31. številk«. Ljubljana, v sredo 9. febrnvarja XX. leto, 1887. Izhaja vsak d»n avcier, izimfti nadalje in praznike, ter velja po posti prejcman za a v st ri j s ko-o g ersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez, pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., z» jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po SO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po S kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi noj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, „GledaliSka stolba". Dpravn iStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 8. februvarja. Vsi ministri so nnvzožni, tudi grof Taatie, ki odgovarja Knotzu rekoč, da vsi njegovi napadi na Češko sodnijstvo in zlasti na češkega namestnika so neosnovani-, vlada drži se zakonov. (Bravo na desnici.) Vzdigne 8e Knotz in ropota prav surovo na ministra Taaffeja, da mu predsednik preti besedo vzeti. Knotz zahteva, naj zbornica sklene debato o ministrovem odgovoru ter da se glasuje po imenih. Knotz propade s 101 glasom proti 149. Na to se oglasi Ausserer proti poslancu Vošnjaku, češ, da ni vse resnično, kar je ta njemu očital pri debati o Forreggerjevem predlogu in hoče na dolgo in ši roko opravičevati se, a predsednik mu prestriže besedo. Vošnjak odgovori, da bode dokazov navajal o danej priliki, da je Ausserer res Slovence imenoval „lumpe". Volitve novih poslancev: Dummreicher, Vrany, Gregorec, Ščepioovskv, Servatovski potrdijo se brez ugovora. O volitvi dr. Gregorca poročal je dr. Po-klukar ter navajal, da se je vršilo vse po zakonih in je izvoljenec v Ptuji dne 30. avgusta 1886 dobil vseh 207 glasov, v Ljutomeru vseh 68 in v Rogači 66 (torej razveo 1 tudi vse), vkup 342 veljavnih glasov. Ugovora ali protesta ni bilo od nikoder ulo ženega in se ima zatorej volitev kot veljavna in zakonita potrditi, kar se tudi zgodi. Smolka umakne se Chlumeckemu in rešijo se razne peticije. Ko Smolka zopet predsedništvo prevzame, začne so obzirna debata o vladnem predlogu zakona o zavarovanji delavcev za slučaj bolezni. Poročevalec veČine, poljski profesor Bilinski, pripo -roča živahno črtež tega toliko potrebnega zakona. Sledi poročevalec manjšine ter razkriva iti pojasnuje razlike mej obema predlogoma. Slovenske poslance močno razburilo je to, kako so slovenske peticije s Koroškega v šolskem odboru sklenili odložiti na ugodni čas, ker bi sicer zbornica bila razdražena pa tudi prebivalstvo, kar bi bilo preveč sedaj, ko je država v tako opasnem stanji »notranjem in zunanjem. Tako je modroval Suess in Beer in večina mu pritrdi, najnaprej Kar- ton, za njim VVildauer in Dzedužicki. Naš poslanec Klun ostal je v manjšini, podpiran le od poljskega duhovnika Kolakovskega. G. Klun je na podlagi pe-tcij nasvetoval: versko šolo, 6 letno šolanje, za slovensko deco slovenščino kot poučevalni jezik prva 3 šolska leta in od 4. leta šolskega nemščino kot učni predmet. Deželni zbor kranjski. (XVI. soja dne 24. januvarja 18 8 7.) ■ U»tf&) Deželni predsednik baron Winkler pravi, da mu je jako sitno, posegati v razpravo postavnega načrta, kateremu nasproti je vlada nevtralna. Gotovo je, da je spremembi občinske postave jako potrebna, kajti leta 1806 sklenjeni zakcn popravljal so je že I. 1H09 in I. 1881 je vlada sama predlo žila ,questioniir8, kako bi bilo odpraviti nedostatke dvojno administracije. Ugovorom poročevalca manjšine ne bode sledil podrobno, dasi bi to bilo jako mikavno, kajti zavračal j« iste že v odseku samem. Glavni ugovor proti postavnemu nacrtu bil je ta, da :e to nova postava, ki šteje 165 paragrafov, da bode tako obširna postava le težko ljudstvu um-ljiva itd. A to ni res Novi postavni načrt stoji na občinski postavi i/, let 1849 in 1866, vsaj glavna določila iz istih sprejela so se v novi načrt in ako je prišlo nekaj novih določil, prav labko se bode prebivalstvo uživelo tudi v novi postavni načrt, kajti pridejalo se je le toliko novega, kar je dvajsetletna skušnja pokazala, da je potrebno. To se je pokazalo tudi v drugih krouovinah, kjer so čutili že prej potrebo, občinsko postavo prerneniti. Mej mnogimi podrobnimi opazkami deželnega predsednika proti ugovorom manjšine, omenimo le nekatere. Reklo se je, pravi deželni predsednik, da se je s tem, da se županom podobčin odtegne pravica kaznovanja, spodkopala njih avtoriteta, kajti poslej bode župan glavne občine imel pravico kaznovati. A gotovo je to določilo jako po godu ogromni večini župauov na Kranjskem, ki se pravice kaznovanja niti posluževati nočejo. Prava dobrota se jim bode izkazala, da jim ne bode treba kaznovati, kajti koliko je pomislekov pri kaznovanji v malih občinah, sorodstvo, prijateljstvo, skrb pred maščevanjem itd., tako, da bo faktično nič ne kaznuje in da je avtoriteta županov ravno s tem pokončana. Le veliko breme odvzelo se bode županu male občine, ako se mu odvzame pravica kaznovanja in jo bode izvrševal župan glavne občine, pravično in brez vsake straho-petnosti. Mnogo se je tudi govorilo o skrajšanji avtonomije občin, a vse to je neresnično. Kar mala občina ne more zmagati, kakor napravo bolnic itd., to se dodeli glavnim občinam, odvzame se jim tedaj le breme in gotovo ugaja avtonomnemu principu bolje, če se od občine le to zahteva, kar taktično zmagovati morejo, posamezno, za druge zahteve pa se ustvari združena moć. Poslanec Dežman pravi, da je jako sitna stvar, da deželni predsednik postavne načrte sestavlja, to je že opazoval lani pri mestnem statutu Ljubljanskem. Gotovu je sitno za tiste deželne poslance, ki so bili pri etiketi po deželnem predsedniku sklicani I. 1884 in takrat bili baje sporazum-Ijenji z načrtom postave, sedaj pa imajo važne pomisleke, da bi glasovali za glavna določila tega načrta. Dežman ptavi, da je že v enketi nasprotoval temu načrtu, katerega ne zmatra za vladno predlogo, kajti ministerstvo, kateremu se je doposlal, odklonilo ga je. Seveda, zakaj je miuisterstvo to storilo, si vsak lahko sam razlaga. A načelo, katero določa postavni tu načrt, uravnava glavnih občin in podobčin, koji organizem doslej še v nobeni kronovini ni izvršen, moralo je ministerstvo le prestrašiti, da bi se v Kranjskoj pričelo s tem jako nevaruim eksperimentom. Deželni predsednik nema potrebnega gradiva, da bi sestavljal v občinsko življenje tako daleč segajoče postavo, kajti le v izro čenem področji ima odločevati vlada, drugače pa le deželni odbor. Ravno samostalni delokrog je naj-važneji, vlada pa o določilih deželnega odbora v tej zadevi nič ne zve. Baron VVinkler je pri ^estavi načrta nove občinske postave ravnal le v interesu vlade, kot birokrat, da bi zavaroval po glavnih občinah izročeni delokrog občin in prav je imel dotični član večine, kateri je rekel v odseku, da ne bodo glavne občine nič druzegn, nego eksposituro c. kr. okrajnih glavarstev, samouprava podobčin pa LISTEK. U n d i n a. iSpisal Andi ć Theurtet; poslovenil Vinko.) VIII. (Konec.) Ko se je bil tovariš udaljil, ostavila je Antoi-netta kraj gozda ter Evonvmovo knjigo pustivši mej suhim listjem, nastopila pot proti ribniku. Slana se je bila raztajala v solnci, lahne, vlažne megle plavale so nad travniki, proti jugu ležečimi. Dekle je spoznalo najmanjše podrobnosti na bregu, na katerem se je bila mudila plesni večer. Vse je bilo ne-izpremenjeno na istem mestu, vrbe malega otoka, polupodrta brv in vodna detelja, gibljoča v vodi trolista peresa svoja. Sedla je bila na najskrajnejši rob obrežja ter glavo podpirajoč z roko, motrila ribnik. Njegovo površje je veter lahno gibal in jasni valovi so jej skoro oplakovali noge. Skozi čisto, zeleno vodo videle so se v precejšnjej globočini na dnu plavajoče rastline, čez katere je časih šinil solnčni žarek, kakor bi jih poljuboval. Mirno je bilo tu in vsa beda in uničenje pozabljeno. Ali bi ne bilo dokaj boljše, mislila si je Antoi-netta, spati pod valovitim zagrinjalom teh trav, nego da bi bila živa pokopana v poročnej obleki, katero sovražim? Vedno je imela rada vodo, a ta hip zdela se jej je prijznejša iu tnikavnejša nego kedaj poprej. Nagnila se je naprej ter z očaranim pogledom sledila žarke, potapljajoče se pod gladino, a vendar kakor veriga zlatih prstanov polzečih preko nje. Voda je šepetala mej vrbami, kot kristalno čista daljna godba, polna laskave mehkobe; nepopisljivo mično zdelo se je deklici, poslušati jo. Čedalje bolj nagibalo se jej je uho tem tešečim glasom, čedalje globoče prodiral jej je pogled v blisketajočo globo-čino, čedalje bolj se jej je duša odvezovala od stvarij zunaj nje. Nič več ni mislila, nobenega druzega šuma ni slišala. Nevidno polzelo jej je telo proti tem vabečim skrivnostnim valovom; v glavi se jej je jelo vrteti. Najedenkrat krepka roka prime njeno ter jo šiloma potegne nazaj. Obrnivša se zakriči: „Jacques!" in oči se jej zapro. Sedel je poleg nje na obrežno kamenje. Kakor tisti plesni večer čutil je njeno srce, bijoče na njegovem; gledal je to bledo obličje, udrte oči in mala, čisto otročja usta. Čarobnost Undinina se ga je bda polastila; krepkeje jo je objel ter pritisnil poljub na sklenene trepalnice. Kar ona odpre oči ter se vstrepetavši zopet zave, potem pa Jacquesovi roki strastno stisne k sebi. „Ah !tt šepetala je, „ neseni te več pričakovala! Še malo pozneje in ne bil bi me več našel!" „Ti si hotela umreti!" vsklikne on. „Ne vem ... a bila sem tako brezmejno nesrečna in zdelo se mi je, da pozabljam svoje trpljenje pri šumljanji vode, vabeče me v se. „Ah!" pravi tresoč se, „zdaj me vendar več ne ostaviš?" Hudo ihtenje jej je zaprlo besedo in solze so jej udrle iz očij. Jacques jo skuša umiriti z milovanjem. Govori jej o Evonvmovem početji ter jej razloži, kako je prišlo, da je njeno pismo stoprav danes čital. Dne 20. septembra odpotoval je bil s srcem, polnim jeze. „Vse sem sovražil/ pravi, „tebe, Evonvma, ves svet. Sedel sem v prvi železniški vlak, ki je šel skozi, najrajši bi se bil peljal na konec sveta. Ustavil sem se pa tudi Se le tam, kjer se neha železnica — v Kretagni. Tam, mej morjem in pustinjo skušal sem ozdraveti, a zaman. Tvoja senca spremljala me je povsod. Potem sem se vrnil v gozde auberivske, in prvi večer po svojem povratu zvedel sem, da se bodeš omožila z Evonvmom." „Da, bila sem zelo zlobna," vzdihne ona, „a ko bi ti vedel, kako sem jokala, kako te čakala! Mislila sem, da se vrneš v L., da v^ameš dekle z modrimi očmi, in lotila se me je besnost. Hotela bode zelo oškodovana. V poročilu večine priporoča se brez vse skrbi, naj se razpuste okrajne blagajnice, katere so pa v Kranjski jako izvrstna naprava in deželni zbor sara je v jedni zadnjih sej sklenil, naj ta naprava vsaj še to leto ostane Iz okrajnih blagajnic plačanim občinskim organom pač ne bode vse jedno, ali dobivajo svoje plačilo pri okrajni blagajnici c. kr. davkarije, ali pa bode treba za isto tako rekoč beračiti pri več glavnih županih dotičnega okraja. Deželni predsednik ima sam menda malo upanja, da bi se potrebno število glavnih županov našlo, zatorej je vsprejel v §. 15. svojega postavnega načrta jako trdo določbo, da more žu pan glavne občine stanovati v občini, katera je označena za uradni sedež glavue občine. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 9. februvarja. Češki poslanci z Moravskega bodo še v tem zasedanji državnega %bora predlagati nekatere premembe volilnega reda za Moravsko. — Nemški listi se jeze, da tako dolgo v gospodski zbornici ne pride Scbmerlingov predlog na vrsto. Radi bi sedaj imeli razgovor o tem, ko ima zbornica dokaj časa, da bi debata dalj časa trajala. % nanje države. Turčija z nezaupanjem gleda črnogoro. ki se nekda pridno oborožuje. Pojasnila, katera je dala Črnagora, neso zadovoljila Porte. Zategadelj je začela Turčija polagoma pomnoževati vojake ob Črno gorskej meji, da bode pripravljena, ko bi Črnogorci začeli vojno. Cankova predlogi vzbudili so nevoljo mej bolgarsko opozicijo. Burmov in Balabanov sta razposlala svojim privržencem okrožnico, v kateri obsojujeta postopanje Cankova in poudarjata, da se nečeta več družiti ž njim. Turška vlada nekda hoče strogo paziti, da bolgaraki beguni, ki so pribežali v Turčijo, ne bodo mogli se pripravljati, da bi oboroženi udrli v Vzhodno Rumelijo in napravili ustaju. — Več veleposlanikov v Carigradu obiskalo je ruskega veleposlanika Nelidova in se ž njim razgovarjalo o bolgarskem vprašanji. Če tudi It u siju ne želi vojne, vendar se hoče dobro pripraviti za njo, ko bi se jej izogniti ne mogla. Mnogo za vojno potrebnih stvarij jo poslednje mesece naročila. Kakor poročajo ruski listi, naročilo je vojno oskrbništvo do 15 februarja za Varšavski vojaški okraj 60.000 funtov svinca, potem pa še več drugih stvarij, ki jih potrebuje trdnjavsko topništvo. Tudi za Peterburški vojaški okraj je naročeno mnogo svinca, 174 bolniških šatorov itd. Do vojne mej Franci jo in Reničljo letos ne bode prišlo. Vse vznemirjujoče vesti nemških oticijozov imele so le namen strašiti volilce, da bi pri novih volitvah volili vladi povoljne kandidate. Ravno tako smemo zrna trati znano Moltkejevo izjavo proti kons'-rvativnej volilnej deputaciji le za volilni manever. Bismarek želi dobiti državni zbor, ki bode v.se dovolil, kar bode on zahteval. Da doseže svoj namen, so mu vsa sredstva dobra. Zaznamovati pa imamo mnogo vesti, ki kažejo, da se bode vsaj letos še mej Nemci in Francozi ohranil mir. Na poslednjem dvornem plesu naznanil je francoski veleposlanik v Berolinu grofu Herbartu Bis-marcku, da je dobil važne depeše od svoje vlade. Naročeno mu je naznaniti, da francoska vlada želi ohraniti mir in da so vsa poročila o trancoskem oboroževanji izmišljena. Poslednji ministerski sovet je sklenil, da ne smejo vojske premikati brez do- sem te prav hudo zadeti in sama sebe tudi; oklenila sem se ubozega Evonvma. Kazen je bila bridka," pristavi, „a če mi odpustiš, nikdar več ne bodem hudobna. Vse svoje nerodnosti pustila ^em tu v ribniku." Prijel jo je za roke ter jih jej poljuboval. „Ljubim te," dejal je, „in moje življenje je tvoje ! . . Evonvme je sam ostal v sobici tam gori v gozdarskej hiši. Gledal je skozi okno ter z bistrim okom opazoval, kaj sta počela zaljubljenca, kakor dve senci črtajoča se na zelenem bregu. Olajšan se je oddahnil. „Hvala Bogu! mir je sklenjen." Na oknu je opazil pipo in tabak ter veselo vskliknivši natlačil si jo ter zapalil. „Čez dolgo časaS mislil si je, „zdaj zopet pušim z mirno vestjo." Motril je kretanje mladega para z blaženim, mehkim čuvstvom, katerega človek lahko čuti z varnega obrežja zroč tja čez vzviharjeno morje. „Prav gotovo", govoril je sam s seboj, „se nikdar ne bodem oženil! Ti viharji neso zame; za dovoljeval se bodem s tem, da bodem sedel pri oknu ter gledal ljudi, dvigajoče sidro in paroma odhajajoče proti Kvtheri. — A vender sta srečna, ta dva zaljubljenca, izprehajajoča se tam doli! Solnce se jima z nova smehlja in pozabila sta besni vihar, voljenja ministerskega soveta. Ruski veleposlanik grof Šuvalov je v tterolinu po naročilu svoje vlade povprašal, če res misli Nemčija napasti Francijo. Povedali so mu, da ne. Ta odgovor je sporočil v Peterburg, Giers ga je pa naznanil francoskemu veleposlaniku, Laboulave. „ Morda" se pa piše iz Pe terburga, da ruska vlada misli, da se bode mir ohranil in da so vsa vznemirjujoča izvestja nemških listov le volilni manever Pa'tudi sklicanje avstrij skih delegacij se ne sme po 'mnenji „Norda" zrna trati za vznemirljivo. Avstrija je res v Vojskmej organizaciji nekoliko zaostala in je jako Naravno, da sedaj hoče dohiteti. Sedaj ko se je papež izrekel, da želi, da bi katoliški poslanci v nemškem državnem zboru glasovali za povišanje vojske na sedem let, je nemška vlada sklenila posluževati se novega sredstva, da zmaga pri volitvah. V več krajih, kjer so dose-daj bili voljeni člani katoliškega centra, hoče postaviti svoje kandidate. V ta namen izbrali se bodo možje, ki so znani kot dobri katoličani, a se bodo zavezali, da bodo glasovali za septennat. Po poročilih iz Massauaba je Ras-Alula zahteval od Italijaiiakega poveljnika, da bi Italijani ostavili vse oddaljenejše utrdbe pri Mas-uiuahu in obdržali samo mesto. Pismo, katero je Ras-Alu-lula poslal italijanskemu poveljništvu, je pisal grof Salimbeni, ki je v abisinskem ujetništvu. Grof je prosil sam, da bi Italijani ustregli želji Abisincev, ker ga bodo slednji sicer umorili. General Gene je pa odgovoril, da dotičnih utrdb ne more ostaviti, kajti potrebne so za varstvo mesta. Londonski dopisnik „Pol. Corr." se je razgo-varjal z nekim migleškim ministrom o evropskem položaji. Minister se je izrazil, da ne verjame, da bi Nemčija začela vojno s FVancijo. Vojna s Francoi bi Nemčiji mnogo škodovala Cesar in nemška vlada ne želita vojne. Na Francoskem se neka teri žele maščevati za poraze 1870 leta. Francozi pa poprej ne morejo pričakovati uspeha, da se Nemčija zamota v kako veliko vojno, ali pa če bi dobili kakega mogočnega zaveznika. To bi ae zgodilo, ko bi se zaradi bolgarskega vprašanja začela evropska vojna. Nemčija bi bila kmalu prisil lena poseči v evropsko vojno. To bi pa porabili Fran cozi. Evropska vojna bi mnogo škodovala Angležem, zategadelj bode Anglija v bolgarskem vprašanji marsikaj rada pri jeo jala Rusiji, da se le izogne vojni. Dopisi. I k Celovca 9. februvarja. (Družba sv. Mohor a.) Prav blizu je čas, ko bodo velečastiti gospodje poverjeniki zapisnike Mohorjevih družniaov za leto 1887. sklenili in družbinemu odboru v Celovec odposlali. Nabira udov se namreč konča z zadnjim dnevom tekočega meseca. Zategadelj vse častite stare ude in rodoljube, ki mislijo na novo pristopiti, prijazno opominjamo in nujno prosimo, naj se podvizajo in letnino svojim poverjenikom oddajo, da bode tem mogoče, svoje upisovalne pole o pravem času skleniti. Po opravilnem redu (točka 2) se oni, ki se ne da upisati do konca februvarja, ne more več šteti za uda, ampak dobi za poslani denar samo toliko bukev, kakor po bukvarnicab. Zakasnjenci redno zapisovanje dokaj zavirajo in mnogo več truda prizadevajo. Tudi zamore družba marsikaj prihraniti, ako že do srede marca zve, v kolikih iztisih da se imajo družbine knjige tiskati. Mej letošnjimi knjigami dobe čestiti družniki jako lepo knjigo, spisano po slavnoznanem gospodu katehetu A. Kržiči v Ljubljani, ki ima naslov „Osmero blagrov na svetu" in obsega 12 I ki ja je bičal. Včeraj sta si ruvala lase, hoteč umreti, danes pa jih je samo veselje, prazničnost in ljubezen. Bogme: Zarčs, ljubav je čuden učenik! O biugor njemu, komui* so neznane, Ki jih nst'-ka, krvaveče rane!" Ti stihi spomnili so ga zvezka njegovega najljubšega pesnika, katerega je bil izročil Antoinetti. „Strela!" dejal je, „kaj pa moj Lafontaine? Gotovo sta ga pozabila pod kakim drevesom, in moja knjiga je v nevarnosti, da pogine v rosnej kopeli!" Naglo se dvigne ter hiti navzdol iskat dragoceno knjigo. Stoprav ko jo je našel, pridruži se onima dvema in vsi trije se podajo proti Val-Clavinu. Kaj naj še dalje pripovedujem? Evonvme je spametoval gospoda de Lisla in .laques ter Antoi-netta sta bila v novembru poročena. Danes vsi skupaj žive v vrvarskej ulici. Evonvme je postal kum prvemu otroku Undininemu. Deček pridno raste in Omaneev ga uči čitati v Lafoutainovih basnih ter je ves srečen zaradi tega. »Uzgojam ga po svojej podobi", pravi, „in očetovsko veselje uživam, ne da bi mi bilo treba trpeti zakonske grenkobe; postal sem strijc!" tiskanih pol. Nadejamo se, da hode to dovršeno delo vsem udom dobro došlo. To knjigo bo družba dala trdo v prt vezati za one ude, ki letnini dodajo 40 kr. veznine. Dobro znamenje in lep dokaz, kako je družba Slovencem priljubljena je to, da se je celo v dalj- . nih krajih, v Ameriki, spominjajo. Nedavno je druž-bin odbor z veseljem prejel lepo Število novih udov, namreč 40 samo iz dveh krajev države Minesota, po Č. g. Matiji Bilbanu. Bog daj, da bi se število društvenikov pomnožilo tudi letos! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 8. februvarja. Predseduje g. župan G ras se 11 i. Navzočnih 20 odbornikov. Overovateljema zapisnika imenuje g. župan mestna odbornika Škrbinca in Trtnika. — Župan naznani, da je mestni odbornik Hinko D o-lenec odložil svoj mandat in opozarja personalni in pravni odsek, naj se ozira na to odpoved pri bodoči volitvi druzega razreda. Mesti Zagreb in Gradec doposlali sta proračuna za 1. 1887. Mestnim odbornikom predložila se je glavna bilanca loterijskega posojila ter izkaz de-mirnega prometa pri mestni blagajnici. Podžupan Vašo Petričič nasvetuje, naj bi se gospodu županu naročilo, da se izreče pismena zahvala odstopivšemu odborniku dr. Dolencu. Jednoglasno vsprejeto. V imenu personalnega in pravnega odseka po* roča mestni odbornik Murnik o podelitvi mestne ustanove za kranjske invalide in nasvetuje, naj se ista v znesku 31 gld. 50 kr. podeli invalidu Juriju Bruliju. Dr. Zamik pa predlaga, naj se ustanova podeli koinisijonarju Antonu Legatu, rodom Ljubljančanu iz Trnovega, ki je bil tudi v boji raujen in šteje danes že 65 let. Ta predlog podpira tudi mestni odbornik I. Valentinčič prav gorko. Pri glasovanji je jednako glasov za Brulija in za Legata, (10 proti 10) na kar gosp. župan diritnuje v zmislu dr. Zar ni kov eg a predlaga in ustanova podeli se koinisijonarju Legatu. Dr. Zamik poroča o dopolnilnih volitvah za mestni zbor. Poročevalec pravi, da so imena izsto-pivših mestnih odbornikov že znana po časopisih, samo, da je v drugem volilnem razredu prirastel še izstopivši odbornik dr. Hinko Dolenec. Volitev naj se določi za tretji razred dne 28. marca, za drugi dne 29. marci, za prvi razred pa dne 81. marca. Predlog se vsprejme. Dr. Zamik poroča v imenu pravnega in personalnega odseka, da se izvolita kot člana v naborni ko misij on mestna odbornika Valentinčič in Vel ko vrh, v komisijon za odmero vojaških pristojbin pa mestna odbornika Pa kič in Klein. Vsi izvojeni mestni odborniki, razen nenavzočnega g. Vel ko vrh a izjavijo, da vsprejmo izvolitev. O prošnji društva „Asylverein der Wiener Uni_ versitat" za podporo poroča dr. Stare in nasvetuje, ker je delovanje društva res občekoristno in se podpirajo, kakor je iz preloženega poročila razvidno, tudi Kranjci, da se dovoli podpora 25 gld. Obvelja. Odbornik Fran Ravnikar poroča v imenu finančnega odseka o prošnji mestne babice Johane Šušteršič, naj bi se jej plača zvišala, kar se zgodi po nasvetu odsekovem in se plača zviša od 60 gld, na 100 gld. Podžupan V. Petričič, kot načelnik finančnega odseka predlaga, naj bi se kot dodatek k zadnjim nasvetom finančnega odseka o proračunu mestnega zaklada za leto 1887. še dodala plača in petletnice mestnega koncipista g. Mih ali ča v skupnem znesku 1080 gld. in petletnice blagajnika in kontrolorja v znesku 170 gld. Obvelja. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Meščanstvo Ljubljansko) dobili so vsled sklepa v včerajšnji seji nastopni gg.: Gregor Pugl, starinar; Ferdinand Braunseis, gostilničar; Andrej Golob, čevljarski mojster; Janez Papež, sodarski mojster; Jože Bon čar, pekovski mojster in hišni posestnik; Auton Mlakar, krojač, in Eduard Schlegel, učitelj na podkovski šoli. r— V občinsko zavezo pa so bili vsprejeti gg.: Miroslav Sos s, trgovec in hišni posestnik; Josip Požeuel, trgovec in hišni posestnik; Peter Co-t i č, pismonosec; Aleksander Gruber, hišni posestnik in vodja glavne zaloge tabaka; Anton Mi-kuš, trgovec z lesom in hišni posestnik; Ivan Merluzzi, hišni posestnik in gostilničar; Anton M e r h 111, krojaški mojster ; Drag. Neweklovsky, oskrbnik Tschinkelnovih tovarn ; Anton V e r h u n c, trgovski pomočnik; Janez Češnjovar, kramar; Ivan Bonač, knjigovez; Jurij Zajec, krčmar; Janez Raje, strojevodji1. Zagotovil se je vsprejem v občinsko zavezo J.C. Hamanu, trgovcu, in Jos. Kn ausu. — (Maskerada „Sokola" Ljubljanskega) bode letos zopet v čitalnični dvorani in se bodo v to porabili vsi zgornji in spodnji pro stori. Pomnoženi odbor za maskarado ima danes zvečer drugo sejo, pri kateri se bode posvetovalo in sklepalo, kako bi se dekorirala dvorana in drugi prostori, kako bi se uredile in pospeševale skupine, in sploh o vseh naredbah, ki bodo omogočile, da bode maskarada tudi letos na vrhunci predpustnih veselic. Več o tem prihodnjič. — (Z Dunaja) »e nam piše: Ker so Dunajski časopisi minole dni marsikaj poročali o sporih naših dijakov vseučilišnikov s tujimi elementi, prisiljen sem razmere psjasniti. 4. t m. pridrvila se je nemško-židovsko-mažarska dijaška zveza „in cor-porea v slovensko-hi vatsko kavarno „International". Akopram napad ni bil namenjen naravnost Slovencem, ampak dijakom rumunske narodnosti, udarili so vendar na nas, kot najbližjo zapreko. Surovost nemških dijakov je svetovno znmia. I tu so jo po kazali, ali skupili "so zanjo krvave glave. Žal, da je bil tudi jeden Slovenec precej poškodovan na glavo. V soboto zvečer pa je zadela nesreča doktoranda med. g. J. M., ki je bil jeden najbolj priljubljenih dijakov, — ne samo v dijaških krogih temveč tudi v ostali slovenski in slovanski koloniji. Vračal se je iz „ slovenskega kluba" s prijateljem g. dr. K. Na potu opazi svojega „leibfiakerau, ter zadovoljno pogladi njegovega konja, kot starega znanca. V istem trenutku skoči mu nasproti generalnega štaba major Emil pl. Poth. — vozil se je v istem fiakeru, a g. M. ga niti opazil ni — izvleče sabljo in ga udari s tako silo po glavi, da se je g. M. zgrudil v naročje prijatelja K. Po tem junaškem činu je zbežal major. Policija in „rešilna družba" bili sta takoj pri rokah. Čeravno M. je težko ranjen, vendar upamo, da bode okreval. Proti majorju vrši se najstrožja preiskava in prepričani smo, da bode major drago plačal svojo nepremiš -Ijenost — da ne rabim drugega izraza. — (Duhovske premembe v Lavantin ski škofiji.) Za župnijo v Rogatci je predlagan gospod Josip T o raba h, župnik v Šent. Vidu. Umrl je g Jarnej Cocej, župnik v Šmartinu na Paki. — (Na Krškem) so „narodne" dame ustanovile mej sabo odbor, koji bode priredil dne 17. t. m. na debeli četrtek „plesni venčektt. Muziko bode preskrbel naš vrli rgodbeni klub" Vabila bodo izključljivo slovenska. Živile vse one gospe in go-spice, ki so se pri odborovej seji za to tako po tegnile! — (Iz Gor nje ga grada:) Tukajšnji lovci napravijo dne 21. februvarja, t. j. na pusten ponedeljek, v Čitalniških prostorih „ lovski venček". Kakor se kaže, bode ta venec prav zanimiv, ker so veiike priprave. — Začetek ob J/a8. uri zvečer. Ustopnina prostovoljna. Čisti dohodek namenjen je prostovoljni požarni brambi. — (Društvo „Edinosta v Središči) priredi v nedeljo dne 13. februvarja 1887. v svojih prostorih veselico s tombolo, petjem in plesom. "Ustopnina 20 kr. za osobo- — Začetek točno ob 1li7. uri zvečer. Godba Ptujska. — (Mesečni semenj) je bil včeraj dobro obiskan. Prignalo se je 813 glav živine in sicer 178 konj, 410 volov, 190 krav in 36 telet. Kupčija s konji ni bila posebno živahna, ker tujih kupcev, kakor Lahov, ni bilo na semenj, ker je prepovedano konje čez mejo izvažati. Temveč se je prodalo goveje živine in so domači kakor tuji kupci veliko nakupili. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Rim 9. februarja. (Oficijalno.) Izgube Italijanov dne 25. in 2 6. januarja pri Mas-sauahu: Mrtvih 23 častnikov in 497 vojakov, ranjeni 1 častnik in 81 vojakov. Lyon 9. februvarja. Blizu policijskega urada razpočili včeraj dve bombi. Dva policaja ranjena. Istodobno počila je v Saint Etienne bomba pod okni policijskega nadzornika. London 9. februvarja. Včeraj zvečer bila demostracija socijalistov. Množica potem razbila mnogo oken in oropala več prodaj al nic. Policija napravila red. Osiek 8 februvarja. Doslej 18 osob za kolero zbolelo, 10 umrlo. Crnovci 9. februvarja. Deželni predsednik Alasani zvečer za srčnim mrtvoudom nagloma umrl. Pariz 8. februvarja. Ministerski sovet sklenil, ustavljati se, da bi se debata o kreditu 86 milijonov odložila. Kredit namenjen je zboljšanjem oboroževanja, budgetni odsek ga je že odobril 'n nobena stranka se mu ni protivila. Pariz 8. februvarja. Zbornica dovolila brez debate 86 milijonov kredita za vojni urad, 30 milijonov za vojno brodovje. Rim 8. februvarja. V zbornici naznanil ministerski predsednik, da je ministerstvo odstopilo. Glasouk (didaktofon). Izumil Alojzij Lriznik, učitelj v Škrbini na Krasa. Odkar so bili iznašli inštrumente na tipalnik (klavijaturo) za razna glasbena orodja, ni se posrečilo tistega tako preustrojiti, da bi bile glaske na zorno čitati v zvezi s tipalnikom. Velik trud pri poučevanji p^tja in glasbe je gotovo dal marsikateremu učitelju premišljevati, kako bi se na zadnje glasbena sistema oziroma inštrument tako preustrojiti dal, da bi postala glasba lahko umljiva. A ostalo je vse, žal, pri starem toliko časa, dokler ni mlad, za glasbo izvrstno nadarjeni mož v duhu uzrl klavijaturo, ki je tako tesno in nazorno z glaskami (notami) zvezana, da je postala glasba pristopna vsakemu, kateri ima količkaj glasbene nadarjenosti. Kaj pa je didaktofon? Didaktofon je prav navadni harmonij, ki se po zunanjosti kar nič ne loči od navadnih harmonijev; tudi pihala ima jednaka. Ako pa inštrument odpreš, pade ti v očesi takoj klavijatura, katere tipke (taste) so barvane z barvami slovenske trobojnice. Srednji 'C je modre barve; potem pa so e, g, h, d in f proti desni rudeči, d, /, a, c, e m g pa beli. Basovske tipke od srednjega modro barvanega C proti levi strani so: a, f, d, h in g rudeče; h, g, e, c, a in. f pa bele. Kakor znano, so vse glasbe postavljene na 5 črt (riž) in v prostore mej rižami. Zatorej smelo imenujemo glaske, postavljene na črte — rižnice, a one v prostorih — mejrižnice. Kako jasno in umevno je didoktofonov tipalnik sestavljen, sklepa lahko vsak glasbenik takoj, ako pomisli, da so vse rudeče tipke rižnice, u bele mpjrižnice! — Število rudečih in belih tipk od srednjega C napravi ves obseg (ambitus), katerega je zmožen peti človeški glas. Inštrument je torej jednake važnosti za pevca in igralca in mogoče je igrati vsakemu Človeku popolnem neznano pesen (prvi glas) v jedni uri, ne da bi glaske p r) znal; trebale, da razloči, je 1 i glaska na črti (rudeča) ali pa mej črtami (bela) in koliku je po številu od srednjega, modro barvanega C. Namen tega inštrumenta je torej ta, da se s pomočjo tega lahko vsakdo v prav kratkem času nauči glasbe. Treba je le poznati dolgost not in pomen križa in b (črnih tast po vsem tipalniku). V par dnevih pa se lahko nauči prijemati tipke v ter-cah, sekstah itd. Ko pa se učencu razloži osnovni pojem intonacije in ekordov, lazil bode počasi tudi po lažjih partiturah. Količkaj nadarjen pa priden učenec doseže vse to lahko v jednem tednu. (Skuš nje so to potrdile). Ravno v tem času, paralelno s prvini, uči se lahko tudi petja; samo tvarina mora biti prikladna za oboje, t. j. za sviranje drugačna nngo za petje. V tem kratkem času doseže učenec toliko, da se s pomočjo inštrumenta nauči lahko vsako pesen. (Tudi to potrjujejo skušnje.) Po kratk vaji ne. didaktofonu zadobi se urnost, da se brez težave svira na klavirji in drugih klavirju podobnih inštrumentih. Druge tipke na didaktofonu so tako uravnane da so od g dvočrtne oktave vse rižnice, kakor a c, e, g itd. modro barvane, a mejrižnice so bele kar vidno olajša branje glask v visokih ležati. Jed nako prikazen modro barvanih tipk nahajamo tud v basu: E, C, A, F itd. rižnice so modre barve mejrižnice D, H, G itd. pa so bele. Na vsakem konci didaktofona, v basu in vio linu stoji pet gluhih, reservnih tipk, katere se le takrat glase, kedar se tipalnik na desno ali levo stran pomakne. Zakaj pa to V Na didaktofonu se zamore vsak glasbeni komad v C igrati, naj bo pi san v katerem koli tonu, glasi se pa vsekako v do tičnem tonu V to svrho služi takoj pod tipalnikom umetno izpeljani stroj, kateri pomika tipalnik pen glasovne jezike dotičnega tona. Na pr. Skladba je pisana v Fis. Tu je treba najprej transponirati skladbo v C\ potem, ko se je tipalnik pomaknil za tri cele tone više, igra se v C, a skladba se glasi v Fis. Ta naprava je visoke važnosti za pevca in 8viralca. Prvemu je mogoče vse v C igrati, a drugi je v stanu mahoma spremeniti skladbo, recimo iz tonajP v Fis, ne da bi sviral s tipkami v Fis; treba mu je le tipalnik za pol tona više pomakniti. Didaktofon ima pa poleg barvanih tipk še plo čiče jednakih barv s tipkami nad in pod klavija turo, na katerih je razločno pisan glasbeni alfabet c, d, e — pa do, rt, mi itd., da je vse še nazor neje. Inštrument pa služi v polnej meri tudi stro kovnjaku. Barvane tipke kar nič ne motijo, marveč se leža rok uravnuje kar naglo po modro barva -nem C v gredi stoječem. Didaktofon je bil na Dunaj i po glasbenih stro kovnjakib z veliko pohvalo odobren; tudi je ravno tam dobil gospod iznajditelj patent za izdelovanje teb inštrumentov. Glas ima krepak, sladak in vesel. Tipalnik v krasnih, neizbrisljivih barvah, 5, (oziroma 6 oktav) s 5 mi spremeni. Oblika je elegantna, prikladna za vsako sobo. Cena 200 gld. je jako nizka. Didaktofon je najpnkladniši inštrument za vse one, ki se imajo učiti kak „tasteninštruineuta, osobito za majhne cerkve, učitelje, preparandije, pevske zbore, posamične pevce, ljudske in druge Šole, kjer se peti uči itd. Vsakemu, ki si želi imeti dober in praktičen inštrument, priporočamo iskreno didaktofon. N.ij se le zaupljivo obrne do iznajditelja, g. Luznika, učitelja v Škrbini (pošta v Komnu), žal mu ne bode. Tudi imamo povedati, da pripravlja gospod iznajdi telj prav praktično šolo za svoj velevažm instrument. Danilo Fajgelj, glasb skladatelj Narodnogospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) IX. Gospod zbornični tajnik prečita naslednji ukaz vis trgovinskega rainisterstva: Neko c. kr. deželno oblastvo obrnilo je pozornost vlade ua to, da se prodajajo posteljne odeje najslabejše vrste, katere so mesto z bi»mbaževino podvlečene z neosna-ženo takozvano volno od cunj. Z ozirom na to, da so take posteljne odeje v zdravstvenem oziru ne malo nevarne, stavil se je predlog, naj se izda splošnja prepoved, da se ne smejo izdelovati in prodajati take kot bombažaste odeje ponujane, v resnici pa z zmesjo iz odpadkov ponošenih oblačil, porabljene posteljne oprave itd. podvlečene posteljne odeje Dasi se ne more dvomiti o zdravstveni sura-nivosti takih izdelkov, bi vender v predlagani prepovedi ne bilo izdatno varstvo, ker bi ne glede na težave, katere bi se uspešnemu uporabljanju prepovedi stavile na pot, potrebne zdravstvene naredbe ne smele ostati omejene samo na ta jedini izdelek, marveč bi se morale r iztegniti tudi na volno od cunj ploh, katera je predmet prometa, kateri je iz zdravstvene sumnive tvarine izdelan ter popolnem neočiščen pride v trgovino. Predno se torej more v tem pričeti z naredbo, zadevajoče kvarne javne in zdravstvene interese, je treba o tej industriji in o načinu nje vršbe na sploh in posebej tudi še o tein se poučiti, če se izdeljujejo v istini neočiščeni odpadki pri naprav-Ijanji volne od cunj in če bi se uporaba razkuže-valnih očiščenih sredstev prej ali pri izdelovanji dala izvesti ter bi se torej zaukazati mogla, dalje pri katerih izdelkih se rabi volna od cunj. Na drugi strani je zopet tudi potrebno zvedeti, v kolikem obsegu se izvršuje ta industrija v domačiji, če se volna od cunj dobiva tudi iz inozemstva in če se slednja po njeni kakovosti more jednačiti z ono doma izdelano, kateri izdelki iz nje se nahajajo v trgovini in kaka škoda bi nastala, če bi se pač prepovedalo napravljanje in izdelovanje volne od cunj za oblačila in drugih s človeškim telesom v dotiko prihajajočih izdelkov, posteljnih odej, žimnic itd. in k\ka škoda bi nastala s temi v zvezi stoječim industrijam. Zbornica si je prizadevala v tej zadevi dobiti potrebna pojasnila, katera podaje odsek v naslednjem sestavljena: V Ameriki in v Angleški, kjer se nedvojbeno izdeluje največ umetnin voln, pridejo v trgovino volne od cunj, kakor tudi druge umetno volne, ka tere se rabijo za razne namene. Pred nekaterimi leti prodajali so se ti odpadki za zelo nizke cene. Nekaj let sim so vse tovarne na karbonizacijo urejene, katera v tem obstoji, da kisline razdevajo bombaževe nitke ter ostanejo volnene nitke. Šiv« se pri prepiranji cunj iz,režejo in'4s to volno se potem na izprašilnici in trgalnici tako ravna, kakor z volnenimi ali bombažastimi cunjami. Razen umetne ovčje volne nahaja se v trgovini tudi večkrat umetna bombaževina, katera se rabi za različne stvari, Nad-zorovauje nad rabo bi se pač težko izvelo. Ona umetna volna, katera se rabi pri tekstilni industriji, mora se že dobro preprati, kajti izdelana roba se v valjavnici s sodo ali drugimi sredstvi izluži, je torej še bolje očiščena, kakor n. pr. volna od cunj, s katero se to ne godi in se vendar navadno rabi za podvleko odej. Z volno od cunj napolnjene odeje pa vendar ne morejo biti bolj škodljive, nego one, ki so napolnjene z bombažastimi odpadki. Če se hoče dopustiti, da se volna od cunj ne rabi neočiščena, mora se zaukazati, da se volna od cunj za podvleko posteljnih odej prav nič ali samo očiščena in oprana rabiti sme. Če se očiščenje zvrSi z uporabo luga, mila, sode, ali da se samo cunje iz-prašijo ali raztrgajo na trgalnici, je pač jedno. Tak ukaz bi vender mnogim onemogočil trgovino s cunjami. Trgovina z odpadki volnenih in boiubažastih cunj je v Avstriji znatna, vendar ni prilično, to robo dobivati iz inozemstva. (Dalje prih.) Viiicljnj uredništvu. V velikem delo sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim v želodci, na jetrih, zlatej /■ li, zaaedenju krvi itd., katerim boleznini sigurno odpomore Moli-o v „Seidlitz-prašek". Škatljica 1 gld. Vsak dan ffa razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar u c. kr. dvorni aaložnik na Dnnaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (19-— 1) nejšo Legljačka xaveia ,.EDINOST" izreka uajsrč- '■ sem, ki so pripomogli k tako sijajni izvršitvi veselice na korist „Narodnemu domu", osobito pa si. Čitalnici Ljub-i.*nski in gosp. F. Ks, Sonvanu za brezplačno prepustitev dvorane in več sdb, gg. Turku in Sossn za prodajale ustopnic, slednjemu kakor tudi gosp. dru. Gregoriču i-a za izvrstno voditev plesov. Umrli so f IJuhlJaiil: 7. februvarja: Fran Lužar, mizar, 33 let, Ulice na trrad št. 12, za jetiko. V deželnej bolnici: 6. februvarija: Ignacij Korbar, delavčev sin, 3 leta, td slabostjo. Meteorologično poročilo. zovanja Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. m 7. zjutraj1 744 70mm. — 3 2* C m. svs., d. jasJ 2. pop. 744 14mm. — 0 8" C m. svz. jas. OOOmm. 9. zvečer 744 02mm. — 3 4' C m. svz.1 jas. II I Srednja temperatura — 2'6*, za 2*1' pod normnlom. XD-u.nsLjs3s:a- borza dne 9. februvarja 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj ... *ld. 1'apirna renta . . . . gld. 78'20 Srebrna renta..... „ 80 80 Zlata renta . . . , 109*0 ~°/9 marčna renta . . „ 97-20 Akcije narodne banke „ >*B2-— Kreditne akcije „ 274-2.1 London . . „ 127-80 Srebro....... ■ —'— Napol. . „10 10 <» gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 i>ld. Ogerska zlati« renta 4% Ogerska papirna renta :>",. ">70 štajerske zemljišč, odvez, oblig. □onava reg. srećke 5°/o 100 gld Zemlj obč. avstr. 4V,4/0 zlati /.ust. listi Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke 100 <■ Rudolfove srečke 10 . Akcije anglo-avstr. banke 120 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v. gld danes 7805 80'2r> 108-90 96-85 850 — 271-60 128 10 10 H V, 6 05 62-85 125 gld. 164 „ »7 . 87 . *of> „ 113 „ 1-J6 , 99 ; 173 „ 16 j, 105 „ 209 „ 50 50 45 50 50 20 50 50 25 25 kr. Dober postransk zaslužek. Agente za zavarovanje /a življenje in proti ognju '.a mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejine dobra in Jak*« prlljnl»l|enn uvMtrijNkn «lru*l»n. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod N. 1h«7*- poslati temu listu. (.70—3) ni m vina. Najboljše in izkušenejše sredstvo za to je pristna fxa.xiccs3ssi. aA T "D rp \ c03teocolle saus odeur J*. ±J JLt JX ± IX. pour clarifier). Iznenadno ugoden uspeh se Jamči. — Dobiva sc pri ^V. Hartmaim-u v LJubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako so rabi, zastonj. (840—*3) Št. 81. O. š. s. ■■88—1) Oznanilo. Zaradi oddaje zgradbe šolskega poslopja in odojaka za jednorazrednico v G ri bij ah, sodnij-ski okraj Črnomelj, vršila se bode zmanjševalna licitacija dne 9. marca 1889 ob 10. uri zjutraj v Gribljah. Vse delo je proračuujeno na G774 gld. 96 kr. in se bode skupaj le jednemu samemu podjetniku oddalo. Kdor boce licitirati, uložiti mora 400 gld. kot vud'j. Proračuni, stavbeni načrti in licitacijs i pogoji leže pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Crnom-lji vsakteremu na pregled. v C. kr. okr. šolski svet v Crnomlji, dne G. februvarja 1887. r Fred.p-q.st 1837, ^ 10 metrov dvojne sirokosti, polvolnati, vosa, laks, bel, svetlomoder in slamnatorumen, razpošilja po poštnem povzetji (39--8) BERNHARD TICHO ajTffia moških Rococo oblek v različni li barv»k, ki so stale n««l 40© gld. in so pripravne za gledališča in za maskerade, pro«lam za tretjino gornje cene. (76 — 1) ii. Kn ii«-. krojaški mojster pod Tranoo v Ljubljani. Da omogočim vsakemu omisliti si, kar je v vsakej sobi naj-praktičneje in najlepše, iiHstHvil sera svojim divanom za malo časa nizko o eno «5 »I<1 Moji divani preoblečeni so z modernim, trpežnim blHgom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo se Jamči. Divani imajo pod sedežem predalo, a na zalitevanje izdelujem jih tudi brez istega. Resnim kup wn na deželi pošljem, če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka oena velja le za malo čaaa, torej prosim, se pravo.-asno oglašati z naročili, za katerib najboljšo izpeljavo se jamci. tapecimr v l.jiiM jani. Kljuoarske ulice št. 3. DSJC Vsa v mojo stroku spadajoča dela, n. pr. salonske garniture, žimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo se po oeni, brzo in solidno. Poprave v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem v občno zadovoljnost. (54—6) "Parila nmeteljska izložba steklenih fotografij Ljubljani, Schelenburgove ulice št. 4 v novi hiši tik kazine. Od četrtka lO. februvarja «lo uvevši »oboto 13. februvarja: V. serija: (60-5) Carigrad in Egipet. Odprto vsak dan od 2. ure popoludne do 8. zvečer. Ustopnlne 1a osobo JJO kr. — Za šest uatopnle vkupe t><> kr. — Ustopnina sa ueea lO kr. Vsako nedeljo in četrtek nova izložba. Skušena štupa za živino* po 50 lnr. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. .» . Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kaznih bolezni.j, kašlja, plačnih in vratnih bolezni ter odpravlja vso gli-4*S>r-g^ 8*e ter vzdržuje konje de-bele, okrogle in iskrene. Kravu dobo mnogo dobrega mleka. Zamotek z raMlniin navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom Kamo 2 gld. Dobiva se v (803—16) »LEKARNI TRNKO0ZY" wm zraven rotovža v Ljubljani, mm _ Razpošilja se vsak dan po potiti. 1 Buppavski semenski oves, !ki je. kak( r skušnje kažejo. jako> tlolier, vefkrat odlikovan z daril , posebno priporočan po dožel-A nem kulturnem sovetu, izvrsten, ki zgodaj zori, ■i 5S k«;. 1 hI. težek, originalna NOtev, ?mno pri . (j grof. Ze),-*-0 .»»oe^fk^t-o^^*««"*« »a* *•»«..#) l' ♦ J (41—6 ♦ * k obe i» zol)«vja l ^ ustuvijH po najnovejšem atnerikai»ek.em načinu J + bfes essaiTi hotoShi ter opravlja ple^nsbeivanji * ySS #.«»im«- <»f>ern«*iJ«* in $ e j zobozdravnik A. Paichel, ♦ e pol»*>; EIrsdeokegM mostu. I. nadstropje. « I Za zimsko zdravljenje f Nova napolnitev smedicinalnegaS (ki se pa ne sme zamenjati 8 tovarniškim ribjim oljem) ribjega olja. 1'riHtno ln jedino ailravllno. 1 atekl. 60 kr., dvojne velikosti 1 gld. Prodaja (802-16) LEKARNA TRNKOCZV zraven rotovža -v J-ij-u-Toljarii. Razpošilja se vsak dan ji u pošti. CACAO ČOKOLADA V ICTOR ScHMIDT & SoHNE ki sta pri prvej Danalskej rasstavi kvhinikii nmettiost, bili odlikovati! z najvišjo odliko, csistniiu diplomom, sta priatni Haino, če imata našo uradu i rtigistrovattn varstveno znamko in firmo. (856—58) Dobiva pri vseh boljših trgovcib iu pitidajalcib deli ates, v lij ubijani pri k- lVtru liusanik-ii. Razpošilja ho v provmc'je proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT &. SOHNE, c. kr. dei. opr. tovarnarji. Tovurna in centr. razpošiljalniea Dunaj, IV., Alleganse Ni*. 48 (poleg juž. kolodvora). SE s siv B a H šrN g? *g t) n a« sr cd F E: o OS B I a t_.. o. a 9» o -i P i 2 o . _ »S*!5 »»J 19 iz fine Toel© grla.9e-jirla.o"vine latstnog-a, iz:d.ells:si. za gospode z 1 gumbom...............gld. —.70. gospe _, 2 gumboma „ 4 gumrii .. faraon Sarah Bernhard s 6 tfiiinbi dolgosti .... * nn n » n »°n »••••)» » n n i n n *0 a « • • • • » n » » » ur Ml n n • • • ' » i » n n ji n 14 „ f . . . . n » » » » n it I« „ , . • . n Pahljače za plese od danes nadalje za 50% ceneje. Bele kravate za gospode po 15, 20, 25 iu krajcarjev. —.70. 1.—. 1.30. 1.60. 190. 2.20. 2.50. 2.80. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarneu.