojne oprave in dajatve pismeno kvitirati. Na podlagi le pobotnice lahko priskrbnik dokaže svojo pravico po § 33, ako se ni že prej plačalo.
§ 33.
Ako se povračilo za vojno opravo ali dajatev ali odškodnina za povzročeno škodo ni poravnala v zmišlu § 32, ali ako tisti, ki priskrbi opravo ali dajatev, s prisojenim povračilom ali odškodnino ni zadovoljen, ima pravico svoje zahteve zglasiti pri pristojnem občinskem predstojništvu pismeno ali ustno v šestih mescih, računaje od dne, katerega se je v zmislu § 2 objavilo, da je nehala dolžnost vojnih oprav in dajatev.
Gledé naznanjanja ali dokazovanja na podstavi § 8 stavljenih zahtev preskrbe, nadalje gledé popre-skušanja zglasil in gledé odločb, nanašajočih se nanja, se je držati istega postopka.
O zglašenih zahtevah poizvedujejo okrajne komisije, ki se postavljajo za politične okraje; operate popreskušajo deželne komisije, ki jih s svojimi posvetovalnimi zapisniki predložijo ministru za deželno bran, ko so jih popravile in popreskusile. Končnoveljavno odloči komisija, ki se sestavi iz zastopnikov vojnega ministrstva, ministrstva za deželno bran in finančnega ministrstva in h kateri je pritegniti od primera do primera zastopnike udeleženih ministrstev.
Okrajna komisija je sestavljena iz:
a)	okrajnega glavarja (župana) ali njegovega namestnika za predsednika;
b)	dveh udov okrajnega zastopa, kjer so laki za-stopi, v drugem primeru iz dveh zaupnikov, ki jih volijo občinski predstojniki okraja (mestno zastopstvo) ;
c)	enega finančnega uradnika;
d)	zastopnika vojaštva in
e)	zapisnikarja.
Deželna komisija je sestavljena iz:
a)	cesarskega namestnika (deželnega predsednika) ali njegovega namestnika za predsednika;
b)	deželnega glavarja ati njegovega namestnika in enega prisednika deželnega odbora;
c)	namestništvenega svetnika (svetnika deželne vlade) za poročevalca;
d)	enega zastopnika finančnega deželnega ravnateljstva (finančnega oblastva);
e)	enega zastopnika pristojnega vojaškega teritori-jalnega poveljstva z enim zastopnikom dotične korne intendance za varovanje interesov skupnega vojaškega proračuna; končno
f)	iz enega zapisnikarja.
§ 34.
Povračilo za vojne oprave in dajatve in odškodnina za povzročene škode ter tudi izdatki, ki se povzročajo s pravico do preskrbe na osebna službovanja 'pritegnjenih oseb, zadevajo skupni proračun vojske.
Izdatki, ki se povzročajo s pravico do preskrbe zaostalih tistih oseb, ki so bile pritegnjene na osebna službovanja, zadenejo zaklad vojaške takse. Pomoči potrebne rodbine pozvanih oseb se podpirajo iz državnih novcev.
§ 35.
Vloge, zapisniki, priloge in druge listine, ki se nanašajo na vojne oprave in dajatve in iz njih izvirajoče pravice, so kolka in pristojbin proste.
§ 36.
Občine so dolžne sodelovati v izvrševanju tega zakona.
§ 37.
Ta zakon dobi moč z dnem razglasitve.
Izvršiti ga je poverjeno Mojemu ministru za deželno bran v porazumu z Mojim vojnim ministrom in z ostalimi udeleženimi ministri.
Na Dunaju, 26. dne decembra 1912. 1.
Franc Jožef s. r.
Stürgkh s. r.	Georgi s. r.
(Slovnuich.
217
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, L okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1913. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rum tinskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1913 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samo, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Letnik 1849.		za .	4 K 20 h! Letnik 1865.				za .	4 K — h	Letnik 1881.		za .	4 K 40 h				Letnik 1897.		za .	15 K — h
„	I850.	Tl *	10 „	50 „	n	1866.	r'	4 , 40 „		1882.	Tl •	6	a	—		a	1898.		6 , — „
	1851.	r •	— Tl	60 ,	r	1867.	n	4 , - ,	r	1883.	r •	5	a	—	a	a	1899.	a •	10 „ — „
T	1852.	n .	5 „	20 r		1868.	* •	4 „ - ,	Ti	1884.	Tl •	5		—	r	a	1900.	a •	7 ,
1>	1853.	Ji *	6 ,	30 ,	T	1869.	a	6 , - „	r	1885.	a •	3	a	60	a	a	1901.	a •	6 , - ,
Jt	1854.	„ .	8 ,	40 „	T	1870.	a •	2 , 80 ,	T	1886.	a •	4	a	60	a	a	1902.		7 , 50 „
	1S55.	TT *	4 ,	70 .	„	1871.	K •	4 , - „	Tl	1887.	a •	5	a	—	a		1903.	a	9 , — ,
_	185(5.	a •	4 ,	90 „	Tl	1872.	„ .	6 , 40 „		1888.	a •	8	a	40	a	a	1904.	a	5 , - ,
»	1857	n •	5 ,	70 ,	1»	1873.	Tl •	6 , 60 ,	Tl	1889.	a •	6	a	—		a	1905.	a •	6,-,
1*	1S58.	T •	4 ,	80 „	Tl	1874.	Tl •	4 „ 60 ,	a	1890.	a •	5	a	40	a		1906.	a •	12 , - ,
Tl	1S59.	Tl •	4 ,	T	Tl	1875.		4 „ - .	Tl	1891.	a •	6	a	—	a	a	1907.	a •	13, - ,
1*	1860.	n •	3 ,	40 „	n	1876.	a	3 , — ,	T!	1892.	» •	10	a	—		a	1908.	a •	9 , - ,
Tl	1801.	v •	3 .	a	n	1877.	Tl •	t)		 - Tl	Ti	n	1893.	» •	6	a	—	a	a	1909.		8 , 50 „
Tl	1862.	a	2 ,	80 ,	Tl	1878.	11 •	4 „60.	Tl	1894.	« •	6	a	—	a		1910.	„ .	8 , 40 „
Tl	1863.	Tl	2 ,	80 ,	Tl	1879.	r •	4 „ 60 „	r	1895.	» •	7	a	—		a	1911.	a	7 , - ,
Tl	1864.	n •	2 n	80 „	a	1880.	n •	4 , 40 ,		1896.	n •	7	a	—	a				
Prodajna cena za letnik 1912. se naznani začetkom januarja 1913. I.
Posamezni letniki v drugill sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju III. okraj, Rennweg 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24: s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.