SmSSoNDEI
^Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEl
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ictory BUY
5var
NDS [AMPS
LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 21, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 247
BKE DIVIZIJE IZGUBILE 70% SVOJE UtiNKOVITOSII
(lacijsko razbijanje v Stalingradu je - Tam nimajo Nemci zaznamovati ničesar razen ogromnih izgub.
NA KAVKAZU NE MOREJO NIKAMOR '.	NAPREJ
y	sreda, 21. oktobra.
Naši bombniki nadaljujejo z bombardiranjem Japoncev
>5	da so nji-
® včeraj v notranjosti dvoje sovražnih k, '.pri katerih so se naci-^zili 70 tankov, in poro-priznavetjo nacijski u-^ So izgubile nemške ^ zadnjih dneh 70 od-®^oje učinkovitosti, uspešne obrambe polnočni komunike Nadaljevanju uspešne Stalingrada, ki se bra-1% deveti teden. Rusi so rezervah, ki so pri-" I ^	in po silnih je-
ki so pričeli pokrajine.
^apad odbit
napad motoriziran polk, podprt po 40 tankih, ki so napadli ruske obrambne črte v nekem delavskem naselju, toda sovražnik je bil vržen na svoje prvotne pozicije. Nato pa je vrgel v napad 30 nadaljnih tankov. Tudi ta napad je bil odbit z velikimi izgubami za sovražnika tako na moštvu kakor na tankih.
Uspehi Rusov na Kavkazu
Na Kavkazu so Rusi zavzeli neki obljudeni kraj ter potisnili Nemce nazaj v okolici Mozdo-ka, ki tvori Nemcem zapreko, da bi prodrli do oljnih polj v Groznem.
"Pravda" pravi, da se je sovražnik zdaj odpovedal svoji prvotni ideji, da bi zavzel Lje-ningrad.
V boj so posegle vse branže ameriške oborožene sile, da starejo japonsko ofenzivo, še preden bi se pričela.
vrgel sovražnik v
Kvaternik v zagrebškem zaporu;

Dq ' žena, ki je bila pol Židinja, se je obesila ob ki so bili izvedeni po ukazu njenega last-
A
*%
i
njegova žena je izvršila samomor
*ma Evgena.
\ New York Times) iPavelic si prtzadeva, rešiti živ-
Turčija, 17. ok-	bivših zločinskih
•_ pajdašev.
Uboga država in ubogo Ijud-
m-
l^j^^^asnelo). — Po L,/ ki so dospele sem-
WASHINGTON, 20. oktobra. — Letalci ameriške armade, mornarice in marinskega zbora nadaljujejo s silnim bombardiranjem japonskega vojaštva in japonskih dobav na Solomonih ter so tekom sobote in nedelje bombardirali Japonce na Gua-dalcanalu.
Na Guadalcanalu so se Japonci prenehali izkrcavati, ker so jim ameriške bojne sile to o-nemogočile.
Prav tako ni bilo od zadnje srede, ko so Japonci izkrcali težko artilerijo, nobene japonske ofenzivne akcije proti Ameri-kancem.
V nedeljo so* ameriški bombniki nadaljevali z bombardiranjem japonske baze v Rekata zalivu na St. Isabel otoku, severno od Guadalcanala, kjer*so bombe zanetile več požarov. '
Dalje poroča mornariški department, da so ameriški letalci vrgli 12 nadaljnih ton b6mb na sovražnikove pozicije in naprave na Kiski, ki pripada Aleutski skupini.
Nove italijanske grožnje napram Slovencem
■s g, - Hrvatske, je ^ ^ yko Kvaternik, bivši minister, zaprt v ^ Srebu, kamor je bil misterioznem od-^	ministrske-
P^^^^-^šalova žena, ki je 'Hi je izvršila sa-sin Evgen Kvater- ^ ^staški terorist in t\i^^^Srebške policije, pa -, odstranjen s svojega
^^'Položaja.
S b ^^i^tratvo je prevzel L^il ^^^Glič, ki je hkratu ^Wka generalnega Laxa
L^Ova v
%na se je obesila
1%^ ^ žena se je obesila ^ stanovanju v Zagre-' ^^^tižidovskih pogro-
stvo ki mu taki lopovi krojijo j Minister Fr^nc Snoj je ob-
usodo*	,	I 1 *••■•1
javil IZ Jugoslavije iztiho-
tapljen dokument, ki vsebuje nove grožnje napram Slovencem.

^febu, ki go bili izve-
A
njenega sina Ev-
FRANCOZ, KI ŽELI
DELATI ZA NEMCE
NEW YORK, 19. oktobra. — CBS radio poroča sledeče:
Neki Nemec je slišal v Franciji nekega Francoza, ki je rekel, da rajši dela 12 ur na dan za Nemce, kakor dve uri dnevno za Francoze.
Nemcu je silno ugajalo nazi-ranje tega Francoza, zato ga je predstavil nemškemu vrhovnemu poveljstvu, ki je vprašalo Francoza, kakšen je njegov poklic.
"Jaz sem grobokop," je odvrnil Francoz. ^
I . g ^^^ka, ki je izdelal le-I ,^^®^ičem načrte za ®°sWanskega kralja ki je najel bol-l^ile	čigar krogle
kfig ^ Marseillesu jugo-%	ill francos-
^ ^9- zunanjih zadev
I ^ so graftali
Gestapo žVg.	je baje do-
%aršal Kvaternik sprejemala pod-
^.y^^kcijah za vojni '	pronacijske
' Uu . i^ vstašev so žalitev obeh Kvater-®®Nfala Laxe, toda
PIJANA FILMSKA DIVA
SANTA MONICA, Cal., 20. oktobra. — Tukaj je bila danes aretirana znana filmska igralka Frances Farmer, ker je v pijanem stanju vozila avtomobil.
je uvedla
K vojakom
Danes zjutraj je odšel k vojakom in sicer k letalskemu zboru v Columbus, O. Favstin V. Kline, sin lyirs. Sumrada, 1000 E. 74 St. Želimo mu srečen po-vratek!
Seja Prog. Slovenk
Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk, v sobi št. 1 Slovenskega narodnega doma. članice so vabljene, da se polnoštevilno udeleže.
'Pidemija otrok pod kontrolo
je epidemija o-. ^e's bolnišnici vsaj
New York Times z dne 20. oktobra poroča:
Jugoslovanski minister Franc Snoj je obelodanil včeraj nek i-talijanski dokument, ki je bil iz-tihotapljen iz Jugoslavije in ki grozi Slovencem s smrtnimi kaznimii.
Dokument, o katerem je rečeno, da je bil javno izstavljen v Ljubljani, je datiran s 15. julijem 1942 ter podpisan po Emi-lio Grazioliju, visokem komisarju province Ljubljana, in generalu Mario Robertiju, poveljniku enajstega italijanskega zbora.
Dokument razglaša, da bodo Italijani postrelili vse, ki delujejo sovražno proti italijanskim oblastim ali italijanski armadi, ki posedujejo orožje, municijo ali eksplozive, vse ki na kakršen koli način pomagajo upornikom, ki posedujejo ponarejene potne liste ali identifikacijske karte, kakor tudi vse moške, ki bi se "sumljivo obnašali" v vojaških zonah.
Dalje je v dokumentu rečeno, da bodo Italijani podrli vsa poslopja, v katerih bi našli uporniki zaščito, ali kjer bi se našlo municijo in eksplozive, ali "kjer bi bili italijanski vojaki žaljeni."
ker ni bilo o nikakih smrt-k tudi ne o no-Tih -Hezni.
bolnih novo-^ 8e^ ' vedno pri živ-•"^eroma ugodno
počutijo. Izza meseca septembra je umrlo za to neznano boleznijo najmanj devet ali deset novorojenčkov .
Enaka epidemija otrok se je pojavila pred šestimi tedni tudi v Daytonu, kjer je umrlo 14 o-trok.
Novi grobovi
JOSEPH MIKOVIC Kot smo včeraj poročali, je včeraj zjutraj preminil na svo-j jem domu Joseph Mikovic, star' 56 let. Stanoval je na 20361 Arbor Ave., Euclid, O. Pokojni je bil doma iz sela Novo Brdo pri Kraverskem na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Bil je član društva Slo-boda št. 235 H. Bi. Z. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Anastazijo, rojeno Telesman, štiii sinove, Josepha, Thomasa, Johna in Eddya ter hčer Anno,' poročeno Yovich, v stari domovini pa mater Agato. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. SVetek, 478 E. 152 St. v cerkev sv. Križa na East 2000 St. in Lake Shore Blvd., nato pa na pokopališče Calvary.
Čas pogreba še ni določen.
* *
ANNA VIDMAR Včeraj popoldne je po kratki bolezni preminila Anna Vidmar, rojena Zamejc, stanujoča na 1466 E. 175 St." Truplo pokojni-ce bo ležalo na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu August F. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
* Ht
JOHN KATCHER Včeraj popoldne je preminil John I^atcher, soprog Sophie, rojene Karda, ki je preje bivala na 15001 Hale Ave. Družina je sedaj živela na 1094 E. 298 St. Truplo pokojnega Ijo ležalo na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu August F. Svetek, 478 ^ 152 St. PodroJjqe^Jti bomo objavili jutri.
$ *
TEREZIJA KOSTANJŠEK Včeraj smo poročah, da je u-mrla Terezija Kostanjšek, rojena Mausar. Pokojnica je podlegla hudi bolezni na otrpnje-nju udov, na kateri je bolehala zadnje štiri meaece, ter je največ presedela na dvokolesnem vozilu v družbi svoje hčere Rose Košir na domu, kjer se družina nahaja že nad 30 let.
Rojena je bila v vasi Prapor-če, fara Še. Rupert na Dolenjr skem, kjer zapušča brata Johna. V Ameriko je dospela pred 40. eti, njen soprog Anton je pa u-mrl pred 12 leti. Pokojnica je Dila stara 68 let. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, sv. Neže št. 139 K. of Ohio, Srca Marije staro, podružnice št. 25 S.Ž.Z. in Oltarnega društva fare sv. Vida. Tukaj zapušča tri sinove in dve hčeri: Antona, Josepha in pvt. Paula, ki se nahaja v Gordon, Ga., ter je prišel na dopust dan pred materino smrtjo, Rose poročena Košir in Mary poročena Meehan. Bila je stara mati sledečim: Dolores, Jimmy, Arlee-na, Paul, Frances in Frank.
Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:15 uri iz hiše žalosti, 5408 Homer Ave., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary v družinsko grobnico Sec. 54. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A Grdina in sinovi.
Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje!
Vedno vefja zditev. ||AJV||;JA DAVČNA PREDLOGA
p.	^ predsedniku v PODPIS
kave
Trgovci kakor odjemalci zahtevajo racioniranje kave, da se že enkrat konča kaos, ki ga je ustvaril sedanji položaj.
TURKI INTERNIRALI NACIJSKE LETALCE
ANKARA, Turčija, 20. oktobra. — Na Turškem je moralo zasilno pristati neko nemško vojaško letalo, v katerem je bilo .četvero mož posadke. Vsi Nem ci so bili internirani.
Zdaj je slišati čimdalje glasneje zahteve, naj zvezna vlada čim prej odredi racioniranje kave, ker je v tem menda edini način, da se konča sedanji kaotičen položaj.
Člani Ohio Retail Grocers and Meat Dealers asociacije, zbrani na svoji 43. letni konvenciji v Akronu, so soglasno sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo takojšnje racioniranje kave. O-menjena asociacija je izjavila, da je položaj kave povzročil trgovcem več težav, sitnosti in jeze kot vsaka druga stvar.
Danes popoldne ob 2:30 se je pričoJa v mestni hiši seja, katero je sklical župan Frank J. Lausche, in na kateri se bo razpravljalo, kako bi se najučinkoviteje odpomoglo temu perečemu problemu. Tej seji bo predsedoval Otis, bivši predsednik William Edwards Co., kateremu je bilo rečeno, da je v Clevelan-du mnogo oseb, ki ne morejo dobiti niti ene skodelice kave na dan.
Otis je dejal, da mu je položaj dobro znan in da so to situacijo ustvarili v glavnem oni, ki kavo kupičijo.
530 PODMORNIC OSIŠČA POGREZNJENIH ALI POŠKODOVANIH
LONDON, 2D. oktobra — Angleška admiraliteta naznanja, da je bilo izza pričetka vojne pogreznjenih ali poškodovanih 530 podmornic osišča. '
A. V. Alexander, prvi lord admiralitete, je izjavil: "Mi imamo rekorde, ki izkazujejo po-greznitev ali poškodovanje 530 sovražnih podmornic. V tem pregledu pa niso vštete one podmornice/ ki so jih pogreznile sovjetske sile in sile borbene Francije. Vštete pa so one, ki so jih pogreznile ameriške oborožene sile."
Ogromni novi davki bodo znašali skoraj 7 milijard ali bilijonov dolarjev na leto.
NOVI DAVKI BODO PRIZADELI TUDI VSE POSAMEZNIKE
WASHINGTON, 20. oktobra. — Kongres je poslal danes predsedniku v podpis največjo davčno predlogo v zgodovini Zedi-njenih držav, katero bo predsednik jutri podpisal.
Dohodki letošnjega leta bodo podvrženi nezaslišano visokim davkom in plačevanje teh davkov se bo pričelo dne 1. januarja, ko se bo pričelo od tedenskih, polmesečnih ali mesečnih plačil odtrgovati za tako zvani "Victory Tax" ali davek zmage-
Ti davki so proračunani, da bodo prinesli vladni blagajni dodatnih $6,881,000,000.
Zahteva po še dodatnih davkih
Zakladniški tajnik Morgen-thau pa je nedavno zahteval še nadaljno davčno predlogo, potom katere naj bi se dobilo nadaljnih $6.000,000,000.
Voditelji kongresa ne vedo, kdaj se bo pričelo akcijo glede te predloge, toda najbrže ne pred novim letOm.
Predlogo, ki je bila poslana predsedniku v podpis, je spreje-
la zbornica poslancev s 130 glasovi proti dvema.
Visoki davki od zaslužkov
Ta predloga določuje najvišje davke od zaslužkov posameznikov. Normalni dohodninski davek je dvignjen od 4 na 6 odstotkov. Temu davku pa je dodan še tako zvani surtax, ki se pričenja s 13 odstotki ter nadaljuje do 82 odstotkov. Rezultat tega je, da bo plačal davkoplačevalec 19 odstotkov davka na svoj prvi davku podvržen dolar.
Vijak na posameznike
Na podlagi Victory davka pa bo moral plačati vsak posameznik 5 odstotkov od dohodkov, ki bodo presegali $12 na teden ali $624 na leto. Pri tem davku bodo dovoljene nekatere dedukcije za plačevanje dolgov, zavarovalnine in vojnih bondov, ali pa bodo davkoplačevalci dobili po vojni del teh davkov nazaj.
Davek na osebno transporta-cijo je zvišan od 5 na 10 odstotkov. Na transportacijo tovorov je vpeljan nov davek v višini treh odstotkov.
V Gorici se je uprl polk alpincev,
ker bi moral oditi na rusko fronto
Kolovodje upora so fašistični miličniki postrelili, ostalo vojaštvo pa s silo natrpali na vlake ter ga brez orožja poslali na fronto. — Upori v Albaniji.
LONDON, 20. oktobra. — od Beograda. Omenjeni nadvoj-Reuterjeva brzojavka poroča z voda je bil zadnje čase imeno-italijanske meje, da se je uprl van kot nacijski kandidat za v Gorici nek italijai^ski planin- madžarskega regenta, odkar se ski polk (alpini), ko mu je bilo je Horthyjev sin letvam "pone-ukazano, da mora odriniti na srečil" na ruski fronti.
rusko fronto. Brzojavka dostav-1 Ko je dobila Madžarska velja, da so bili kolovodje upora lik del ozemlja bivše Jugoslavi-ustreljeni po fašističnih milični- je, je Horthyjeva vlada izročila kih, polk pa je bil s silo natrpan nadvojvodi ogromne komplekse na vlake in odpeljan na fronto, | jugoslovanskega ozemlja.
toda brez orožja.
Neodvisna Albanija
NACISTI BODO IZGUBILI DRŽAVUANSTVO
NEW YORK, 20. oktobra. — Zvezni pravdnik Mathias F. Correa je danes naznanil, da bodo nemudoma podvzeti koraki, da se odvzame ameriško državljanstvo znanim nacijskim sim-patičarjem v Zedinjenih državah, med njini Fritzu Kuhnu, bivšemu voditelju nemško-ame-riškega bundb. ■
Licenca za pitje
Liguor Dealers' Ass'n Cuyahoga okraja, je podvzela včeraj korake, da se "licenzira" mlade ljudi, to je, da se jih opremi z identifikacijskimi kartami, s katerimi bodo lahko dobili v gostilnah pijačo.
Več kot 400 članov associa-cije je soglasno odobrilo tak licenčni sistem, katerega je predložil in nasvetoval Jack Fetter-man, odvetnik te skupine, ki je dejal;' "Mi smo že naveličani večnega laganja, s katerim si pomaga mladina v prizadevanju, da dobi pijačo.
Pod tem sistemom bi se dalo vsem osebam, ki še niso stare 21 let, identifikacijske karte, katere bi morale predložiti bar-tenderju na njegovo zahtevo, da se slednji prepriča o njihovi starosti.
Zaroka
Zaročila sta se Mr. Leo Graj-zar, sin Mr. in Mrs. Grajzar, 1237 E. 169 St., in Miss Mitzi Opara, hčerka družine Mr. in Mrs. Opara, 15708 Trafalgar Ave. — Bilo srečno!
Zadušnica
Jutri zjutraj ob 8:30 uri se vrši v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Terezijo Prijatelj, ob priliki prve obletnice 'njene smrti. Sorodniki in znanci so vabljeni, da se udeležijo.
Brzojavka švicarskemu časopisu "Easier Nachrichten" po-Istočasno naznanjajo poroči-! da so nacisti ustrelili na la, da so albanski hribovci pro-1 Holandskem v represalije proti glasili neodvisno Albanijo ter da sabotaži 14 holandskih talcev.
se zdaj bore proti Italijanom na	—-
treh gorskih frontah. Italijan- Nova gasilska postaja v ska vlada je morala poslati v	Euclidu
Albanijo dodatno vojaštvo, leta- ^^t let trajajoča kampanja la in topove.	za zgraditev nove gasilske po-
Prav tako delajo velike ne-1 ^taje v Euclidu bo zdaj rodila prilike Italijanom patriotje v G%d, ker je mesto razpisalo na-
' tečaj ponudbe za izgradnjo.
Akcijo je avtoriziral v ponedeljek večer mestni svet nato,
T ,	. ko je župan Kenneth J. Sims
Jugoslovanski vladni krogi v'	, . . , . ,
T J	naznanil, da je prejelo mesto od
Londonu izjavljajo, da je bil	«r , "'j .	.
A Aiu ui tr u u VI • Federal Works administracije nadvojvoda Albreht Habsburski	».q ono i « 4. • •
voditeli neke madžarske tolDs'	^
voditelj neke madžarske tolpe piagUo prispevka vsoti $37,000 tamridav lu so napmU:	vsoW bo p^apevdk, vk-
Slovane v Vojvodim, po madzar- da k projektu, ki je proračunan ski zasedeni pokrajini severno na $49,000.
Srbiji in v drugih Jugoslavije.
Madžarski teroristi
pokrajinah
Ugodna vest za naše ženstvo
WASHINGTON, 20. oktobra. — Administrator cen Leon Henderson je danes ustalil cene ta-kozvanim nylon ženskim nogavicam, ki so jih prodajali v prodajalnah, kjer jih je bilo sploh mogoče dobiti, po pretiranih cenah.
Pričenši z jutrišnjim dnem bo ' znašala maksimalna cena za ono I vrsto nogavic, po katerih je naj-i večja zahteva, $1.65, dočim so zahtevah za te nogavice doslej od $2.50 do $2.95. Najvišje čelne za nogavice druge kvalitete
iz istega blaga pa bo znašala od $1.55 do $2.50.
"Na rokah je precejšnja zaloga teh nogavic, ki bodo poslej na razpolago za nakup za praznike," je rekel Henderson. "Ako ne bi moj urad tozadevno kaj u-krenil, bi se te nogavice prodajale ženskam za fantastične cene."
Henderson priporoča ženstvu, nij se informira o maksimalnih ce^iah in naj vloži tožbo proti prodajalnam, ki bi jim več računale.
WAN i 1
/ EN
21. oHoW oktob
"ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
tiy CaiTler In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
For On<f Year — (Za celo leto)_______________________________
for Hall Year — (Za pol leta) ...................................
For 3 Months — (Za 3 mesece) ......................______________
UREDNHCOVA POŠTA
.........................................$6.50
......................................... 3.50
......................................... 2.00
8y MaU In Cleveland, Canada and Mexico; *
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year — (Za celo leto) ..........................................................................$'7.50
For Half Year — (Za pol leta) ................................................................................... 4.00
for 3 Months — (Za 3 mesece) ............................................................................ 2.26
Por Eui'ope, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evi-opo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
FOi' One Year — (Za celo leto)..............................................................$8.00
For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................- 4.50
-Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
ZAKAJ SMO BREZBRIŽNI?
(Piše Collinwoodcan)
Sledeči doprinos, ki ga objavljamo na tem mestu, nam je poslal neki naš naročnik.iz Collinwooda.
Amerikanci smo! — Radi poslušamo, če nam kdo kaj pripoveduje. Zaključke delamo pozneje ter jih često-krat pridržimo za sebe. Kdor nima za nas jasnega programa, mu navadno tudi ne sledimo. To končno ni brezbrižnost, ampak samo opreznost. Oprezni smo, ker smo ameriški Slovenci. Tisti, ki nas učijo, ne poznajo naše opreznosti, zato se motijo o naši mentaliteti. Zato'nas ng morejo zavajati.
Dnevno prebiramo novice iz starega kraja. Preko Rima, Londona in New Yorka prihajajo. Servirajo nam samo ti&te dogodke, ki so naklonjeni zamejni vladi v Londonu. Generalu Mihajloviču so pripeli že toliko odlikovanj. Ali so vsa njegova? Ne kaže tako. Partizanske zmage so zapisane v njegovih medaljah.
Ameriški Slovenci nismo in ne bomo diktirali Sloveniji, kako naj si postelje jo postelj po tej vojni. Šli so skozi preiskušnjo, katero si mi komaj zWišljamo. Vojska je danes na'pragu vsakega slovenskega doma. Vsak posameznik je "vojak." Skupne potrebe so rodile skupne, ideje. Idiotov je malo v tem boju.
Slovenci v domovini so rešili svoje vprašanje. Nič jim nismo diktirali. Oni pravijo: "Kar je bilo, je za vekomaj preč!" Kaj to pomeni? Iz poročil lahko konšta-tiramo, da so se- izrekli za svobodno in demokratično Slovenijo. Ali je to Slovenija v jugoslovanskem kraljestvu? Ne! Ali je to oblika vlade, za katero se bori vojskovodja Mihajljevič? Ne! Ali je to tista Slovenija, za katero se vnema slovenski minister Snoj? Tudi ne! — To je Slovenija, katero si je izbral mladi slovenski rod, ki hoče živeti v novi povojni demokraciji.
Ali bomo še indiskretni in indiferentni?
Atlantski čarter daje to svobodo Sloveniji, če nočejo več kralja, to je njih zadeva. Ali jih bomo mi kot prosti ameriški državljani v tem podpirali? Kdo nam to brani? Nikdo! Perfidni bi bili, če bi jim silili kralja. Zato naj preneha vsaka vez med nami in onimi, ki pripravljajo status quo.
Osvobodilna fronta je koncept trpečega in krvavečega mladega naroda. To je edini izhod, ki je sedaj na razpolago. In če se slovenska mladina naslanja na slovansko Rusijo, kdo jim to zameri? Ves svet se naslanja na njo. Slovanska Rusija je žastavila pot nacifašizmu. Kdo drugi? Združene slovanske države po vzorcu ameriške zveze pomenijo tudi sigurnost svobodne in demokratične Slovenije. Kdo bi naprotoval temu konceptu? Taka federacija bi imela odprta vrata tudi za druge države.
Slovenija je majhna, če se opira na onega, ki rešuje veil svet pred suženjstvom, prav ima. Rusiji pomaga tudi Amerika, ki se ne moti. V tem so misli Slovenije in Amerike v soglasju.
Vojna v Evropi ustvarja čisto nov svet. Slovenija bo vključena v tem svetu. Vez slovanstva ji daje prednost, da se naslanja najprvo na Rusijo. Po tej vojni ne bo več starega reda: fašizem, nacizem, angleški lordi^ bedo izginili in tudi komunizem bo dobil drugo obliko. Med delovnim ljudstvom demokratskih držav nastaja močna vez, ki bo preprečila povratek v stare čase.
Ali bomo 21 brezbrižni? — Nikakor ne! — Naša najprva dolžncct bo, da pomagamo Ameriki, ki se bojuje za svobodo in demokracijo vsega sveta! V tem je vključena tudi naša Slovenija.
Slovenski kongres bo najbrže razpravljal o sedanjem stanju Slovenije. Izvoljeno zastopstvo tega kongresa naj ima samo vezi in pogovore z arheriško vlado v Washing-tonu. Drugih ne potrebuje. Dovolj dela bo imel, če bo .obveščal ameriško vlado o željah in zahtevah nove Slovenije. S tem nš bomo prišli v nobeno kontroverzo z našo vlado. ■
Zadružne novice
Cleveland, Ohio. — Bilo je še vroče poleti, ko sem na. direktorski seji močno povdarjal, da pridejo brezkavni dnevi, da nam naše mamče ne bodo nikoli odpustile ako bi nas naval zasačil brez kofetka zanje.
Ukrenilo ee je kar se je moglo — prišel je naval, in glej, kofeta je zmanjkalo celo v verižnih trgovinah — Zadruga ga je pa imela za vse svoje odjemalce! Eni so kar čez noč postali naši redni in stalni odjemalci, in verujte mi, da kolikor je naša kvota, toliko ga bodo vsi dobili.
Zadruga danes ve kaj pride "next" in katere so to stvari. Pripravila se je dobro zanje — in kdo bo to dobil — dobro ste pogruntali stalni odjemalci Zadruge.
Sedaj pa poglejmo na veselo stran. Dva tedna še in glej, velika zadružna veselica z večerjo bo v teku'v euclidskem Domu
; Wad
"Kadar začne narod objokovati j sem se že. — Medtem je obsve-jv očeh sta ji gorela ^ R' svojo usodo, potem ni več narod til mesec njegov obraz. Takoj "Ne, ne boj se, z in ni vreden, da še obstoja."
J. S-
mrtvaške bledice nisem videl šs si za vedno opravil
Slovenska sekcija R. W Relief Inc.
Cleveland, Ohio. — "Stalingrad, največje mesto na svetu! To ni resnica! Je! Kako to?
Tako, ker Nemci hodijo že petdeset dni pa še zdaj niso prišli skozi!"
Tak pogovor sem slišal zadnji teden na radi jo, ki se sliši precej zabavno za poslušalca radija. Ali tisti, ki brani pot napadalcu, tistemu ni nobena zabava, ampak — žrtve — žrtve! Te žrtve polagajo na oltar svobode Rusi, ki z levjo hrabrostjo branijo mesto in njihovo svobodo, ker oni hočejo biti na svoji zemlji in v svoji hiši, sami svoji gospodarji, in kot taki so vredni podpore od vseh svobodo ljubečih ljudi. Podprimo in pomagajmo jim!
V naslednjem podajam imena in vsote, darovane v ta namen, kakor sledi:
A. BENNETT:
Zvestoba nezvestega
na Recher Ave. Euclid se dobro pripravlja za svoj delež in tudi za goste iz Collinwooda ter drugih delov mesta Clevelanda.
Pokazat hočejo svojo gostoljubnost in prijaznost, in bodo jb 'častno rešili! Tam so vneti zAdrugarji in priča jim je dobro idoča zadružna trgovina, na katero so upravičeno ponosni.
Direktorij z njimi vred vas vabi na to veselico. Poskrbel bo kot po navadi za fino večerjo, dobro godbo, in kajpada domačo zabavo kot Vselej. Pri godbi bo mala sprememba, ker ta mladi Malovasich gre v armado in nima še nobenega "urlauba".
Predno ja vse to izvrši, pride celotedenska oktobrska razprodaja — mesec zadružne žetve. Kaj bo, boste razbrali iz oglasov v kratkem, vi pa si dobro - zapomnite kaj potrebujete, kajti v oglasih zna biti marsikaj kar bo v kratkem zmanjkalo — kar bo težko dobiti drugje kot pri zadrugi, ali pa nikjer. Direktorij vam bo ustregel s to razprodajo — o tem je uverjen Vnaprej, kajti prihraniti vam hoče res nekaj in pokazati, da zna visoko ceniti vso vašo lojalno naklonjenost napram podjetju.
Zaključna novica je pa ta, da kmalu pride noVo domače kislo zelje, riblje se ga že da pridejo tudi v kratkem širom slovenske Amerike dobroznane zadružne krvave in rajževe klobase! Japonci še niso snedli vsega "raj-ž-a", mi ga tudi sami jesti znamo. O tem bom poročal kasneje.
Prijazen namig: Po vsaki vojni se vojaki vračajo domov in pi.'neso marsikatero nalezljivo bclezen s seboj domov. Po tej vojni ne bo nič drugače. Nad-vp:3m drugim je najbolj važna dabra žajfa in Soap Chips. Sna
.$1000.00 daroval Peter Lust-rik — $120.98 daroval Pevski zbor "Sloga" — Po $10-00: "Glasbena Matica in Mr. Raj-šel; — $7.00: Frank Ludvig; Po $5.00: Jos. Kalan in Jos. U-dovič; — po $3.00: Jos. Jauh in Frank Mrvar; — $2.00: A. Vu-kevich; — po $1.00: Mary Mer-^ janovich, Public Clothing Co. in Karl Frank. —
Skupaj $1,158.98.
Do sedaj je bilo nabranega polom slovenske sekcije za Ruski vojni Relief Inc. $2,513.20, kar je lepa vsota, ki je pa zelo — zelo majhna ako jo primerjamo z žrtvami, ki jih doprina-šajo ruski borci tudi za našo staro domovino . . .
Dne 28. oktobra se vrši seja odbora Slovenske sekcije za rusko pomoč v dvorani št. 3 staro poslopje S. N. D.
Odbor kpeiira na vse prijatelje ruskih bojevnikov, da se vdeležijo te sdje, ker na tej se
Jurgensena prav za -prav ni sem mogel trpeti, ker je bil e-den izmed onih ljudi, kateri so mi bili zoperni, ne da bi mi kaj storili.	I
^ Ko sem ga pa videl na obali ležečega v pesku s obrazom navzgor, nisem mogel drugače, kot da sem mu nudil svojo pomoč.
Sprva sem mislil, da je pijan. Zadnja dva meseca je namreč strahovito pil in se je vsled tega tudi razdrla zaroka med njim in nad vse ljubkim ter o-čarljivim.
Ko sem se sklonil čezenj in zagledal njegove upadle oči in tresoče ustnice, sem videl, da se ne varam.
"Kaj si ti, Filip?" je rekel s htipavim glasom. "Ne, ne motilo se," je pristavil "danes, danes nisem imel niti kapljice v ustih. Vročina me je zdelala. Zdi se mi, da mi je nenadoma postalo slabo.*
Vstal je z mojo pomočjo in se začel zibati semtertja. Slabo mi je bilo, in zato sem padel. Samo vročina je vsega kriva.
nikdar v svojem življenju.
"Filip — vse vam bom povedal. Že dva -meseca se borim sam in čutim, da je nekoliko preveč zame. Nekomu moram zaupati, če ne, bom postal še blazen. — Ali se še spominjate Lavre Hein?"
Ko sem mu prikimal, je komaj slišno vprašal:
"Ali veste, kako je umrla?"
Znova sem prikimal. Vse moške je * pretresla tragična smrt male plesalke. Časopisje je poročalo, da se je peljala sama z motornim čolnom na jezero. Čoln se je razbil ob pečinah, njenega trupla pa še dosedaj niso našH.
"Tisti večer, ko je utonila, je bila tukaj in kramljala z menoj. Ravno v tem stolu je sedela kot vi sedaj."
Njegov glas je bil pridušen,
nežno in polglasno.
se boš poi'očil z drugo' boš pozabil. Rečem tij . J® nikdar se ne boš por®^ '• go, nikdar me ne boŠP^
li misliš, da te bom drugi?" Po teh besed^'^Miž čudno zasmejala.
"Vedno bom pri teK la, "podnevi boš	•
ponoči se ti bo sanja'" se In če te bom poklicala šel za menoj."
Pokazala mi je ^ j'
gi
nila v temi. Slišal seio,
rake in kmalu" nato ^ tornega čolna. In tu® ginil v noči.
Znanec je vtihnil mu je sklonila še
Takoj na to je Z' s hripavim glasom
i N
za
md!
^1
'To ni bila nesreča,
vra je tako dobro P"
H
Sedel je globoko sklonjen, rokejro, kot svojo sobo zeU
' namenoma za vozila
"Počakajte, da pokhčem voz in vas spremim domov. Upam, da bpste počakali."
Prijel me je za roko.
"Ostanite pri meni, Filip."
Njegov glas je bil tako jSro-seč, da sem ga brez pomisleka ubogal.
"Veliko boljše mi je in zato vas prosim, da ostanete. Če ste tako prijazni, me peš spremite domov."
Čeravno je rekel, da mu je boljše, nisem mogel pri najboljši volji tega opaziti. Po vsem telesu se je tresel, in kolena so mu klecala.
Ko ava dospela do male hišice, se je začel poslavljati od me-
vprte ob kolena.
"Tisti dan je 'brala v jutranjih časopisih, da sem se zaroči) in pripeljala se je od nasprotne strani jezera sem, da bi zvedela, da to ni resnica. Fihp, vi je niste poznali, vi ste jo videli samo plesati". Taka je bila, kot je bil njen ples. Neprimerno lepa, polna ognja in strasti in ko sem jo vprvič videl, bi same ljubežni skoraj znorel. Očarala me je, preiskušala me je in
sedaj se mi zdi, da
se*
nek, pa je bilo pff^ ji pomogel. In niso našli, čeravno ^ % gj vse jezero. Ljudje	5
je zgrešila v temi jaz, kaj se je pravzaP
lo.
sklenj I tro njeg(^ S
8t
lov
'isle,

slet^jič me je ljubila 2 vsem ognjem svoje neukrotljive narave. Ničesar drtigega ni hotela kot ljubiti in biti ljubljena. Nobena ženska na svetu ji ni bila podobna.
Ko sem pa spoznal Marion, je bilo vsega konec. Čeravno sem Lavro neizmerno ljubil, se vendar nisem hotel poročiti ž njo. Marion je bila prva in edina ženka, katero sem hotel imeti zase. Imela je vse lastnosti, ki so manjkale Lavri. Pri njenih domačih nisem bil posebno pri-
ov. ^ed
ji se bo ukrenilo vse potrebno 1 ne.
za prireditev dne 22 novembra,} "Dobro bi bilo," sem mu sve-ki jo Slovenska sekcija priredi s jtoval, "če bi se nekohko odpoči-pomočjo slovenskih kulturnih li in poklicali zdravnika. Zelo
Sprva sem jo toda, Filip
podoben čudnemu - , neprestano sem m" : J Nc nanjo^'Po dnevi in P® in v spanju.
Začel sem piti, ' ti, da se mi je sled^J ,
rion izneverila. Vsi ^ dje se mi izogibljajo pa mi niti toliko n® . bi jo za trenutek P^^ i sem se bati jezera rj takih večerih,-ko^ l8a^ . Ko sem ležal danes mi je zdelo, da me \ V neznani grozi sei® j tig
braz v pesek in čaM zgodilo, dokler	^ jj^
In ko odseva	,
ljuMjen,ona je pa vmeno	^ek ,
■oV
društev in posameznikov v korist Ruske vojne pomoči. Pridite in pomagajte, ker pomoč je še vedno potrebna.
slabo izgledate."
"Menda me vsaj ne boste v tem trenutku zapustili? Idite, bova skupaj povečerjala in preživela večer. Vedno sem sam, kot puščavnik."
Nekaj časa sem se obotavljal — njegov gost nisem bil prav rad, ker sem imel tisti večer polno drugih načrtov. Ker je videl, da se ne morem tako hitro odločiti, je stopil k meni.
Nedeljo, dne 25. oktobra, si rezervirajte že danes, ker ta dan bo uradno odkrit nov zastor v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Slika predstavlja "Slovenijo", ki je krasna kopija slike, ki jo je pred leti naslikal naš slovenski umetnik-slikar! koč:
Gaspari. Slika je bila kupljena i "Bodite dober in ne odbijte po dram. dr. "Ivan Cankar" in; mi prošnje. Vem, da me ne spo-ravnotako priredi to društvo j štujete posebno in. tudi vem za-tudi predstavo v ta namen, to; kaj. Jutri mi bo gotovo odleglo, je; za kritje stroškov te slike, danes pa ne morem ostati sam."
jela mojo ponudbo,
Lavri seveda nisem ničesar povedal. Samo na poti mi je bila in tudi naveličal sem se je nekoliko. Preveč potreb je imela, jaz pa premalo denarja in zato sem se je sklenil znebiti.
Torej kot že rečeno, svojo zaroko sem javno proglasil in La-vra se"je pripeljala z nasprotne strani, hoteč me vprašati, koli-i ko je resnice na stvari."
ir
Ko sem mu rekel, da ostaii^m, se mu je od veselja zasvetil o-braz. Večerjala sva v veliki so
ki pa ne bo samo "Cankarjeva"
ampak bo kras Slovenskega narodnega doma.
, . . . J • „ 1 Predstava bo drama "Norec", bi, odkoder se je videlo jezero, ga najbdj obram, torej sedaj se % drama je bila že pred dvemiiMoj znanee je Li večerjo
Icfti igrana in ppsetniki £edanje'čal. Bil je to velik mož z Veliko' predstave so bili zadovoljni, ker | glavo, ki je bila nasajena na drama je v resnici nekaj izred-jmo^an vrat. Njegov obraz je bil nega.	i dobrosrčen; močne ustnice so
V tej igri nastopijo vsi tu-j dajala ustam nek nenavaden, kaj rojeni Slovenci in Slovenke skoraj zverinski izraz.
ae dobi dobro in noben "erzats". Diijte jo kar lepo na stran do konca vojne nekaj, in potem jo rabite. Vso vodo pa prekuhajte predno pijete, in verujte mi, da boste 90 procentov bolj varni kot ostali, ki tega ne bodo storili — se temu smejali.
Fakti in statistike tako govore — mi jih samo naprej podajamo. Zdravje je več vredno kot vse drugo, in zato je najbolj potrebno imeti nekaj na strani, da se ga obvaruje. Brez kofeta ali malo manj nrtesa smo
"Ti se boš torej poročil?" je rekla. "Zakaj mi nisi že prej povedal?"
Slčušal sem jo pomiriti, in ji re- pojasniti, ,toda* ona me je prekinila, rekoč:
"Nikar ne laži in ne poslabšaj cele zadeve. Saj vem, da se bojiš, da bi ti ne napravila škandala. Nisi bil toliko močan, da bi mi povedal v obraz. Sit si me ... "
Zapretila mi je z rokami, takoj nato pa padla na kolena, mi objela noge in me začela gledati z obupanim pogledom. Propila me je, da naj je ;ie zapustim in da naj jo ljubim na-
nasmeh. O, Filip, kako se bojim! ^
Hitro sem vstal J® gel zatajiti svoje Bilo mi je jasnO, mojemu znancu ^ cmrt mu je straš"^ vse živce. Skoraj ^ ^ slab človek in ravP" bilo tako neizmer^^ Lavro na tak sebe. Preplašeno neprenehoma
"Kaj ne, FiliP' ,stali to noč pri I
"Da, prenočil Vi se pa morate odpeljati s prvim ^
kaj in se ne s:

dokler ne spominov.
boste
"Saj sem že ^ 1
V
rivla^^'
z izjemo M. Medveška. V stari domovini zatirajo ta ubogi slovenski narod na vse načine, torej je naša dolžnost, da mi skušamo obdržati kolikor časa je še mogoče, ker tukaj nas nobeden ne preganja in se nobeden ne
V zadnjih treh mesecih se je zelo postaral. Neprestano so mu begale oči iz kota v kot. Po večerji sva šla na verando in prižgala smotto.
"Hvala vam, prav prisrčna hvala, da ste ostali. Verjemite
to-
pa nisensi mogel neko čudno priv _ ^ njič je pa tudi re sledil, če me magajte mi Fili'P; ^ Po dolgem P^'^^ vzel uspavalni P'' nato je zaspal- ^ j Malo čez pol'''"
prej. Vedno milejše so bile nje-i^jj-j	neu®':
______v„_.	^	: II
ne prošnje, toda vse zaman. O- postelje. Srce
mi
Jlahko, ne. pa tako lahko bre%, _ . .	, ,
'- 1	predstav, pevskih koncertov m
^	. u 4. o-i 1 1 pošiljanje otrok v slovensko šo-
Na sviden.ie v sobota 31. ok-:,	uit;	a i-
^ ^ J ^	ilo, to mora biti naša dolžnost,
tobra na zadružni plesni veseli- , ,	s, i, i. -i -• _L-
,	, ako hočemo še kot narod ziveti
ci v Slovenskem društvenem do
nju na Recher-Ave v Euclidu.
Joseph A. Siskovich,
tajnik.
spodtika ob nas zato, ker smo j mi, da bi vas ne prosil, čp Slovenci. Podpiranje dramskih'da kaj je to?"
Nekje na jezeru je zapiskala piščalka motornega čolna. "Zdi se mi, da je motorni čoln. On se je oprijel z rokami na-
in kaj šteti;,če pa ne, potem je pa najbolje, da se podamo in zmolimo "mea :%lpa". Ker "Iv&i Cankar" je dejal:
slanjača.
"Ali yeste gotovo?"
"Seveda. Kaj pa mislite?" "O!" je zastokal. "Skoraj bal
genj ljubezni, ki jg gorel v me- paio. Poslušal
ni zanjo, je bil že ugasnil. Re- jg ygg niirno. kel sem ji, da sem ž njo in z žsnskami njenega kova za vedno prekinil vse zveze.
Filip, še sedaj jo. vidim pred seboj, kako se je bila naslonila na ograjo. Bilo je že okrog,polnoči- Niti list se ni ganil na drevesu.
"Ali boš sedaj šla?" sem jo vprašal. "Vsega mi je dovolj.
Za vedno sem te izbrisal iz svojega življenja in kakor hitro mi bo mogoče, te bom tudi pozabil.
Skoraj celo minuto ni izpre-govorila nobene besede. Črni lasje so ji padali na rame,
njen obraz je bil smrtno bled,
(Nadaljevanj®


Zakrajsk HoiC'
6016 ST. Ji
i^ktobra, 1942.
EN
STRAN 1
pi k,
Zves+oba nevze-stega
Nemci se prevažajo preko reke
ti'-ž« ml
^ i (Nadaljevanje na 3. strani)
1^^'° nenavadno šumenje. To Riotorja v motornem čol-je stal mesec nad jeze-bili valovi podobni raz-)3 ^^nemu srebru. Samo v da-^ i® bila temna točka; uso-1#)'% skale.
grem, Lavra, že grem!" f ^klicalo v noč. Motorni čqln Zbližal z veliko naglico ska-
"• gfygeiiseri, vrnite se." sem sli! cal. Nobenega odgovora, lopil Sena na verando in stekel '"^g. Klical sem in klical, ^^ihče odgovoril.
^ 3e bil že izginil. Nezvesti tako zvesti ljubimec 2a njo, ki ga je klicala. ič< . __
C izjav londonskega ^Qdia o Jugoslaviji
škotskih žen je pri-foe	soboto zbirko za
[J ji ^ '"^vanski fond. Nabrana je y	Velika vsota denarja.'
j. ^p<kjega dne je društvo but ^ bojevnikov solunske leS skupno s člani društva go * žen, položilo venec na •aV škotskega neznanega ju-' * ^^otski ozganizaciji bo-ipi* načeluje znani učenjak j^^®Učiiigki profesor Ogrvi, ki pil i svetovni vojni na solun-1 i iL odlikovan z redom k) Orla.
)r^ Y ^	*"""
)Oii' %i	80 komentatorji v
zadregah zaradi zadnjih jK" lltov°^ ^Gmških nacističnih pr-ji!_'
p"!	dnevi je bila oblet-
k ^^&%enite izjave Diettri-P\ /j^!^^®lnika časnikarske služ-3?^ ' je takrat trdil, da je rus-& končno veljavno po-da je le še vprašanje ^ ^&j bodo nemški vojaški °oili zasedli ruske ravni-g pa morajo Hitler, Goe-^oebbels razlagati svo-^ ^^rodu, da nemška voj-ej ^ nikdar kapitulii'ala
poraženo %er . T
je začel organizirati po Banatu, Slavoniji,
^ '

FC®J/ICT0RY BUY
UNITED STATES
BONDS
AND
STAMPS
Beli čarovnik med
zamorci
Na gornji sliki vidimo skupino Nemcev v čolnu iz gumija, ki so se "pravkar prepeljali preko neke reke v Rusiji.
130 let s+dri topovi

Na slilci vidimo 130 stare topove, M so tvorili balast neke ladje v Brooklynu. Topovi bodo preliti za novo orožje.
jega ozemlja pa mu itak ni nikdar uspelo, da zares vlada. Na rusko vojsko, j koncu koncev bo izgubil vse in ohranil le še avtomobil, katerega mu je poklonil nemški	' j Fuehrer.
Car kavčuka
' ^fdelju in Vojvodini, da %žili za predstraže nem-"•tlgj,.' bi na vzhodu ščitile Slj^ ^ "^vi red in njegova o-
®-tor severnih predelov
%
^ ;-8e imenuje Altgajer in gospodari tudi po ^ katerih švabov sploh W- organizira in nabi-za nemške SS čete, ^^.log'a je teroriziranje Prebivalstva.
j^^®Sovih zaveznikov je j)^ ^Velieu Dalmacijo, dru-pripravlja na to, J oVe ^"^tuji severne prqdele Vzhodnimi krajih svo
Povratek v domovino Nemcev iz Bosne in Slovenije
.'SER'
TY limericks
A
onds,'^ said a milk-
'>jj, in Rye,
U8 control of the
I ni happy to know
^ lenth of my dough blast the Axis
^'-Wgh!
ten pcrceiil off your
for w ar
every week
BotkIb or Stiimps.
t leave it to the other
ov. This U everybody s ^ar!
^ ^fpartment.
Zuerich, 14. oktobra (ONA).; Poročajo, da bo glasom sporazuma med Nemčijo in Paveli-| čevo vlado približno 20,000 Nemcev poslanih nazaj v Nem-1 čijo iz jugoslovanskih pokrajin, j Bosne, Hercegovine in Slovenije.
Nemcem, ki se sele, bo dovoljeno na podlagi tega sporazuma, da odnesejo s seboj vse svoje premične imovine in denar. Zagrebška vlada bo morala naj-
William Jeffers, ki je bil ime novan za administratorja kavčuka.	.'i ,
vrednost teh nepremičnih imovin nemških izseljencev regi strirana pri hrvaški oblasti in pozneje obračunana. Posebna to
zadevna pogajanja se bodo vrši-brže zbrati zadostna sredstva v|la med nemškimi in hrvaškimi
nemškem denarju, da odškoduje izseljence tudi za njihovo nepremično imovino. Transocean-
oblastmi.
Transoceanska časniška a gentura trdi, da bo šel prevoz
ska časnikarska agentura (na- j izseljencev na stroške z&greb cistična) trdi namreč, da bo Iške vlade.
SQUIRE EDGEGATE - No "Sunnse" Here
V švedskem listu "Hemmets Journal" opisuje neki sotrud-nik, živeč v južni Afriki, kako je odkril v krajini Zulov belega čarovnika, ki ima na zamorce tako velik sugestiVni vpliv, da lahko uspava vse njihovo pleme. Ko je prišel v naselbino Nkandhia, je zvedel od ondot-nega okrajnega zdravnika, rodom Norvežana, da živi nekje med zamorci mož, ki mu pravijo "gospodar spanca." Kje se ta čarovnik mudi, švedski novinar ni mogel zvedeti.
Izsledil ga je šele pozneje, ko je prodrl globlje v ozemlje Zulov. Tam je bil v kolibi po-., glavarja Malayana priča posebnega obreda. Ta obred je sicer uradno prepovedan, vendar ga pa ne morejo zatreti v oddaljenejših krajih. Zuli si pomagajo z njim, če hočejo izslediti tatove ali druge zločince. Čarovnik med obredom pleše in meče okrog sebe človeške in žival ske kosti. Po tem, kako in^ kam kosti padajo, ugotovi, kdo je zločinec. Tisti, na katerega ča rovnik pokaže, j,e zapisan smrti, (pa naj bo še tako nedolžen.
Med obredom, ki ga je videl švedski novinar, je uganjala fantastično oblečena žena razne čarovnije. V tem' primeru ni, nastopil čarovnik, temveč čarovnica, Metala je sicer kosti okrog sebe, toda zaželjenega uspeha ni dosegla. Nobena-kost ni hotela pokazati, kdo je zločinec. Morda je bila kriva navzočnost belo-kožca, ki si je bil dostop do obreda izposloval pri poglavarju, kateremu je, moral dati precej piva.. Čarovnica je slednjič vrgla kosti v zrak in po smeri, v kateri so padle, izjavila, da je treba krivce iskati v kraju zva-nem Quedeni. Potem se je globoko zamislila in začela mrmrati nekaj, kar so novinarju pojasnili tako, da čarovnica predlaga, naj vprašajo za svet "gospodarja spanca." Novinar jo je pregovoril, da mu je povedala, da se mudi "g'ospodar spanca" v gorah Quedeni, kakih 100 milj od naselbine Nktandhia.
Novinar se je vrnil v naselbino, od koder je krenil z avtomobilom v gore Quedeni. Tam ga je presenetila, nevihta in se skril v cerkev, ki jo je zgradil norveški misijonar. Tam je srečal zamorca, ki je živel delj časa v Johannesburgu, in je za silo obvladal angleščino. Ta se mu je ponudil za vodnika in mu je dejal, da je pripravljen odvesti ga k "gospodarju spanca" če bi mu to poglavar dovolil. To se je tudi zgodilo in čez nekaj dni je novinar skrit za gostim grmom radovedno gledal, kako pričakuje skupina zamorcev belega ča-
rovnika. Ta se je končno pripeljal na konju. Stopil je s konja, odšel med zamorce in začel nekaj govoriti v njihovem jeziku. Stal je čisto mirno. Naenkrat je pa povzdignil glas in že so vsi zamorci popadali na tla in zaspali. Tedaj je pa stopil novinar izza grma, toda "gospodar spanca" ni bil prav nič presenečen. Nasprotno, novinarju je dovolil fotografirati speče zamorce in potrepljati jih. Toda to ni nič pomagalo, zamorci so se prebudili šele,'ko jim je beli čarovnik to glasno zapovedal. Potem so mu na vse mogoče načine izražali hvaležnost, mnogi so se dali hipnotizirati samo zato, da bi lažje prenašali zobobol in druge manjše bolečine.
Istega dne popoldne je čarovnik svojo zgodbo pripovedoval švedskemu novinarju. Mož je sin norveškega misijonarja in piše se Peter Titlestad. Že v zgodnji mladosti se je zelo zanimal za fiziologijo in hipnozo. Pogosto se mu je posrečilo z uspavanjem pregnati ljudem razne bolečine. Potem se je uspešno posvetil hipnozi množice in zaslovel je tako, da so Zuli kar drveli k njemu. S tem si je pa seveda nakopal sovraštvo zdravnikov in oblasti, ki ne morejo mirno gledati kako se z'njegovim početjem utrjuje med zamorci misti-ficizem. Zato se je umaknil daleč v gore, toda tudi tja je prišel sloves za njim. Najbolj ga pa sovražijo zamorski čarovniki, ker jim je postal nevaren tekmec.
Mali oglasi
Trgovino
z grocerijo in mesnico s popolno opremo se mora takoj prodati. Trgovina obstoja že 20 let. — Vpraša se na 14201 Westropp Ave., ali pokličite Mu. 9899'.
TEŽAKI
Plača na uro -t- Zglasite se v uradu 3341 JENNINGS BD,
(zadaj za mestno bolnišnico)
Urad odprt ob 7. uri zjutraj
JONES & LAUGHLIN Steel Corp.
OTIS WORKS *
če ste sedaj pri obrambnem delu, se. ne priglasite
Naprodaj
je mesnica, kjer se prodaja za gotovino, ter je $500 tedenskih dohodkov. L,astnik je bil vpoklican v vojaško službo. Rabi se le majhno vsoto za.takoj. Ni druge enake trgovine. Vsa moderna oprema. Zglasite se na 4642 Denišon Ave.
Išče se
izkušeno prodajalko za modno trgovino. Stalno delo in dobra plača. — Vpraša se na 8315- Superior Ave., GA. 2021.
Mali oglaa
Boring
Mill delavci
Izkušeni na velikih "horizontal" in. "vertical" strojih <
Operatorji
velikih strugalnikov
Slab-Miller ! delavci
Fiat scrapers
Bench Assemblers
NA STROJNEM ORODJU
Hooker-on
Plača na uro, "overtime" poleg; se mora predložiti dokaz ameriiltrs?. dri'mvljan-stva; če ste uposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL	,
Išče se
ŽENSKE
za čistilno delo pri veliki firmi v mestu. Delo je od 10.30 zvečer do 6. zjutraj. Nobeno delo ob sobotah zvečer. Dobra plača in plačane počitnice. Za podrobnosti pišite takoj na naslov tega lista in označite tudi svojo starost.
YOU GIRLS WHO SUFFER-
V
Distress From

FEMALE WEAKNESS
And Want To Build Up Red Blood!
Take heed If j/ou, like so many women a;na elrts. have all or any one of these symptoms: Do you on such days suffer cramps, headaches, backache, weak, nervous feelings, distress of "Irregularities", periods of the, blues — due to functional monthly disturbances?
Then start at once—try Lydla E. Plnkhara's Compound TABLETS (with added Iron)—made especially for women^
# Plnkham's Tablets are famous not only to relieve monthly pain but also accompanying weak, nervous feelings of this nature. This Is co-cause of their soothing effect on
ONE OP WOMAN'S MOST IMPORTANT OBOANS. Taken regularly— Plnkham's Tablets help build up resistance against such symptoms, fl Thousands upon thousands have reported benefit.	®
Also, their Iron helps build up red blood to give more strength. Plnkham's Tablets are also a fine stomachic tonic! Follow label directions,
Farmers Poultry Market
Vogal SUPERIOR in E. 43.rd St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohoeic in priredbe.
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladaTisklh zastorov in "draperies."
PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. ClMr Ave. Odprto ob večerih
11
FIN MOST
si lahko po zmerni ceni preskrbite
pri
ANDY KAPEL
440 Courtland St. Fairport, Ohio
Tel.; Painesville 6436 Priportfčmmo se rojakom za naklonjenost
m bOUIS RlCHARa
Vou-rl <Sor /v	TrcfU^
,r:
( -DOWT
/yochi
Anoiir s/VI - I TC. Soaie or- Aiy kyi%'3
RA-orWEVs !
/
WELL ;'it SAV //E	4
-PR^T-r^ CtEvEft I -p-Ofii />/V!ATiJERf
•8«f
Too J-«9av TA EVS-C
Ta
I	OUT yyHETUB'T
\~MlS. OmE. rS Sur>PosEo
To 9E- A "iSiJM
OS? SUMSET
/M SOITB trn 4 Sti'fS«T — StfcTC^USE T>fAT ^OAP'e^l /yEVBIV <S'<2>"'" U» SA/eiyf -TO	A '


GROZDJE IN m MOST
MOŠT - $25 sod
Pripeljemo na dom brezplačno. IZVRSTNO GROZDJE IN MOŠT
Morris Cohodas
Geneva, Ohio
A7co ielite podrobtiosti pokličite KEnmore 0IS8
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JohnOtilaka
1126 E. 618t St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730





STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
r •?
I
v $
•;~;v 1
SLIKE IZ REVOLUCIJE
Poslovenil Anton Melik	%
Ruski spisal M. Arcibašev	%
i	❖
Visok človek z dobrim obrazom in črnimi, kodrastimi las-
možganih Dori, in ko je ravno popolnoma" izgubila nit, je ne-
mi, v jopici in visokih škornjih nadorga ujela na sebi čudno jo
je prišel mimo nje z lahnimi, jednakomerninii koraki. Dora ga je pogledala površno. Kakor sto in sto ljudi, ki so prišli mimo,-ji je tudi ta že skoro izginili iz oči, a naenkrat jo je zbodlo nekaj znanega in Dora je spoznala Koren jeva. Njegov obraz je bil miren in celo nekako vesel, a čudno nepremičen, kakor okamenel.
Korenjev je šel hitro mimo, ne da bi se ustavil, a mimogrede, med ropotom ekvipaž in korakov, je izpregovoril, zroč ne na Doro, temveč naravnost pred sabo:
"Pazite . . . zdaj kmalu . . . Poslednje besede Dora ni slišala, čutila jo je. On je odšel dalje in izginil y množici, a Dori so ostale v ušesih te razločne, v trenutku izrečene besede.
Za petami mu je sledil debel gospod v cilindru, z obritim, uradniškim obrazorn. Dora se je naglo ozrla tudi temu v oči; no, to je bil popolnoma tuj, ploščat obraz.
/čas je potekal ... A Dori se je zdelq, da se je ustavil. S težavo se je še držala na nogah; zdelo se ji je, da je vsak živec razkrit in da se stresa celo tako v mučečem krču, in včasih se ji je zahotelo, da bi sedla pod steno, prislonila k njej trudno, izmučeno glavo in zaprla oči.
"Moj Bog, ako bi le šlo hitreje... ako bi le šlo hitreje . . ." se ji je motno zasvetilo v glavi, in ponosno jo je objelo topo ravnodušje, iz katerega se je v trenutku prebudila z grozo in bolestjo in zopet je gledala na ogromni, zlovešči kolodvor.
Na ulici se je nadaljevalq navadno pestro življenje. Kakor preje so hAdili in vozili z jedne strani na drugo ljudje in konji, in zdelo se je, da prihajajo in odhajajo vedni isti. Nebo je bilo zavito v dim in se je blesketalo v solncu.
"Kaj stojiš tu?" je zakričal razdraženo mlad rdeč hišnik, ki je nedaleč od Dore odvijal vo-dovodnjo dvigalo. "Vozi dalje, ti . . . \Tag zanikarni!"
Izvošček je vztrepetal ves prestrašen, nerodno potegnil za vajeti in se odpeljal dalje. A Dora je že spoznala Larionova. Njegove kratkovidne oči in brezbarvna bradica, vse tako čudno v primeri s tujim modrim plaščem, je planilo mimo Doret kot nekaj neizraino bliz-kega in dragega.
"Kaj dela on!... Tam ne bi smel stati!" je pomislila s silnim strahom in prišlo jej je v misli, kako je Koren jev govoril ogorčeno;
"Govore vsi, a kadar pride do dejanja, razbeže se vsi od strahu."
Takrat se je Dora začutila razžaljeno, in obšla naenkrat jasna in strašna uverjenost, da se bo prestrašila, pozabila karkoli in se zmedla ter pogubila sebe in vse. In ta uverjenost je ni zapustila, napolnila jej je dušo z raztresen ost j o in grozo.
Po vsem telesu je Dori izstopil mrzel pot. S strašnim naporom se je poskušala spomniti vseh podrobnosti, zmedla se zopet vsled tega\napora in umirala od strahu, in vedno bolj se ji je zdelo, da je pozabila nekaj, glavno stvar.
"Kadar pride iz kolodvora ta . . . babica Trud . . . kako čudno ime! . . . Ampak to je vse-jedno . . . Da, kadar stopi ta ven in pokliče izvoščka ... tedaj je treba . . . tedaj je treba... tedaj je treba ... no, da ... da . . ." se je brezoblično trgalo in vrtelo v bolnih
motreči pogled
Meščan v navadni suknji je šel mimo in še oddaleč ostro-motreče in nekako kradoma pogledal Dori v obraz, a ko je ona ujela njegov pogled, se je hitro okrenil in prešel na drugo stran in se pokazal zdajinzdaj med mimodrdrajočimi ekvipa-žami in kon.fi.
"Skrivni policist . . . razkriti!" je z zloveščo, mrzlo jasnostjo šlo Dori skozi misli.
Vse je bilb zopet kakor preje, a za to šumečo in pestro, gnetečo se množico se je nenadoma jasno pojavilo nekaj taj-nostnega, \n se plazilo bliže, molče in groze polno, nevidno in neizogibno. Kakor da nevidne, nečloveške roke uho in prekanjeno razdelujejo množico in se ji približujejo počasi in sigurno.
In v zavesti, da se nahaja v oblasti fantoma^ je Dora stisnila zobe in napravila neverjetno naporen poskug, pridržati trepetajočo čeljust.
"Neumnosti . . . čemu le... davno bi že zgrabil!" ji je šinjla raztrgano z nezavestjo se boreča misel skozi možgane, Dora se je pričela* krčevito premikati semintja in gledati okrog sebe kakor ujeta zver.
In ravno ta trenutek je stopila na široke kamenite stopnice kolodvora tiho in mirno babica Trud v preprosti obleki in pomigala z roko najbližjemu iz-voščku.
Dora je začutila v glavi nekaj kakor udarec, pred očmi se ji je vse zavrtelo in zmedlo.
"Zdaj . . ." je pomislila slabo.
In nenaravno silovito, in v zavesti, da ne dela tako, kakor je treba, je Dora izvlekla iz žepa robec. Bela, plapolajoča cu-njica se je zasvetila svetlo na solncu. Površno je mogla še opaziti, kako je zapeljala h kolodvorskim stopnicam počasi in odvažno velika, črna kočija.
Ravnoisti, čisto navadni, obri ti debeli gospod v cilindru je stopil od strani nekje naglo k Dori in vprašal z nenaravnim, presunljivim glasom:
"Kaj delate vi to?"
Dora se je naglo okrenil a k njemu. Iz njehega mrtvaško-bledega obraza so se svetile velike, od groze izbuljene oči in ne da bi razumela, kaj dela, a zavedajoča se isti hip, da dela nekaj neumnega, pogubnega,, je Dora potegnila iz žepa revolver, se skoro dotaknila ž njim nečesa mehkega ter vstrelila. Kratek, slab pok se je razlegnil med
ropotanjem ekvipaž. Obriti, debeli gospod je omahnil z vsem svojim, telesom, cilinder mu je isti hip zdrsnil na oči; napravil je par korakov nazaj ter se zvalil na sredo ulice z vso težo ravno pod noge izvoščokovega konja, ki je s treskom' in ropotom skočil vstran.
Vse se je zgnetlo na tem mestu, in Dora je videla le črni cilinder, ki se je kotalil v vetru izpog nog gneteče se množice. Zmešan, miiogoglasen krik je napolnil ozračje.
^'Izgubljena sem!" se je za-blisnilo kratko in brezciljno Dori v glavi, in planila je, delfeč množico, z vso silo okrog ogla, spodtaknila se , ob gumijasto cev, ležečo preko tlaka, in čutila, kako so jo zgrabili in jo bi-jejo po glavi s strašno topo reč j o. Zaprla je oči in padla na roki in zadela bolestno ž njima ob trde močne plošče.
"Konec!" se ji je zdelo, da je nekje nad njo zaklical zamolkel, težek glas, napoljnjujoč z grozo vse svet, in izgubila je zavest.
Ko se je pričelo zopet nekoliko jasniti pred njenimi očmi, so jo polagali v izvoščka in dva stražnika z žoltimi našivi in razjarjenim, spačenim obrazom sta jo suvala semintja in rinila vsak s svoje strani za Doro v voz. Vse v glavi se ji je vrtelo, vse se je vleklo v besnih, kaotičnih krogih pred njenimi očmi naokrog, nekaj neznosno-težke-ga ji je rezalo v senci in čez ustnice ji je tekla gosta, topla kri.
Na sredi ulice jo je zapekel v oči debeli, popolnoma blazni obraz Larionova. Njegovega konja je držala za uzdo celo množica iztegnjenih, napetih rok. Krčevito skrivi jeni prsti so se vsesali v njegov plašč, a Lario-nov je z izbuljenimi, nečloveškimi očmi, očividno je^popolno-ma brez zavesti, besno vlekel za vajeti in z bičem mlatil po'konju. A ta se je spenjal na zadnje noge, bil po mestu, in mahal visoko dvignjeno glavo po zraku.
"Ustavi se, stoj! . . ." so kričali navkrižem s strašno bes-n'ostjo od vseh strani, zdelo s6 je da ljudje, zidovi hiš, ropot ekvipaž in jarka svetloba.
Dori se je zazdelo, da je vse to — strašen sen.
Ko se je voz premaknil in so Doro, ki je zopet izgubila za-
Ranjen v napadu na Dieppe

4S'
' -v

Q/UkatyoitliiUf, Wiilt
WAR BONDS
When the American Expeditionary Force landed in Ireland recently newspapers reported the citizenry remarked at .the similarity of the steel helmets worn by our boys with those worn by German troops. These steel hats are protection from shrapnel fragments and other light missiles. We need thousands of them for they are a regular issue to every American soldier.
jVa sliki je B. Hillsinger, podpolkovnik ameriške zračne sile, ki je bil ranjen v napadu na Dieppe ter so mu morali v bolnišnici odrezati nogo. Slika je bila posneta v neki kanadski bolnišnici, kjer je bil odlikovan z visokim vojaškim odlikovanjem.
vest, pripeljali mimo kolodvo-j morju zasneženih polj. Vsak ra, so stali tam na si rokah stop- vlak je množica na postaji po-nicah dostojanstveni, debeli | zdravila in spremila z dolgim ljudje y uniformah, a za njimi | "ura" in mahala s čepicami po se je na steber mirno naslonila | zraku, pri čemer je bleščalo v visoka, črna babica Trud z za- i oči, od množice rok, a od krika ničevanja polnim, hudobnim objelo človeka mladostno-vi-obrazom.	hravo čuvstvo. Vsakdo'si je pri-
zadeval, da kriči kar najglasneje, in se pri tem ogledaval na sosede naivno in veselo ter se zasmihal. In ko se je bil vlak že skril za gozdičem, so se še dolgo razlegali samotni, zamirajoči kriki: "A—a! . . ."
Na lokomotivah so vihrale v vetru rdeče zastave in iz vseh vagonov so gledali ven zvečine mladi ljudje, popolnoma nepoznani, a vendar čudno blizki, kakor tovariši oddavna. Mahali so z rokami in čepicami in izginja,-li vsi v isti smeri. In to, da jih
Krvava lisa.
Vse te dni Anisimov skoro ni zatisnil oči, a čutil se je navzlic temu tako zdravega, in bodre-ga, kakor še nikoli. Celo nekako pomladel je, in njegova suha,
neskladna postava s povešenim,
dolgim nosom se je premikala po postaji urno in veselo.
Vse je bilo tako vihravo, tako nepričakovano in povseči, da je imel vse čas tak občutek, kakor da se giblje v svežih in čistih valovih, ki so planili od nekod .le bilo toliko, da so bih vlaki ta
ko pogostni, da so se puške in
in odplavili brez sledu, za vedno, vse staro, puščobno in prazno življenje.
Na postaji, ki je bila drugače vedno tiha in puščobn'a, je bilo zdaj polno ljudi in šuma in hrupa. brne množice so se neprestano drenjale po peronu in po potih, in zdelo se je, da se vsa postaja sama giblje, kakor mravljišče. Mnogoglasno ognjevito govorjenje je kar nekako viselo n6d njo v čistem, hladnem Vzduhu belega dne. Od vzhoda so prihajali drug za drugim pisani, iz raznovrstnih vagonov v naglici sestavljeni vlaki, ki se niso skoro niti ustavljali na postaji, temveč bežali v daljo kakor vihra, in se hitro zmanjševali in topili v belem
revolverji tako čudno in nenavadno skladali s črnimi povr šniki in čepicami, — vse to je krepilo in bodrilo v duši mlado in radostno čuvstvo in zavest pravice in mpči.
Anisimov je sprejemal in od pravi j al vsak vlak sam in stoječ daleč od postaje pri ogibih prijazno pomaljal prihajajočim nasproti svoj dolgi od mraza zardeli nos izpod rdeče čepice Gledal je v neznane obraze, ki so hiteli mimo njega, in prsa mu je tesnilo nekakšno veliko, novo in srečno čuvstvo.
Sicer še sam ni vedel, kaj se bo^ zgodilo nadalje, ali nekaj svetlega, svobodnega in srečnega se je veličastno — nejasno
♦
21, oktoD
Rusko vojaštvo in ruski le+alci

......;
^ "»o, <	^

Na sliki zgoraj vidimo angleški tank, v katerem •■■"s vojaki, ki gre v akcijo na tuski fronti. Za tankom gredo ^ ^ % 1% ruski pešci. Spodaj pa so trije ruski letalci, prvi na desnih Kontratjev. Ti letalci so sestrelili iz skupine desetih
šest, ne da bi sami izgubili kako letalo.
d\igalo spredaj pred njim nekje in kazalo očividno in nepre-menljivo, da je končano prejšnje življenje s svojim mrtvim, težkim naporom, duševnim sa-motarjenjem, ponižanjem, pijančevanjem iz dolgega časa, večnimi skrbmi in stiskami.
Kadar ni bilo vlakov, je hodil semintja po postaji med množico, pomaljal svoj dolgi nos zdaj v to, zdaj v drugo gručo razvneto se prepirajočim Iju-dij, nasmihal se in pristavljal svoje opazke. Vsi so ga že poznali, nazivali ga "naš načelnik postaje" in "tovariš" in se preprosto in radi spuščali z njim v razgovore, kakor da so si bili
vse to že davno poznal" nji ljudje.
Včasih je Anisimov
i*'
1
lova; ^ se Jasi
0# ^
svojo sobo na kolodvor j bil nekoliko sam in bi^ ^ ^ vihrane misli. Dolgo j®® > di sobe, ne da bi slekel in odložil čepico,	IR.
VS»^5*»Cl I
sanjavo in mislil vedn"
isti stavek, a uverjen	-1
da odkriva ta hip	%
ga:
"Eh! Tako, da, tak'^^gi k lo biti pravo, resniC"" pc nje!'' .
_(Dalje prlhodnjl^^^
Oglašajte v ' Emakopra^

A smart strap fastens under the chin and they are padded for comfort. One steel helmet costs $5 so every time you fill a $5 stamp book you are buying protection for an American soldier. Invest at least ten percent of your Income in War Bonds every pay day. Help your community reach its War Bond Quota.	U.S. Treasury Department
r t
Y
Y
Y
Y
Y
Y :i:
4 :::
Y
Y f
Y
Y
Y
Y
Y %
Y
'4
'4 '4
Y
4 4 4
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y X X
T
Y
Y %
f
Y
Y
Y
Y
Y
4 4 4 4
Ako iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
ne pozabite najprej pogledati v
kolono naših malih oglasov!
i
SKORO VSAK DAN I5CE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IKEJO... POMOČI
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti
{■
I I
Y T
X
I
Y
I I
Y
Y
Y
Y
Y
4 4 4 4
Y
I
Y
Y X
I
I
4 4 4
Y
Y
f


NOVICA
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
|(t
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj noveg*' ^ bi zanimalo vaše prijatelje in splošno ja^"* sporočite tozadevno na '
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311
Novice radevolje priobčujerno brezplačno

/ I X«

je naslov
novi knjigi
v\
elj
ki jo je spisal v angleščini slovenski pi»^*^ g {, LOUIS ADAMIČ
Cena knjigi je $2.50 in nabavit©'^' lahko v našemu uradu.