Poltnlna plačana v gotovini (xbaja v pondeljek in peiek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7"— za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Cana 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Leto XIV. štev. 67. 1 Celje, petek 19. avgusta 1932. i Trošarina na sladkor in eiektriko Z zakönom z dne 15. avgusta jc po- višana trošarina na sladkor v prahu, kocki inglavah na 805 pin za 100 kg, na sladkor v kristalu na 750 Din za | 100 kg. Nova trošarina velja od 15. j avgusta t, 1. Na škrobni sladkor je trošarina po- višana na 400 Din za 100 kg z istim clnem. 1 Z istim zakonom od istega dne je uvcdeiia trošarina na električni tok za razsvetljavo' po 0.70 Din za kilo- vatnö uro, za pogon motorjev in dru- gih inštalacij p>a. 0.10 Din za kilovat- no uro pri potrošnji do 1000 kilovat- nih ur, pri potrošnji nad to količino pa pd 0.05 Din za kilovatno uro. Sladkor v prometu od 5 kg naprcj se bo pri malih trgovcih in pri tr- govcili na debelo popisal, razliko pa bo t.reba plačati do 1. septembra t. 1. Zalogc pod to količino se ne bodo po)- pisale. Trošairinska lazlika za popisanjc zaloge sladkorja bo znašala za slad- kor v prahu, kocki in glavah po 0.75 t>in. za sladkor v kristalu po 0.60 Din, za Škrobni sladkor pa po 2 Din za kg. v bodoče plača pri izročitvi slad- korja v promct iz tovarne ali iz nje- nih skladišč razliko v stopnji za sladkor v kockali in drugi sladkor v znesku 1.50 Din za kg, polovico to- varna, za drugo polovico pa lahko poviša prodajno ceno. Prav tako pi a- • ča za sladkor v kristalu razliko v stopnji v znesku 1.25 Din za kg t>> varna 0.65 Din, za 0.60 Din, pa laliko poviša prodajno ceno. Prj škrobnern sladkorju plača raz- liko v stopinji konsument. Javnaraz- svcUjava, pogon tramvajev, vodovo- dov, želcznic, občinskih plinarn, elek- trienih centra,] in razs\vetljava teh inštalacjj ni podvržena trošarini. Prav tako odpade trošarina za tok, ki ga rabijo kot sirovino v elektro- kcniično svrhc. Po'trosnja toka brez trošnrine mo- ra iti skozi posebne števce. Trošarino pa plačajo na podoben način tudi privatiie centrale za tok, uporabljen za razsvetljavo in za mo- toriii pogon. To tlroša;rino poMrajo prod aj a lei toka od konsumentov ob- oncm z odškodnino za prodani tok in jo morajo oda.ti s seznami davčni upravi do konca prihodnjega mese- ca po poti ošnji. Te' sezname primerja s knjigami oddelek finančne kontrole in jib. po- trdi. K.ier pa prodaja.jo tok pavšalno po žarnicah, plača trošarino producent toka po tokomeru v centrali in po odbiiku izgube v vodih. Trošarino prevali na konsumenta po pogodbi. Za m'esec avgust t. 1. bo treba pla- č.ati troSarino za potrošeni tok po fitevcih, pri čemer pa naj se za- trošarini le po'lovica potrošenega to- ka. Trošarina za električne žarnice ostane še nadlje v veljavi. Da - tu se živi v zdravju in sreči. Snežnobeio periio - čisti negovani otroci - vsa hiša se sveti od snage in svežosti. A najboljša pornoč ^a to je zares dobro milo, to zajamčeno čisto in nežno DOMACE VEITI d Josip Pogačnik f. V fetrlek 18. t ni zjutraj je umrl v Podnartu na Gorenjskem velepopestnik g. Josjp (vitez) Pogačnik v starosti 06 let. Po- kojnik je bil v bivši Avstriji pod- predsednik dunajskega parlamenta, po prevratu ga je takratni Narodni svet izvolil za predscdnika Narodno vlade y Ljubljani, nato pa je bil ne- kaj časa naš poslanik na Dunaju. Po povratku z Dunaja se je umak- nil iz političnega življenja, v kate- reiri ae je rnnogo let udojstvoval z uspehom, ter so posvetil gospodar- stvu. Med drugim je bil član uprav- n.ega sveta Trboveljske premogokpp- ne dnižbe, predsednik pivovarne »Union« v Ljubljani in »Jugočcške« tekstilne in.dustrijsk<3 dr-užbe V Kra- nju, podpredsednik Prometnega za- voda za premog, član Zbornico za TOI v Ljubljani itd. Pokojnik je bil poročen z go. Gabrijelo, rojeno Jegli- čevo, sestro nekdanjega višjega drž. tožilca. Njegov sin JošKo je glavni tajnik TPD, Bogdan baneni ravna- telj v Mariboru, podpolkovnik Bran- ko pa adjutant Nj. Vel. kraljice Ma- rije. Plemenitemu pokojniku bodi ohranjen časten spoiuin! d Velika skupščina Družbe sv. Ci- rila iu Metoda bo v nedeljo1 11. sep- tombj-a v uvorani Okrajne hranilni- ce v Slovenski Bistrici. Istoča,sno se bo tudi vršila proslava 40-letnice slo- ven jcbistriške podružnice CMD. d Imenovanje gimnazijskih ravna- teljev. s kraljovim ukazom je na predlog prosvetnega ministra imen I novan za dircktorja drž. real no gim- ZNAH.KE JWN 5CH J 5/5« nazije.v Novem mestu g. Ljudevit Va.gaja, doslej direktor realne gim- nazije v Murski Soboti, za direktor- ja I. realne gimnazije v Ljubljani pa g. dr. Kuno Hočevar, cioslej di- rektdr III. realne gimnazije v Ljub- lja.ni. d Konkurz Kmetfjske eksporine zadruge v Mariboru- Ker mi kot kon- kurznem upravitelju te zadruge ni mopoče na neštevilna, pismena vpra- šanja odgovarjäti, opo'zarjam tem potoi)] vsakogar, ki iina proti za dru- gi kako tei-jatev, da jo prijavi v dveh izvodih okrožnemu. sodiščii v Mari- boru in jo kolkuje kakor je navedo- no na konkurznem oklicu, ki ga je prejel vsak upnik. Prijave, poslane meni ali g. konkurznemu komisarju, se ne morejo upoštevati in zaradi stroSkov tudi ne vračati. — Dr. Šnu- derl Makso, odvetnik v Mariboru. konkurzni upravitelj. d Na potovanju in izletih nikakor nc smoiiio po/.abiti na slovečo Chlo- rodont zobno pasto, ker ona prijetno osvežuje posebno o"b vroCih poletnih dnevih. Tuba Din 8.—. d Pii številnik nadlogah ženskega spola povzroča »Franc Jožefova« grenčica najboljše olajšanje. Spriče- vala klinike za bolno ženske potrju- jejo, da se poslužujcjo zelo milo od- vajajoče »Franc Jožeiove« vode zla- sti pri otrotfnieah z najboljšini uspe- hom. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekai*nali, drogerijah in speccrijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved Ira soboto 20. avgusta: Jasno, vroče vreme. V. GABERSKI: Neznani junak (Iz zbirkc »Brez slave«.) Vojna je bila ča,s, ko se je moglo najbolje spozna.ti, kaki so ljudje. Ni bilo obzirnosti napra.m sebi in dru- gim, videz se je umaknil resničnosti, kajti le s surovo silo in silno suro- vostjo se je dalo doseči, kar si je kdo posta.vil za cilj. Oderuh in verižnik sta nastopila očito, siromak in berač se nista sra- movala, bogatin in bahač se nesla kar se da, bedak in puhloglavec sta se uveljavljala, požeruh in gladov- njak sta g-rahila, pametnik in raz- umnik sta bila skoro ob besedo, raz- košnice in razvratnice so cenili, kle- petulje in klevetnice so bile spošto- vanja vredne, skromnih, dobrih, bla- gih in poštenih ljudi cena pa je bila izre dno mala. Poglavje zase so bili v vojni juna- ki in tisti, ki se s tcm-i niso sreče- vali, namreč strahopetniki. Ali od pravega junaka do rojenega straho- petnika je mnogo stopenj in kora- kdv. In kako čudno! Toliko je ljudi, ki se danes hvalijo, kaka junaštva so uganjali in kaj so vse počeli; na- sprotno pa skoro ni človeka, ki bi iskreno prizna.1, da mu je bilo kedaj tesno ali da bi se bil bal. Pa je bilo teh in onih, in dolga je pestra vrsta vsakojakih vmes. Vsak človek ima v sebi nekaj mocnega in nekaj sla- l>ega; v vsakomur je neka.j velikega in nekaj malega. Gre le za to, koliko je t« in one t^novi v kom zmlete in ]*remešane, in kako je posameznik utelešen. To je potem oseba, ki jo čutiino in doživljamo; bitje, ki se giba, ki hodi, pad a in se dviga. Po vojni so vsi narodi, ki so prestali več let klanja in uni- čevanja, začeli postavljati spomeni- ke neznanemu junaku. Ti kipi in stebri, bronasti ali kameniti, izraža- jo spom.in na skupnost tistih malih, oglodanih, blatnib, lačnih, uživih in zaničevanih vojakov, ki so popadali, no da bi se vedelo kje, kedaj in ka- ko. Vsak narod, ki je vojeval ima si- la takih ljudi, velikih v drobnosti, ki so šli, pa se niso vrnili. To so ne- znani junaki, o katorih ne pravijo zapiski, odkod so prišli in kain so krenili, kjo so se valjali v blatu in v katero mužo so1 «e vgi-eznili, kaj so uzivali in za čem so umrli, da jih ni od nikoder več. Ker se ničesar o njih ne ve, so junaki; junaki spomina, o katerih se ne sine in ne more ziniti žal beseda,. Nikdo o njih ne ve ničesar takega. Pač pa beremo 0 slavnih podvigih in delih vodij in poveljnikov, ki jim zvok imena ta- jinstveno brni v meglici slave, ki jim iz nadutih prs sika ognja žar, in jim mirno resne obraze obliva /.arja mo- go te. O takih glavail pa vemo tudi slabe in slabotne reči; in ker nam je to znano, zato oni niso junaki. Tam ob Livenci, že blizu močvir- ja, ki prehaja nekaj kilometrov da- 1 jo v rnorje, je kolodvor San Stino, in nekoliko od tam naprej proti Pi- javi se dolgočasi razmetana vas San Anasteisio. Tam nekje v potoku nad zadnjo hifio tega zaselka sem ga vi- del. Zaostal jc bil na po'hodu; drugi so drveli naprej za Italijani, ki so bežali kolikor so jih nosile noge. Še ozirati se morda niso utegnili; pač, nekdo je gotovo obstal za hip in sprožil. In opotekal se je mož, zadet jo bil majhen vojak, ter se je zvrnil. Pobral se je in zavlekel v strugo šumljajočega potočka, bodisi da bi se kril, ali pa da bi si ohladil z vodo žejo. Kajti po rani žeja. Tam v strugi je öepel mrtev vojak. Sedaj je že bil junak. Bil je kako'r milijoni drugih. Slabi razhojeni Cev- lji, povaljane hlače in blatna bluza iz koprivove tkanine, brez kape, tak se je opiral sj hrbtom ob jelševe ko- renine, ki so silile od strani v strugo. Slonel je na svojem izmozganem oprtniku; hrbet.je obračal ItaJiji, z o'cesom pa je hotel še za trenutek IHigledati proti svoji deželi — in za- jeti v Ijub'ezni svoj ljubi dorn; pa je moral sklohiti ubito mlado glavo na prsi, in oko se mu je zasteklilo. Umrl je v mini, ki ga je sklenil s scvvraž- nikoni in s seboj. Puška mu leži po- leg nog podolgem v plitki ilovnati strugi. Desct dni po tistem ko so drveli tam prek polj med murvami in iri,n- mi poraženi in za njimi zmagovalci, sem priäel tja k tebi, neznani junak. Odkod si bil, kdo1 in kaj si bil, pre- den si se pojunačil? Si li Nemec ali Madjar, ki si po svoji dolžnosti za- služil tiho slavo? Si li morda Geh ali pa Slovak, ki si v svojo škodo prisiljono umrl, ali menda Poljak, ki sploh ni vprašal, zakaj tako? Ali si nemara celo kak udan Ukrajinec? Mogoče je tudi, da se ti je Rumunu Stran 2. »Nova Doba« 19. VIII. 1932. Štev. 67. Celje in okolica c Na državni realni gimnaziji v Celju bo sprejemni izpit za prvi raz- red v soboto 27. avgusta. Prognje za sprejem je vložiti do 2(5. avgusta. Po- pravni in razredni izpiti so bodo vr- šili 25. in 2(j. avgusta, vsakikrat od 8. zjutraj dalje. Popravni izpiti niž- jih teCajnih izpitov bodo 29., a višjih tečajnih izpitov 30. in 31. avgusta. Nataneen spored bo nabit na raz- glasni deski. Vpisovanje v prvi raz- red bo v četrtek 1. sjeptembra od 8. do 12. dopoldne. Dosedanji učenci se bodo vpisovali 2. septcmbra od 8. do 12. v lanskih razredih. Za učence tu jib zavodov bo vpisovanje 3. sep- tembra o'd 9. do 12. v ravnateljevi pi- sarni. Vsak učenec mora pri vpiso- vanju predložiti izpričevalo o dovr- šenem nižjem razredu (za prvi raz- red šolski »Izkaz-< s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu in krstni list; za peti razred tudi izpri- Čevalo o riižjem teCajnem izpitu) in potrdilo o višini neposrednega davka roditeljev in učenca, če je temu da- vek predpisan. Učenci tujili zavodov naj prineso odhodnico na izpričeva- lu in krstni list. Pri vpisovanju pla- Ča vsak učenec 50 Din za kolek na »Prijavo«, 20 Din za »Zdravstvoni fond'«, 20 Din za tiskovine in takso (šolnino), predpisano po višini nepo- srednega davka. V pondeljok.12. sep- tembra bo otvoritvena služba božja. V torek 13. septembra se bo začel redni pouk. — Direkcija. c Pešizlet članov okoliške JRKD na /0011!jo Hudinjo. Sestanek članov krajevne organizacijo JRKD za celj- sko okolico se v nedeljo 21. t. m. po- poldne ne bo vršil v gostilni g. Fa- zarinra na Ostrožnem, marveč v go- stilni g. Lovrača na Zg. Hudinji isto- Časno s prireditvijo celjske podzve- ze kmečkih fantov in deklet. Odhod udeležcncev v nedeljo ob 14. izpred Sokolskega doma v Gaberju na Zg. Hudinjo. Vabljeni so vsi ölani iz oko- lice in mesta tor njihove rodbine. c Okoliški občinski svet bo imel drevi ob sedmih redno sejo v občin- ski posvetovalnici na Bregu. c Dolgovi kmetov v okoliški obči- ni. Pozivu Privilegirane agrane ban- ke, da naj vsi kmetovalci prijavijo svojim občinam svoje dolgove, so se odzvali tudi kmetovalci v občini Ce- lje-okolica. Po teh prijavah dolguje- jo okoliški kmetovalci skupno vsoto 5,4V 1.590 Din. To je gotovo zelo viso- ka Stevilka. c Očistite struge! V smislu naloga sreskega načeJstva v Celju poziva okoliška občina vse posestnike, ki imajo svoja posestva ob Savinji ali potokih, da med 15. avgnstom in 15. septembrom očistijo struge db svo- jih posestvih. c Izredna skupščina Gremija tr- govcev v Celju bo v petek 2. septem- bra ob 19.30 v mali dvorani Narod- nega doma z naslednjim dnevnim re- dom: 1. Otvoritev izredne skupščine in določitev 2 overovateljev zapisni- ka. 2. Preosnova gremija po novem obrtnem zakonu in odobritev novih pravil. 3. lzpopolnitev nadzorstvene- ga odbora po novem obrtnem zako- nu. 4 Sklepanje o izvedbi obligator- nega zavarovanja (§ 384 o. z.j 5. Sa- mostojni predlogi, če so bili pismeno prijavljeni 3 dni pred zborovanjem. Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost najmanj 30% vsega član- stva, sicer se vrši eno uro pozneje istotam in z istim dnevnim redom druga skupščina. Za sklepanje o toč- ki 4."i dnevnega reda je j)otrebna po § 378 o. z. navzočnost poloviee vseb čianov. Udeležba na skupščini je za vse člane obvezna. c Iz sodne službe. Za sodnika pri okrožnem sodišču v Celju je imeno- van g. dr. Fran Farkaž, doslej sod- nik okiajncga sodišča v Murski So- boti in eden najagilnejših javnih de- lavcev v Prekmurju. Dr. Farkaš je zaeasno prideljen državnemu sodi- šču v Beogradu. c Iz gimnazijske službe. Gdč. Žor- ža Peganova, suplentka na drž. re- alni gimnaziji v Celju, je odpuščena iz državne službe. c Mladinska sekcija celjske »So- če«. V soboto 20. t. m. ob 20.30 bo predaval g. Božič iz Ljubljane v dru- štveni s>obi o emigrantskem vpraša- nju. V nedeljo 21. t. m. skupen izlet na Celjsko kočo. Odhod ob (i. zjutraj od kapucinskega mosta. Polnoštevil- na udeležba obakrat obvezna. Prija- telji društva dobrodošli. c Cirkus »Titanik« v Celju. Danes je prispel v Celje cirkus »Titanik«, ki bo imel v soboto 20., nedeljo 21. in pondeljek 22. t. m. ob 9. zvečer preostave na sejmišču ob Voglajni. V cirkusu nastopa 30 oseb in 15 dre- siranih konj. Spored obsega nasled- nje točke: Dresirani konji. Zračna gimnastika (miss Rosalie), umetnice na žici, akrobati, trije izvrstni Av- gusti, najmanjši akrobat Evrope An- ton Simič, 25 let vstar in 95 cm visok, ki plača vsa.kemu, ki ga predpisno prema.ga v roko'borbi, 500 Din. c šoferski izpiti se bodo vršili v torek 30. t. m. s priCetkom ob 8. zju- traj pred mestnim načelstvom v Ce- lju. Vsi interesenti, ki doslej še niso vložili zadevnih prošenj, naj pravil- no kolkovane in opremljene prošnje nenvudoma vložijo pri predstojništvu mestne policije. c Prava pasja vročina vlada zad- nje dni v Celju in vsem okraju. Če ne bo kmalu dežja, bo povzročila su- ša ogromno škodo na poljih in vrto- vih. Savin j a je vsak dan pol na ko- palcev, ki se pa v topli vodi ne mo- rojo prav ohladiti. (• Avtomobil povozil voznika. V noči o'd 17. na 18. t. m. je vozil po- sestnik Anton Rataj iz Dražje vasi pri Poljcanah po cesti iz Pregrade pri Krapini v Rogatec. Ko je opazil, da prihaja za njim avtomobil, je skočil h konjema in ju prijel za uz- do. Neznani avtomobilist pa je zavo- zil v Rataja in ga podrl na tla. Rataj je dobil težke poškodbe na glavi, nos mu je skoraj popolnoma odtrgalo in zlomil si je tudi nogo. Avtomobil se je pri karambolu močno pokvaril. Rataja so prepeljali z rogaškini reše- valnim avtomobilom V Rogatec, v četrtek zjutraj pia v Celje in s celj- skega kolodvora z reševalnim avto- mobilom v bolnieo. c S tovornega avtomobila je padel v sredo 17. t. m. o'krog 17. v Razlago- vi ulici 4(.5-letni Franc Šertl, delavec pri tvrdki D. Rakuscb v Celju. Ko se je peljal na avtomobilu poleg praznih sodov za bencin. so se na ovinku pri hiši g. Borlaka sodi pre- maknili. Šertl je izgubil ravnotežje in padel z avtomobila. Pri padeu je dobil k sreCi le lažje poškodbe. Re- ševalni avtomobil ga je takoj prepe- ljal v bolnieo. c Nesrefia motociklista. Ko se je vo- j zil 44-letni fotografski pomočnik J6- žef Podgoršek iz Ljubljane v sredo 17. t. m. z motornim kolesom po ce- sti pri Frankolovem, je vozilo na ne- kem ovinku spodrsnilo in se prevr- ni.lo. Podgoršek si je pri padeu zlo- mil levo nogo pod kolenom. Prepe- ljali so ga v celjsko bolnieo. c Žrive nesreö in napadov. Na Konjskoni vrhu })ri Lucali je Ki. t. m. padla 10-letna dninarjeva hčerka Frančiška Volarjeva s slive in si zlo- mila desno roko. — 5-letni rudai-jev sin Mihael Romib s Kalobja si je 15. t. m. pri padeu pred domačo liišo zlomil levo roko. — (59-letnega vini- čarja. Luko Golčerja iz Skalic pri Ko- njicah so napadli neki fantje, ga-pro- tepli in ga lažje poškodovali po vsem telesu. — V VVestnovi tovarni v Ga- berju je 10. t. m. neki stroj zgrabil 24-letnega delavca Stanka Travner- ja za desno roko in mu zmečkal pa- lec. — V Arji vasi pri PetrovČali je 15. t. m. zvečer nekdo napadel 44- letnega dnina.rja Antona Mlinariča, ga udaril s kolom po glavi in ga laž- je poškodoval. — 13-letni posestni- kov sin Franc Stropnik iz Velike Pi- rešice si je pri padeu zlomil levo ro- ko. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v torek 10. t. m. 71~letni brezposelni potnik Franc Pajk iz Za- bukovja pri Sevnici, v sredo 17. t. m. 29-ietna Amalija Mlakarjeva, žena brezposelnega cinkarniškega delavca iz Gaberja, 31-letni delavec Jože Ocvirk iz Latkove vasi pri 6t. Pavlu in 12-let.ni Jože Span, sin gostilni- car ja. in posestnika s Planine pri Sevnici, v četrtek 18. t. m. pa 67-let- ni brezposelni trgovski pomoCnik Ivan Horvat iz Krapinskib toplic in 14 inesecev stari dninarjev sinček Jože Vovk s Ponikve. N. p. v .in! c Roser pod ključem. Poročali smo že, da je 38-letni Dominik Koser iz Sp. Gasteraja pri Sv. Juriju v Slo- venskib goricah v torek 9. t. m. po- ])oldne med vožnjo z vozom iz Celja v Petrovče izmaknil posestniku Puš- niku iz Liboj denarnico s 1500 Din i ni/ginil. Köserja je zasledovaia tu- di niariborska polieija, ker je že prej v Mariboru ukradel (500 Din vredne moške hlače. V sredo 17. t. m. zvečer je celjski polieijski agent zasačil Ko- I serja na Glaziji in ga aretiral. Koser ¦ .ie bil oddan v zapore okrožnega so- dišča. <• »Franc Jožefova« grenčica učin- kuje zanesljivo, hitro in prijetno. I c Ncčno lekarniško službo ima onje.« — »Za- radi zdravja?« vpraša Škotov znanec John. — »Da, zaradi svojih živcev.« — »Nikdar bi si ne bil mislil, da je ta- ko kadil.« — »Saj tudi ne, s'lno ner- vozen je bil le, ker se je bal, da bi ga kdo prosil za cigareto.« * * Nekdo, ki se je rad bahal s svoji- mi znanstvi z aristokrati, je rekel ne- koč igralcu Feliksu Bressartu: »Včeraj sem govoril z grofom H On ne more trpeti igralcev in oslov.« — Bressart je odgovoril: »Upam, da se ga boste se- daj ogibali.« Škot MacDuff je kupil dve srečki za tombolo in je zares zadel avtomo- bil. Ko so ga obiskali njegovi prijate- lii, da mu čestitajo, so ga na svoje začudenje naSli zelo žalostnega. »Kaj pa ti je, Sandy?« so ga vpraSali. — «Razbijam si glavo zaradi druge sreč- ke,« je odvrnil MacDuff. »Pri najboljši volji se ne morem spomniti, zakaj sem jo kupil.« Smešnice »Papa, napisati moram nalogo o predmetu .Življenje je boj*. Dva glav- na dela A) in B) in konec.« — »Do- ,bco! PiŠi: Življenje je boj A) z dav- karijo, B) s sodnim eksekutorjem, kon- ca pa sploh ni.« »Da, da, dragi moj, vse moje pre- moženje je izginilo čez noč.« — »V Švico ali v Francijo?« Brivski vajenec brije stranko. Moj- ster: »Ravnaj previdno z britvijo, da se ne urežešl« * * »Ponoči sploh nisem mogel zaspati. Vsi psi so lajali v mesec.« — »Bodi zadovoljen, da ne živimo na Saturnu, ta ima devet mescev.« * * »Povejte mi, kaj pravzaprav poč- ne direktor U.? Iz banke je frcal in kljub temu ga vidim povsod, ne manjka na nobeni pi-ireditvi, ima avto in prijateljico — od česa ven- dar živi?« — »Cudno vprašanje, od česa živi . . . Od pomanjkanja do- kazovh< Učitelj: »Po čem spoznaš starost gosi?« — »Po zobeh, gospod učitelj.« — >'Gos vendar nima zob.« — »Pač pa mi, gospod učitelj.« * * Pepčck pride v šolo. Učitelj opa- zuje PepČkovo glavo. Med učiteljem in Pepčkom se razvije naslednji dia- log: ">Ali si nikoli ne krtačiš glave?« — >'Nimam krtače, gospod učitelj.« — n>No, pa vzemi vendai* očotovo kr- tačo!« — »Gospod učitelj, moj oče tudi nima kilačeA< — »S čem pa si krtaPi glavo?« — »Z gobo. gospod učitelj.« D E L 0 v teh tcžkih časih lahko vsakdo še najlažje naj- de z ureditvijo domačc pletilnice v hiši. Dajemo v tekočem vsakomur de'o s tern, da jemlje- mo izgotovljcnc pletc- nine, dobavljamo plelivo in izplačujemo niezde za pletenje, kar dokazujejo šte- vilna zahvalna pisma. Pišite Se danes po brezplačne prospekte tvrdki Do- maca plctarska industrija, oddelek 26, Josip Kalis, Maribor, Trubarjeva 2 Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastopiti je takoj. Dve stanovanji obstoječi iz 4 sob, kopalnice, kuhinje in pritiklin, se oddata takoj, istotam se odda bolj&i lokal s 1. novembrom. Naslov v upravi lista. PIERRE BENO1T: 12 ¦ ¦ KONiGSIIfflARK Zgodovinskl roman Poslovenil Boris Rihteršič Držal me je za obe roki. Njegovo razburjenjc pa je pričalo, da mi misli še nekaj reči. »Za vse na svetu se ne bi hotel Vrniti k daviš- njemu pogovoru,« je nato tiho dejal. »Toda, dete moje, dobro veste, koliko mi je do vas. V trenutku, ko se poslavljava, Čutim to še dosti bolj. Rotim vas, no poslušajte želja. niti ne ukazov, ki bi vas privedli do tega, da bi stopili iz svojega vzgojiteljskega po- klica. V Lautenburgu je dosti prilike za tiste, ki jim je, kakor nama, poklic, da pišejd zgodovino. Pišimo jo, toda ogibajmo se skušnjav, da bi sami v njej so- delovali.« V dobri veri sem mu dal besedo, da bom vselej in povsod mislil na njegove poslednje nasvete. »Čujte šo tole! Razen princa Joahima, velikega vojvode, vöjvodke in gospoda de Marc,aisa ne poznam niti žive dušc v Lautenburgu. Vendai- je živel nekoč tarn neki baron Boose. Ce je So tarn, se ga ognite. Ne verjemite mu, ne verjemite mu!« Posku.^al sem izvedeti vzrok toga zadnjega opo- mina. Toda spet se je izpremenil v vestnega zgodo- vinarja in skrbnega uradnika. »Ne, ne,« mi je rekel. »To so preveč osebni ddj- mi. Naj že bo kakorkoli, Če tega človeka ni več v Lautenburgu, ne i/prašujte po njeni. Cakajte, da začno drugi govoriti, ali da se ga vsaj v pogovoru dotaknejo . . ¦ Zdaj pa, dragi prijatclj, se morava razstati . . .« Stisnila sva si roke. Potlej ga nisem videl nikdar več. * ¦ ¦ Vtisi, ki mi jih je pustil ta obisk, so hitro izgi- nili, ko sem v menjalnici zamenjal za francoski de- nar. polovico svojih bankovcev »Nemške banker. Ostanek večora sem porabil za letanje h krojačem, ^evljarjem in izdelovalcem perila. Prvič v življenju sem občutil sladko grenko srečo razmetavanja dedar- ja brez rar-nnanja. Ker sem običajne rasti, mi ni bilo težko izbrati v trgovini »Old England« popolno oble- ko, površnik in čevlje po meri. Moje cunje so zavili in jih poslali v Rue Cujas. Sole zdaj sem se upal stopiti k boljšemu kroja- , ču. Z avtoriteto, ki jo je dox>uščala moja listndca, sem naročil obleko, suknjo in razen tega še nov po- vršnik. Plačal sem naprej osem sto frankov, ki so jih zahtevali, in dobil zagotovilo, da bo vse goto'vo in poslano do pojutrišnjega večera. Ura je scdem zvečer. Krasen oktobrski večer na Kapucinskem bulvaru. Nepopisljiva sreča je v ob- čutku, da si dobro obleten, da imaš dovdlj denarja in da si gospodar vsega, razumete, gospodar vse- ga . . . Višnjevi žarometi »Olimpije« mečejo stra- hotno kričoče pramene svetlobe. Kočije drdrajo, av- tomobili tulijo. Magdalenska cerkev, komaj vidna, meče v meglo orjaško senco svojega pročelja. Pojdi, pojdi! Pojutrišnjem se bo treba od vsega tega posloviti. Uživajmo v svojem enddnevnem kra- ljevanju! Čuden občutek je bil to. Denar sem imel! Toda od njega nisem moge! pričakovati, da bi mi takoj pri- skrbel novih zvez. Denar sem imel, toda če bi ne našel prijatelja, da mu to povem, bi bilo, kakor da ga nimam. Z nenadnim spominom mi je prišla tudi svetla misel. Šel sem k Webru. Saj se je prav ob tej tirli sestajal tarn Ribeyre s svojimi snočnimi prijatelji. Prevzela me je misel na Klotildo. SnoCi je imelia velik plaSČ iz črnega baržuna, odkoder je gledala njena rožna glava, obkrožen z nenavadno svetlimi, gladkimi kitami. Obžla me je prijetna zavest, da se ji bom laliko pokazal v svoji novi, dostojnejši obleki. Ribeyre je bil že tain. Sprejel me je z besedami: »Torej, dragi moj, vse gre lepo. Govoril sem z Marcaisom, ki je ves navdušen. Zdi se mi, da ga je tvoj glas očaral! V'raga, nisi zastonj zapravljal časa!« jo vzklikni!, ko je opazil mojo izpremembo. Ko je gospa de Renal ukazala Julienu Sorelu, naj odloži svoj volneni plašč, ko je Lucien Chardon prišel v Pari/ z gospo de Villeneuve Barge ton, ro- jeno N6grepelissc d Espard, da se tarn obrne na Ru- bempreja, so odkrili ti mladi ljudje takoj pot v »Damask«. V dandyzmu zanje ni bilo etap. Zazdelo se mi je, da sem na Ribeyrovemi lieu opazil črto po- rogljivega začuden.ia. Spomnil sem se Baudelairja, ki je o njem Gautier dejal, da je z žepnim nožem odrgnil svoje nove obleke, da bi izgubile videz no- vosti, ki je tako drag filistrom in buržujem. To je malce izpodbilo moje ravnovesje in toliko, da ni moja radost pad la. v vodo. »Ah, kaj zato,« sem po- mislil. »To jo sole konfekcija. Saj nisem mogel priti sem v svojih izhojenih Cevljih in plašču, ki ga nosim že dve leti. Cez dva dneva bodo videli, kaj bo.\< In prepricanje, da sem bil pri enem izmed najdražjih krojačev, mi je vrnilo izginjajočo samdzavest. Tudi Klotilda je prišla. Nosila je kožuho belih lisic, ki so se mi zdeli včeraj višek razkošja in do- brega okusa. Ko sem ji kupil vse šopke vijolic, ki jih je ponujula p.eka siromašna cvetličarka, se je toliko ponižala, da se je jela z menoj zabavati, in iz njenih besed je zvenelo, da je zdaj moja vrednost v njenih oCeh zelo visoko zrasla. »Klotilda,« je dejal Ribeyre, »če me imaž rada, se boš nocoj iznevorila Survillu in ga prevarila z mojim prijateljem Vignertom. On ima denar in po- jutrišnjem odide: dve stvari, ki jih ženske zmeraj ccnijd.« Četrt ure prej bi se mi bilavzdela ta opomba strašno neumestna. Toda straliotno belo oportsko vino je že opravilo svoje. Klotilda se je zasmejala in se ni uprla Ribeyrovemu predlogu. Surville je prišcl z nekim drugim moSkim — ki so je pisal Mduton-Masse. Op& sta bila v službi no- tranjega rninistrstva, eden kot ataše, drugi kot do- dcljeni šef. * »Vendar ne be mo ostali v tej jazbini,« je vzklik- ni I veseli Surville »Dvakrat po vrsti je preveč. Zelo ljubo mi bo, gospod, če boste hoteli z nami veCer- jati.« »Moj prijatclj Vignerte mi je naročil, naj vas prosim, da bi sptejeli njegov pdziv nia večerjo,« je rekel Ribeyre. »Pojutrišnjem odpotuje na lauten- burški dvor in bi nas rad pogostil.1« Mali Mouton-Muwsse je pokazal, da mu je moje vabilo zelo dobrodošlo. Stran 4. »Nova Doba« 19. VIII. 1932. Stev. 67. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem elektric- nem pražarju. Karol Loibner, Celje Kralja Petra o. 17. — Prl „Zvoncu" DelikatGse, specerija, semena. Lepo solnčno stanovanje v vili »Žuža« se s 15. septembrom odda. Vpraša se nismeno : Draga Žuža, Žalec. Sfanovanje v iriGstu, obstoječe \z sobe, kuhinje in kleti, iSče zakonski par brez otrok. — Naslov v upravi lista. fievljapshega pomoinito 2a boljša dela sprejmem takoj. Franc Plevčak, Celje, PreSernova ul. 3. Iščem sostanovalko kot družabnico k mladi gospodični, proti nizki ccni. Naslov v upravi lista. Pridno posteno detile želi službe v Celju, kot ljubiteljica otrok bi Sla najrajši k otrokom. Naslov v upravi lista. Celjska posojilniea d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica mjezerve nad Din 14,000000'—. Rupuje In pro« d&ja devize In valute, Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudr za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanf Ki*asno stanovanje obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje in s pritikli- nami oddam s 3. septembrom na periferiji. Električna razsvetljava, vodovod, lepa lega brez prahu s krasnim vrtom. — Naslov v upravi lista. Vajenca za vrvarski obrt sprejme vrvarna Anton Sinkovec, Celje, Prešcrnova ul. 21. Nagrobni vend trakovi za vence z natiskom v vsaki barvi, krste v vseh velikostm in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modni in manufakturni trgovlni Fr. fiarbeutz, Celje, Kraija Petra cesta 3. KRZNO modernizira in sprejema v shrambo Čez poletje Ivan Knecht!, krznar CeIjc. Slomshou fry st. 1 (pri župni wM) Ugodna prilika za nakup pohištva! Na Kralia Petra oeatl it. 22 w Celju se bo v prvi polovici meseca septembra t. 1. razprodajalo iz proste roke razliCno rabljeno, a dobro ohranjeno pohifitvo po izredno nizkih cenah. Pojasnila daje ob uradnih urah Kmetska posojilnica, Celje, PreSernova ulica 6. Dunajsfii vefesejem 4.- do 10. septembra 1932 (Rotunda do 11. septembra) POSEBNE PR1REDITVE: „600 LET DUNAJSKIH USNJENIH IZDELKOV" Sejem pohištva / Reklamni sejem / »Novodobno plinsko orodje« / »Elektrika v gospodinjstvu« / Dunajska pletilna tnoda / Modni salon za krzno / Kožušne 2ivali in obdelovanje krzna MEDNARODNI SEJEM ZA RADIO IN ŠIBKI TOK Razstava zimskega sporta s posebno razstavo »Rastline in 2ivali v zimi« / Sejem za stavbe in gradnjo cest / »Rastoča hiša« / Sejem železnega in patentnega pohištva »Tehnične novosti in iznajdbe« / Razstava U. S. S. R. / Bolgarska specijalna razstava Razstava živil in užitnin / Poljedelska in gozdno-gospodarska vzorčna razstava Nobenega vizuma za potni Met! S sejemsko legitimacijo in potnim listom prost pre- hod čez mejo v Avstrijo. — Madžarski tranzitni vizum se dobi na podlagi sejemske legitimacije na meji. — Znatne ugodnosti glede voznih cen na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. Vse informacije in sejemske izkaznice (po Din 5O-) se dobe pri Wiener Messe A. G, Wien VII. in — v času lipskega jesenskega velesejma v informadjski pisarni v Leipzigu, Oesterr. Messhaus ter pri častnih zastopstvih v Celju : Prva hrvatska Štedionica, podružnica Celje; Tujsko prometna pisarna. WaZnanilO. Vljudno naznanjarrl( da bom otvonla v ncdcljo 21. t. m. ob 14. staro znano v gostilno „FRANCL" v Storah katero sem prevzela in preuredila v rcstavracijo. - Vljudno Vabim vse cenj. prijatelje in znance k obilnemu obisku. Za prvovrstna vina in jedila jamui QOstilnio^i^lcsi. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem zopet otvoril znano pekarno v Gaberju, Deckova cesta st. 20 in se priporočam za naklonjenost JaKob Lopan# P 6k aril a Delniška družba pivovarDe „UNION" ~______M —zz Ljubljana ^šsb^^šz^ ~rr ', i, Pivovarna in sladarna — Tovarna za spirit in kvas v Ljubljani I poštni predal 45. Podružna pivovarna v Mariboru Priporoča svoje izborne izdelkc insicer: svetlo in črno pivo v sodih iu steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani Spirit Telefon : Ljubljana 2310 in 2311, Maribor 2023 - Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana, Maribor U^odna prilika za nakup! Več stavbnih parcel v površini ä 1000 m2 v ncposredni bližini mesta (Nova vas pod slovenskim pokopališčem) ali posa- mezno ali pa skupaj na prodaj. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Pintarja, Celje, Razlagova ulica 3a. Franjo Dolžan ^ kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Preuzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in poprauila. — Cene zmerne. Postrežba točna in solidna ! Telefon it. 245 f\MÄB-Ä LÄ — Äglmm^ Lam..a kemično čiste v modernih nian- rsSUG TdSdDnS D3rVG sah in Nit0 (Sprit) lake za ¦ ¦ *m w v awwawvKB^ mw*mw w v avtomobile ima stalno v zalogi Ivan Ravnikar, Oeljo Uinho HuhOBEC. obi. KoncES-mestni tesarski mojstep na Law Mil FpIiII 'zvr^uie vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |il I UvlJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov» Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun štev. 14.737 Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji hiši v CELJU, KBALJA PETHÄ c. 37 Prepričajte se! laslno mesarijo, prekatevalnico in gositlsio pri „Jelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Spcdjalitcta blaga zajaračena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Gorenjak^ PUPILARNO VAREN ZAVOD CEUE prei Južnoštajerska hranilnica * '.•.¦(flirrt Sprejema hranilne vloga na knjižioe in tekoči račun ¦ Nove vloge izplaöuje na zahtevo takoj ¦ Izvršuje vse v denarno stroko spa- dajoče posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vsodavčno ===== močjo Urejuje KmIo Peiallc. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« In Zvezno tiskarno Milan četina — Oba v Celju.