186. številka. Ljubljana, v sredo 14. avgusta. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce Be dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo jo v Gospodskih ulicah fit. 12. DpravniStvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v petek 16. avgusta 1889. Češko državno pravo in zjedinjena Slovenija. (ČaBopisu „Politik" v odgovor.) I. Slovensk državni poslanec, ki v svojo politiško nezmotnost veruje, bi tudi druge rad zazibal v tak sen, čutil je potrebo, oglasiti se o naših volitvah v nemškem Praškem listu Storil je to na tako nečuven način, da se je moral vsak trezno misleč človek čuditi, kako je mogoče pisati tako strastno, neosnovano in neolikano možu, ki se prišteva naj-višjej inteligenciji naroda slovenskega. S tem pa ni bilo še dovolj. Političnih intrig polno srce velelo mu je, da mora naš list in s tem seveda tudi može, ki stoje za njim, ovaditi pred češkimi našimi zavezniki, da zastopamo načela, katera so diametralno nasprotna političnim načelom njihovim in po tem takem nevarna za njihova prizadevanja. Ako že „odličnemu slovenskemu poslancu" — kakor ga imenuje „Politik" — pustimo, opiraje se na znani francoski rek „le style c' est V homme", nedotaknjen način njegovega pisanja, moramo vender proti omenjenemu prečudnemu početju protestovati najodločneje. Mi nemarno navade, da bi se utiknli v notranje češke zadeve, in zato smo tudi lani odločno izrekli se proti klubu slovenskih državnih poslancev, ko je odposlal v Prago brzojavko, s katero se je nedvoumno obsojalo ravnanje svobodomiselne češke stranke. Okolnosti so pokazale, kako prav smo imeli in danes bi morebiti ravno ona politična jegulja, katera je slovenske poslance pridobila za to demonstracijo, bila vesela, ko bi se ona brzojavka ne bila odposlala. Mi nesmo dajali nikdar svetov ni staročeškej ni mladočeškej stranki, ker vemo, da so oboji politično izurjeni dovolj, da bodo vedeli odbirati ona pota, ki vodijo k sreči naroda. Pa ko bi bili mi seoitertje tudi imeli o jednej in drugej specifično LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Beneš - Tfobizsky, preložil I. Gornik. IFr-v-i đ.el. XIV. fDalje.) Po propovedi, v kateri je poleg starih latinskih, nekje na Spanjskem tiskanih knjig razkladal sauk o kraljestvu božjem na zemlji, vzel je v roko polo papirja, na kateri je zdaleka rudel uradni pečat, in čital z zvočnim glasom obnovljenje cesar Bke odredbe, po kateri se trupla mrtvecev ne smejo zapirati v rakve, temveč se morajo pokopavati v platno zavita, kar se s tem vsem prebivalcem češkega kraljestva, naj si bodo te ali druge vere zopet nujno na znanje daje. Predno je župnik prečita! teh par vrst, moral se je dvakrat globoko oddahniti. Proti koncu tresel se mu je nekako papir v roki in pred očmi delale so se mu megle. V cerkvi rnzleglo se je nenavadno šumenje, bil je slišati tudi utišen, poluglasen govor. To pa se gospodu župniku, odkar so ga posvetili, še ni nikdar zgodilo. Kadar je propovedoval, kadar češkej zadevi posebno svoje mnenje, gotovo bi ga ne bili usiljevali bratom ČJehom, ker vemo, da bi jih to bilo bolelo, kakor boli nas, kadar „Politik" s strankarskega stališča svojega sodi naše domače zadeve. Odločno zavračamo zlobno natolcevanj e s 1 o v e nskeg a državnega poslanca, da je pod našo zaščito izšla knjiga »D a s Parteiwesen in Boh m en". Gospod poslanec ve dobro, da z omenjeno knjigo naš list ni v no-benej zvezi, ko da se je tiskala v tistej tiskarni, v katerej zapušča tiskalnico tudi naš list. Ako je navzlic temu trdil, da se je tiskala pod našim pokro viteljstvom, storil je to zato, da bi naš list in inteligencijo slovensko, katera stoji za njim očrnil v čeških političnih krogih. Prepričani smo, da se mu to ne bode posrečilo. Njegovo pisarenje proti nam utegne pač všeč biti „Politik", katera je— ali prostovoljna ali prisiljena nečemo preiskovati — zagovornica vseh vladnih činov in katera je že tudi odobravala madjar-ska nasilstva na Hrvatskem; češki narod pa v e dobro, da smo ravno mi z največjim na-udušenjem pozdravili leta 1870 cesarski reskript, s katerim se je imel obnoviti starodavni sijaj krone sv. Vdelava. Pač pa utegne „Politik", ako se okolnosti spremeni, še doživeti, da bode ravno tiste, ki se sedaj po njenih predalih pulijo za zgodovinske individualitete kraljestev in dežel, videla v vojih, v katerih ne bodo stali bojevniki za pravice sveto-vaclavske krone. Nam rodoljubja nikdo odrekati ne more. Kot rodoljubi slovenski stojimo na narodnem stališči in se poganjamo za načelo narodnosti. Nam tudi dru-zega ne preostaje, ker nam nemila usoda iz preteklih stoletij ni zapustila tacih zgodovinskih pravic, kakor našim bratom ČJehom in Hrvatom, katerih dežele so nekdaj bile samostalne in so se kot take priklopile Avstriji. Hrvatje imajo obnovljen del sv je stare avtonomije. Iz vsega srca veselili smo se, ko so dosegli ta uspeh, in sedaj, ko vidimo, kako jim Madjari skušajo odkrhavati pravo za pravom, vedno odločno zagovarjamo ta njihova prava koli je kaj oglašal, bilo je vselej tiho — res kakor v cerkvi. Kadar se je čulo včasih iz kake klopi glasnejše smrčanje, nasmehnil se je gospod župnik zlahka, nagnil se na propovednici malo čez ograjo, zakričal za spoznauje bolj, spodaj streslo se je nekaj glav in v cerkvi ni bilo zopet slišati druzega, kakor prosti, jednolični glas propovednikov. Gospod župnik pogledal je za nekaj trenotkov po cerkvi. Oči uprle so se v oblačni obraz Jifiškega krovca, za migljaj obstale so na nekem preresnem obličji Kvčtovem in potem povesile so se preko smehljajočega lica sodnika Oufade. Gospod župnik odahnil se je — že tretjič, nekako naglo postalo mu je lahneje. In pristavil je z močnim, za sluh trdim glasom: „In pristavlja se, da se ta zapoved v potrebi izvede z močjo in silo!" Gospod župnik izgovoril je poslednje besede jezno in zopet je pogledal po cerkvi po kmetih. A zdaj bil je v njegovem pogledu oster ukor, ker so pod korom začeli že precej glasno govoriti. Drugi večer pripeljali so v Jifice ukljub opom-nji gospoda župnika Adamcu rakev. Bila je hrastova, svetlo pobarvana z bliščečim Kristusom. Na rakvi sedel je Refunda s sklenjenima rokama in povešeno glavo. Kar je Adatuec zatisnil oči , ni se proti azijatskemu brezpravju. Že to samo dokazuje, da se bratje Čehi nemajo nikdar bati, da bi jih mi s svojimi skromnimi silami ne podpirali v boji za njihova zgodovinska prava. Mi Slovenci pa, kakor smo že naglasili, nimamo zgodovinskega prava. Vsi naši zgodovinski spomini so dolga vrsta krivic, katere smo trpeti imeli od druzih narodov; vse naše zgodovinsko pravo, je pravo do hlapčevanja. Za nas Slovence torej stoje stvari drugače. MiSlovenci moramo biti narodni avtonomisti in to je načelo katero zastopajo mej nami najboljši naši možje že od 1848. leta, ko se je vprvič formulo-vala zahteva po združenoj Sloveniji, pa do današnjih dnij. Ako nam torej „odlični slovenski poslanec" očita v „Politiki" radikalno konfuznost, potem pa sam priznava, da zjedinjena Slovenija mora še vedno ostati neoboriv postulat vsacega rodoljuba, tedaj je s tem hotel le prikupiti se onim vladnim in nevladnim krogom, za katere je narodni radika-lizem to, kar za neko žival rudeča zaplata, ob jed-nem pa pokazati se vender še v bengaličnem svitu pravega rodoljubja. Da je pri tem zabredel v protislovje in konfuznost, kakoršno očita drugim: kaj za to? — Vender o tem v drugem članku. Levstikova slavnost v Velikih Laščah. (Dalje.) Na to govoril je župan g. Matija Ko če v ar tako: Na prolnjo Vašo kot župan v imenu občine Velikolaške izjavljam, da občina radostno vpprejme Levstikov spomenik v svoje varstvo. Vsprejema ga tem radostneje, ker je postavljen ta lepi spomenik našemu občanu, dičnemu pesniku slovenskemu, na čegar delovanje je ponosna vsa domovina slovenska. Ta Bpomenik je vidno znamenje zavednosti slovenske, živa priča veselega in vsestranskega napredka, katerega je narod slovenski napravil v zadnjih 40 letih pod milim in pravičnim vladanjem Nj. Velečastva presvetlega cesarja Frana Josipa I., kateremu zakličem trikratni „Živio!" (Naudušeni živio-klici, pevci zapojo cesarsko pesen.) ganil iz Jific. Hotel ga je spremiti na Okrouhlino. Včeraj zjutraj bil je tudi v cerkvi, a na povratni poti šel je zadnji in ni pregovoril z nikomer besedice. Ko pa je sedel pri Kvotu za mizo, uprl je oči v seljaka in rekel: nAli ni že bil v Lstibofi ?" „Ravno na to mislim!" „ Poj dem sam tija!" „Lepo daj narediti\" „Bodi brez skrbi!" Refunda ustal je čez nekaj časa, šel v ko-Čico, v kateri je na postelji v čisti beli srajci ležal pokojnik, vzel na njem mero s svojo palico, obstal nekaj časa poleg, potem pa krenil v Lstibof k rakvarju Z Jific do Lstibofe ni bila napravljena pot, Šla tudi ni po več tednov živa duša tija. V navetem snegu kazal se je sem ter tija samo sled zajca, katerega je ostra zima gnala do ljudskih stanovanj. Refunda pa je korakal po snegu, kakor knez Švar-cenberk, kadar gre po livadah. Lstiborski rakvar bil je na daleč slovit. O svojih rakvah rekal je, do se v njih boljše spi, kakor v svatbenih posteljah. Dekletom in mladenčem pa jih jo znal sosebno zdolbsti. Ljudje so govorili, da je kar radost tako rakev pogledati. (Dalje prih.) Po tem govoru polagali so se na spomenik prekrasni venci z nastopnimi napisi: Narodna ribniška dekleta slavnemu pisatelju. — Gospe Velikolaške* Levstiku. — Upornemu Slovencu. — Slovenke rojaku. — Novomeška narodna društva. — Pevsko društvo „Slavec" in še drugi venci brez napisov. Ob 1. uri popoludne pričel je banket, katerega se je udeležilo 250 osob. Razven že omenjenih odposlanstev, bilo je razumnikov iz raznih krajev mej njimi državna poslanca dr. Ferjančič in Šuklje, dva deželna odbornika, dvanajst deželnih poslancev in velika množina doktorjev in profesorjev in drugih zastopnikov narodne inteligencije. Prostor za banket bil je jako lep, z banketom sanimi pa nesmo bili baš zadovoljni Dobro uvažu-jemo, da je velika težava, prirediti v Velikih Laščah banket za toliko množico, da je to velika naloga, a vender si ne moremo kaj, da bi tu javno ne izrekli, da je banket zadel ob mnogostransko kritiko in čuli so se glasovi, bi li ne kazalo, pri jednacih prilikah omejiti število na kacih 100 osob, katere bi potem za svoj denar bile vsaj dobro po-strežene. Mej banketom svirala je godba, pevci pa so peli razne skladbe. Kot tenoi se je posebno odlikoval s krasnim samospevom gosp. Pavšek. Ko so se pričele napitnice, poprijel je prvi besede slavnostnega odbora predsednik g. Niko Lenček z naslednjim govorom: „Slavna gospoda! Radost obhaja mi srce, ko vidim v kako mnogem številu ste nas počastili. Prišli ste od vsih krajev naše mile slovenske domovine slavit našega rojaka Levstika in praznujemo v istinitom pomenu besede pravo slovensko slavnost. Komu pa, slavna gospoda, imamo se v prvi vrsti sahvaliti, da nam je sploh mogoče bilo napraviti tako slovesnost, s katero pokažemo javno celemu svetu našo narodno zavest in narodno gibanje. Jaz mislim v prvi vrsti nihče manjemu, kakor našemu visokemu vladarju, ki nas je vse vzel pod svoja krila in ki vse svoje narode ljubi tako, kakor svoje otroke. Posebuo mi Slovenci moramo mu hvaležni biti, kajti pod njegovo vlado pričel se je naš narodni razvoj in postali smo to, kar smo danes, jednako veljavni vsem drugim narodom avstrijskim, zato mi tudi veli hvaležnost, da napijem najprvo našemu milemu vladarju in zato Vas zdaj pozivljem da se dvignete z menoj in da zakličete z menoj: Bog poživi našega presvetlega visokega cesarja Frana Jožefa L! Bog ga poživi mnogaja, mnogaja letal" Ko se je odigrala cesarska pesen, oglasil se je kot drugi govornik vodja okrajnega glavarstva Kočevskega g. dr. pl. T ho man ter s krepko in gladko slovensko besedo risal zasluge Levstikove, ki ni bil aristokrat niti po rojstvu niti po denarji, a aristokrat po duhu. Srečne Lašče, ki so rodile tacega duševnega orjaka. Uvažuje" pomen Levstikov napil je rojstvenemu kraju Retiju, trgu Velikolaš-kemu, slavnostnemu odboru in predsedniku njegovemu g. notarju N. Lenček u. (Živio!) Gospod Škofi č pozdravlja toplo došla odposlanstva in prečita imena odposlancev, kakor smo jih že priobčili, na kar se oglasi g. prof. Leveč. Ta govornik spominjal se je pred vsem Primoža Trubarja, ki ima, naj se o njem sodi, kakor hoče, za našo literaturo velikanskih zaslug. Za Trubarjem našteva zasluge, ki sta si jih stekla Stritar in Levstik ter napije trem največjim sinom, kar jih je rodila okolica Velikolaška, ki se sme po vsej pravici imenovati slovenski „Latimo": Trubarju, Stritarju, Levstiku. Naslednji govornik g. dr. Tavčar napil je v mnogoodobravanem in lepem govoru domovini slovenski tatio: Dragi rojaki! Častita gospoda! Pri tacih slav-nostih, kakor danes, sme nam Slovencem v ponosu biti srce. Od blizu in daleč privrelo je ljudstvo, da slavi mrtvega našega pevca, kojega so vzele že moči zemlje slovenske. Ali njegove pesni done po naši zemlji, okrog in okrog, iu uaudušenje bude, kjer koli zadone. To je ravno lepa usoda pesnika, da še iz groba Btoji tako rekoč s svojim narodom v zvezi; to je njegova prekrasna usoda, da mu grob nikdar osamljen ni, ker se nad njim, kakor mno gobojna mavrica na veke, odsvita žar pesni njegove Pred takim grobom stojimo danes, in mi vsi čutimo, da nam pesnik ni umrl; vzet nam je prah njegovega bitja, duh pa je ostal mej nami, in mej nami bo ostal, dokler se bo čula slovenska beseda po zelenih naših krajih! S ponosom nas navdaja današnju slavnost. Narod, ki svoje pesnike tako Časti, jih je tudi vreden ; plemenitih lastnostij more imeti preobilo, če v teh materijalnih časih, ko se vse drvi za denarjem, svoje najlepše dnove posvetuje poeziji in njenim svečenikom. S tem kaže naš narod, da v javnem življenji ne sme vladati samo glava, temveč tudi srce. S tem kaže naš narod, da mu v javnem življenji veljajo ideali in vzori, če so tudi nodosegljivi, kakor je nedosegljivo marsikaj, kar so si do sedaj naši najboljši možje zaželeli, na kar so upali naši prvaki tedaj, ko so narod vzbujali s smrtnega spanja! Zategadel pravim, da je današnja slavnost tudi tolažilna. Ni mu obupati narodu slovenskemu! Ne ljubijo nas nikjer, povsod nas sovražijo, na vseh krajih nam skušajo odglodati kos zemlje domače. Tisti, ki nosijo v svojih srcih uzor slovenske narodnosti, v posmeh so celemu svetu. Če se trudimo na suhoparnem polji političnega delovanja, ne pričakujejo nas ministerski Bedeži, in če je kdo pesnik slovenski, Boga naj zahvali, da mu konečno truplo v zemlji domači leži! Ali vender preštejte jih, koliko malo jih je dandanes, ki so odpadniki svoji slovenski domovini, in kako mnogoštevilni so, ki sveto služijo ti domovini, da si jim ničesar ne obeta, da si jim malo, prav malo dati more. Skoro ničesar druzega ne, kot grob, v katerem je zatonilo tudi kipeče srce našega Levstika. In pri ti revščini, vender koliko bogatstvo. Da si nam slovenska domovina ničesar ne obeta, vender je dan za dnevom večje število njenih vojakov, ki stopajo, odbivajoč vsake napade, tesno v vrsto, ter nam dajejo poroštvo v to, da bo ta zemlja, ki hrani v sebi ostanke naših pesnikov, vedno slovenska ostala. Ničesar nam dati ne more, ali vender je ljubimo nad vse! Kaj bi bil Slovenec brez ljubezni do svoje domovine? Mala kaplja, ki zgine v neskončnem morji! Ta ljubezen pretresa narod od prvega do zadnjega njegovega člana: ona nam je rodila vse naše bojevnike ona nam bo ojačila tudi naše otroke, da bodo branili vsako ped slovenske ruše. Ta ljubezen je tudi, ki postavlja spomenike pesnikom — mučenikom, ki ustvarja slovesnosti, kakor je današnja! Zatorej, mati Slovenija, bodi si jedina, bodi si na štiri kose razmetana, ne obupaj! Od nekdaj je živel tod tvoj rod, in tudi v prihodnje bo živel, ker pesniki, kakor je bil Fran Levstik, neso se brezuspešno trudili, sad njihovega delovanja se ne raztrese , kakor se raztrese komet v večni eter! To je dan, ki s celim prepričanjem smemo vsklik-niti: Narod bo vedno stal! Dvignimo torej čaše, iu prepričani bodite, da jih v opombo Frana Levstika najbolje izpijemo, če vskliknemo: Bog ohrani slovensko domovino! (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 14. avgusta. O lic i j oz i so v dolgih člankih proslavljali desetletnico Taaffejeve vlade in slavili velike zasluge njegove. Manj uaudušeni zanj so pa bili nezavisni listi bodi si katere koli Btranke. Tako odločno konservativni list »Pol. Frag." misli, da je jedina zasluga Taaffejeva, da je znal dobro porabiti napake svojih nasprotnikov in svojih prijateljev. Poslednje je vedno vodil za nos S pomočjo konservativcev vladal je liberalno, s pomočjo federalistov pa centralistično. Če je tako postopanje bilo v korist državi, ta list jako dvomi. Kakor se sedaj kaže, bode posledica tacega postopanja velika desorgani-zacija strank pri prihodnjih državnozborskih volitvah, taka desorganizacija, kakeršne še nesmo v nobenej državi doživeli. Deželni odbor moravski je izdelal zakon, da se uvedejo občinski posredovalni uradi. Po tem zakonu bode se tak urad uvel v vsaki občini, kjer bode to sklenil občinski odbor in izvolil zaupnike. Predsedoval bode temu posredovalnemu uradu župan, ali pa jeden izmej izvoljenih zaupnikov, katerega bode za to odločil občinski odbor. Zaupniki bodo voljeni na tri let in morajo biti najmanj 24 let Btari, bivati v dotičnej občini ter imeti vse držav ljanske pravice. Izvolitev zaupnikov se mora v občini pismeno objaviti in naznaniti deželnemu odboru in političnemu oblastvu. Politično oblastvo ima pra vico odrediti, da se izvolijo novi zaupniki, če se je pokazalo, da prvi neso sposobni za poslovanje. Ti uradi imajo pravico posredovati mej strankami o denarnih terjatvah do 300 gld. in premakljivih stva reh, ki so vredne 300 gld ali pa manj. NameBto za umršega ministra za Hrvatsko Bedekovica bode baje ministrom imenovan Emerih Josipović. Ta je hrvatski deželni poslanec in Mad-jarom jako prijazen magnat. Njegov sin je pa tudi državni poslanec Hrvatje se te spremembe v mi nisterstvu nemajo posebno veseliti, kajti Josipović se za njihove pravice ne bode posebno potegoval. i i • i ogerskl trgovski minister Szechenvi e odložil svoj državuozborski mandat. Voljen .e bil v Kapošvuru, pa je opozicija vedno trdila, da neopravičeno sedi v parlamentu, ker je baje bil pravo za pravo večino dobil kandidat opozicije. Zaradi te volitve bile so v zbornici hude debate. Da bi se prepiri zaradi te volitve ne p< navijali, je rajši groi Szehenvi odložil mandat in tudi veO kan-didoval ne bode. % nje države. Naravno je, da shod avstrijskega in nemškega cesarja zanimiva javno mnenje vse Evrope. Vsi večji listi bavijo se s tem dogodkom Nemški listi menijo, da bode ta Bhod še bolj utrdil evropski mir, da pa tudi utegne uplivati na notranjo avstrijsko politiko Nemcem v korist. „Tempsu pa misli, da se utegnejo sedaj v Berolinu posvetovati o kre-čauskem vprašanji, da bode cesar Viljem vladarju avstrijskemu razložil uspeh. Mogoče je pa tudi, da se v nemškej prestolnici dogovore, kako preprečiti federalistično teženje večine avstrijskega državnega zbora. Francoski list misli, da ne bode dolgo ostalo tajno, kar se bode v Berolinu dogovorilo. „Liberte" pa temu pohodu ne pripisuje nobene politične važnosti, temveč misli, da je cesar Fran Josip le vrnil cesarju Viljemu lanski pohod na Dunaji. Bivši kralj Nrbskl Milan najel Bi je v Carigradu vilo za stalno bivanje. Francosko državno sodišče se je vzlic ugovorom monarhistov z 212 proti 51 glasom izreklo za kompetentno soditi generala Boulangerja. Monarhisti sklenili so potem, da se debat ne bodo več udeleževali. Razsodba se bode baje razglasila še le v soboto. Da bode obsojen general, ni dvojiti. Drugo vprašanje je pa, kak utis bode napravila ta razsodba. Že sedaj Be množe zopet simpatije za generala, ker so obravnave sodišča tajne. Narod si misli, da Boulanger ne more biti tako kriv, kakor se trdi, ker se ga ne upajo soditi javno Tudi glede pone ver jenja je narod kaj različnih misli j. Mnogi verjamejo Boulangerju, da je prihranjeni denar iz tajnih fondov zares le porabil državi v korist. Verjamejo mu, da je mnogo tega denarja porabil v to, da se je preprečilo vohonstvo neke tuje države (Nemčije). Vojaški ataše dotične države je bil dobro uredil vohonstvo, a Boulanger si je znal pridobiti njegovo popirje. Prepisali so jih v ministerstvu in jih vrnili atašeju, da ni nič za to vedel, človek, ki je dotične papirje ukral in jih zopet vrnil, moral je biti dobro plačan. Boulanger utegne v očeh naroda biti mučenik, če ga obsodijo, in zaradi tega še nikakor ni.nemogoče, da dobi s svojimi pristaši večino pri prihodnjih volitvah v zbornico. V angleški gorenji zbornici je Salisburv izjavil, da se politika angleške vlade glede Egipta ni nič spremenila, od kar je on nastopil vladanje. Položaj v Egiptu se je precej zboljšal, a je vender še marsikaj želeti. Blagostanj" v deželi se je zbolj-šalo, povzdignila obrtnija in trgovina, za kar se je zahvaliti največ angleškim uradnikom v egiptskej službi. Davki ho zares preveliki, ker polovica dohodkov gre za obresti državnega dolga. Carneronu, ki je izrekel željo, da Angleži ostanejo za zmiraj v Egiptu, je odgovoril ministerski predsednik, da vlada želje njegove spoluiti ne more, ker se mora držati pogodeb. Dopisi. Iz Kranjskega okraja 10. avgusta. [Izv, dopis.] Uradna okrajna učiteljska konferencija za Kranjski okraj je bila 7. t. m. v mestni hiši v Kranj i pod vodstvom gosp. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika And. Žumra. Gospod nadzornik otvori konierencijo ob 9. uri spominjajoč se umrlega vladnega svetnika Jan. Hočevarja s kojim je kranjsko učiteljstvo mnogo, mnogo izgubilo. V znak sožaljenja bo vsi navzočni ustali. Razen gosp. učiteljev in gospodtčin učiteljic sta bila navzočna tudi kateheta iz Tržiča in Loke. S posebnim zadovoljstvom pa moram zabeležiti, da nas je s svojim pohodom počastil tudi zastopnik c. kr. okr. Šolskega sveta gospod notar Viktor Globočnik. — Opazke gosp. c. kr. okr. šoUkega nadzornika o nadzorovanji šol iu o stanji šolstva so kazale povsem pravega strokovnjaka. Gospod nadzornik je bil z napredkom zadovoljen, le šolsko vrtnarstvo je v tem okraji še premalo razvito. Tu moram omeniti, da ni učiteljstvo vse temu krivo, ampak mnogo je zakrivil slav. c. kr. okr. šolski svet, koji se je premalo zanimal za to stvar. Upati je pa, da Be je obrnilo že na bolje. Zanimivo je bilo tudi gosp. nadzornika poročilo o metodi pri pisanji. Določitev jednotnih pi-sank za ves okraj, poročevalec gospod Iv. Pezdift, se ni mogla rešiti. Odločna večina je za „Nežider-ske", a „Narodna šola ima „Grubbauer". Ko bi se odločili za Nežiderske, potem bi se morali odreči Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu" gt 186 14. avgusta 1889. podpori „Narodne šole", kar bi pa nikakor ne bilo umestno. Sedaj se je volil odbor petih udov, kateri naj posreduje, da bi Grubbauer izdajal ravno take zvezke, kakor so Nežiderske. Določile so se še učne knjige za šolsko leto 1889/90. Potem je sledilo poročilo knjižničnega odbora in izvolitev knjižničnega in stalnega odbora. K sklepu sta bila še dva samostalna nasveta g. L. Jelenca: Naj se v vsem okraji šola sklene konec julija in da bi se volil odbor 3 udov, ki bi sestavil prošnjo na slavni deželni zbor za povišanje učiteljskih plač. Oba nasveta jednoglasno vsprej&a. Nato gospod nadzornik sklene zborovanje ob llU uri, spominjaječ se prvega dobrotnika in pokrovitelja sedanjega gol-stva, presvetlega cesarja s trikratnim slava-klici. Zapeli smo na to cesarsko himno. Po zborovanji smo imeli skupni obed pri znanem rodoljubu Petru Majerji ml. Postrežba je bila povsem dobra, škoda le, da nas je dež nekoliko motil. Po obedu so se razlegale pesni. Daljni učitelji so jeli kmalu odhajati, a kar jih je v bližini in tisti, ki so čez noč v Kranji ostali, smo se pa še prav dobro zabavali v noč. Pri tej priliki je pa gospod nadzornik pokazal, da ni samo strokovnjak, ampak v vsakem oziru zelo prijazen učitelj in tovariš. Učitelj. Pisma iz Pariza. (Piše A. Bez en šok.) IV. 5. a gusta. (Notre-Dame. — Vožnja po Seini. — Tuilerije. — Louvre. — ObeliBk Lukaor. — Koncert zbranih vojnih glasb francoskih.) Včeraj, v nedeljo predpoludne, bil sem v cerkvi Notre-Dame. Znana je staroslavna katedrala Parižka, ki je bila postavljena v 13. veku; znano je tudi iz zgodovine marsikaj, kar se je godilo v tej hiši Božji, posebno za časa revolucije. To je ista cerkev katero je Chaumette oskrunil s tem, da je postavil na oltar ženo nekega tiskarja Mo-moro, rekši zbranim : „0d sedaj ne poznavajte dru-zega boga, nego razum; jaz ga vam pokažem v najlepšej sliki; pokleknite pred njo, ako trebate mali ko v" ! Začeli so potem po cerkvi plesati, zbrale so se ulične ženščine, ki so uganjale najgrozneje nesramnosti. Katedralo so imenovali sedaj „ tempelj razuma." Ti žalostni spomini došli so mi na pamet, ko sem pogledal z mosta, imenovanega „petit pont" to monumentalno stavbo. Razum, katerega so bili ljudje ravno tačas zapustili, ko so uganjali take reči, vrnil se je s časom zopet in v teh velečastnih prostorih razlega se že od davna zopet božja beseda in razumna bitja pojo slavo večnemu vladarju. Glavna fasada je jedna najlepših mej vsemi katedralami; drugače pa občni utisek, ki ga napravi zunanjost te cerkve na gledalca, ni tako velikansk, kakor na pr. Strassburškega doma. Ustop je skoz tri velika vrata, izmej katerih so najlepša severna, imenovana vrata „prečiste device". Na srednjem stebru stoji mati božja z Jezusom na roci in kačo pri nogah. Na podnožji je izgnanje iz raja. Na jednej strani so trije preroki, na drugej sv. trije kralji. Proroki pokazujejo mesijo, ki ima priti in njegov rod. Nad tem je Marijina smrt in cisto na vrhu njeno venčanje v nebesih. Torej vse važneje dogodbe iz Marijinega življenja predstavljene so tukaj in s pravo mojstersko roko izdelane od kamna. Pravijo, da je to jeden najlepših spomenikov srednje ve ko v ne plastike. V sredini fasade nad dvema glavnima stebroma je predstavljena zmagujoča krščanska cerkev s križem in kelihom nasproti premaganej sinagogi z zlomljeno zastavo in z razbitimi zapovedmi na 2 tablicah. Nad velikimi vrati je galerija kraljev, ki so bili cerkvi zvesti. Cerkev je razdeljena naglavni ali srednji oddelek, in po dva manja na vsakej strani. Slog je gotičen. Vse je zjedinjeno v lepo harmonijo ter predstavlja jedno impozantno celost. Ako stopiš v sredi cerkve, vidiš tri velikanska okrogla okna, ki so še zmerom ohranila svojo krasoto in živost barv na Šipah. Krasne so tudi velike orgije s 5266 piščalkami. A kar se tiče dragocenosti, te so izginile za časa revolucije; isto tako so bili razdrobljeni nekateri lepi nagrobni spomeniki. Za velikim oltarjem je še jeden mal oltar, pri katerem je ravno duhovnik opravljal sv. daritev. Pobožnega ljudstva bilo je precej v cerkvi, a še več radovednežev, tujcev in domačih, ki prihajajo zmerom gledat krasno katedralo. Pa naj ustupi v njo tudi najposvetneji človek, vender se mu bere z obraza, da ga je dirnola ta veličast-venost božjega hrama, njega krasota brez posebnega blišča, in pa sveta tišina, ki vlada v njem. Svetloba solnca je tukaj oslabljena, na nekaterih krajih je polutema a na drugih se nežno ra/kvetij uje skoz ogromna krasnobarvena okna. Po službi božji podam se z nekojimi sopotniki na pristanišče parobrodov pri mostu sv. Mihela, z namenom, da se popeljem v razstavo. Ladija za ladijo odhaja, vse napolnjene in natlačene z obiskovalci razstave. Dolgo moramo čakati, dokler pride neka ladija, ki more komaj po dva ali tri od nas čakajočih vsprejeti. Ko smo na krovu in se vozimo dalje, vidimo iste prizore na vsakem pristanišči pri vsakem mostu: ljudij čaka na stotine, a ladije jih ne morejo vsprejemati. Nekateri se potem seveda razidejo, da si poiščejo prostora v omnibusih ali tramvajih, kjer pa seveda tudi ne gre lahko. Vožnja po Seini je prav prijetna. Ob obeh bregih imaš krasne palače . Na desnem vidiš obširno palačo Luversko (palais du Louvre) in Tuilerije. Potem so veliki in krasni vrti pripadajoči tem palačam, segajoči do „place de la Concorde" in do Elizejskega polja, kjer je bila zadnja razstava, katera poslopja so Še zdaj videti. Tuilerije sem si že prvih dnij ogledava). V teh stavbah ni nobenih po-sebnostij, kar se njih zunanjosti tiče. Stavljene so od raznih arhitektov, ker so večkrat pogoreli celi oddelki. Zadnjič bo jih zažgali komunardi 1. 1871., ko so došla prva vojaška krdela v Pariz. Petrolej in smodnik nakupičili bo komunardi v teh stavbah, in dne 22. maja zapalili ga na več mestih. Vojaki so došli prepozno, da bi bili mogli rešiti to poslopje, ki je zares veče važnosti po svojej zgodovini, nego po arhitekturi. Vender je sreča da ni pogorel Louvre v katerem je hranjenih toliko slik, starih in modernih skulptur, in v obče, kjer je največi in naj-glavneji muzej cele Francije. Od izgorelih Tuilerij so postavili do sedaj samo severno krilo in Pavillon de Flore. Druge ruševine so odvozili proč, ter na njih mestu postavili spomenik revolucije. Kar se tiče Louvra, to je najstareji in pravi kraljevski grad v Parizu, kjer bo živeli francoski kralji skoro tri stoletja brez malih prestankov. O njem se ne da tako mimohodom govoriti, morda imam priliko posvetiti njemu cel dan, da si pogledam v njem shranjene umotvore in bogastva. Pred Tuilerijami se razprostira place de la Concorde, najbolj velikansk trg v Parizu in sploh mej prvimi v celi Evropi. Ta se more meriti z najslavnejšimi trgovi vseh glavnih mest. Napravljen je v osmoogelniku, 250 m širine in 350 m dolžine. V sredini mu stoji obelisk Luksor, od katerega vidiš lepo na vse 4 strani, pa celo do razstave, Eiffelov stolp. Na tem trgu je sekala guillotina od 21. januvarja 1793. do 3. maja 1795, ter odrezala glave več ko 3000 ljudem, mej njimi tudi kralju Ludoviku XVI., Charlotti Cordav, Brissotu, Mariji Antuinetti, Dantonu, Desinoulinsu Fabru itd. Obelisk stoji na istem prostoru, kjer je stala tedaj guillotina. Napravljen je iz jednega jedinstvenoga granita ter okrašen ob vseh štirih straneh z velikimi hieroglifi. Visok je 22 m. Prinesli so ga iz Tebenskih razvalin. Ta lep spomenik vlade kralja Ramzesa II. podaril je podkralj Mehmed-Ali francoski vladi. Dve leti so ga prenašali ta monolit iz Egipta v Pariz ter postavili 1. 1836. v navzočnosti kralja Ludovika Filipa. Stroški prenašanja in postavljanja so dosegli 2 milijona frankov. Še je drugih zanimivostij ob desnem bregu Seiue, o katerih povem katero drugikrat; isto tako na levem bregu. A tukaj so poslopja bolj iz nove dobe, zares krasna in velika, a brez zgodovine. Tukaj so razna poslanstva, šola lepih umetnostij, ministerstva, zbornica državnih poslancev itd. Prišli smo do razstave. V njej zopet vae go mazi, kakor sem že opisoval pri prvem obiskovanji. Ker je nedelja in znižana ustopnina cel dan, lahko si mislimo da si je dal tukaj vsaj deseti del Pariza rendez-vous- Pa ne samo nedelja in krasno vreme privabilo je toliko ljudstva, ampak največ jih je došlo zaradi svečanostue glasbene predstave, ki jo davajo zbrane vojne glasbe francoske Ob šestih zvečer, ko se zapre razstava, poda se množica na nasprotni breg, kjer stoji „palais de T Industrie". Na ogromnej extradi nasproti glavnemu uhodu stoji 1200 godcev pod vodstvom VVettgeja. Palača je bila z ljudstvom prenapolnjeua, veliko jih je poslušalo tudi od zunaj. Ob devetih je stopil predsednik republike in nekateri ministri. Glasba je zaigrala „marseillaiso", narod je pozdravljal Car-nota z rokopleskanjem, ki je trajalo več kot 5 minut. Z istimi ovacijami so vsprejeli šaha, ki je prišel četrt ure pozneje; ljudstvo je kričalo „Vive le Sh'ah de Perse! Vive Dinah Salifou!" Potem so zaigrali narodno perzijsko himno. Sedemnajst vojnih glasb je igralo osem toček programa. Odobravanje je bilo živo. Uspeh prekrasen. Teh 1200 godcev slišati je res — kako, da rečem po domače — nekaj čudnega, pa prav lepega. Domače stvari. — (Deželni zbor goriški.) Deželnim glavarjem za Gorico in Gradiško imenovan je poslanec Fran grof Car o n i n i, njegovim namestnikom dr. Josip vitez Ton ki i. „Wiener Allgemeine Zei-tung," ki je tudi priobčila to vest, dostavlja v svoji nemško-židovski modrosti, da pripada grof Coronini italijanski večini, dr. Tonkli pa hrvatski manjini. — (Pomiloščenje.) Presvetli cesar pomi« lostil je 100 kaznjencev. Izmej teh jih je v moški kaznilnici v Ljubljani 5, v ženski kaznilnici v Begunjah 4. — (Imenovanje.) Na mesto g. Bučarja, ki v kratkem odide v operno Šolo, imenovan je delovodjo na novi c. kr. obrtni šoli g. Josip Štirn, rodom iz Kamnika, deželni štipendist na tehnološkem muzeji na Dunaji. — (Drobne vesti.) Teška baterijska divizija št. 5 vrnila se je s strelišča na Krškem včeraj zvečer v Ljubljano. — Pri streljanji v Gradci je g. R. Ranzinger dobil dva dobitka. Prvi dobitek je zlata ura, drugi dobitek 150 gld. — Okrajni glavar dr. Siegmund baron Conrad imenovan je namestniškim svetnikom v Trstu. — (Poročil) se je g. Ignacij Borštnik, dramatičnega društva režiser, z gospodično Zvonar-j e v o. — (Izlet v Divačo.) — Končana je slavnost slovenskega pevskega društva v Celji, in slav-noBt Levstikova v Velikih Laščah. Obeh so se udeležili rodoljubni Ljubljančanje prav v obilnem številu. Veseli nas to prav iz srca. Junaškim Celjskim Slovencem izrekli so s svojo udeležbo občudovanje na sijajnih zmagah; dobrim Dolenjcem pa so dokazali, kako se Ljubljana ž njimi in z vsem slovenskim narodom vred veseli njihove zavednosti? Sedaj pa čaka rodoljube Ljubljanske še druga dolžnost. — O sokolskom izletu dne 1. septembra prihiteli bodo v Divačo bratje slovenski iz Trsta, Gorice in dru-zih primorskih krajev tako mnogoštevilno, da že davno na Primorskem ni bilo narodne slavnosti, katera bi bila mogla ponašati se s tako udeležbo. Vrli Ljubljančanje! pokažite o tej priliki, kako veste ceniti težavne, a ustrajne boje ob bregovih Adrije in Soče in kako spoštujete neustrašljive borilce za Slovenstvo proti oholemu Italijanstvu. Pripravite se torej, da 1. septembra izletite na kraška tla, kjer Vam bode tisočero bratovskih src bilo nasproti. — (Duhovniške izpremembe v Ljubljanski škofiji.) G. Miha Horvat, župnik v Dol. Idriji, imenovan je župnikom na Čateži ob Savi; g. Ivan Ju van, katehet v Idriji, imenovan je župnikom v Dol. Idriji. G. Jakob Aljaž, župnik na Dobravi pri Kropi, dobil je župnijo Dovje, župnijo Čemšenik pa g. Jak. T ome 1 j, župnik v Am-brusu. G. Ant. Krainer, beneficijat v Kočevji, imenovan je prvim kapelanom ravno tam, na njegovo mesto pa novomašnik g. And. Plečnik. Kapelani nameščeni so nastopni novomašniki: gosp. Leopold Rihar v Križe pri Tržiči, Fran Košir v Šent-peter pri Novemmestu, Fran Lak ma jer v Hrouo-vice, Ant. Bojan ec v Šent Jurij pod Kumom, Ivan Zupan v Vipavo, Fran Hiersche v Planino, Ivan Mauring v Mokronog. — (Strajk v Trbovljah in Hrastniku) bode polagoma vender končan, ker delavcem nedostaje sredstev, da bi še dalje vstrajali, ker jih skrajna beda sili, da se zopet poprimejo dela in sebe in svoje nesrečne obitelji rešijo gladu. V Trbovljah je včeraj zjutraj pričelo delo 300 novih delavcev, v Hrastniku 37, da do sedaj dela že 828, v Hrastniku 128 delavcev. Ostali delavci, katerih je precejšnje število, še nadaljujejo štrajk. — (Vreme.) Silni nedeljski dež ponavljal se je včeraj ves dan z izredno silo. Kar lilo je neprestano, temperatura se je zelo znižala, da je bilo kakor v jeseni. Na vrhuncih gorenjskih gora prikazal se je sneg. Neugodno vreme je močno upli- valo Da letovišča. Tujci so kar v tolpah zapuščali kopeli in letovišča in vsi vlaki so jih bili polni. Danes je zopet lepo vreme. — („Popotnik") ima v 15. številki nastopno vsebino: Regulovanje ljudsko-učiteljskih plač na Štajerskem. — Kvintilijan in socijalne razmere v njegovi dobi. — Učne slike iz prirodopisja. -Izleti po Zgornji savinjski dolini. Pišeta Kocbeck in Žagar. — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. — (Nova knjižica) izšla je ravuokar v „Narodni Tiskarni." Naslov jej je: Srbske narodne pesmi o boju na Kosovom. Iz zapu ščine Ivana Mohorčiča. V Ljubljani. Založil D. Hribar. Tiskala „Narodna Tiskarna", 1889. Cena 30 kr. Ta 47 stranij obsežna brošura, došla je baš letos umestno, ko se je praznovala ali vsaj praznovati poskušala petstoletnica one usodepolue žaloigre, ki jej pravimo „Bitka na Kosovem polji". Predgovor, ki ga je spisal pokojni Ivan Mohorčič in 11 pesnij, dobro poslovenjenih so prava slika tega dogodka. — (Vabilu požarne b r a m b e in „LireM v Kamniku) imamo dodati, da se dotične veselice korporativno udeleže „Slovensko bralno društvo v Kranji", gasilna društva iz Gorenjega grada, z Vranskega, iz Lukovice in Kranja, po deputaciji pa požarna bramba Ljubljanska. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 13. avgusta. Stambulov zaukazal je z brzojavno okrožnico vsem prefektom, da uduše vsako gibanje, naperjeno na to, da se proglasi nezavisnost Bolgarske. Pariz 13. avgusta. Državni svet razveljavil izvolitev Boulangerjcvo generalnim svetnikom, ker ni izpolnil postavnih pogojev. Canea 13. avgusta. Šakir paša dospel v Caneo. Pazin 14. avgusta. Iz gotovega vira se javlja, da bode okrajni glavar Simčič uradno premeščen k namestnišlvu. Okrajnega glavarstva voditelj bode potem Czermat. Campitelli ima zagotovilo, da postp^c deželni glavar, dan na dan pričakuje imenovanja. (Ako se s Siročićem tako postopa, kaj pa s Schaffenhaueijem, Zueckom, Jettmarjem in drugimi ? Uredn.) 3erolin 14. avgusta. Cesar avstrijski podeH Hcrbertu Bismarcku veliki Urii Leopol-dovega reda v bi 'Ijantih. Cesar Viljem podeH veleposlairku Szechenviju red črnega orla. Mej cerclom nagovarjala sta vladarja najmilostivejc skoro vse udeležence pri obedu. Avstrijskemu cesaiju jako prija srčnotopli razvoj svečanosti. Gosta množica nagromadena pred dvorcem klicala „hoch!" Dunaj 14. avgusta. „ "VViener Zeitung" objavlja zakon o rudniških blagajnicah. Pariz 14. avgusta. Državno sodišče ukrenilo, da sta Dillon in Bochefort sokriva pn komplotu, isto tako s 198 proti 10 glasom, da je Boulanger sokriv atentata na kolodvoru Lvonskem. Druge točke obtožbe odložile so se za danes. London 14. avgusta. „Times" imajo brzojavko z Dunaja: Iz tega, da je generalnega š'aba načelnik, Beck, s cesarjem potoval v Berolin, se sklepa, da se bodo mej sestankom rešila razna strategična in taktična vprašanja glede možnega sodelovanja nemške in avstrijske vojske. Morebiti se bode celo sklenila vojaška konvencija; vsekako' bodo ti dogovori pripomogli, da se podkrepi mir. Carigrad 14. avgusta. Odgovarjaje na grško noto pravi Porta v svoji noti: Porta ne more umeti, kako si more Grška prisvajati pravico, da se po lastnem polnomočji bavi z na-redbami, ki so bistveno notranje, ko vender ni nobenega mejnarodnega pravnega načela, ki bi koga opravičeval, da po svoje opisuje položaj provincije, pripadajoče prijateljski vlasti. Rim 14. avgusta. Da je kralj osobno ogledal utrdbe v Spezziji in v Ta rentu, je nekda velike važnosti. Razne vesti. * (Ministri.) Grof Taaffe je bil najmlajši ministerski predsednik, ki ga je imela kedaj Avstrija. Bil je prvipot ministerski predsednik 1. 1870. še le 37 let star. Minister je pa bil že s 34 leti, tedaj mlajši nego Gauč. V jednaki starosti je bil le Bach postal pravosodnji mirister. Baron Pretiš je pa bil za dve leti n'ajši pa le vodja trgovskega ministarstva. Taaft'e je Štirinajsti n^-nisterski predsednik pod vlado sedanjega cesarja. Mirjistersl" pr Isedniki so bi'': knez Fel ks Schvrarzenberg, grof Buol-Schauenstein, grof Itechberg, nadvojvoda Homer, grof Belcrec,;, g/of Beust, knez Karol Au-ersberg, grof Toiffe, vitez Hasner, grof Potočki, grof Hohenvvart, knez Adolf Auersberg, dr. pl. Stre-mayr in grof Taaffe. Taaffe je torej jedini, ki je b'1 dvak-at ministersl predsedn:.k. Predsedniki skupnemu ministerstvu so pa bili: Beust, Andrasv, Havmerle, Szlavv in Kalnokv. Na Ogerskem bili so ministerski predsednik;: Andrassv, Lonyay, Szlavy, Bitto, VVenckheim in Tisza. Ministrov notranjih zadev je cesar Fran Josip imel vkupe 13 Bili so: Stadion, Bach, Goluchovvski, Schmerbng, Lasser, Belcredi, Taaffe, Giskra, Taaffe, Hohenvvart, Wehli, Lasser, Taaffe. Poslednji je bil torej trikrat minister notranjih zadev. Najdalje je neprestano bil minister Ziemialkovvski namreč 151 2 leta. Taaffe je vsega vkupe bil minister 14 let dva meseca. Od ministrov, katere je poklical Taaffe pred desetimi leti v ministerstvo, sta ostala le še grof Fal-kenhayn in baron Pražak. Finančne ministre je Taaffe v teh desetih letih imel tri. Bi,; so: Chertek, baron Kriegs-Au in vitez Dunajewski. Pravosodnji ministri bili so ta čas: pl. Stremaver, baron Sireit, baron Pražak in grof Schonboin; trgovski ministri : baron Korfc-VVeidenheim, vitez Kremer, baron Pino, baron Pussvvald in marqv'S Bacquehem; naučni ministri: vitez Stremayer, baron Conrad in pl. Gauč; deželnobrambena ministra: Horst in VVelsers-heimb; ministri brez portfelja: Ziemialkovvski, Pražak in Zaleski. Omen;mo še, da je Francija v teh desetih letih imela 9 ministerskih predsednikov in ti so bili: Ferry, Freycinet, Gambetta, Duclorc, Goblet, Rouvier, Fallieres, Floquet, T:-ard. Ferry je bil v tem času trikrat ministerski predsednik, ravno tolikrat tudi Freycinet. * (Položaj Turčije.) Nekatere velevlasti bi rade zvabile Turčijo, da pristopi tripelalijanci. Slikajo jej v najčrnejših barvah njen položaj, kaka nevarnost jej preti od Rusije. Sultan ne vedoč, kaj naj stori, poklical je nekega sivolasega bivšega ve-licega vezirja. Ta mu je pa pojasnil položaj Turčije tako-le: „Naše položenje je tako, kakor je bilo položenje Nasr-Edin-hodžija. Neko noč sliši hodži hrup in prepir na ulici, hitro ustane iz postelje, ogerne svoje polunago telo z jurganom (plaščem) 'n gre ven, da zve, kaj je. Vrne se čez malo časa in žena je, prebudivši ne, ga vprašala: »Kaj je bilo zunaj tako kričanje?" On jej odgovori: „Le bodi mirna, žena, ves ta hrup je bil le zaradi mojega plašča, ko je plašč izginil, je hitro ves hrup polegel." Bili so ga zvabili na ulico, da so mu oropali plašč." Sultan ga je umel in odpustil s trdnim sklepom, da tripelalijanci ne pristopi. * (Ženske zdravnice v Angliji.) V Angliji se sedaj 73 dam bavi z zdravniško prakso, 22 živi jih v Londonu, 16 v druzih mestih, 17 v Indiji, dtuge so pa razsejane po raznih krajih. Gospa Sarlib, ki je sedaj stara 40 let, je prva dobila na Londonskem vseučilišči doktorstvo in je leta 1883 osnovala bolnico v Indiji. Pozneje se je vrnila v London in predava zdravilstvo na novej ženskej kliniki ter ima dobro prakso. Za njo je omeniti gospa Haret Anderson, ki je leta 1870. v Parizu dobila doktorstvo in potem z dobrim uspehom delovala na ženskej bolnici v Londonu. Na Londonske] medicinskej šoli predava 18 učnih močij, mej njim štiri ženske. Dekan tej šoli je gOBpa Haret Anderson. Lani je bilo na tej šoli 91 učenic in večina jih je z uspehom napravila izpit na Lo -donskem vseučilišči. prinaša v 15. številki naslednjo vsebino: Orožja proti zapadnim Slovanom. — O kritiki dr. Mah-niča. I. Nasprotniška razpravljanja o namišljenem propagovanju vztočnega razkola. (Dalje.) — Dopis. Izmed Srbov. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. — Poziv. »Slovanski Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju »slovanskega sveta" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta l gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 ^ld. 80 kr., četrtletno 90 kr. ■ma —icte>j-----La>*i--i#+t*i-----'gr MftCji za vso ieto gld. 4.60; za pol leta gld, 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ažžrfrPi--m — (ZasiiMleni pouare|alcl listne vode.) Biio je že omenjeno, da v ohče po vsem civilizovanem svetu tak<» priljubljeno in razširjeno Anatherin ustno vodo zobozdravnika dr. J. G. Popp-a na Dnnaji zlasti na Ogerskcin v velikoj meri ponarejajo in kvarijo. Ko je izdelovatolj v Budimpešti osnoval generalno zastopstvo za Ogersko, zma-tral jo načelnik generalnega zastopstva za dolžnost svojo, nastopiti večjo potovanje po Ogerskej, da jedenkrat naredi konec tem sleparijam. Uspeli tega potovanja je bil čudovit. Do sedaj je dal v 9. krajih na 10 mestih kacih 130 steklenic ponarejene Anatherin ustno vode konfiskovati in proti ponarejalcem začeti sod njo korake. To stane sicer precej denarja, toda izdelovatelj hotel je jedenkrat prav korenito potrebiti, ker bi dober glas te že 40 let preskušeno vodo utegnil trpeti zaradi neapretuih ponarejanj dobičkaželjnih ljudij. Da se ponarejalcem delo oteži in koristi velicemu občinstvu, sklenil je izdelovatolj, steklenice povekšati za polr vico prejšnje količine. Izdeiovatelj rad to žrtvuje z nado, da se hode občinstvo v bodoče bolj varovalo pred pokvarjenimi, ponarejenimi in druzimi ničvrednimi in nekoristnimi sredstvi. Cena Anatherinovej ustnej vodi dr. J. G. Popp-a je po velikosti steklenice f>0 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatherin uatuo vodo, ker te aicer lahko prevarijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunaji, kjer naj ae pismeno naroči, in vse lekarno, droguerijo in parfumerije. (617—23) rJ^ ii j o i : 13. avgusta. Pri Malici t Bechiuan z Dunaja. — Czwapil, Na thansky, Schwarz, Scharl, Engel z Dunaja. — Siuppcrger z Dunaja. — Laubenheimer iz Vidma. Pri .Slonu: Matic iz Celovca. — llanka iz Budovice. —- Ilarthan z Dunaja. — Mahorčič iz Sežane. — Slein iz Petrovo. — PrenBchel z Dunaja. — Golob iz Beljaka. — Mttller, RafHel, Pawlato z Dunaja — Wilberger, Bruck iz PatjS. — Vidra iz Trbovlj — Palasek iz Tešena. — Fa-hriotti, Lakenbachcr iz TrBta. Pri Južnem kolodvora: Nikcllč iz Zagreba. — Perko iz Prage. — Koppel iz Pulja. — Gleib iz Pulja. — Jeglič iz Sela. Tržne cene v IAjiit>ljaaii dne 14. avgusta t 1. 1 "" Špeli povojen, kgr. . l*l.'kr.| Pšenica, bktl. tititi .- 70, iRež, „ . ■ . 4|6ti •Surovo maslo, „ |— ?« Ječmen, „ ... 4 Iti Jajeo, jedno : . , . —1 2 Oves, „ . . . 3 — Mleko, liter .... — 71 |Ajda, „ . . . i 5 33 Goveje meso, kgr. i - B4l PlOHO, „ . . . : Koruza, „ ... 4 45 Telečjo „ „ -52 i 4 83 Svinjsko „ „ — 50 j Krompir, „ ... ' 2 65 Koštrunovo , „ — 34 i Leča, „ ... lis - Pisanec...... !—135 Grah, „ . . . 18 — Golob...... -16 1 Fižol, „ . . . 11- Seno, 100 kilo . . . 2 23 . MaBlo, kgr. . -84 Slama, „ . . . . 9182 Mast, „ i Špeli frišen „ 1—70 Drva trda, 4 □uaetr. 1 « 15 |— 64 „ mehka, 4 „ 1 4'10 Meteorologično poročilo. 3 J) Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 13. avg. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7315 mm. 731*7 mm. 734-7 mm. 141° C 14 2" C 11 0° C zah. zah. svz. obl. obl. obl. 58 2 mm. dežja. Srodnja temperatura 13*0°, za 6 6° pod normalom. jD-u-o^iaJsfesi borza dne 14 avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — .... gld. fapirna renta..... Srebrna renta ..... /.lata renta...... b*Ji marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London ...... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nomške marke..... 4°/o državne srečke iz I. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/t . . l^gerska papirna renta 5°/0 . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/0 . . Zemlj. obč. avstr. 4*/»°/o zlati Kreditne srečke .... Budolfove srečke .... Akcije anglo-avstr. baike I'rammway-društ. velj 170 gld. a. v. 83-80 85 05 109 90 — 99-65 — 908 — — 306— — 119-70 — 9-.--1 — 5-98 — 58-47'/, — 250 gld. 131 100 , 174 ... 99 ... 94 122 118 184 21 126 228 gld oblig. . . 100 gld. zast. listi . . 100 gld. . 10 • 120 „ danes 83- 75 84- 80 , 109 80 , 99-rtO , 907-— n 808 — , 119-45 * 9-49 , 5157 - 68 421/, gld. 25 kr. i» i » <*5 „ „ 75 h 50 l Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da so dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olaj-Sajo in preženejo prav kmalu naj-trilovratnejše želo&6ne "brcati. — Prav izvrstno ustrezajo '/oper he-morojide, proti boleznin^-iia jetrih in na vranici, proti' cTaveBnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper bitje Brca ter čistijo pokvarjeno kri. — One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajajo so v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Crlttto-loletti v Gorlell v l.jul»l juni v lekarnah I . pl. Ti-nUor/.} in Pieculi; v Trstu v lekarnah «'. 7auelti in <>• H. KovIm; v Beljaku v lekarni t lovske in salonske puike, revolverje, kakor tudi patrone in vso lovsko pripravo prodaja po ceni <60f»—2) FRAK KAJ SE K. puškar in prodajalec orožja Ljubljana, Selenburgove ulice. £|bF~" Posebno se opoiarja na puike lastnega Izdelka. — Poprave so najhitreje in najceneje izvrše. Prav lepa m dobra jocl o 3s: a- dobiva so pri .023—1) JOŽETU KOBE-tu poleg* nunske cerkve v Ljubljani. oooosooooooot Svojo ( veliko zalogu lesa vsake vrste priporočam slavnemu občinstvu v porabo. — Svojo že poprej dobro znano lesno trgovino na Žabjaku pomnožil sem sedaj tako, da lahko ustrezam v vsakem oziru. (H24—1) Anton Drašček, Q Zvcnarslce ulice št. 13. f£ »oooooooooaooooooo Patentovane Strakosoli-Boner-Jeve stroje za pranje in munge priporoča (57—45) Dunaj, Graben, Braunor trasso 6. ■ Katalogi zastonj in franko. i. it Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, dajo RESTAVRACIJA * "It it na Dunajski cesti v Ljubljani H> pod vodstvom gosp. Ollmpls-a Caramittl-Ja Jfr ^ (Italijana) y^ * zopet otvorjcna, £ Dobiti jo prav dobro vino, izvrstna Je- , dila in točno postrežbo. (818) )¥ ^ Od Četrtka naprej * vsak dan godba. Nadejajoč Be mnogobrojnoga obiska, se vsem S± £L častitim gostom že naprej zahvaljujem. *L Najboljša Brnska sukna -a/.pošiljii po tovarniških cenah tovarniška zaloga sukna SIEGEL-IMHOF "V Brnu. Z it «l«f(uutno esensko ali zimsko moško obleko zadosti jo 1 odrezelc v dol goBti 3"10 metra, tujo 4 Dun vatli. 1 odrezek velja: SJTgl. -I.AO iz navadno DSf g), 7.75 iz fine T gl. 14l.no iz jako fino *VBj Tgl.12.40 iz najfinejše'^ (621) pristne (i) ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: s avilo pretkana grebenasta suknu, blago za ogrtiče, pal-merBton iu boy za zimske suknjo, I < • 11 ■ -11 za lovce in okonome, peruvienno in tos-king za sah-tiske obleke, — sukno za ženske obleko itd. Kn dobro blag-o in točno dopoStlJute v se junici Uzorci zaHtouj 1 franko. TTT'f'ir'i'i'T Srbske narodnu pesmi o boju na Kosovem. eflki Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. V Ljubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki se zanima za so-brate Srbe in njih pesem, dobro došla. Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr. v irv v -w Hiša na prodaj v Kolodvorskih ulicah št. 12, za vsako podjetje (prodajalnico, gostilno, meHarijo i. t. d.) pripravna, v prav dobrem stanji. Več so izve pri posestnici ravno tam. (6"?B) Proti ognju varne železne kasete, 1L -n 'ur ki st, dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi rabljene in nove, proti ognju varne ^Z"m,,^m ljf I prodaja ceno S, BERGER, Wie&, Brlonantr. 10. Nekaj cisto novega v dijetetiki je naravna, veliko v sebi ima j ura, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno ogljentfevo kislino nasičena, na novo v trgovino došla Kostrevniška Rimska slatina pri Ito&aitci. Srečno zjedinjeuje prirode in umetnosti, nepre-kosljiva dijetetičua pijača, kakeršne še dosedaj ni bilo, rnuDiško-slatinSaa sodna vofla, zdrave j.ša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego druge nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajalnicah rudninskih vod, pri trgovcih in direktno pri oskrbništvu Rimske slatine, pošta Rogateo-Slatina (na Štajerskem). (805—16) 1 Gg. šolskim predstojnikom g in učiteljem (104—29 priporoča I ANDREJA DRUSKOVIGA i trgovina z železnino in orodjem vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja ^ za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves >pj in sicer: drevesna strgulj.-i, škarje za go ^ senice, ročna lopatica, drevesna žaga JU sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik &\ cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- LO. ■m skl nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa Tjl ua lepo popleskaui leseni plošci r$c ^ urejena in po prav nizki ceu i. HRRIA ZfliER TROPFO^ NUR ECHT BEl APDTHEKER TIMIKOCZt LAIBACH 1 SlUSK St Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani priporoča tukaj popu~-^ ^gS^lfiažg vratnih boloz- ij t r oci-pravlja vso gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in isKieiio. Kravo dobe mnogo dobrega mleka. — Zamutok /. rabilniiu navodom vred volja le 50 kr., 5 aaraotkov z rahilnim navodom Humo 2 ^ld. Cvet za konj«-. Nujlmljse mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanji kolen, kopitnih bole/.:iib, otrp-nenji v boku, v križi itd., r£== otekanji nog. mehurjih na nogah, izvinjenji, ti-ščanjiod sedla in oprave, pri sušici itd., s kratka pri vseh vnaujih boleznih in hibah. Steklenica /. ran m m iiavoloiij \rod stano le 1 ^ld., 5 steklenic z rabi Ini m navodom vred samo 4 xld. (,453—9) Q*rr A T3TT Q J Naši i?delki so pristni, zanesljivi V Ji.XulJJV . -n Z;ljai|1fienii clJ imajo ime Trn- ti<> .n iihšo larMtvenu inaiuko. Zoper po-iiiii-ojstii je isiili se HudnljNki p<»Hiopn. Vsa tu naštetu zdravila so pristna dobivajo sauio v lekarni Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža ;.«SF~ in se vsak dan s pošto razpošiljajo 7F 17 Naznanilo. Visoka c. kr. deželna vlada dovolila Je oheiue Medvode m m _ -ji_______Ji ««« __, semnje za blago in živino, in sicer: za konje, govedo, drobnico, prašiče, vsakovrstno kramarsko blago, narejeno obleko, vsakovrstno železnino in kmetijsko orodje. Semnji bodo v K'reslil pri železnični postaji v .TI cd vodil h. in to dne 3. marca, dne 4. septembra in dne 4. novembra slednjega leta. — Ako bode kateri omenjenih dnij nedelja ali praznik, bode semenj drugi dan. Županstvo v Medvodah. (582-3) J. Cvajner. n e gimnazy v Gradci (kateremu je c. k. ministerstvo dalo pravico javnosti za I. razred) s pripravljalnim razredom za srednje šole. ■Bre*l4ii£eui peuzijonat za :*0 gojencev« Im.ejltelj 1x2. TročLltelJ: Gra.ioc. Fran Scholz, (480-1' 0 p r e s k 11 - < ■ 111 gimnazijski učitelj. :XKXXKXXK*XXKXKKXXKttKKXKKXX (599—3) je priznano najboljši prašek za mrčese na svetu. la izključni izdelek linnc J. Neumann & C. na Reki je |e«iino od MAoeiete centrale «!' Insecto-legle" v 1'urizu iliple-iiio vami in aprolmvann mrčese uničujoče sredstva Glavno zalogo za Kranjsko se prodaja le v ploin-hoviiuih plotieevinn-nAIU puMlculi h poit-plinom in vurutveno znamko Izdelovnte-IJev. Ivan Luckmann v Ljubljani. rrotcMirii «. Ur. klinike na l>iiiiii)i. profesor Drnseli«*, profesor Sehuitiler. pok, profesor Oppelaer. kakor t mil več riwl.a<> In wv«'to%ii«> slmiio <•■ kr. o unulizi le iz kislin napravljeni preparat, h k»terini se zobje prt-z-nodnj uničijo, hv izn-cno svari. **^B (h' t Ti_17, Dr. J. G. POPP, Wien, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se r Ljubljani pri lekarjib J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. liir-schitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Kuri lekar; r Litiji: J. Iieneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; c Novem mestu- F. Haika, D. Ri :zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina e galanterijskim blagom; !' Kamniku: J. Močnik, lekar; « Trebnjem: J Ruprechr., lekar; v CrnonUn: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar. Slavnemu občinstvu si usojam najudaneje naznanjati, da sta Janez Uran in ilois Večaj iz zadruge Fran Jeunikar & Comp. tovarna lončenih pečij v lij ubijani, Tržaška cesta št. 39 z rinem 12. avgusita t. 1. Izstopila, ter, da sem z imenovanim dnem Nam tovarno prevzel. Za mnoga naročila se priporoča, vedno solidne postrežbe zagotavljajoč, odličnim spoštovanjem in udanostjo ((126-1) Fran Jevnikar to-va.rn.a- lon.cenl3n. pečij v Ljubljani, Tržaška eesta št. 2!). mm ... ..>•'...'-• v »j-. ■ IH9B mm**** Južno-Stajerska ¥ cl11M1H s sedežem To hranilnico ustanovili so okraji: Vransko, Gornji grad. Šoštanj, Šmarje in Sevnica, ki so prevzeli za ta zavod posebno in splošno poroštvo za polno varnost ulagateljev. Vsprejema uloge od vsakega in jih obrestuje po 4r°/0; za uloge mladoletnih in za druge jednake hranilne uloge se izdajajo posebne obrestne knjižice. Daje DOSOiila posebno na zemljišča in druge vrednostne zastave, potem okrajem, občinam in posojilnicam za *>°/0ne obresti. Pisarno ima v Celji na Glavnem trgu št. 101 in uraduje vsak torek in petek od 9. do 12. ure pred-poludne. Po pošti se pa opravi vse vsaki čas. Obrazci za prošnje dobivajo se brezplačno od ravnateljstva, kakor tudi poštno-hranilnični listi za poštnine prosto pošiljanje denarjev. ^ Južno-Štajerske hranilnice. Za čas stavbe priporooa Mestni trg št. 10 trgOVllia Z ŽeleZlllliO Mestni trg St. 10 v velikem izboru iu po zelo ni/. ii ceni okove za okna in vrata, štorje za Stokodoranje, drat in cveke, samokolnioe, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portlaud in Roman cement, sklejni papir (I)achpnppe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi jo mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (108—2») Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojeni« polja. 7<7 izdajatelj iu odgovorni urednik: D rago t in Hribar. Lastnina in tiak „Ndrodne Tiakarne".