171. mm. i tmat. i hMi. i m^i ml . m. ino. i .SlovaMto Narod- velja: v LJ-ab*)Mrd na dom dostavljen: v upravništvu pttitmm: četo Icto.......K 24 — ćelo leto.......K 22*— pot leta . . ..•„•.• . 12-— pol leti . . .,.".*• . • H — vern leta • • .#•¥♦$• • 6'— četrt leta . .^.\^-. . . 5*50 tu mesec ••••.. „ 2*— na mesec ...*... 1*90 Dopisi nai se frankiraja Rokopfci se ne vrača ja. Uredniitvo: Eaaftova mlica tL S (v r>riUičiu levo). ttlclM *t 34. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za eitkmt po 14 vin., za đvakrat po 12 vul, za trik rat ali većkrat po 10 vin. Parte hi zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inscreijah po dogovoru. UpcavniŠtvu naj se pošiljajo naračnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ---------------- P^MMtnii itovllka *1)m 10 Tlaar*j**f. ---------------- Na pismeu naroćila brez istodobne vposlatve na ročni ne se ne ozira. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: i za Nemčijo: ćelo teto.......K 25*^ ćelo leto....... K 30*— po! leta ....*.. . 13-— . četrt leu ....... . 6*50 za Amenko m vse druge dezele: na mesec . . „ V . , I 2*30 ćelo leto ...... K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnićtvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon St. 85 Slnoci in ljudsko žtetje 1.1910. Kakor znano, se v Avstriji pri 'jdskem štetju ne upošteva narodnost prebivalstva, temveč občevalni jezik. Končni podatki takega štetja torej ni-majo absolutne vrednosti, ampak so le nekako relativno merilo za številnost dotične narodnosti. Vendar sluiijo te številke širsi javnosti in tuđi uradnim inštancam za normativ, po katerem se - :-:- ^ ,e ireba ozirau na narodnostni moment. Nedavno je objavila c. kr. stati-stistična centralna komisija glavni pregled zadnjega ljudskega štetja dne 31. decembra 1910. Po tem iziđu je bilo v Avstriji 1,252.940 Slovencev, I. 1900. jih je bilo le 1,192.780 in leta IS90. 1,176.672: torej znaša prirastek v zadnjem desetletju 60.160 ali 5*04° 0, prejšnjem pa le 16.108 ali l*37r«. Po tem takem smo v zadnjem deset-letju znatno bolje napredovali kakor v prejšnjem. Po številnosti zavzemamo med 9 narodnostmi ravno srednje, 5. rr.esto. Majveč je Nemcev (9,950 266), -no Čehov (6,435.983), Poljakov ♦ 4.967.984) in Rusinov (3,518.854); ;::j je Hrvatov in Srbov (783.334), l:aiijanov in Ladincev (768.422), Ro-manov (275.115) in Madzarov (10.974). Xa posamezne dežele se razdele S'oenci na sledeči način: Kranjsko ■78, Štajersko 409.684, Goriško - 64. Koroško 82.212, Trst z oko- iico 0O.9I6, Istra 55.134. Dolenja Av- r::a (Dunaj) 1380, Tirolsko in Pred« - ko 609, Dalmacija 542, Češko 292, "3 cburško 176, Galicija 144, Morav- 0 103, Gor. Avstrija 81, Bukovina . Šlezija 45. Napredovali smo Slovenci v •-njem desetletju na Kraniskem za .676 alt 3*30\, na Goriškem za 982 ali 995%, na Štajerskem za 53 ali 0*04",, v Istri za 7.417 ali "*549;, najbolj pa v Trstu za 32.237 130*63',,. Nazadovali pa smo ^roškem za 8.283 ali 9*15% in ^■oienji Avstriji (Dunaj) za 274 ali 57%. Ta bilanca je torej za Kranj- 1 še dokaj ugodna, za Primorsko 2v ugodna, neugodna pa za Štajer-o. kjer povprečni prirastek prebival- ::a — 6*46° 0, in skrajno neugodna za K'oroško s povprečnim prirastkom — 786%. Na Koroškem torej rapidno nazadujemo, istotako na Štajerskem, in sicer v korist Nemcem. V Gradcu n. pr. je bilo 1. 1890. Slovencev 1*47%, 1. 1900. M6%, 1. 1910. le še O76%, v Mariboru je razmerje po desetletjih 13-97%, 17-32° A1 14*38%; mariborski okraj 88*26* o, 88*51%, 80-45° n. Edino v Celju (mestox smo napredovali: 26*12%, 22*64%; 30*34%. Lep na-predek je v Trstu: 20 47%, 1634%, 2981%, dodm so Lahi nazadovali: 73*89%, 77-36%, 62-31%. V Gorici je naš napredek: 17-82%, 20*01%, 36*48° e in laško nazadovanje 7423° 0, 67-^0' , 5057° , tako da ima Go-nca po zadnjem štetju komaj polovico laškega prebivalstva. Iztned 1000 av-strijskih državljanov je na Kranjskem 943*60 Slovencev in 53*65 Nemcev; na Štajerskem 293*74, oz. 704*99, na Koroškem 212*39, oz. 786*13; v Trstu 298*13 Slovencev, 623*10 Lahov in 62-10 Nemcev; na Goriškem 618*52 Slovencev, 360-63 Lahov in 1795 Nemcev; v Istri 14266 Slovencev, 43519 Hrvatov, 381*45 Lahov in 32*95 Nemcev. V naslednjem podajemo pregled razmerja občevalnega jezika po političnih okrajih. Izmed 1000 avstaijskih državljanov se je poslufbvalo občevalnega jezika Kranjsko slovenskega neniškega drugega I. 1910 (1. 1900) 1. 1910 (1. 1900) 1. 1910 (1. 1900) Mesto Ljubljana 833*7 (8352) 146*6 (1523) 19*7 (125) Ljubljana okolica 979*2 (984*7) 18*1 (14*7) 2*7 (06) Karnnik 987*2 (9613) 12.2 (7*9) — — Kranj 990*6 (983*1) 84 (6.2) — — Radovljica 947*9 (958*4) 50*2 (389) — — Litija 989*5 (987*8) 102 (120) — — Krško 9977 (9945) 1*6 (47) — — Novo mesto 936* 1 (931 1) 630 (683) — — Ćrnomelj 9654 (962-7) 317 (357) — — Logatec 993*3 (994 2) 5*1 (50) — — Postojna 995*9 (9963) 2'8 (2*9) — — Kočevje 662*1 (654*1) 337 3 (3449) — — Najbolj slovenski okraj je sedaj meškem, črnomaljskem, postojnskem krški, 1. 1900. je bil postojnski. Nemci in kočevskem okraju; dokaj napre- so nazadovali v Ljubljani (mesto), v dovali pa so v ljubljanski okolici, v kranjskem, litijskem, krškem, novo- kamniškem in rad ovi) iškem okraju. Ogiejmo si razmerje na Primorskem. Slovencev Italijanov Nemcev Hrvatov Trst 298 1 (1634) 623'1 (773'6) 62'1 (58"8) 126 (3*0) Gorica (mesto) 3684 (2001) 5057 (6780) 1105 (1161) 27 (3*2) Gorica (okraj» 9558 958-6) 377 (38 1) 49 (2'9) 0'3 (02) Gradiška okraj) 1486 (1534) 8385 (8399) 12-5 (6*5) 01 (0*1) Sežana (okraj) 9807 (9899) 114 (68) 48 (31) 2*3 (01) Tolmin (okraj) 9952 (9966) 0-8 (O7) 32 (2*6) 0-1 — Tržič (okraj) 35*4 (413) 959*2 (954*2) 4*9 (4*3) 0*2 — Na Goriškem vobče slovenski ži- kaže nasproti prejšnjim ljudskim štetjem velj relativno ni napredoval, le Gorica prav vesel napredek. Slovencev Italijanov Nemcev Hrvatov Koper (okraj) 361*4 (376*7) 4336 (4330) 3*8 (41) 2005 (1860) Pazin (okraj) 60 (85) 83*6 (128*6) 1-9 (1*9) 889*7 (839*9) Poreč (okraj) 32*5 (345) 683*7 (784*5) 13 (1*4) 281 2 (179*3) Pulj (okraj) 42*8 (25*7) 4755 (511*7) 106*5 (75*3) 355*2 (380*9) Volosko (okrail 337*5 (307*3) 185 (28*3) 45* 1 (30*3) 594*5 (6225) Ugodno so napredovali Slovenci v puljskem in voloskem okraju, kjer kazejo tuđi Nemci napredek; Italijani pa so sploh nazadovali. Jako neugodno pa govore številke za štajersko slovensko ozern.je. Že zgoraj je otnenjeno, da je sloven- stvo v Gradcu nazadovalo, od 11 6 na 7*6 prnmille. Razmerje v mestih z lastnim statutom je sledeče: « Slovencev Nemcev Maribor 143*8 (173*2) 951 S (823*0) Ptuj 140*1 (1560) 854*3 (842*3) Celje 3034 (226*4) 692* 1 (771*3) Torej edino Celje kaže zadovo-ljivo bilanco. Nič ugodnejši nišo podatki za posamezne politične okraje: Slovencev Nemcev Celje . . . 969*0 (977*7) 30*3 (21*9) Brezice . . 977*4 (977*1) 22*0 (22*5) Konjice . . 903*1 (931*3) 96*7 (68*7) SI. Gradec 831*8 (8544) 167*9 (145-1) Maribor. . 804*5 (885*1) 194*9 (114-4) Ptuj .... 960-3 (971-4) 39*6 (28*5) Ljutomer . 942*9 (949*8) 57*0 (50*0) Radgona . 91-0 (101-1) 908*9 (898*7) Lipnica . . 54*3 (61*0) 945*1 (9387) luicj v v^eii političnih okrajih nazadovanje, edini brežiški okraj kaže neznaten napredek, in še ta ne pripa-de Brežicam kot sodnemu okraju, ampak Sevnici in Kozjemu. Neznatno je napredoval marenberški okraj od 686*2 %na 686*4, znatno pa ivniški (Eibiswald) na skrajni meji od 3*4 na 13*2. Okraj Vransko je ostal nepremi-čno na 9887. Najbolj slovenski okraji so pornji Grad z 996*3, Kozje z 995*5 in Šmarje z 9930 promille. Tužen pogled v bodočnost nam se odpira na Koroškem. V Celovcu je prišlo na 1000 pre-bivalcev Slovencev 64*1 (71*7), Nemcev pa 931*2 (923*2). Slovencev Nemcev Celovec (ob.) 2421 (322*41 757*3(676*9) Beljak . . . 239*3 (330-9) 755*9 (6668) Velikovec . 773*0 (803-4) 226*6(196*4) Šmohor . . 210*7(248*1) 788*8(751*8) Le v 3 sodnih okrajih je sloven-stvo nekaj naredovalo, a to ni po-sebnega pomena, ker leže dotični kraji že več ali manj v nemškent ozemlju in se je število Slovencev pomnožilo vsled doseljevanja delavskih slojev. Tako n. pr. sodni okraj Svinec (Eberstein) od 56 na 26.6 Špital ob Dravi . . od 0*0 na 4*6 in Šent Pavel ... od 99*5 na 146*3 V nekaterih sodnih okrajih je nazadovanje Slovencev naravnost katastrofalno : Celovec (sod. okr.) od 373*7 na 273*0 Rožak.......od 874*4 na 7658 Trbiž........od 296*8 na 208*4 Borovlje......od 740*0 na 562*6 Vobče se je slovenski živelj na Koroškem skrčil od 250*8 na 212*4 promille. Doslej smo rekali, da je na Koroškem ena četrtina prebivalstva slovenska, odslej bomo dejali: dobra petina. Ta pregled v velikih obrisih kaže, da imamo Slovenci edino na Kranj- skem proti Nemcem dovolj odporne moči, dočim se jim na Štajerskem in posebno Koroškem rapidno umikamo. Le na Primorskem je naša bilanca ugodnejša; to pa spričo živahne narodne zavesti v dveh večjih mestih; v Trstu in Gorici. Tako je bilo stanje koncem 1.1910, v kolikor ga izpričujejo uradni podatki ljudskega štetja. Ali je upati, da se v te-kočem desetletju obrnejo narodnostne razmere tuđi na Koroškem in Štajerskem za nas na ugodnejšo stran? Cavenat consules! —x— Mir. Dunaj, 2. avgusta. Med tem, ko je evropsko časo-pisje razmotrivalo o demaršah in konierencah velesil glede skorajšne-ga ukončenja tursko - italijanske vojske, in so se lansirale vesti o potrebi evropske konference, ki naj bi izravnala spor, ki postaja za evropsko ravnotežje nevaren, ter je vsak dan brzojav poročal enkrat iz Londona, enkrat iz Pariza, enkrat iz Berlina in Peterburga o posredoval-nih poskusih v Carigradu in v Rimu, so se prav na tihem sestali zaupniki italijanske in turske vlade v lepi Švi-ci ter se pogovarjali o možnostih in po&ojih mirovne pogodbe. 2e pred tedni so te konference pričeie, in ko je mladoturški kabinet v Carigraj-skem parlamentu junaško in moža-to izjavljal, da posvećena muslimanska država ne žrtvuje niti ped kalifove zemlje sovražniku, je njegov poorjlaščenec v Genfu morda že ba-rantal za milijone, katere bo treba Italiji plaćati... V nastali turski politični krizi so pogajanja počivala, carigrajski odposlanci so smatrali svoje mandate za ugasle. Včeraj je odpotoval z Dunaja visok carigrajski dostojanstvenik, diplomat, v Švi-co, da nadaliuje konference z itali-janskim zaupnikom, bivšim državnim podtajnikom zunanjega urada. Turčija je primorana, da sklene mir. Notranje homatije zahtevajo vso pozornost odgovornih državnih krogov. zahtevajo pa tuđi vsa sredstva, ki jih ima država na razpola-go. Poieg tega grozi Italija, katere gmotne in človeske žrtve (saj traja vojna že skoraj 10 mesecev) so ve-likanske ter že skoraj presegajo moči države z ostrejšim oostopa- LISTEK. IEaspod Buceh in kamniško železnica. lini na nedelji>ko nesrećo. Spisal Luigi Calco. Vsaj poznate vsi gospoda Buc- j. rodoljubnega ljubljanskega me- -ana stare korenine m njegovo roglo gospo Buco, o kateri govore 5 bni jeziki, da nosi ona pri hiši u. Pa nočem nič slaDega reci o . ker je žena mojega prijatelja, ki ;ne za marsikateri literček, ka- bole njegovo boljso polovico h\e in če ostane potem doma. Ker vem, da vsi poznate ta za-nski par, naj vam kar povem, da o se po dugotrajnih razgovorih ocili, da poletimo v nedeljo 28. ]a 1912 v nas prelepi Kamnik in ;d dalje k izvini kamniške Bi- Domenjeno, storjeno. I F^reteklo nedeljo (28. julija I i 2) smo se torej ob 7. seŠli na dr-I nem kolodvoru gospod Bucek, l^'-spa Buca s štirimi zakonskimi I roči v starosti od 5 do !5 let, moja I aienkost in neka moja prava se-1 rčna, ki služi v odlični ljubljanski I etilni za plačilno natakarico — ze-I naobraieno dekk» ki }e že stregla 1 našim prvim literarnim zvezdam. Gospod Bucek je bil opravljen kot pravi planinec — na glavi znani štajerski klobuk z zelenim trakom in za trakom ogromen nakit iz kozje dlake, hlače do kolen, zelene dok >len-kc in tumene nove čevlje, v rokah pa 2 \\\ pol metra dolgo planinsko palico, na hrbtu pa ogromen nahrbtnik z ogromno vsebino najkoristnejših planinskih potrebščin t. j. 6 litrov pristnega cvička iz Gadove peči, 5 ocvrtih piščancev itd. S pravim po-rosorn je zrla gospa Buca sedaj na svojega moža korenjaka, sedaj pa na sveie lepe čevljičke z 1 dem visDkirrn petami. Ko smo se prijazno pozdravili in ko sem predstavil svojo pravo sestrično gospe Buci, ki se je na prvi hip nekoliko namrdnila moji sestrični, na poslednje prijazne bese-de »klanjam se milostljiva gospa« pa postala takoj prijaznejša, smo se vsedli v napolnjeni vlak in odrdrali počasi proti Posavju. Na vožnji do Kamnika se nam ni nič posebnega pripetilo. Le rodbina gospoda Bucka je mej Trzinom in Jaršami uničila dva ocvrta piščanca in izpraznila dva litra vina, Buckov devetletni Stanko je pa svojo belo obleko popolnoma zamazal, ker je hodil sedet na sprevodnikov sedež. Brez večje nesreće smo dospeli torej v Kamnik, kjer se je vsuk) iz železniških vozov na stotine planin-cev in izletnikov iz bele Llubljane. Počasi smo se ukrcavali iz voza in jo mahnili proti izhodu; še predno smo pa dospeli do izhoda. je pa na-enkrat milo vzdihnila petnajstletna Fini ^Oh mama, pompadurko sem pozabila v vozu.« Vsi smo se morali zopet obrniti in počakati na Finico, da je poiskala svojo pompadurko. Ko smo pa prišli pred kolodvor, so razun enega odšli že vsi vozniki. K temu stopi gospod Bucek in ga vpra-ša. če je še prost in če bi peljal do Stahovice. Voznik je odvrnil. da je pripravljen za to. Ko se pa mej tem prikaže v vsi svoji obilnosti pri izhodu gospa„ Buca, obdana od svojih štirih angeljčkov in ko pokliče gospoda Bucka, je pa voznik vstrepe-tal in ves v strahu vprašal gospoda Bucka, če se bodo gospa tuđi peljali. Ko je gospod Bucek odvrnil »Seve-da«, je pa voznik meni nič tebi nič udaril po svojem kljusetu in že nam izginil v onem nepredirnem prahu, ki je neka odlična posebnost dovozne ceste do postaje kamniške. Udati smo se morali v svojo usodo in jo krevsati peš proti Kamni-ku in naprej. Prišli pa nismo posebno daleč, ker je začel gospoda Bucka tiščati še vedno obilni nahrbtnik. Ustavili smo se torej pri Trpincu na Sutni, kler so imeli ravno sveže skuhan goljaž. Da ne bi bilo zamere pri Trpincu in lakote na potu v kamniško Bistrico, pojeđla je Buc-kova rodbina osent guljažev in jih tuGi primemo zalila s penečim pivom. Okrepčani hdo sc potem poda- li na nadaljno pot. Skozi Kamnik smo prišli prav srečno, samo Stanko se nam je izgubil za pol ure, pa smo ga končno le srečno našli, samo malo nioker je bil, ker je padel v vodo. Tako nekako ob pol enajste ure smo pa vender srečno zapustili kamniško obzidje in začeli počasi jadrati j,a zidom praharne proti prijaznim Stranjam. Srečno smo dospeli tuđi do konca praharne. kjer smo se pa na odločno zahtevo gospe Buce, kateri so veliko preveliki čevljički de-lali sitnosti, morali nekoliko odpoči-ti. Gospod Bucek, katerega je nahrbtnik tako grel, da je bil v obrazu rdeč kot kuhan rak. je svoji boljši polovici takoj galantno pritrdil, vr-gei nahrbtnik raz svoj hrbet, ga od-prl in začel takoj deliti njegovo dobro vsebino mej častite člane svoje rodbine, ne da bi pri tem pozabil naše. Izginila sta zopet dva piščanca, zalita z drugima dvema litroma. Malo pred 12. uro smo se vzdignili in na-daljevali svojo pot v kamniško Bistrice. Ker sem se na železnici nade-budnim potomcem gospoda Bucka zlagal, da sem bil že večkrat v kam-niški Bistrici, so me cei ćas nadlego-vali z vprašanjem, će bomo kmalu tam. Ko so ogledali prijazno cerkvi-co v Stranjah, so me brzo obkolili z vprašanjem, če je to že kamniška Bistrica. Da se izognem blamaži, sem moral prvi laži dodati novo, ćeš da mi je pred teOnom priictel na I železnici košček premoga v oba očeša in da od tedaj tako daleč ne vidim. Ko smo pa v žgočem solncu vender dospeli do Strani, je bil pa upor že splošen. Pod prijazno cekvi-co tik mostu smo se morali znova utaboriti; Buckova rodbina je pa pri ti priliki do dna izpraznila nahrbtnik gospoda Bucka. Mej tem je pa ura postala skoro dve. Komaj smo vstali, da nadaljuje-mo svojo naporno potovanje v kamniško Bistrico, so se pa Bucko-vi nadepolni potomci naenkrat spom-niii, da še nišo nič kosili, čeprav je že 2 ura ter začeli gospoda Bucka in gospo Buco milo prositi, če ne bo nič kosila. Mile prošnje so omehčale srce gospodu Bucku in gospej Buci, ki je prvega Jcmeta, katerega smo srečali na drugi strani mostu, vpra-šala, če ni tukaj blizu nobene take hiše, kjer bog roko ven moli in kjer bi se dobil mal prigrizek. Kmetič je imel usmiljenje z nami in nas povede! v prijazno gostilnico v Stahovici Čez most na levem bregu mimo teko-če vode. Stevilna rodbina gosopda Bucka je bila s to gostiino prav zadovoljna. Dobili so prav dobro juho z ulit-niki (7 porcij, prav slastno goveje meso (8 porcij), tri pečene racke in dve pečeni kokoši s sladko in kislo salato, cvrtje itd. Gospod Bucek so se pa tuđi o pivu izrazili pohvalno^ vino jih je pa naravnost navdušito. Sfra" 2- SLOVENSKI NifcROP._________________________x__________________________________176 Stev. njenu zadnji vpad v Dardanele }ej Turčiji pokazal, da je nervoznost v* hafifi že dosegla vrhuftec Tada kar ie glavno, pokazalo se je tuđi, da bi se pri prihodnji prillki moglo razviti darx!anelsKo vprašnnje; marsikatera velesila, predvsem Rusija, želi izvse-ga svojega srca revizijo londonske pogodbe iz L 1654, druge špekulirajo na razne politične ib gospodarske koncesije: vedno priljubljenejša postaja ideja evropske konference. In Turčija ve, da na evropske konfe-rence ni dobro hodki — ona se je s podobnih prireditev se vedno vračala pnstrižeoa in oškodovana. Pri teh ptiMkali smatrajo diplomati T«r-čijo vedno za bolne^a moža ter operiralo in amputiralo... Pa todi Itaftji za tako konferenco ni. Nepri-jetna vprašanja bi se mogla na njej razpravifati. gospodarska vprasanja novih dežel, politične zadeve sred-nlezemskega moiia. marsikatere ne-pcijetne stvari onkraj jadranskega morja ob albanski obali — vsega te-#a ni treba. Kadar delafo evropski kabineti mir med dvema državama |e navadno rezultat tertius gaudet. Italija ve, da ji libijske pro\ince frihče več ne vzame, Turčija ve. da |e zamanj igrati nepristopnega. Na obeh straneh je torej volja dobra: pred par dne vi je izjavi* novi vetiki vezir, da je Turčija k miru pripravljena v kolikor se to sklada s pravicami. častio in dostojanstvom muslimanskesa cesarstva. Stara stereotipna formula, katero so Mlado-tarki v carigraiskem parlamentu to-likrat prednašali, da Turčija za no-beno ceiio ne nnnsti svoje suverenitete nad Trir* \ je torej izgini- Ja__In se nekaj se je zgodilo« na fcar opozarja itafijanski poslanec Cir-tneni v današnji >N. Ft. Pr.«: Za zu-ntmjega ministra v no\em kabinetu je HV imenovan krtstian in ne moha-medanec. Je to prvi turski zunanji minister - kristjan, toda Turčija je vsikdar. kadar je šio ?a to. da oć-stopi kos svojega ozemlja. imenovala z ozirom na predpise korana. ki grozi onemn kateri izroči le ped mu-sUnanske zemlje nevemiku, z naj-veSRitii kaznim i. kristanske poobla-ščence. Tokrat se je odločila izročitt cefi zunanji resort neverniku iz če-sar sklepa Cirmesi* da je priprav-l|eoa prodati Ti ipoittanijo. O podlagati mirovne pogodbe se v itaJijanskih političiBli krogih pnpoveduie: Italija želi skorajšnega konca dolge vojne. Danes je še pripravljena priznati Turčin znatne koncesije, ako se ta resno in brzo odloči za mir. Težave dela pravza-prav ie državnopravno prasanje. Tnrški kabinet se ne more odfočiti. da reče: sultan prepušča suverer-ska prava nad svofimi libijskimi ver-Titki italiianskemu kralju - gfauru. Storiti ne more tega predvsem z ozirom na notranjepolitični bof. v kate-rem bi opozicijonalne stranke z velikim uspehom izvabile Mzdainištvo« vlade v politično agitacijo v kateri igra muslimanski fanatizem se vedno veliko vlogo. Na drugi strani ne more Italija na noben način pre-klicati svoje že slovesno proklamirane aneksije ter se morda sedaj zadovoljiti samo s priznanjem okupacije. Išče se torej formula na katero bi mogla navzlic principijelno si na-sprotujočim državnopravnim nazorom pristopiti obe državi. Zdi se, da je taka formula v btstvu že najdena. Tekst mirovne pogodbe bi se naj Siiverenistnega vprašanja sploh ne dotaknil. temveč le ugotovil dej- stvo, da se nahaja tripotitanska obal v posesti Italije in da ie libijsko za-ledje vsted tega predvsem gospodarsko popolnoma odvisno od gospo-darja tripolitanskih pri stan išč. Me-sto da bi mirovna pogodba torej re-Šita pravno vprašanje, naj bi »ugoto-vrta« le dejanski stan. Turčija bi se molče zavezala ne reklamirati več svojega suverenskega prava ... Druga važna točka mkovne pogodbe je arhipelsko vprašanje. V drugi fazi italijansko - turske vojske ie zasedla Italija ćelo vrsto egejskih otokov, katerih prebivalstvo je po večini grško. V Ouirinalu seveda ne morejo misliti na to, da bi Italija te postojanke trajno obdržala ter s tem zagospodovala skoraj izključno v vzhodnem sredozemskem morju pa tuđi nad zahodno obalo Male Azije. Evropske velesile bi tako ogroženje »sredozemskega ravnotežja« na no-beden način ne pripustile. — Edino kar bi Italija rada dosegla, je to. da ji ostane eden izmed egejskih manjših otokov kot takozv. opirališče za njeno mornarico. V ostalem pa bo sto-rila, to, čemur pravi Nemec »aus der Not eine Tugend machcn«. Z ozirom na politična stremljenja egejskega prebivalstva. ki bi najrajše, da otoki pripadejo Orski (kar je pa izktjuče-no), ki pa je v precej davnih časih tuđi pod kalifovim žezlom igralo politično precej sarnostojno vlogn, se bo Ita!ija zavzela zato, da ^>ovrne Turčija otokom staro avtonomijo ter obnovi veljavo starih pravic. Vse ostalo ie kupcijska zadeva. Odškodninsko vprašanje se bo dalo Inhfco uravnati. formule 7ato so da-i' . j bosansko aneksijo!) V mteresn cefe E\Tope je želeti, da se razgovori diplomatov v Svici, v kar najbližjem času mpdno konca jo. _________ Nshaj odkritih besed. (Dopis iz Hrastnika.) Vpisovanje otrok v solo za pri-hodnje solsko leto je končano in njega ;^-1 e za nas prav raz veseli i v. Pok se je namreč, da je tukaj- šnja šuiierainska šola popolnoma od-več, da bo od leta do leta padala, da bo ostalo končno le se poslopje, ki se bo slednjič — će ne bo preslabo — vporabilo za slovenske sole. ki so prenapolnjene. Le eden ali dva otro-ka slovenskih starsev sta se vpisala v prvi razred, par. morda 10. jih bo glažarskih in fabriških. In za tak obisk je treba 4razredne sole! O, ti ubogi šulferajn. kako te lupljo na vseh krajih in koncih. Veseli nas. da so nas V 3 -------ali. kake sadove rodi vrg - ^ sole (pred par tedni je učenec taiste slovenskega učenca s kolom malone ubil) in da so se v tako kratkem času otresli raznih predsodkov in pa — Amerjeve neumnosti. — Slovenske sole imajo torej otrok dovolj. Zlasti sta polna 4. razreda c'e^e in dekli^ke sole, ki imala vsak sr rai po HK1 otrok, vsled česar se je sklenilo delati nato, da dobita ta dva razreda paralelke. \ ponedeljek je bila seja krajnega šolskega sveta, ki bi naj o tem skle-pal. O tem krajnem Šolskem ^vetu se je že mno^o pisalo, razkrile ^o se razne intrige, s katerimi se ie /sta-vil, da je naposled dobil za n*n elni-ka *narodnega« BirtiČa, za p^dna-čelnika pa Nemca Burgerja. \ vsej nagoti se je pokazal ta krajni ^lski svet pri zadnji seji. Eden na rođen Član tatttrga je brez vzroka izostal. JBtne^a kmeta Ptasnika so nemšku-tar]i pregovorili, da je prišel eno uro prepozno. Ko je prišlo do glasovanja glede paralelk, Je bilo razmerje gla-sov 3: 3. Proti Je glasova 1 Burger, dalje njegov kitnovec zastopnik kri-štofske občine Draksler in župan klerikalne šolske občine Babič. Ta zadnja občina bi namreč za slučaj, da bi se otvorile paralelke, prispe-vala za hrastniško solo letno ćele 4 krone već, ko doslej. In ta vtH za blagor in napredek svoje občine vneti vzor - župan je vsled tega gla-soval proti paralelkam. Ta je res tič! Seveda za cerkev, farovž in farov-ske hleve stotisoče, za duševni napredek ubogega ljudstva niti 4 kronc! No, mi vemo, da je tega lepe-ga župana vodila pri glasovanju ne skrb in ljubezen do svoje občine, temveč strah pred Burgerjem. — Ker je bilo enako glasovno razmerje, bi moral dirimirati načelnik Birtič. No, in ta je sele tič. Odklonil je glasovanje ter rekcl, naj se še eno leto počaka. Sramota takim možem! Ta mozak se je pokazal že sploh pri raznih glasovanjih kot moža; lep, kremenit značaj, res za zdaj ga je prepariral, kakor natančno vemo iz zanesljivih virov. pisač Amer. Da, končno smo prišli tako daleč, da odločuje in razpolaga ta šribar tuđi že s slovensko solo. Sramota! Amer je kaj dobro sklepal: če bo slovenska šola prenapolnjena, bodo starši prisiljeni pošiljati svoje otroke v iz-praznjeno Šulferajnsko solo in kakor je on želei, tako je narodnjak Birtič storil. Upamo pa. da se bo ta Amer-jeva nakana razbila ob zavednosti in neupogljivosti značaja staršev. ki je gotovo večja kot klečeplastvo in brezbrižnost naših > voditeljev«. 3ir-tiča zagotavljamo, da je izguhil pri lirastničanih se ono malo zaupanja, kar ga je imel. z njim pa tuđi ves krajni šolski svet. Možje, ki ne ma-raio i7poln]evati dolžnosti, snojenih z raznimi castnimi mesti, ki jih zase-dajo, naj bi istih rajse ne sprejemali in s tem napravili prostor možem, ki radi delajo in ne klonijo tilnika pred vsakim pisačem! V Hrastniku je nastanjena že dolga leta sem v tamošnji občinski hiši c. kr. orožniška postaja in sicer popolnoma brezplačno — gotovo malo preveč šarmantnosti napram c. kr. erarju na stroške občanov. Sedaj se je županstvo premislilo, ter zahteva 500 K stanarine, kar pa erarju zopet ni vseč ter hoče preseliti orožnisko postaio v neko pripravno privatno hišo, kar bi bilo tuđi orožnikom pogodu. Pa priđe zopet razna komična in glažarska gospoda s svojimi ugovori in bojimo se. da se bo. kakor vedno. ugodilo tuđi zdaj niih zahtevi v škodo obči-ni. prebivalstvu in učiteljstvu. To zadnje si mora vedno iskati stano-vanj po raznih brlogih, bilo je že ne-hroj pritožh radi tega. nrožništvu pa da ohčina hrezplačno najlepša stanovanja v neposredni blizini sole. Naj vpošteva g. župan tak naš na-svet: orožniški postaji se naj stanovanje odpove in naj se odda učitelj-stvu. Ce pa fabriška gospoda ni zadovoljna, naj vzame orožnike v svoja stanovanja, po vrhu pa še redana, ki služi itak le njej. Opetovano smo že prosili g. župana, naj odpravi službeno noročanje tej?a redarja v kermčni tovarni, ker žali to naš narodni čut in ker je v škodo narodni stvari in pospešuje nezdrave razme-re v Hrastniku. Ravno zdaj imamo priliko opazovati delovanie tega re- darja. Nemčurji so si osnovali iz edi-nega vzroka, da utrde svojo pozicijo, nemško nacijonalnoveteransko društvo, za katerega glavnega agi-tatorja so si izbrali omenjenega re-darja. Prihodnjo nedeljo bodo blago-slavljali zastavo, ki jim jo je kupila inilijonarka Dezepička. Da se slav-nost povzdigne in da bodo imeli razni nemčurski pisači ne baš nedolžne zabave, je treba čim več brhkih družic. In te preskrbeti, je prevzel nalogo omenjeni redar. In dobil jim je mnogo iz revnejših slojev, seveda, kdo izmed preprostih si upa ustaviti redarju, Če priđe ta z vso svojo avtoriteto nadenj? Odšteti je morala vsaka po 5 K, kupiti si bodo morale lepe bele svilene obleke itd., to vse iz strahu pred redarjem. Vpra-šamo, je li to tuđi službena dolžnost našega redarja? Isti dan ima trbo-veljski »Sokol« slavlje razvitja pra-pora; brez vsakega dvoma je, da je veteranska slavnost le konkurenčna prireditev temu narodnemu slavlju in zato je tembolj obsojanja vredno, da dopušča si. županstvo tako delo-vanje. Hrastniške Slovence poziv-ljamo, da se ognejo ta dan iz Hrast-nika ter pohite v Trbovlje med svoje ljudi. _________ Občinske volitue v Trziču. Uspeh združenih slovenskih strank pri zadnji volitvi v I. razreda je nedvomno vsem dopisnikom na-sprotnih listov glave zmešal. Prene-pričakovano je prišel poraz. In če-prav ie prišel preišnjo sredo v > Ora-/cr Icigblattu brzojav, ki naj bi oznanjal vsemu svetu »einen deu-tschen Erfolg in Neumarktl^, vendar bodo čitateljitega lista takoj drugač-nega mnenja. če prečitaio v nedelj-ski prilogi »Deutsche Stimmen*' čla-nek, ki se peča z dovršeno volitvijo. Ćlanek sam na sebi ni kdo ve kako pametno spisan. in vidi se. da je iz-šel izpod Mikličevega peresa. Ali značilen je — in to je glavno. Iz vse-ga članka zveni samo ena struna — tihe žalosti po izgubljeni oblasti. — V začetku pogreva razveljavljenje volitve v I. razredu in dveh rnancla-tov v III. razredu. Seveda jako pre-vidno zamolči. da sta bila ta dva mandata razveljavljena le na podlaci zlaganih informacij od strani župan-stva. Potem preide takoj na volitve same. >Klub nečuvenemu terorizmu Slovcncev so prodrli 3 nemški kan-didatie . Ali ne bi bilo boljše, da t>i se glasil ta stavek: >Klub nečuvene-mu terorizmu od naše — nemške strani — in s pomočjo socijalnih de-mokratov smo komaj dobili 3 mandate!« Zaletava se v našo duhov-ščino, češ »kako more katoliška du-hovščina nastopiti proti kandidatni listi, na kateri stoji ime Andreja Gassnerja. čigar pobožnost in naklonjenost cerkve je tako splošno znana.« Kako elegično! Pozablja pa dopisnik, da sta bila na isti listi tuđi dva nemška nacijonalca »losvonromov-ca- in en protestant. Ali naj bi du-hovščina radi Gassnerja delala tuđi za te tri? Tuđi mi nimamo proti osc-bi gospoda A. Gassnerja ničesar. po-znaino ga kot častivrednega moža. Ali politika ima drugačna pota. Tu se ni boril človek proti človeku, nego politična stranka proti politični stranki, in če dopisnik »Tagblatta« tega ne razume, je pač še političen vajenec, ki bi se v take boje sploh še spuŠčati ne smel. To dokazuje rudi naslednji stavek. ko pade do- pisnik na nivo pouličnega zabavlja- I ča in očita neki vdovi, ki je dala nam I pooblastilo »das missrathene Sohn- I chen«. O taki propalosti debatirati I se nam zdi popolnoma odveč, zlasti I še ker upamo, da se bo o tej stvari I »debatiralo« na bol] primernem me- I stu. Clanek konca še bolj tragično. I I>opisnik stavi namreč vse svoje I upe in nadeje v bodočnost, saj ljud-je vse bolj in bolj izpregledujejo in se obračajo zopet k padlemu nemškemu trinoštvu. Prav gotovo je mislil tu na socijalne demokrate, katere mu pa sam Bog blagoslovi. Kakor rečeno, ves članek ena sama dolga klo-basa z žaganjem in sajami natlače-na. Ubogi bralci! — Ravno tako, Ce ne še bolj, je razsrdil izid volitve naše sodruge. Vemo, zakaj ta krič. Ta »stranka«, ki šteje v vsej »tržiški de-lavski občini« celih 66 mož z vseini pritiklinami, hoče zakriti »kravjo kupčijo, ki so jo sklenili njeni pristaši s kapitalizmom. »Zarja« piše, da je »delavstvo stalo ob strani in za I zabavo opazovalo ta boj«, v resnLi I pa je delavstvo edina dva sodru^a, I ki imata pravico v 1. razredu, poso-1 dilo »ošabni in samopašni nemški kliki«, ki sta šla tuđi z vso vnemo v boj za njo. Ce piše »Zarja« o dvoživ-kah. morala bi jih torej na vsak način najprej poiskati v svojih vrstan. Ali naša mogočna socijalno - demokratična stranka je še samo urh ah pubič in zato najbrž »Zarji« tega ti-1 ča ni bilo mogoče najti v čudni brez-1 gi, ki se steka v njen tabor. In kako zna računiti! »V novem obcinskcin odboru bo 12 in pol klerikaicev, 3 Nemci in 2 in pol liberalca.« Do danes smo mislili, da je v občmskem odboru še za sedaj sodrug gostilni-čar Kavčič, in mesto da bi »Zarja* pisala in gromela v svet o zmagi demokratične ideje, kar enostavno razpolovi edinega svojega zastopni-ka. ga vrže polovico v malho »kleri-kalcem<<, polovico pa »liberalcenu. Zahvalite se za ta poklon »Zarji-, Kavčič! Mi vas ne potrebujemo, ker rabimo samo ćele može in ne polo-vičarjev, pa tuđi druga slovenska stranka vas bo hvaležno odklonila. Vaše polovice romajo lahko ena v nemški tabor, druga pa naj ostane kjer je. In kako dober zgodovinar je »Zarjin« dopisnik! »Nektar« in »ambrozija« mu je eno in isto. Seveda, saj je tuđi oni Ijubeznjivi živalici, ki se tako težko imenuje, a tako slastno uživa, gnojnica in brozga eno In isto. Na »neosoljen krop« mora biti pa sam zelo dobro navajen, ker ves njegov članek je tako voden, da sili £lo-veku slana voda v oči samega porn;-1 lovanja. Kar pa se tiče razmerja med J klerikalnim! in liberalnimi purgerji na eni strani in delavstvom na drugi strani, zavrnemo dopisnika na naslov sodrugov Jazbeca in drugih. Ti bodo potrdili. kako nastopajo pd tovarnah sodrugi proti svojim last-nim pristašem. Sploh smo pa mnenja, da strančica, katere voditelji sami denuncirajo lastne pristaše pri tovamarjih, o marijonetah niti blek-niti ne srne, ker s tem obuja le kro hot — smešna je že itak čez meru. — Za zabelo samo še malo anekdo to. ki priča o toliko hvalisani »deu-tsche Treue«. Govori se po Tržiču sledeče. Par dni pred volitvijo so imeli Nemci sestanek radi volitve. Na ta sestanek je prišel seveda vse-nemski steber Julče Goecken. Imel je v roči tri pooblastila, pritisnil je na enega svojih delavcev in svoj glas — torej je razpolagal s petimi glasovi. Omeniti pa treba, da se bo Ko so tako pri vezali dušo k tetesn, ki je danes vse zavžito tuđi pošteno zaslužilo, so potem* ko so naročili kavo, milostno dovolili svojim otro-kom, da se smejo malo okrog poza-bavati, na kar so se vsi trije mlajši takoj razpršili, goppica Fini je pa iz-vtekia iz svoje pompadorke debelo kDKO. se prisedla na oddaijeno kiop hl se utopila v svoio knjigo. Ko smo tako ostati pri mizi samo Ini šthie, je pa gospa Buca na sveto-vala. da bi si, ker ]e se le pol štirih ura, čas in pretevo malo krajsali s tenu da poskusimo svojo srečo v igri. Svoj nasvet je pa poćprla takoj B tem, da je iz moževega desnega £epa izviefcla karte. Gospod Bucek in jaz sva z veseljem sprefela pred-!og gospe Boce, le moja prava sestrična se ie obotavljaia, Češ da ne pozna prav nobene karte. Ko imo ji pa obljubili, da jo homo že naučifi, se je pa udala in tako smo jo zaćeli toiči. Naučila se je pa prav hitro m tako dobro, da nas ie ubrala za celih 12 svitfib krottic. kar bi gotovo gospo Boco hodo tijezilo. če bi jih ona ne bila odnesla petnajst Koliko Časa smo igrali, prav dobro ne vem, vem pa, da bi bili igrali še naprej. če bi nas ne v-zdramil strašan vriić Buc-kcve nadebudne mladine. Scaoko je namreč zopet padel v vodo, iz katere ga je do kože raokrega r^>tt:gnil prijazni gostilničar. Ta nezgoda in pa bojazen, da bi se sreća ne obroi-la, napotila ie gospo Buco dCkate^K>-rične iziaMe, e po na tlačenih vozovtfi neka) šnmeti, da na stroju fri vse v redu. Ko smo se po daljšem stanju vendar pomak ni li naprej, smo pa vsi hvaležno vzdihnili vsak k svojemu patrona, ki nam je v Irnmi ta-ko lepo naprej potnfteaL Pa je že morala biti med nami kaka grešna duša, ker nas je kinalu zadel hujši udarce neprijazne usode. Ko smo počasi pridrdrali na odlično postajo Crnuče, se je vlak ustavil in ostal 2, 3, 5, 10 minut in še več. Vsi petniki so hiteli k oknom in pričeli povpraševati sprevodnika, kaj se je zgodilo. Tu smo izvedeli, da pušča stroj paro in da morajo dobiti vode. Boječi se hude nesreče začeli so pot-niki skakati iz voz in pomagati stro-jcvociji in sprevodnikom z dobrimi sveti, slanimi in neslanimi dovtipi in kletvinami. Ko so pa začele črnuške amaconke nositi v škafih vodo in jo nanosile toliko, da je zadostovala do prihodnje postaje, smo pa pocasi, zelo počasi odrinili naprej. Na bodoči postajici, to je na Ježići smo pa zopet obstali. Potniki so se, kakor bučele iz panja vsuli iz voz in sem in tje tekajoci izpraševali, kaj se je zgodtlo in zakaj ne gremo naprej. Ko smo izvedeli, da je stroj brez vode in da se ne borno premaknili. če nam ne pošljejo pomoći iz'Ljubljane ali ce sami ne porivamo vlaka v Ljubljano, je pa nastala prava revolucija, v kateri so prevzele vodilno vk>go, kar Je seveda tuđi naravno, na&e odlične ju odločne ženske. To bi vi morali videti gospo Buco, kako le navduševala svofe sopotnike obo-jega spola zoper železnico. Ko se je še izvedek), da borao morali čakati najmanj eno nro na rešitev, se je bilo pa resno bati, da bode razjarjeno žeast¥0*aa čelu gospa Puca krepko podprto po kričanju mladine in otrok izvršilo na ubogem železniskerc osobju sodbo sodnika Lineha. Sele. ko ie počil glas, da se je posrećilo pridobiti nekega kolesarja, da se bode za 2 štefana vina peljal s kolesorc v Ljubljano in javil nesrećo na državni železnici, se je začelo ženstvo nekoliko pomirjevati, možje pa iz-gubljati v bližnje gostilne. Le gospod Bucek se ni dal pomiriti in je svoji botjši polovici z neko nenavadno energijo odvrnil, da ima te nesrečne vožnje po kamniški železnici dovolj in da jo bode mahnil peš v Ljubljano. Dasi je gospa Buca glasno ugovarjala, izginil je gospod Bncek v svitlo noč. V tem hipu se je pa o/iasila še moja prava sestrična in se tuđi odločila za to, da gre peš v Ljubljano. Hočeš, nočeš, moral sem še jaz s svojo pravo sestrične slediti gospodu Bucku v svitlo noč. Prišla pa nisva prav daleč. Iz znane klerikalne gostilne na Ježići, katero pa pohajajo samo naprednjaki, raz-legaio se je namreč petje, ko sva pri-korakala do gostilne, intonirali se navduŠeni pevci ravno znano pesen1 »Se stolpa tje«, katera mojo pravo sestrično vedno gane do solz. Hoces. nečeš, moral sem ž njo v gostilno & komaj stopiva v gostihio, že sva med pevci ugledala gospoda Bucka. ki je z mogočnim glasom ravno za-čel svoj solo: »Le zvoni zvon iz tern-nih lin ...« I Svojega tako lepo začetega soial p&4£0S0Od Bucek tedaj ni končal-l 176 Ste*.___________________________*________________________SLOVENSKI NAROD, _______________________ Stran 3, I :ida1a v Tržiču nemška šulferajnska I sofa. Za to šok> bi pa proda 1 rad I Goecken svoj vrt; ker je bil pa pre-I drag, dal je konzorcij predilnice lep I prostor brezptečno na razpolago. To I je šio pa v Goecknov račun, ki bi I nad vse rad prišel do denarja. Ce je I pa sila največja, tedaj pozabi človek I na vse meje dostojnosti. In na ome-I njenem sestanku se je dogodilo, da 1 je vstal vehki Nemec Geocken in iz-I rregovoril krilate besede: »Imam 5 i gotovih glasov. Sedaj kakor hočete: I ali mi odkupite vrt po 10 K za m*, I ali pa oddam vseh pet glasov za I Slovence.« Vrt so kupili za 10.000 K I n — tržiško nemštvo je bilo rešeno. I — Ali potreba komentara? Mislimo, I ia. ne! Vsak razsoden človek si sam I ahko vstvari pravo sodbo o slavni I Nibelungentreue«. >Lieb Vater-1 'and...« __________ I ]esenišhi glasovi. I Jeseniški župnik Skubic in žup-I vAk na Koroški Beli Kosir hočeta in I sta se menda zaklela, da bosta za 1 vsako ceno spravila jeseniške, in ja-I vorniške liberalce s tega sveta. V I -Slovencu« št. 170. dne 27. julila I ?rav nesramno napadata vse po-1 v?rek. Na Koroški Beli so bile obein-I vke volitve in je bil za župana izvo-I cn klerikalec Muley. Župniku Ko- ■ sirju se kar srce od veselja topi nad I :o zmago, in pravi da bo sedaj mir I v ćeli občini. in da je konec liberal- ■ nega županstva. Krepko psuje goto- ■ ve osebe, ki se jih boji. ker bo moral I z njimi kot občinski odbornik pri eni ■ mizi sedeti. Gospod župnik: mi vam ■ danes samo to povemo, da pustite pri \ miru oskrbnika g. Verwegerja. ka- 1 -<-"cga indirektno napadate v nedeij- ■ ski vaši cunji, »Slovencu«. Sicer ve-1 mo, da bi radi vi bili županov go-I spodar. in voditelj celega odbora, a to se vam za enkrat ni posrećilo, ker vaših 10 odborniko%' do danes se ni ritretinjska većina, da bi mogli sklepati, kar bi se vam izljubilo. Naših 8 mož ne bo klečalo pred vami, :o si zapomnite. Svetujemo vam, da kar lepo še zanaprtj z župnikom Skubicem na Jesenicah kompromise deiata; sami tako niste zmožni, in morate vedno na Jesenice v iarovž ?o svete hoditi. Ali vam je znano, kakšno vlogo ste igrali pri volitvi .Tiipana, ko ste se obnašali slabši, kakor vsak rovtar? Torej ste vi dva-krat rovtar! Ko je prišel čas, da se voli župama, manjkalo je enega odbornika od ^^tedne stranke, in se je reklo, naj >e ~alo počaka. Na to ste vi hoteli. da znate stave kakor Šroncova Mina, V* nedeljski cunji napadaje tuđi : Pongraca tovarniškega blagajnika "2 najgrši način. Dobro vemo, zakaj ~ srre. namreč da bi prostopil v njivo falirano stranko. Če mislijo. da bodo g. Pongratza !i se pa grozno motijo. Tisto £lo-če. ki pravi, da bi bilo bolje za g. ".rraca, da bi pristopil h klerikal- ni stranki, naj kar lepo miruje, ker g. Pongratz se za tako stranko malo briga. Sicer pa preljubi klerikalci kar lepo pred svojim pragom pometite, ker imate toliko smeti, da bi do Ljubljane lahko Savo zajezili. Ce ne boste mirovali, vam borno povedali, koliko Marijinih devic je v letu 1912 sv. duh obsenčil, ker pregovor pravi: kdor izziva bo izzvan. Sedaj imate pa vi besedo, za ka-tero vam tuđi ne borno nič doižni ostali. _________ Glas iz Zagorja ob Sail. Znano nam je, da ga ni večjega mojstra o zavijanju in v lažeh, kakor je »socialno - demokrat« Cobal. Na naš stvarni dopis v »Slov. Nar.< od-govarja po svojem okusu v »Zarji« s kupo psovk, ter pri tem prav hi-navsko priliznjeno zagovarja okraj-no glavarstvo odnosno komisarja, češ, da ni lepo od nas, da pavšaino sumičeno poslovanje komisarjevo ... Prepomnimo le to-le: dejstvo je, da je predstojnik okrajnega glavarstva prišel kontrolirat okrajno bolniško blagajno in ni rabil za*o niti četrt ure, ter se je izrazil da je vse / redu našel... (MoRoče sobo pometeno?) Zato imamo na razpolago priče I Kdor ima vsaj malo pojma v poslovanju bolniške blagajne, ta mora vedeti. da v četrt ure ni inogoče knjig revidirati in blagajne skon-trirati... Na podlagi naših revizoriev se je Čobalu očitalo slabo gospodarstvo. Zakaj neki ne toži, ta ^ahlocut-ni Ćobal. — Za maslo, ki ga ima na glavi, se hoi\ Danes bodemo navedii še par slučajev tega vzor zavoda, katerega oskrbuje Miha - Čobal. Sedanji zdravnik dr. Jaklin ni prosil za po-višanje plače, ker se zaveda, da je za svoj trud dovolj sijajno plačan, a kljub temu je prišel Cobal pri seji s predlogom. da se mora zdravuiku plača povišati, češ, da so slabi čaši itd. In res se je oglasil eden oJborm-kov njegove baze, ter predlagal I«'»0 kron. — Cobal pa kot >nobel < človek, kadar razsipava tuj denar je zarobantil da je skandal in sramota če se mu več ne da. rekši iaz sem za štiri sto kron. Ta predlog je bil sprejet: bdniška blagajna pa z nfim oskodovana za štiri sto kron. Po Cobalovem sta neobhodno potrebni dve moči, kajti delo se množi... in — premislite! — ^ridejo dne vi. da priđe 15 odglasnic in te je treba v tri knjige vpisati. Pri tem človek fizično toliko trpi, da je tuđi duševno popolnoma uničen. To delo se pa lahko prav počasi naredi v — tričetrt ure! Da. da, Cobal že duševno veliko trpi. kajti za njega je ma-lenkostno delo že fizično uniecnie; se pač vidi. da je mož svoja mlada leta vporabil samo za to, da je o^ije kuhah Kar se tiče kontrolorja Cepina ostanemo na stališču. da je pri blagajni peto kolo in da med službo agitira za Cobalovo kliko. Uradne ure občinskega tajnika delajo Cobalu tuđi preglavice. Ali se ne sramuje človek. ki pri vsaki ma-lenkostni stvari trka na svoja juna-ška prsa, da je socijalni vodja, da je zoper uradne ure. katere so samo na ljubo delavstvu od 8. do 2. popoldne, da delavec lahko med 12. in 1. uro opravi pri občini, če ima kaj oprav-ka in mu ni potreba pol dneva ćrt ■;- maj je ugleda! mojo pravo se- ćno in mene, zagrme! nama je v I !rav krepki »Na zdarrr! * na ju s" 1 c^nil k mizi, naju hitro predstavil ° I " ?otem sele nadaljeval svoj preki- Hl ni solo grmeč »Le vzbojaj mi na Bl -rm spomin.^ \" I Zvon iz temnih lin pa menda go-f i Đuckn ni vzbudil prekrepke- l~ ■- >;x>mina na njegov dom in na nje-• ^ boljšo polovico gospo Buco, *" ' sem moral kmalu na svojo so-:O " iniško žalost opaziti, da se je za-ra zelo zanimati za mojo pravo se-e' *:jno in da poslednja nikakor ni »^ ajala hladna nasproti ljubeznjivo-I :n tako lepo planinsko opravljene-I ^poda Bucka in njegovemu za-1 emu sirenskemu glasu. *j I Ker nisem pevec, ker se mi je *^ I "-» vino nekoliko preveč planinci * sodil sem. da je rasla njegova 101 "x v blizini Ortlerja) in ker sem za-^•1 opažati, da mojo pravo sestrično *! rio zapušcajo vsa sorodniška ^1 a. poslovil sem se ob kaki 2. uri 2*1 franeosko in jo mahnil proti Ljub-f"| ni. kamor sem dospel srečno po ^1 uri. :lol * * * ^1 S tem bi seveda lahko koncaF ^j * ris tega svojega izleta in nesreče Jj j kamniški železnici. *\jk Radi popolnosti moram pa ven-%jkiT 5c nekaj dodati. Ko sem ob kaki TJ uri premišljeval v svoji prodajal-En| da mojemu telesnemu razpolože-I ^ ne bi škodovala kisla jeterca, :; I lamela je v prodajalno gospa Bu-3 1 ca in me naenkrat vzbudila iz mojega prijetnega sanjarenja. Kakor dež, in pleha so se vsule na me iz njenih ust očitanja: xLep prijatelj ste, ki zapeljujete poštene zakonske može, da prihaja-jo domov sele ob semi uri zjutraj in kakšni! Sram vas bodi! Ce ste vi fant, delajte s svojimi pravimi se-stričnami. kar hočete. Pri tem pa ne petrebujete prav nobenih prič! Posebno ne uglednih zakonskih mož, očetov štirih otrok. med katerimi je Fini že godna za možitev itd. itd.- Tako je šio brez presledka do-ber četrt ure. Parkrat sem hotel pre-kiniti gospo E^uco in ji v obrambo svoje nedolžnosti pojasniti ćelo stvar; to pa je gospo Buco le se bolj razvnelo in razkačilo. Z besedami, da bode svojemu dobremu in pošte-netnu možu prepovedala pajda.Šiti se s takimi krokarji m babjeki. kakršen sem jaz, je odšumela iz prodajalne. Ko sem ostal sam, pozabil sem na kisla jeterca in vzdihnil iz dna svoje duše: »Ubogi Bucek, če priđe resnica na dan!« Upam in želim gospodu Bucku kot svojemu staremu prijatelju, da bi njegovi nadaljni doživljaji po zgo-raj opisani nezgodi na kamniški železnici dne 2H. juliia 1912 ostali za vtdno prikriti njegovi okrogli gospej Buci. Ce se pa to ne zgodi, naj pa po-tem toži državno železnico za od-škodnino; prepričan sem, da pravde ne bode izgubiL sta vzeti. In bas tako je uredila bolniška blagajna v Ljubljani uradne ure na ljubo delavstvu. — Sramuje se naj tak »socijalni človek« svojega čina. Tuđi glede občinskega redarja mu nekaj ne ugaja. Kajne, zato se hudujete na njega, ker ni hotel kon,-trolorju Cepinu dati glasovnic in le-gitimacij za časa občinskih volitev?! Čudimo se, da se upa človek, ki je že vse storil, samo da bi naše napredne obrtnike uničil, trditi, da ni storil še nič žalega obrtnrkom. Kaj pa svoj čas ferman v »Rudarju«, kijepo-zivljal delavstvo na bojkot proti na-prednemu obrtništvu. Tu vam zalu-cimo Cobal psovko nazaj, katero nam podtikate, da smo časnikarski briganti. Učite se dostojnosti in če pišete dostojno, ne pa rabiti psovke, katerih ne rabijo dostojni ljudje. Vrhunec lopovstva je dosegla Cobalova družba s tem, da je g. Fr. VVeinbergerja napadla v >>Zarji«, češ pisal je nemškim tvrdkam, da je on nemški nacijonalec in nasprotno, da je Michelčič Slovenec, torej naj se nje^a podpira. Na vse to je g. Wein-berger razpisal nagrado 500 kron, če inu kdo dokaže, da je res kar »Zarja« piše o njem in obeneni imenuje dopisnika nesramnega lažnika. Po danes se še ni nihče oglasil za nagrado, dasiravno že ćeli teden visi javno ob cesti članek Zarje« in poleg tega razpis nagrade. Tu se vidi kako lopovsko poroča dopisnik »Zarje« iz Zagorja in ta subjekt ni-ma toliko poguma, da bi prišel z dokazi na dan ali vsaj preklical svojo lopovščino. Kar srno mi poročali o Cobalu, se upamo tuđi javno pred sodiščem dokazati. Zakaj pa niste vi, Cobal, raz-pisali na zadnji naš dopis nagrade, da si niste zaračunali poleg visokih dijet še smodke itd. Seveda, s par besedami in par psovkami v »Zarji< je vse rešeno, kajti grozdje je pre-kislo. Tuđi se vam vidi, da na vas vpliva vročina, ker predbacivate Bajcarju, da morajo obrtniški va-jenci plaćati za svoje učenje. Pojdi-te v Ljubljano ali pa drugam in tam bodo vas podučili, da se mora po-vsodi plačati za učenje. Vsaj tuđi delavstvo je moralo za vas plačeva-ti, da ste se brati in pisati naučili v Zagorju in to vsled tega, ker ste slučajno siromak . . . !>e par besedi naj vam povemo. Ce ne bodete prenehali z napadi na naše pristaše, bodemo primorani priti z gradivom zoper vas, da vam bode sapo zaprlo — kajti političnih lopovščin imate na svoji vesti prav obilo in te bodemo brezobzirno raz-krili. Ce prav mislite, da imate za-ščito v gotovih osebah, bo vendar preko teli javnost zvedela za vaša izdajalska dejanja! — Toliko vam in drugim v vednost. Štajersko. Iz Hrastnika. Pred nekaj dnevi se je obesil IJleten delavec Šinko-vec. Zašel je že zgodaj v slabo dru-ščino in je sedaj zopet nekaj ukra-del. Ko so ga starši radi tega poka-rali, je šel ta se obesit. — Utonil je neki ISletni steklar v Savi pri kopanju. Do sedaj ga še nišo dohili. — Nogo si je zlomila žena rudarja Slo-kana. Nesla je težek kos nremoga, pri čemur je padla. — Veselica, ki jo je priredila »Narodna čitalnica« v Hrastniku se je dokaj dobro obnesla, kar priča čisti dobiček 115K. — V prijetno dolžnost nam je. da se mo-rerno tem potom zahvaliti slavni Kolinski tovarni«, kakor tuđi tvrdkam J. Hočevarja v Celju in Gričar-Mejaču v Ljubljani. Prisrčno se zahvaljujemo tuđi tištim, ki so z vso vnemo delovali proti veselici, a so dosegli ravno nasprotno. Hvala vsem! Iz Celja. (Na naslov gosp. dr. M. Napotnika, škofa v Maribor u.) Po Savinski dolini prireja sedaj državni poslanec dr. Korošec shode. Ker nima kmetom ni-česar dohrega povedati, kar bi bil za nje napravih mora seveda pridno huj-skati. J>a ljudstvo tem bolj omehča in preparira, služi navadno najprej maso in tuđi pridigo, — neposredno po maši pa govori na političneni sho-du, ki se vrši v blizini cerkve. Tako se namenoma spajajo m izrabljajo verski obredi za nepošteno, narodu pogubno politiko nekaterih duhov-niških koritarjev, ki v svoji prepo-tenci in ošahnosti ne upoštevajo in ne spoštujejo ničesar več razun svojih interesov. Vprašali bi škofa gosp. dr. M. Napotnika, če mu je taka politična agitacija podrejenega mu duhovnika dr. A Korošca znana, in če se zaveda vseh škodljivin posledic, ki jih bo nedvomno imela? NemikonacifoiuriMi hinavicina. >Grazer Tagblatt« je priobčil slede-čo notico: »Deželno finančno ravnateljstvo je premestilo davčnega ofi-cijala Lovrenca Kuharica iz Smarja pri JeRah v Radgono. Kuharič je odločen Slovenec. V podučenih kro-gih vzbuja splošno pozornost, da se prestavljajo v novejšem času davč-ni uradniki, ki so slovenski hujskači, v nemške kraje. Senatni predsednik dr. Ploj in neki slovenski revizor davčnih uradov sta povzročitelja teh čudnih odredb.« Ćela ta notica je sama hinavščina. Deželno finančno ravnateljstvo prestavlja slovenske davčne uradnike proti njihovi volji v nemške kraje, da dobi prostora po spodnještajerskih davčnih uradih za nemškutarje. Koliko se je že pisalo po slovenskih listih o prestavljanju davčnih uradnikov v štajersko Sibi-rijo! Tje gori do St. Gallena in Ma-rijtnega Celja je bilo in je še najti slov. davčne uradnike, ki bi gotovo mnogo rajše služili v domovini! Da se je premestilo zgoraj omenjenega gospoda v Radgono, bo gotovo vzrok ta, ker rabijo v Radoni pri davčnem uradu vsaj enega sloven-ščine zmožnega uradnika. Radgona še koncem koneev ni najslabši službeni kraj — zato se je tuđi oglasila takoj sveta neniško-nacijonalna ne-voščljivost. Sicer pa smo prepričani, da bi g. Kuharič še raje služboval kje v Ptuju, Mariboru, Celju itd. Naj mu napravi kak Nemec mesto in Radgona se še ne bode tako kmalu poslovenila! Iz Celja. Zelo značilno je za mišljenje med nemškimi klerikalci o uspešnosti jesenskih pogajanj za de-lazmožnost štajerske^a deželnega zbora, da so se začeli prav pridno pripravljati za — nove volitve. Obe nemško-klerikalni skupini, Hagen-hoferjeva kakor Pantz-Neunteuflova ste pridno na delu. Kaže se, da se bo v nekaterih srednje- in zgornješta-Ki^kih volilnih okrajih razvil hud in trdovraten boj med nemškimi klerikalci samimi. — Registriramo to po-ročilo z rahlim opominom, da tuđi slovenski naprednjaki resno mislijo in se pripravljajo za nove voiitve. Dela je povsodi dovolj! Sv. Juri ob Sčavnici. Prjekija na dan! Dne 15. avgusta t. 1. priredi-jo prleški dijaki veliko veselico v uti g. Trstenjaka po 3. uri popoldne. Igrala se bo veseloigra »Bratranec« in burka »Bucek v strahu-. Nastopi tuđi dijaška vrsta k telovadbi na orodju. Čisti dobiček se nakloni »Di-jaški kuhinji« v Mariboru in slovenskim visokošolcem. Svira slovita Kocmutova godba. (Toteli). Rodoljubi, pohitite k nam, ne bo nikomur žal!« Izjava. Malo uradnikov biva ined našim ljudstvom, ki bi svojo službo opravljali s tako vnemo in bi imeli med ljudstvom tako zaupanje, kakor g. Ivan Rojs, stražmojster v Ormožu. Kakor so ormoški nem-škutarji svoj čas neprenehoma rovali proti obče priljubljenem dež. sod. svetniku g. dr. Preskarju, tako so poskušali svojo srečo proti Ivanu Roisu. Različni napadi ponemškutar-skih časopisih in brezvestne denuncijacije so orožje, s katerim se za-hrbtno ubija poštenjaka. Da se od-zovejo svoji dolžnosti, zbrali so se dne 14. juli jat. I. župani vseh občin (razun Ormoža) ki spadajo pod okrožje orožniske postaje v Ormožu ter so soglasno sprejeli sledečo reso-lucijo: Uvažujoč, s kako brezprimer-no marljivostjo in natančnostio je opravljal stražmojster g. Ivan Rojs za časa bivanja v Ormožu svojo službo. — obsojajo zbrani župani občin Frankovci. Mardek. Hum, Fu-šin,ci,Litmerk, Sardinje, Veličane in Runeč neosnovano gonjo, katera se je od gotove strani uprizorila proti njemu ter izražajo vročo željo, da se mu zdravje prav kmalu ukrepi ter se vrne v najkrajšem času v Ormož v svojo službo. — Ormož, dne 14. irlija 1912. Franc Sterman 1. r„ Fr. Paulinič \. r., Mihael ^koliber 1. r., Anton Habjanič 1. r., Jožef Habja-nič 1. r.. Franc Hanželič 1. r^ V. Hab-jancič 1. r. Živinske cene v Gradcu. (Te-denski sejm dne 1. avgusta. Po urad-nem poročilu) Na sejm je bilo pri-gnanih 282 volov, 261 bikov, 298 krav, 15 telet, skupno S56 glav. Cene so vseskozi poskočile. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 50 do 53 (izjemoma 56), napol pitani 45 do 49, suhi 42 do 44, pitane krave 39 do 44, napol pitane 30 do 38, suhe 25 do 29, biki 40 do 51 K. Zunanji kupci so pokupili 510 glav in sicer največ Tirolci, Ćehi in Moravci. Klerikalna politika v mestinjski podružnici c. kr. Štajerske ktnetijske družbe. Iz Mestinja nam pišejo: Me-stinjska podružnica c. kr. štajerske kmetijske družbe priredi jutri — SlomŠkovo slavnost. Slavilo se bode A. M. Slomška kot — gospodarja. Pribili smo že v »Slovenskem Narodu«, da imajo Slomskove slavnosti politično ost, naperjeno izrecno proti naprednjakom in neklerikalcem spfoh, zato se naravnost Čudimo, kako si more tako politično komedijo — podamo seveda v kolikor možno nedolžni obliki — dovoliti nepolitično in samo gospodarskim ciljem služeče društvo. Ker bi se znali taki slučaji ponavljati, prosimo glavni odbor c. kr. štajerske kmetijske družbe, da odločno take prikazni odpravi. Gornjegrajska koča na Menlni. je od 4. do 26. avgusta od vojaštva zasedena in je turisti ne morejo rabiti, na kar se s tem javno opozori. — Savinjska podružnica S. P- D. Iz Maribora. Georg Schonerer Turnverein je bil dne 28. t. m. na ob-tožni klopi. Pri zidarskem mojstru Kaschmanu vzeli so v naiem veliko mizarsko delavnico. Bili so sami pan-germanski junaki, njim na čelu želez-niški uradnik Zehrer (?) iz Prager-skega. Naročili so si napis na tablo črno-rdečo-žolto, kakor Heinejeva opica na zadnici, in kupili »na puf« telovadno orodje. Pa tuđi najemnino so ostali dolžni in tako jih je ta ne-rodoljubni Katschmann tožil ter jim zarubil vse na up kupljeno orodje, katero bo sedaj prišlo na dražbo. Zrušilo se je društvo in če »Sudmar-ka« ne pomaga, bodemo v kratkem slišali: »Ein Schonerer-Turnbrrn kdo da več?« Pri obravnavi sami je bilo zanimivo, kako so lagali ti vrli sinovi tevtonskih gozdov. Niti predsednika nišo imeli* a naše vrglo glavarstvo je zatisnilo svoje oči — saj taki mladici res nišo nevarni! Pokvarjeno vino. Iz Maribo-r a. Znani tukajsnji vinotržec Pessl, ki ima svoje odjemalce pri krčmarjih v Dravski dolini in po Kranjskem, je imel že večkrat posla s sodišči zaradi pokvarjenega ali ponarejenega vina. A posrećilo se mu je do zadnjega časa utiti kazni; namesto njega pa so bili kaznovani krčmar ji, ki so od njega vino kupovali. To je bila sicer po neki strani zaslužena kazen, ker velika lahkomišljenost, s katero se kupujejo po nizki ceni taka potvor-jena vina, zasluži tuđi kazen. V zadnjem času pa je našel vinarski nadzornik nad tisoč hektolitrov pokvarjenega vina pri Pesslu. Pessl se je branil prav premeteno, a končno je bil v II. instanci obsojen na 200 K globe; vino se mu ni konfisciralo. A dotični krčmar, kateremu je pro-dal to pokvarjeno vino (nekje na Ko-roškem), bil ie kaznovan na 500 kron globe. Pesslu pa ostane še onih 1000 hektolitrov »podaljšanega vina« in pri teh bode že toliko utržil, da tuđi tistih 200 kron globe utrpi. O tej stvari in o našem vinotrštvu se bode moralo še govoriti. Iz Maribora. (R a z m e r e na obrtnonadalje valni soli.) Kadar se konca na tukajšnji (seveda samo nemški) trgovsko-obrtnonada-ljevalni soli šolsko leto, treba samo vprašati tega ali onega učenca, kaj se je približno tekom leta naučil. Ce je fant še ostal zaveden Slovenec, bo pravil stvari, o katerih človek ne bi verjel, da so v dobro urejeni državi mogoče. Ko vstopi ubogi tr-govski ali obrtni vajenec v to vzor-no solo. je prvo, kar ima storiti, to, da zataji svojo narodnost, če je Slovenec, ker se drugače izpostavi vsem mogočim šikanam in brezpri-mernemu zasramovanju. Ko se ie fant dobro vsedeL mora že poslušati smešna pretiravanja o lepoti, mo-gočnosti in koristi nemškega jezika. Ko učitelj misli, da je tega že dovolj, pa priđe sistematično hvalisanje nemške kulture, dalje industrije v — rajhu. nemške obrti, trgovine, kolo-nizatoričnega dela. Gorje ubogemu fantu, ki bi pri takih pridigah ganil z obrazom! Tako se vceplja slovenskim fantom dan za dnevom, teden za tednom v srcu sovraštvo do last-nega rodu in jezika in sploh do vse-ga, kar je slovanskega. .Tako se jih navdušuje za veliko nemško idejo na stroške avstrijskih in slovenskih davkoplačevalcev. Počasi se neizku-šene fante ševe omehča; začno nositi na klobukih in suknjah nemško-nacijonalne znake in zaidejo končno med turnarski naraščaj. Tam pa jih že tako vzgoje, da kasneje po ulicah izzivajo svoje — sorojake in poče-njajo še grše stvari. (Vaš mariborski poročevalec je na razpolago z vzgle-di.) Fantu, ki je pa ostal Slovenec — seveda mila majka! Kako se godi takemu revežu, ne bodemo niti po-pisovali. Zanimivo je, da podučujeta na tem zavodu dva »volkisch« učitelja, ki sta pristnonemške krvi: Sedlaček je rojen Čeh, Rus pa Po-horc iz vuhreškega kraja. Te žalost-ne razmere trajajo že leta in leta, a še do danes se merodajni slovenski politični krogi nišo niti zganili za odpravo teh nedostatkov. Treba se bo resno zanimati za remeduro raz-mer na soli sami, na drugi strani pa pritegovati slovenski trgovski in obrtni naraščaj kolikor mogoče v narodna društva in organizacije. Brez dela ne bo rešitve za nas v Mariboru! Iz Maribora, 29. julija. Pred dobrim mesecem je g. »Spectator« v »Slovenskem Narodu«, št. 138, priobčil več vesti o razmerah Drama-tičnega društva v Mariboru in o nje-govem delovanju. Dotaknil se je blizo v dvanajsterih točkah raznih nedostatkov in podal nekaj nasve-tov, ki naj jih Dramatično društvo vpošteva, da bodo dobre namere njegove imeli nekoliko več usrceha* • Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 176 štev. Dopisnika so izvestno plemeniti nagibi vodili pri šesta vi dottCnega po-ročila. Njegova želja ie, spraviti v pravi tir vse, kar Je na škodo Dram. društvu. — Preverjeni smo, da bi bili vsi oni nasveti in dobrohotni opomini na veliko društveno korist, ako bi se deiansko uresničili in dali izvesti. Odbor se vsestransko trudu da bi ustrezal občinstvu in da bi društvu hasnilo tuđi v gmotnem ozi-ru; a če tega ne doseže, ni toliko # njegova krivda. Vzroki so iskali v socijalnih in gospodarskih ćruzin-skih razmerah mariborskih Sloven-cev. Ne trdimo. da bi se njih vnema in požrtvovamost ne dali osvežiti in povećati, a kako? to je veliko, težko in kočHivo vprašanje. Dvomimo pa, da bi g. »Spectatorjevo- prigovar-janje in opominjevanje donesio zadovolji ve sadove in ako bi tuđi vsak mariborski Slovenec v dopisu navedeno kritiko čul in si vzel k srcu. Na koncu zgoraj omenjenega dopisa izražena misel, podati zbranemu na-rasčaju nekoliko pouka o nastopanju na odru, se je udejstvila. Odbor je povrabil in naprosil k rednim dram. vajam vec oseb, o katerih je mislil, da bi hoteli sodelovati na gledaii-škem odru; a le malo se jih je od-zvalo pozivu in se ti redno ne priha-jajo k poskušnjam. Moči, ki bi bile lahko ponos slovenskemu gledališču. so napram zanimanju za lepo Uoma-čo umetnost popolnoma apatiene; manjka jim navdusenja, trudaljubi-vosti in zavednosti. Pri takm okoli-ščinah ni pričakovati. da bi se v če-trti sezoni Dram. društvu odprla boHša bodoenost in olaisata imen-i ^r>ed predstuv — vsem posetmkom gledališča priljubljenih. Poieg težkoč. ki jih Dram. društvo ima premagovati glede marljivih in spretnih diletantov, bori se tuđi proti finančni mizeriji, ki veže odboru roke na vse strani: osobito mu dela veliko preglavico znaten dolg, ki si ga je nakopal na glavo pred dvema letoma. kupivši ob ugodni priliki mnogo inventarja in garderobe. Brez teh sredstev bi Dram. društvo nikakor ne bilo v stanu, prirediti do zdaj že 47 razlrčnili večjih, med njimi jako lepih iger. Nadeja, da se ta dolg pokrije tekom dveh let. izjalovila se je docela in odboru ni preostajalo drugega, nego misliti na poravnanje dolga s posebno akcijo. Ker gledališke predstave ne prina-šajo toliko, da bi se režijski troski pokrili, ukrenil je odbor, da se obrne do blagih rodoljubov osobito na slovenskem Štajerskein. ki bi z vele-dušnimi prispevki pomagali društvu iz navedene denarne stiske. Razpo-slane prošnje so deloma že donesle znatnega ieka za skelečo rano. Slava, čast in najtoplejša hvala doseda-niim dobrotljivim darovaleem za naklonjene tkanine« po 20 K. Vpla-čali so jih nastopni gospodje: Peter Majdič. veletrgovec v Celju 20 K: dr. Rudolf. odvetnik v Komicah 20 kron; Hinko Pogačnik. tovarnar v Rusah 2f) K: Franc Pahernik, mže-nir in veleposestnik v Vuhredu 20 kron: Janko Pahernik, akademik, veleposestnik 20 K: Karei Cerne, župan in posestnik v Frarau 20 K; dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Ormo-žu 20 K: dr. Fran Jurtela, odvetnik v Ptuju 20 K: dr. Milan Oorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu 20 K; dr. J. Kraigher, zdravnik. Sv. Trojica v Slov. gor. 20 K; dr. Pavel Turner, veleposestnik v Mariboru 20 K; slav. Hranilnica in posojilnica v Ptuju 3 Kamne 60 K; Alojzij Agrež, načelnik postaje, Lorencen pol kam na 10 K: Neimenovan vMariboru pol kamna 10 K: skupaj 15 kamnov 300 K. — Da se društvo resi še ostalega dolga, prosi velecenjene imovite rojake, da bi nadaljevali plemenito darežljivost in tako pripomogli, da se kulturni ta zavod razbremeni in osvobodi ovi-rajočih okov. Kjer ni mogoče, da bi posamezniki darovali po en kamen, tara naj se po manjsih prispevkih prilično v veseli družbi nabere vsaj en kamen. Z združenimi močmi po-magajmo najprej sebi, da se gospodarsko ojačimo: pokrepljeni borno pomagali potem drugim. Ore se tu samo za enkratno pomoč! INasprotja v slovensko-klerikal-nem deželnozborskem klubu. Dežel-nega glavarja namestnik dr. Fr. Jan-kovič je imel te dni v Zetalah shod, na katerem se je bavil tuđi z izvaja-nji »Slovensega Naroda« o nasprotjih v slovensko-klerikalnem deželno-zborskem klubu. Storil je, kar mora storiti v takih slučajih stranka, ki da kaj na disciplino: rekel je, da naša poročila nišo resnična. Dr. Jankovič je prišel s to izjavo malo prepozno. »Slovenski Gospodar« ga je namreč prehite! s vojim »dementijem«, v katerem list ni tajil, da bi se ne pokazala pri zadnjih pogajanjih za dela-zmožnost štajerskega dezelnega zbora dalekosežna nasprotja med kon-servativnimi in takozvanini krščan-sko-socijalnimi elementi. »Slovenski Gospodar« ni tuđi tajil, da bi ta nasprotja ne obstojala še sedaj, samo v — Slovenskem klubu še se nišo mogla .pokazati, ker*še ni imel sedaj-no- bene seje. Dr. Korošec dela vse na svojo roko in mu je vraga mar za dobrohotne Robičeve in Jankovičeve nasvete. Spostujemo dr. Jankoviče-vo strankarsko disciplino, ali mnenja smo, da bi v interesu dobre stvari in ogroženega našega naroda lahko že bolj energično nastopil. Drobile novice. Iz Gradca, Deželno vodstvo socijalnodemokra-tične stranke na Štajerskem je skle-nilo, da se pritoži proti zvišanju ob-činskih doklad v mestu Gradcu, ka-kor je sklenil vladni komisar, na viš-jo instanco. — Pri Sv. Lenartu nad L a š k i m je bil namesto umr-lega Trupeia izvoljen za župana kmet Vincenc Lapornik. — V L o k i p r i Planini so izvoiili, kakor poroča Slov. Gospodarv, planin.skega župnika gosp. Franca Gartnerja za čast-nega občana. — Kap je zadela dne 31. julija zjutraj gosp. Franca Saga ja, posestnik a v Selnici nad Mariborom. Pokojnik je bil rodom z Murskega polja, zelo naroden, mlad mož in kot tak ševe odločen naprednjak. Udeleževal se je kot mladenič pridno shodov in izobraževalnih pri-reditev napredne stranke, kasneje se je pa kot mož v svoji domovini od-locno boril za svoje politične ideale. £koda vrlega našega človeka! N. v m. p.! — OdSv. Križana M. p. poročajo, da sta utonila dva solana in sicer Heric Franc iz Kokorič in Kosi Anton iz Gajšovcc v globoki jami poleg nemške opekarne. — Od Sv. Jnrjaob Š e a v n i c i nam pi-šejo: Tukajsnjt župnik gosp. Ivan Kunce obhaja v nedeljo 4. avgusta t. 1. 401etnico svojega mašnistva in 25letnico župnikovanja. \ Slaptincili imamo v kratkem občinske volitve, na katere že klerikalci na koraižo kličejo^ — I z R u š. Na 78letnega težaka Simona Mauriča se je zvrnil voz stelje in ga je tako poškodoval, da je za četrt ure umri. — U t o n i I je v Dravi pri Mariboru desetletni deček nekega sodarja, Janez Ivani-sič. Igral se je ob reki, padel po nesreći v vodo in utonil. — Nabori na Spodnjem Štajerskem se vrše: v Celju (mesto) 21. septembra; v Celju (okolica) 4., 5., 6.. 7.. septembra; v Žmarju pri Jelšah 30. in 31. avgusta; v Laskem trgu 9., 10. in 11. septembra; na Vranskem 2X in 24. septembra; v Ljubnem 25. septembra; v Mozirju 26. in 27. septembra; v Konjicah 27.. 28. in 29. avgusta: v Zgornji Radgoni 12. in 13. avgusta; v Ljutomeru 14. in 16. avgusta; Ptuju (mesto) 26. avgusta: za Ptuj (okolica) od 20. do 24. avgusta; v Ormo-žu 17. in 19. avgusta; v Rogatcu 2. in 3. septembra; v Brežicah 12., 13. in 14. septembra; v Kozjem 16., 17. in 18. septembra: v Slovenjgradcu 1. in 2- oktobra; v Marnbergu 3., 4. in 5. oktobra: v Mariboru (mesto) 26. septembra; na Pesnici 2S. in 30. septembra ter 1. in 2. oktobra; v Račah 3.. 4. in 5. oktobra; v Slovenski Bistrici 21.. 23. in 24. septembra; pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 26. in 27. septembra. K naboru irnajo priti vsi mladeniči, ki so rojeni leta 1889., 1S90. in 1891. — Tz Ma r i bora- V pokoj bo stopil vodja tukajšnje dav-karije nadoskrbnik Anton Rohner. HOPOŠkO. Pri iskanju planinskih rož ^e je ponesrečil na planini Mošenici posestnik Josip Raup. Našli so ga šcle čez več dni pod neko visoko in strmo skalo. Trćenje avtomobilov. V Oosel-ni vaši sta trčila na ovinku pred vasjo dva avtomobila. Sunek je bil precej silen in sta oba voza dobila znatne poškodbe. Izmed potnikov se je poškodoval eden lahko. Strela je užgala posestvo Ma-tevža v Galiciji. Ogenj se ie tako hitro razširil, da so prebivalci resili le nekaj oprave in obfeke. Poginila je tuđi živina, ^koda še ni cenjena, je pa velika in prav malo krita z za-varovalnino. Avtomobil zgorel na cesti. Pri humberškem mostu se je vnel *ia cesti avtomobil, v katerem sta se vozila dva potnika. Ogenj je zapazila med kolesi neka kmetica, ki je potnika pravočasno opozorila. Voz je popolnoma zgorel, ogenj pogasiti je bilo nemogoče, ker je bilo v vozu čez 60 litrov bencina. Primorsho. Iz policijske službe. Presavijena sta policijski komisar Ivan Hruš iz Pulja v Trst in policijski koncipist obratno. Električno razsvetljavo dobi v kratkem trg Kobarid. Utonila ie v Soči pri kopanju 11-letna učenka Ivanka Madriccva iz Gorice. Pevske slavnosti na Proteku dne 8. septembra povodom 251etni-ce pevskega društva »Hajdrih«, se vdeleži pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane korporativno z društveno zastavo. Triaifcl ofcttstki *vt V včerai-šnji seji se je nadaljevala debata o predlogu finančnega odseka glede proračuna za 1. 1912. 2upan je konč-no izjavit, da mu je vladni zastopnik na njegovo vprašanje glede nepotr-jenega proračuna odločno povedal, da vlada nitna namena, da bi dosegla crtanje posameznih točk proračuna ali njih znižanje, marveč da vlada izrecno želi, da bi se ti izdatki pokrili z varcnim gospodarstvom in brez novega dolga, ki zna postati za mesto usoden. Pri glasovanju je bila predloga finančnega odseka z većino sprejeta. Dalje je občinski svet dovolil, da se lzplača mestnim urad-nikom draginjska doklada v skup-nem znesku lH.tMH) K. Dalje Je spre-jel občinski svet tržaški viadno predlogo glede podržavljenja mest-ne višje realke. Občina ostopi državi poslopje, opravo in vse zbirke in knjižnice v soli s pridržkom pravice, da preide poslopje zopet v last inest-ne občine, če bi se poslopje ne rabilo več za šolske nainene. Sedanji učitelji in sluge pridejo v državno službo. Občina se tuđi razbremeni za prispevek za državno gimnazijo v znesku 10.500 K. Učni jezik na višji realki ostane seveda italijanski. S tem je bila seja zaključena. Pričetek sole v Trstu. Zaradi obsežnih poprav in prezidov ;*ri tr-žaških šolah se prične pouk na državni gimnaziji, realki, ljudskih in meščanskih šolah za dečke in dekli-ce sele 1. oktobra. Smrt na železniški progi. Iz Opčine poročajo, da je našel čuvaj na progi nedaleč od Repentabora strašno razmesarjeno truplo neznanega meškega. 2eleznisko vodstvo je odredilo, da se preiščejo vsi stroii, ki so vozili na progi, da se konstatira, kateri vlak je povozil ponesrečenca. Nov Llovdov tarli. Nov tarii Llovda za prevažanje blaga iz Trsta v dalmatinska pristanišča v Albani-jo in Crnogoro stopi v veljavo »nešto 1. avgusta sele 1. septembra. Smrtna nesreća v ladjedclnici pri Roku. Pri razkladanju velikih že-leznih plošč v ladjedelnici je i-adla plošča čez 1000 kg težka iz dvigala in zadela skladiščnika 211etnega De-rnarkija na glavo. PloŠča je Demar-kiju popolnoma strla glavo in te bil mož seveda na mestu mrtev. Poskušen napad na utrobe kotorske. !z Kotor ja poročajo, da se je v noči dne 20. julija priplazila vr silni nevihti in dežju kotorskim utrd-bam četa štirih mož. Straža jih je opazila sele tik pred utrdbo. Name-ravali so napadalci prelezti prvo ob-zidje in bržkotne hoteli razstreliti del utrdbe. Na poziv stražnikov so napadalci pobefcnili v temi. Isti večer je opazil čuvaj pri vojaškem oskrbovališču, da so se približale obzidju tri osebe, ki so se sumljivo plazile po tleh. Ko je stražnik zakli-cal, so neznanci pobegnili. Na obeh mestih so močno pomnožili straže. Ti poskušen i napadi so gotovo v zve-zi z raznimi napadi na avstr^jske smodnišnice in vojaške zaloge. ki se v zadnjem času tako sumljivo množe. Na bojni ladji »Szigetvar« so pogrrešili v Pulju pred par dnevi sta-novanjskega mojstra Ant. Schw arza. Včer.-'l pa so potegnili njegovo truplo iz morja. Uvedli so strogo preiska-vo, ker ni izključeno. da ie bil Schw arz zavratno napaden. Novo postno poslopje bodo pri-čeli graditi v kratkem na Reki. Poslopje bo stalo blizu tobačne lovar-ne. Dnevne vesti. + Kranjske deželne finance. Klerikalci so drzni. Tako drzni so, da se upajo pri belem dnevu hvaliti kranjske deželne finance, dasi so jim ne samo slovenski naprednjaki, am-pak tuđi njihovi dobri prijatelji neni-ški veleposestniki dokazali. Ja so deželne finance skrajno slabe m dasi sta ćelo dva somišljenika klerikalne stranke, bivša poslanca Mandelj in pl. Šuklje javno nastopila proti kle-rikalnemu gospodarstvu z dež. de-narjem. Klerikalci pa so vender tako predrzni, da v enomer trde nasprot-je resnice. Sploh so veliki v predrz-nosti. Tako so zadnjič enkrat zatr-jevali in pisali, da je dokaz, kako dobro gospodarijo klerikalci z dežel-nim denarjem tuđi to, da imalo deželne melijoracijske zadolžnice iz-redno visok kurz. Ce je manj podučen človek pogledal v borzni izkaz, ga je res lahko frapiralo, kako stoje 4!/s odstotne kranjske melijoracijskc zadolžtiice na dunajski borzi. Med tem, ko je kurz avstrijske kakor ogr-ske rente silno nizek, med tem, ko stoje 4V2 odstotne zadolžnice rogate Moravske na 9875, ko stoje 4V2 odstotne bosanske želez. zadolžnice na 96*35 pa imajo melijoracijske zadolžnice beraskorevne kranjske de-žele kurz 100. Na prvi pogled je to presenetljivo, zakaj 4odstotne kranjske zadolžnice iz 1. 1888 stoje le na 93*50. Kakor rečeno, predstavljalo klerikalci to za dokaz, da ima revna kranjska še več kredita kakor bogata Moravska in da je stanje kranjskih deželnih financ dobro. S takim zatr-jevanjem pa klerikalci samo varajo iavnott Melijoracijske zadolžnice kranjske je spravila na trg »Union-banka«, s kateTO je dež. odber v kupčijski zvezi. Ker }e dež. odbor skrajno potreben kredita, ker bi moral brez kredita kar zapreti svojo butiko, zato seveda gleda, da onrani melijoracijskim zadolžnicam visok kurz. Z žrtvami se da to lahko dose-či. Denimo slučaj, da bi kdo vr^el na trg večjo množino kranjskih melijo-racijskih zadolžnic, za katere bi ne bilo kupca po dobri ceni — takoj bi kurz padel in šc prav znatno. S po-iTiočjo kake banke se pa da to pre-prečiti. Treba je le da na pr. »Lnion-banka« kupi te papirje po dnevni ceni in preprečeno je, da pade kurz — seveda bi banka izvršila to operacijo na stroške kranjske dežele. A danes vse^a tega niti treba ni. Tišti kapitalisti, ki hočejo dobro rento vživati, so namreč s kranjskimi mc-lijoracijskimi zadolžnicami lahko čisto zadovoljni. Lampe je moral namreč pod piša ti trde, naravnost krute nogoie, predno je dobil melijoracij-sko posojilo. Dežela krajska se je morala ne le zavezati, da bo plačc-vala 4^2% obresti, — ogromna ve-čina javnih posojil se obrestuje le po 4 odstotkov — nego je morala tuđi pcdpisati, da je meliioracijsko poso-jilo dolgo let nepovračljivo In da se ne srne konvenirati. Tuđi če bi dežela kranjska imela denar, bi torej mefiioraeijskega dolga ne smela pla-vuii ^c Uoigo let, majveč odraitova-ti 4V2 odstotne obresti. To kaže, da ima Kranjska v osebi dr. Lampeta finančnega ministra, ki samo misli, kako bi delal dolgove, ne pa tuđi kako bi jih plačal. A to je še postranska stvar, kajti po »zaslugi« klerikalcev je dežela v takih dolgovih in denar-nih stiskah, da na plačevanje dolgov še v sanjah ne more misliti. Nečuveno in brezvestno pa je, da so se klerikalci zavezali, da meiijoracijskega posojila ne bodo konvertiraii. V tem pogoju se najbolje vidi, da banke že necejo kranjski deželi nič več poso-diti. če se ne da odreti. Lanipetovi judovski prijatelji okrog »Unionban-ke« so kranjsko deželo naravnost odrli. Vsaka dežela, vsaka občina računa s konvertiranjem dolgov. Pomislimo samo, da se ustanove sedaj negotove politične razmere, da neha gospodarska in denarna kriza in da pade obrestna mera — vse bo hitelo konvenirati dolgove, da si prihrani stotisočake in tuđi milijone na obre-stih. Kranjska dežela pa ne bo smela konvenirati melijoracijskega posolila, marveč bo morala še naprej pla-čevati 4- odstotne obresti, in dolga tuđi ne bo smela popiacati, pa če bi dobila potrebni denar za polovico ceneje. Zadolžnice. ki stone na taki podlagi. imajo seveda dober kurz na borzi. a ta kurz ni dokaz kredita kranjske dežele, niti dobrega dežei-nega gospodarstva, nego samo dokaz, da je dr. Lampe judom pri »L'nionbanki« kranjsko deželo za dolgo let prodal. -t- Mandelj contra Lampe. Bivši dež. poslanec Mandelj, ki je odlo-žil svoj mandat za deželni zbor, ker se ni strinjal z gospodarstvom klerikalne stranke je v 3. zvezku >Ve-de* priobčil razpravo o deželnih fi-nancah. Klerikalce je ta razprava prav bridko zadela in dr. Lampe je v »Slovencu« odgovarjal nanjo na svoj posebni način. Zdaj se je Mandelj zopet oglasil v »Vedi«. Njegov odgovor je kratek. V uvodu pravi doslovno: »Na osebne napade ne od-govarjam. ker mi vzgoja, moje socijalno stališče in pa dostojnost te smotre branijo, da bi na brezorimer-no Žaljive napade odgovarjal z ena-kim orožjem.« Mandelj se je tega dr-žal in ker je njegov odgovor stva-ren, je seveda tuđi kratek, zakaj stvarnega mu je dr. Lampe bore malo odgovoril. Kratki odgovor Man-deljev je pa jedrnat in pomeni za dr. Lampeta popoln poraz. + Ravnatelj deželne bolnice. Od raznih strani nam prihajajo začuđena vprašanja, če je res že g. dr. Dolšak imenovan definitivnim ravnateljem deželnih dobrodemih zavo-dov in Če je to sploh mogoče. Na vsa ta vprašnja odgovaTjamo samo to, da je g. dr. Dolšak samo začasni vod-ja in da je po zakonu nemogoče, da bi postal na svojem mestu definiti-ven. Po veljavnem deželnem zakonu se srne le iz vrst nameščenih prima-rijev izbrati definitivnega ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov hi njegovo imenovanje je končno zavisno še od najvišje potrditve. Ker g. dr. Dolšak ni bil nikdar primari] deželne bolnice in ker sploh v naši deželni bolnici ni nikdar prakticira!, je z ozi-rom na zgoraj navedeni deželni zakon izključeno, da bi mogel kdaj za-sesti definitivno mesto ravnatelja v deželnih dobrodelnih zavodili. Pri tem pa niti ne upoštevamo dejstva, da imamo na teh zavodih veliko sta-rej&h, izborno strokovno vsposob- ljenih primarijev, ki tuđi resnično in dobro poznajo ustroj in potreba takih zavodov, kot so naši deželni do-brodelni zavodi, česar se pa o g. dr, Dolšaku ne drznemo trditi. + Se sa že odrekajo! Naši klerikalci so hrvaški pravaši najprist-nejšega kova, tako se vsaj priduša-jo v svojih listih. Tuđi Jukić je pra-vaš in je pri zadnjih saborskih volit-vah z veliko vnemo agitiral za izvo-litev pravaškega prvaka dr. Prebe-ga. A nesreća je hotela, da je ta pra-vas Jukić prišel pred sodiščs. Po-vsem narvno bi torej bilo, da bi se I pravaši — in naši klerikalci pravijo, I da so pravaši — zavzeli za svojega I somišljenika pravasa. A kaj smo vi- I deli? Pravaši so slovesno zatajili svojega somišljenika — prijatelja se pač spozna sele v nesreći — se ga odpovedali ter ga kratkomalo napr-tili — liberalcem. Je pač to »zdoro-wo«, ako tuđi ni »honorowo«. In nastopil je v zagrebškem procesu Bu-b 1 i ć , ki je ponosno poudarjal, da je pravaš. In tuđi s tem so pravaški klerikalci napravili kakor z Jukićerru Včerajsnji »Slovenec« namreč pri-občuje izjavo hrvaškega katoliške-ga akademičnega društva »Domagoja«, da Bublić ni bil član tega društva, čeŠ »da srednješolec ne more biti član akademičnega društva.« Ta izjava je resnična in ni resnična. Resnična je namreč v toliko, da policijski konfident Bublić ni bil reden član »Domogoja<% neresnična pa v toliko, ker je bil Bublić izreden član tega društva ter pridno zahajal v društvene prostore. Za stvar samo je seveda docela brez pomena, akr. je bil Bublić reden ali izreden Član »Domagojev«, glavno je, da je bil njegov somišljenik. Zato ni lepo, da se Bublića seda] ^Domagoj« in klerikalci odrekajo in sicer na tak soii-stičen način. Eno pa je čudno na stvari, da Bublića še nišo natovoni; — liberalcem. Pomislite, kako ime-nitno bi to bilo, če bi se reklo: V Ju-kićevi družbi je bil liberalec, ki je bil konfident policije! Sicer pa še n; vseh dni večer. Morda bo že danes izsla v »Slovencu« notica, v katen se bo crno na belem dokazovalo, da je Bublić pravzaprav vendarlc liberalec, vkljub temu da je bil kakor doma v »Domagojevih« društvenih prostorih. In če ne bo šio drugače. bodo pač rekli: v srcu je čisto gotovo liberalec, samo na zunaj se je delal, kakor da je klerikalnega mišljenja. Probatum est! -r Kod se skriva komisar Cu-vaj? Kraljevski komisar na Hrva-škem, Čuvaj je zdaj na dopustu, a ' nihče ne ve povedati, kje se nahaja. t Porocali smo že, da je bil v Ljublja- I ni in Šel od tod neznano kam. Kakor I zdaj čujemo, se je mudil dlie časa v Rimskih toplicah na Spodnjem Sta-jerskem, kjer je pa skrbno skrival svoje dostojanstvo in so ga imeli za kakega kancelista. Kdo da je, 50 Ijud-je sele izvedeli zapazivši, da ga ved-no čuva in spremlja posebna straža. Čuvaj je pa tuđi Rimske toplice žc zapustil in zopet ne ve nihče, kje se skriva. -r »Slovenčeva« blamaža. »Slovenec^ je že tedne in tedne msal 0 sestanku »jugoslovanskega« katoli-škega dijaštva v Ljubljani. Ko ^ so hrvaški klerikalni študentje prišli v Ljubljano. pa je naenkrat izginila \z »Slovenčevih« predalov označba »jugoslovansko katoliško dijaštvo-, a klerikalno glasilo piše sedaj samo o »hrvaškem in slovenskem katoii-škem dijaštvu«. Brihtni »Slovenče-vi« uredniki namreč nišo vedeli, da je hrvaškim klerikalcem vse, Kar je jugoslovansko, grozota, zato so mislili, da bodo hrvaškim klerikalnim studentom silno ustregli, ako bodo dijaški sestanek proglasili za — »jugoslovanskega«. Zategadelj je bil naravnost prizor za bogove, ko so prišli hrvaški klerikalni študentje k »Slovenčevim« urednikom protestirat, da se njihov sestanek označuje za — jugoslovanskega. Da bi videli sedaj dolge obraze mož, ki so pisali o »jugoslovanskem« dija-škem katoliškem sestanku! In šli so ter jeli pisati o sestanku hrvaškega in slovenskega katoliškega dijaštva, njihovo jugoslovanstvo pa je izginilo kot lahka rosa ob jutranjem solneu. — Dva konkurenta za župana. Klerikalcem se sedaj najbolj sline cede po ljubljanskem magistratu. Še župana v Ljubljani bi radi imeli, potem bi pa bili utešeni v svojih že-ljah. To koprnenje po županskem stlčku se javlja med klerikalci pri vsaki priliki, če se sestane le deset klerikalnih somišljenikov. In kar je najbolj zanimivo, vsak izmed njih bi bil rad župan. To koprnenje in hre-penenje se je pojavilo tuđi na po-zdravnem večeru »jugoslovanskega« katoliškega dijaštva. Kar dva sta zahrepenela po županski časti — fajmošter Korošec in pasar Kregar. Prvi se je že čutil za župana ter je navzoče lemenatarje in srednješoice — akademikov je prisotnih komaj toliko, da se jih lahko prešteje na pr-stih obeh rok — pozdravi! kot ljubljanski župan, no, Kregar je bil ne- m *w IfAVENSIl NAIOD. Stfan 5' kctiko skronmejSi in )e pozdravi! Studente kot — bodoći ljubljanski lupan. Prav radi prepuštamo kieri-kalcem veselje, da si razdeliujejo dostojanstva med sabo, kakor oddaja Jukić mesta državndi dostojanstve-mkov v svoji — stenjevski repu-bliki + Moravski časnikariJ za slovensko napredno časopisi«. Zveza teških časnikarjev na Moravskera in v Šleziji je na svojem občnem zboru dne 30. Ju lija U L sklenila, kakor poroča praška »Union«. to-!e manifestacijsko izjavo za slovenske napredne časnikarje: »Zveza čeških zitrnaiistov na Moravskem in v Šleziji je proti nasilstvu. zagrebe ne mu s tem, da hočejo neopravičeno izkliu-*iti iz časnikarske lože v kranjskem deželnem zboru poročevalce naprednih listov ter izraza preganianim rovarišem svoje poine simpatije.* Iskrena hvala moravskim in sleskim tovarišem! - Iz seie magistratoega grenti-% Včcraj }e imel magistratni gremij pod predsedstvom župana g. dr. Tavčarja ado. Na pritožbo g. Kre-garja glede plačila obrtnikom za r?z--a dela na državni obrtni Šo!i se ie X>jasmk>, da so se vsa dela izplaćaiu do 109ć, kateri znesek se pa plaCa sele po kolavdaciji. Le nekemu obrtniku se je izplačilo zabranilo, ker iela ni izvrši! po predpisih. Za snaženje in posipanje čest, ulie in trprov arabonu za prez*-C3vo hiše na Zaloski cesti Št. 1. Josipu Zidarja za popravo stopnic in ureditev uspenjače v hiši na Dunaj-*ki cesti 31; nemškemu gledalisču -. dovoli prezidavo dveh stran^kih h^dov v gledališke lože. Hotelu r nion« se dovoli prezidavo poseb-t sobe. točilnice in vrtne verande. Tv,;ru Korbariu v Zeljarski uiici 12 <* ćivoli prezidavo kleti in pod-v-e^nega stanovanja; Valentinu P:1 -ku v Zalokarjevi ulici se dovoli rezidavo podstrešne shrambe. fvanki Fojkar na Dolenjski cesti se -ovoli napraviti nova prodamlna rata. Uporabno do voljen je se pode-Adolfu Hauptmannu za novo hi§o *■■ Delarniski ulici št. 8, Emanuelu Havne v Dr. Valentin Zarnikovi u!i-. št. 15. Mišku Kokalju za uporabo ove hiše v Škofji ulici ŠL 12, Ivanu licu na Ahaclievi cesti za novo vanje, Pavlu Turku v Strettški za novo stanovanje, Josipu Vel-■ - rhu v Krakovski ulici št. 7 za abo delavmce, Vincenciji Pirnat r.ovo stanovanje na Poljanski ce-*v. št. 41 in Ivanu Šiški za porabo *" ve parketne tovarne v Mete'kovi v ci. Istemu se prepove uporaba *vn*e šupe, dokler ne ugodi vsem zahtevam in predpisom stavbnega "tda. — Lemenatarji se modernizira jo. Včeraj iih ie Ljubljana vi dela - ~ašene s trobojnicami. Nastopali ^ v lemenatarskih haljah, čez prsa "■. so imeli dijaške trakove. Čujemo, "- zahtevajo, naj jim dovoli škof. da -o smeli imeti po izgledu nemških jriev tuđi »renomirpse^. Upamo -ci j;m škof ustreže, že da bodo Ijudje meli Še malo več veselja, ko bodo gledali lemenatarje kako se gredo ob tirih popoldne >luftat«. — AH ni enake pravice za vse? P ^tavno je dok>čeno, da mora biti ' saki tiskovini — izvzemši vizit- m tak drobii — natisnjena fir-iste tiskarne, ki je delo naredila. : leti se je primerilo enkrat. da je v Narodni tiskarni pozabljeno aviti na neki lepak firmo, in hi-so nas prijeli in kaznovali. Kdor rre danes po ljubljanskih ulicah, polno plakatov brez firme ti-ne. Očividno je, da najbrž kleri-' tiskarne namemma opuščajo * na takih tiskovinah. V tem nas uje plakat deželne trgovske Soje gotovo tiskan v klerikalni ti- "ni, a nima firme. Ta razvada se ogla udomaćiti pač samo vsled marnosti nadzorovalnih orga- v. kajti tega si vendar ne moremo " ti, da bi veljala postava samo za edne tiskame, ne pa rudi za kle- !ne. — V včeraisnieni »Slovencu« se • dolgem Času zopet razkoračil zni in intrigantski Svetek, 7- ezda - vodnica na klerikalnetn (!) benem nebu, in je navezal nekaj bov v zadnjih številkah »Novi jrcU*. U književni prikogi tega li- sta je namreč skladatelj Lajovtc gra- ! jal nekatere napake pevskih druŠtev, najbrže z najboljšim namenom. »Slo* venčev« kritik je seveda v svoji hva-levredni gorečnosti za napredek slovenske glasbe Lajovčevo grajanje izrabil in s svojim zlobnim jezikom udaril po pevskih društvih, ki so mu trn v peti, pa se svojih dotžnosti za-vedajo, le politično ne z n a j o peti. Svetek lahko čez nje zabavlja, koli-kor hoče, za njegovo bevskanje se nihče ne zmeni. Skrbi naj pa lepo sam zase. Pod liberalno zastavo naj se naprej poje klerikalno (!), obljub-lja naj še vsaj dve leti Cherubinijev requiem in simfonske koncerte, naša pevska društva bodo pa slej ko prej opravila brez njega. — Hotel »Union«. Znano ie, da je vodstvo hotela »Union« prešlo zopet enkrat v druge roke Pred kratkim se je vršila vsled tega v hotelu komisija, ki naj bi dognala, koliko bode potreba popravit. Kakor čujemo, je ta komisija ugotovila, da je treba v hotelu jako mnogo in nujnih popravit in da bodo samo najnujneša popravila zahtevala zelo ogromne izdatke; govori se ćelo o 60.0llustro-vanega Tednika■< dobe omenjene slike brezplacno. Naročite se torej na Ilustrovani Tednik- in razširjajte ta krasen list. — Imenovanje učiteljic. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda imenovalo je v seji dne 2, avgusta t. i. za učiteljice na družbenih dekliških šo-lah v Trstu gospodične učiteljice: Ano Oantar, Klotildo Burger, Vido K e r 8 n i k, Erno R o z m a n , Marijo Hren, Marijo Pfcifer, Marijo Kmet. Mileno Rohrman. Marijo B e r a n. Jožico Trdina, Amalijo Hartman in Minko M o -d i c. Pri tej seji ie imenovalo vodstvo tuđi še sulenta za tržaško solo. Glavni na bori za mesto Ljublja* no se vrše dne 12. in 13. avgusta t. 1. v Mestnem domu. Začetek vselej ob 8. zjutraj. K naboru prideio dne 12. avgusta I., II. in III. razred domaćih, dne 13. avgusta L, II. III. razred tujih nabornikov. K naboru mora priti vsak nabornik, če dobi poriv ali ne. — Prošnje za uvrstitev v nado-mestno reservo je vložiti pri glavnem I naboru, vsaj pa do 31 oktobra pri pristojni politični oblasti. — Prošnje za enotetne prostovifce so vložiti pri naboru, zadnji čas pa 1. oktobra pri pristojni politični oblasti. Pravico do enoletnega prostovljstva na državne stroške imajo oni, ki do 1. okt bra t. 1. dovrše gimnazijo, realko ali tem enake srednje ?ole. — Enoletni pro-stovoijci, ki so že potrjeni in katvrim je priznano olajšilo na lastne str Lukmana, in on je tuđi to priznal. J Sicer je pa to star. Dermastija povedal . sam, da je udaril prvi. Med tem pa ! so kričale ženske kakor Ciganke, psovale družbo, pljuvale vanjo in se sploh obnašale kot divje furije. Zaganjale so j se v „Sokole" in pomagale svojim i bratićem čukom s svojimi nohtmi in I pljuvale ^v obraz vsakomur, ki je prišel . blizu. Če je pri vsem tem katera iz-i med njih „nežnega spola" dobila mi-; mogrede preveč zasluženo klofuto, se i temu ni Čuditi. Najboljše izmed njih, vse so pri katoliškem i zob raže val nem r društvu, so se držale neka Prevčeva - in Dermastija. Ko se je nabralo že i mnogo ljudi, so jo čuki s svojim - spremstvom odkurili proti Glincam, . I miftteč dt so izvršili sedaj nekoliko programa njih izobraž. društva, če so napadli in opljuvali „Sokole". Naj jim bo zdaj enkrat za vselej povedano: naše potrpežljlivosti je konec! Do sedaj se je še vedno izkazalo, da so bili napadalci in izzivači na Viču in okolici čuki in njih pristaši in so jim „Sokoli" vedno le prizanašali, najsibo že pri dotičnem napadu ali pa pozneje pri sodniji. Sedaj pa jih borno nava-dili brez pardona olike tako ali tako, če jih patri frančiškani v izobraževal-nem društvu ne morejo — to si naj dobro zapomnijo! Sef lokalne policije v Kostanje-vici. Specijalni zaupnik notarja Hafnerja in dr. Lampeta, kostanje-viški župan Keržičnik, se je preteklo nedeljo izkazal kot »mož na svojem mestu«. Ker ie bilo žegnanje, so si fantje iz okolice pod vplivom alkohola skočili malo v lase. Nekaj vlo-ge je imel tuđi nož, ki pa ni prišel do veljave. Mestni in občinski policaj sta s pomočjo žandarmerije spravila najbolj vročekrvne pretapače v spehkambro. Pri aretaciji pa je po-magal župan sam, kot policijski Šef. Ko so aretiranci zagledali župana, so iz občinskega zapora skozi okno kričali: »Ce borno mi le 24 ur zaprti, bo sedel župan pol leta, on že ve zakaj!« In župan, ki je to slišal, se je tako prestrašil, da je spustil na prosto vse zaprte tiče, ki so po mestu razgrajali še pozno v noč. Tatleau! Amerikanske novice. R o j a k ponesrečil. V premogoKopu v Crabtree, Pa., je ponesrečil 251etni Mihael Tomšič iz Baca št. 29. — Rojak umri. V Indianopolis je 10. julija u/nrl Josip Ivančič v starosti 40 let. Doma je bil iz vaši Rur.arsko pri Blokah. Kinematograf Ideal. Spored za soboto 3., nedeljo 4. in ponedeljek 5. avgusta t. L: 1. Bombažna industrija. (Krasna naravna slika.) 2. Meyer se udeleži maškarade. (Humoreska.) 3. Oba grenadirja. (Drama.) Samo popoldne. 4- Fric, lekamar. jVeleko-mično. Igra mladi Abelard.) o. Ženski detektiv. (Kriminalna drama v treh dejanjih. Dunajska družba za izdelo-vanje umetniških filmov. Dosedaj najboljsa detektivska drama.) — Samo zvečer. 6. Pokvarjen plinovod. (Krasna humoreska. Igra Maks Lin-der.) —V torek: »Tuti ptič«. Krasna drama z Asto Nielsen. Ogenj. Danes opoldne je pogorel na Tržaški cesti na dr. Stocklmger-jevem svetu kozolec, v katerem ie imel posestnik gosp. Oblak Franc iečmen. Zažgali so neki otroci, ki so pod kozolcem kadili. Na lice mesta so takoj prihiteli gasilci iz tobačne tovarne. ki so ogenj omejili. Gospod Oblak ima okoli sto kron škode. Narodna obramba. i Ljubljanske, okoliške in gorenj- ske Ciril-Metodove podružnice so . prijazno vabliene. naj delujejo v svo-; jih okrožjih za čhnvečio udeležbo pri veselici nove medvodske podružnice dne 11. t. m- Veselica je vsestransko ; zabavna pri predsedniku gosp. Jakobu Kolencu. Petindvajset let narodnega dela \ ima za seboj moška podružnica družbe { sv. Cirila in Metoda v Logatcu. Dolga je ta doba, prav v začetek slovenske { narodne obrambe šega ustanovitev lo- gaške podružnice. { V proslavo 251etnice prirede v ne- [ deljo, dne 4. avgusta združena narodna društva v Logatcu na prostranem in lično okrašenem vrtu hotela „Kra-: mar* veliko veselico z bogatim spo-t redom. Poleg slavnostnega govora in { deklamacije bo predvsem mikalo petje -{ oddelka slavnega pevskega društva „Slavec* iz Ljubljane. Pa tuđi za ve-{ selo stran veselice bo dovolj preskrb-ljeno. V mnogošlevilnih paviljonih se j bodo nudila najboljŠa pokrepčila; ko-mur se bo zahotelo po sreči in teh bo, [ upamo, dovolj, temu bodo ljubeznjive gospice radovoljno pomagale s srečo-j lovom; tuđi kolo sreče se bo nepre-{ stano vrtelo; obljublja se nam zrakoplov najnovejšega sestava. Staro in [ mlado se bo kaj rado zavrtelo na gladkem plesišču, posebno, ker bo svirala slavna godba pešpolka št. 47. \ iz Gorice. Veselja in razvedrila bo torej dovolj. Opozarjamo, da se veselica ' vrši ob vsakem vremenu. Vabimo torej [ vse narodno čuteče ljudi iz bližnjih in daljnih krajev, da se v obilnem številu udeleže te redke slavnosti. : Društvena naznanila. i Sokolski zlet leta 1913. Stano- > vanjski odsek ima svojo sejo v pone- i del jek dne 5. avgusta 1912 ob pol 9. i uri zvečer v zvezni sobi v Narodnera I domu. Pridite zanesljivo. — Dr. Aloj- ■ zij Kokal j, predsednik. Julij D e u, • tajnik. : Slovensko zidarsko in tesarsko , društvo opozarja in vabi vse prijatelje i na svojo društveno veselico, ki bo v i nedeljo, dne 4. t. m. ob 4. uri popol- ; dne na vrtu restavrađje »Novi svet* i na Marije Terezije cesti. i Posredovalnica „Društva slov. • 1 trg* potnikov v Ljubljani" idče tri Sirani SLOVENSKI NAROD. 176 štev. potrrike manufakturne, enega čevljar-skega in enega galantenjske stroke, spretne, solidne in dobro uvedene, za Planinske dežele in Primorsko. lnte*esentje naj se blagovolijo obrniti na imenovano društvo, s povratno smoko za odgovor, na kar se jim naznanijo naslovi. Odbor. Ljubljajiskitn izletnikom. Jutri je desetletnica šišenskega Sokola. Prepričani smo, da napravijo Ljub-ljančani svojo dolžnost ter pridejo jutri v Spodnjo ŠiŠko na veselico, ki }o priredi Sokol povodom svojega jubileja. Zavednim Šiškarietn. Za dan 4. avgusta okrase vsi zavedni Šiškarji svoje hiše z zastavami, da s tem po-kažejo umevanje in priznavanje so-kolskega dela deset let obstoječega domaćega društva. Javljamo, da obiskovalci šišen-ske prireditve. dne 4. avgusta t. i. ničesar ne riskiralo. Prostora bo za vse dovolj, tako da bo vsakdo v pri-jetnem položaju prinesti domov ćele kosti. Skrbljcno bo za dušno in te-lesno pašo, da nikdo ne omaga, in — kar je glavno — cene bodo navadne inse ne hn odiralo. Telovadno društvo »Sokol« v Štepanji vaši vljudno naznanja, da preloži vsled gotovih vzrokov veselico, spojeno z javno telovadbo, ki bi se imela vršiti 11. avgusta, na dan 18. avgusta, v slučaju neugotinega vremena pa na 25. t. m. Ponovno opozarjamo bratska društva, da ne napravljajo na ta dan veselic. Pri veselici sodelujeta dve gedbi. Streljanje na dobitke, paviljoni, turska k*»var-na, plesisče na prostem in razne druge zaHave. Pndite vsi. da vidite »Jelo pollctn^ga napreda.. . a^c^a društva. Telovadno društvo >Sokol« v Štepanji vaši vljudno vabi vsa bratska sokolska društva v Ljubljani in okolici na svoj prvi javni nastep dne 1S. avgusta. ki se vrši pri bratu pod-starostu Antonu Novaku (na Spek-igelnu) v Štepanji vaši. Prostovoljno gasilao društvo v ^tepanji vaši priredi v nedeljc, dne 4. avgusta veliko vrtno veselico na krasnem senčnatem vrtu g. Ivana Povšeta (pri Strausu) v Štepanji vaši. Pri veselici bo na razpoiago dovolj zabave: godba, šaljiva ioterija :n pošta, streljanje na dobitke, ples, petje in prosta zabava. Začetek ob 3. popoldne. Ker je čisti dobiček na-menjen za nabavo gasiinega orodja, se preplač^la hvaležno prejemajo. V Kamniku se vrši v nedeljo 4. t. m. na vrtu društvenega doma in v prid Društvenega doma velika veselica pri kateri bodo sodelovali Narodna čitalnica, salonski orkester kainni-ški, Sokol, p>evsko društvo Lira in narodne dame kamniške. Veselica se prićne ob 4. popoldne in ima bogat in zanimiv spored. Ce bo slabo vreme se vrši veselica mesto na vrtu v društvenih prostorih. Velika ljudska veselica v Zvezdi v K ran ju. Kakor smo že zadnjič po-ročali, vrši se v nedeljo dne 4. avgusta ob 4. popoldne velika ljudska veselica na korist zgradbenemu skladu za Narodni dom, v katerem naj bi dobila naša napredna narodna društva nrimernega prostora in zaveii-šća. Vsa prireditev je v spretnih ro-kah naših narodnih dam. katerih iznaidljivost in požrtvovalnost nam ramči za dober uspeh, posebno ako se bode kosalo p. n. slavno občin-stvo ž njim v darežljivosti in požrt-vovalnosti. Šotori za jestvine, kavar-no, pivo in cvetlice Cakajo bogato oskrbljeni pridnih odjemalcev. V preganjanje dolzega časa pa je skrb-Ijeno z navadnima gugalnicania in vrtiljakom, za poskočne s plesiščem, kjer jim bodo ^okrogle- domaće god-be prizdigovale pete, za igralce pa bo pripravljena dobičkanosna igra s kroglico in bogato z razni mi predmeti opremljena Ioterija »po groš-. Kdor se bode hotel dobro zabavati in nekaj veselih uric preživeti v ne-prisiljeni družbi, v kateri se bodo prepevale lepe naše umetne in narodne pesmi. naj nikar ne zamudi pose-titi te prireditve. Prepričani smo, da bodo ugodne železniške zveze pri-vedle mnogo zunanjih crostov v prijazni napredni Kranj. Na mnogošte-vilno svidenje torej jutri. Veselica se vrši ob neugodnem vremenu v sokolski telovadnici. Radovljiška podružnica S. P. D. priredi v nedeljo dne 4. avgusta v le-pem senčnatem vrtu gosti Ine „Triglav* v Lescah, veliko planinsko veselico. Začetek veselice ob 4. uri popoldne. Pri veselici socielujc iz prijaznosti Je-seniška godba na pihala. V slabem vremenu se preloži veselica na dan 11. avgusta. V prid otroškega vrtca na Savi pri Jesenicah priredi potijetništvo kinematografa na Savi pesebno predstavo. Kdaj — bodo povedali lepaki. Z Jesenic. Keglanje na dobitke se prične dne 5. avgusta v prid družbi sv. Cirila in Metoda za otro-ški vrtec na Savi. I. dobitek •=*» K, 1L dobitek 20 K, HL dodbitek 15 K, IV. dobitek 10 K, Zaključek se pra-vočasno naznani. Občni zbor kol«sarsk«f« dru« itva „Sloga" * Idriji je sklenil, da društvo proslavi desetletnico svojega obstanka dne 25. avgusta t. 1. K tej proslavi se je priglasilo že več vnanjih bratskih društev in posameznih gostov. Odbor »Sloge* že sedaj opozarja vse cenjene člane kakor tuđi vse druge kolesarje, da se že sedaj pripravljajo na dostojen sprejem vnanjih gostov. Čas, prostori in spored proslave se se pravočasno naznani. Gasilno društvo v Sodražici priredi dne 15. avgusta na vrtu društvenega tajnika g. Karola Šterbenta v Sodražici, v slučaju slabega vremena pa v notranjih prostorih veselico s petjem, tamburanjem, šaljivo pošto in tombolo. Dne II. avgusta t. I. popoldne vrši se v Trebnjem župni ziet Novo-meske sokolske župe ob vsakem vremenu, istega dne zjutraj in do-poldne župna tekma v Novem me-stu. Kcr so Dolenjei ob svojih sokolskih prireditvah, osobito kar se tiče telovadbe, zaradi neugodnih zvez z Ljubljano in z Oorenjsko vselej osamljeni, je želeti, da se vsaj W>-lenjska udeleži župnega zleta v kar najvećem številu. Zanesljivo pa pri-cakujemo od strani vseh župnih društev polnoštevilne udeležbe, ker je treba pokazati tuđi dolenjskemu ljudstvu, da sokolska organizacija napreduje vsepovsod. Sokolski dan v Semiču, je ne-pričakovano dobro uspel. Pnhiteli so na ta izlet bratska društva iz Novela mesta, Metlike, Gradaca, Cmomlja in Vinice, za kat - ' o po- j::\o\iino>\ /a ..-.■*„.. ......^..^a Sokola bratsko zahvaljujemo. Nadalje se zahvaljujemo g. Ogulinovi, gdč. Bar-teijnovi gdč. Ogulinovi, gospej Ma-karjevi, g. Juđničevi kakor gdč. iz Vinice za njihov trud v paviljonih za kar so dosegic Sokolu več nego 200 kron čistega dohodka. Zahvaljujemo se tuđi vsem udeiežnikom veselice, ter jim kličemo gromovit Sokolski Nazdar! Književnost. — „Stoveneka Žena". Opozarjamo slovensko ženstvo po širai slovenski domovini, naj naroči edino slovensko žensko glasilo „Slovensko Ženo". L:st velja za ćelo leto 8 kron. Ured-dništvo in upravništvo je v Spodnji Šiški št. 208. Razne stvari. * Roparski umor v Hamburgu. Včeraj zjutraj ob sedmih so našli v pisarni tvrdke Benekhe in Mawcs blagajnika Menzeija zvezanega in zadav-Ijenega. Blagajnica je bila oropana. * Železniško blagajnico ukradli. V železniškem skladišču v Karansebcsu so tatovi ukradli bla^ajnico. Blagajnico so odnesli na polje, jo vlomili ter ukradli iz nje 30.000 kron denarja in drugih vrednosti. * Po šestih letih prijet slepar. Iz Budimpešte poročajo: Bivšega blagajnika državnih železnic Gerrvja, ki je I. 1906. poneveril 48.000 kron ter nato pobegnil, so v Braševu aretirali. Nastavljen je bil pri berolinski e' ktri-ški družbi, ki ga je poslala v Braševo, kjer so ga spoznali ter prijeli. Ruski stotnik Kostevic na prostih nogah. Iz Lipskcga poroćajo: Vćeraj so izpustili ruskega štetnika Kostevića, ki je baje vohunil v interesu ruske države, proti kavciji JO.000 kron. Rusko ministrstvo mu je brzojavno nakazalo kavdjo. * Roparski napad na zastavljal-nico. Iz Varšave poročajo: Predvče-rajšnjim popoidne so trije banditi, oboroženi z revolverji, prišli v zastav-Ijalnico tvrdke Elbinger in ukradli mnogo denarja in zastavljenih drago-cenosti. Tatovi so ušli. * Zopet nesreća v Hajmaskerju. Pehotni stotnik Jožef Schuster je pred-včerajšnjem padel s konja ter si zlomil nogo. Cez par minut je pa pri pre-skušanju nekega novega topa eksplodirala ekraz.tna bomba ter ranila Schu-sterja na hrbtu in glavi. Stotnika so prenesli v bolnišnico, vendar pa njegovo stanje ni nevarno. - Ekscesi stavkujočih. Iz Londona poročajo: Ko so se stavkujoči delavci v doku vrnili predvčerajšnjim na delo, je prišlo do težkih izgredov* V Viktorija-doku je čakalo 800 neorganiziranih delavcev na delo. Ko je potem prišlo 150 organiziranih delavcev, zaćeli so metati na neorganizirane kamenje, steklenice, krampe, palice. Vedno več stavkujočih je prhajalo pretepačem na pomoč. Končno jili je bilo okoli 2000. Neorganizirani so streljali. Na obeh straneh je tekla kri. Neorganizirani so nato pobegnili. Stavkujoči so začeli nato napadati dve ladji, ki so jih otovorili stavkokazi. Pomnožena policija je končno razgnala ekscedente. Sedem raož je bilo težko ranjenih, dvajset pa lahko. Opoldne so se zopet vršili boji. * Požar v voiašketa taboiiščii. V vojaskem taborisću v Monte Bon-du ob UarUbkem jezeru je včeraj iz- brubnil požar in uničil v^e taberišče in poljsko železnico. Splošno sodijo, da je bil izvršen zločinski atentat. * Razkrita delavnica ponare|e-nesJi denarja. Iz TeŠinja poročajo: Policija je razkrila delavnico pona-rejenega denarja. Delavnica je dobro preskrbljena z vsemi priprava-mi. Pet delavcev je fabriciralo v tej delavnici ponarejene krone. * Kneippovci hodijo bosi v Moskvi. Kneippovci v Moskvi so začeli pred kratkim po mestu bosi hoditi. To je vzbudilo veliko senzacijo, posebno ker so oblečeni v naj-elegantnejšo obleko. * Grozovito počenjanje blazni-ka. Iz toulonske norišnice je pred par dnevi pobegnil neki norec, z imenom Artison, ki se zdaj skriva po raznih pokopališčih, kjer izkopava trupla mladih Ueklic ter jih spolno zlorablja, potem pa raztrga. V celem okraju je vsa policija in orožništvo na nogah, da bi zasledili norca, pa ga dosedaj še nišo mogli najti. * Duhovnik ustrelil svojega nasprotnika. Iz Szatmarja poročajo: Duhovnik reformirane protestantske cerkve Ludovik Jakab je imel s kmetom Viposem tožbo, ki jo je iz-gubil. Iz jeze je vsled tega napadel Viposa na cesti, ustrelil sestkrat nanj z revolverjem in ga težko ra-nil. Duhovnika so izročili sodisču. * Milijonarieva hči se obesila. Iz Badna poročajo: Tu se je obesila milijonarjeva hči Gorgias. Bila je sorodnica člana ^osposke zbornice Dumbe in prijateljica kontese Alber-ti, ki se je pred kratkim z nekim častnikom usmrtila v vlaku južne železnice. ' Napad na vojasko blagajno. Iz Varšave poročajo: Blizu Rovnr* so roparji napadli neki voz, na katerem je bila vojaška blagajnica z 200.000 ruMiev. Prišlo je do boja, v katerem je bil ustreljen neki stotnik. Roparji so stotniku ukradli 5000 rubljsv. Blagajnico so rešil;. Roparji so ušli. * Rak ozdravljiv. Senzacijonal-ne uspehe v zdravijenju raka je dose-gel \vUrtemberski zdravnik dr. Z(>1-ler v \Veilsteinu. Pri konferenci zdravnikov je dr. Zoller predstavil svoje paciente, ki jih je zdravil brez operacije na način, ki ga noče še izdati. Od 57 bolnikov je dr. Zoller ozdravil 44. Deset bolnikov še zdravi. Trije so umrli. * Eksplozija bencina v Berolinu. Y tovarni perja za na klobuk na Draždanski cesti je včeraj popoldne eksplodirat bencin. Več oseb je bilo usmrćenih. Dozdaj so dobili izpod razvalin dve osebi. Vzrok nesreće še ni znan. Najbrže se je pa zgodila nesreća vsled neprevidnosti dveh deckov. ki sta iz nekega velikega soda točila bencin. Proces proti otentstorju Miču in tovarim. (Telefonsko poročilo.) Z a g r e b , 3. avgusta. Tuđi včerajšnji >Slov. Narod« je bil tukaj zapietijcn. Opaža se, da Slovenec« sploh še ni bil konfisciran, ker poroča skoraj samo to, knr poročajo uradne »Narodne Novine--«. Današnji obravnavi ni priso-stvoval policijski konfident Bunlić, ki je baje obole! na srcu in bi mu baje razburjenje pri obravnavi škodo-valo. Kot prvi svedok je bil zasllšan policijski agent Anton F u č k a r , katerega je Tukić na svojem begu težko ranil. Svedok je opisoval do-^r.dek. kako je zasledoval Jukića in kiko je le-ta ustrelil nanj. Krokija iz .lukićevega revolverja mu še zdaj tiči v telesu. Zahteva 2000 kron od-škodnine. Priča Ilirik D o n a d i n i, dijak 8, razreda realne gimnazije, je izpo-vedal, da mu je nekoč Jukič rekel, da bi bilo treba Čuvaju poslati pismo, v katerem bi bile neke vrste Hofrichterjeve pilule. Med zaslišanjem Donadinijevem je vstal Neidhardt in zaklical: »Vsaj ta več ve o Jukiču kakor mi, a on je prost, mi smo pa obtozeni.« Nato sta bila zaslišana kot priči Jožef B r k i ć in Teodor H u b e r. Huber je izjavil. da je smatral Juki-ča za zelo poštenega, a zelo eksalti-ranega človeka. Nekoč mu je .lukić rekel, da v dveh dneh lahko napravi človeka, da postane nor. Svedok Ivan Radić je izpove-dal, da je poznal Jukića že v Sarajevu. Zdel se mu je abnormalan že zategadelj, ker je nekoč rekel, da bo Narančića ubiU ker mu hočc vzeti njegovo Milico v Stenjevcu. Predsednik : »Pa to ]e vendar nekaj naravnega, v tem vendar ni nič abnormalnega.« (Smeh.) Radić je nato pripovedoval, da so ga v zaporu silno mučili in da mu niti hrane nišo privoščili. V 24 urah, ko je bil v preiskavi, ni dobil drugega kakor malo'skledico graha. Hrane, ki so mu jo dnevno pošiljali z doma, pa sploh ni dobival. Ni pripombo predsednikovo, da je v preiskavi govoril drugače in da je obremenjeval Neidhardta, je pri-pomnil: »V preiskavi sem lahko kot obtoženec govoril neresnico, kot priča pa moram govoriti resnico.« Nadalje je pripovedoval, da mu je Jukić nekoč rekel, da se je morai v Belgradu dati operirati, češ da so mu izrezali kost izpod jezika. Obtoženec C v i j i ć je to stvar pojasnil v toliko, da je moral Jukić v Belgradu toliko govoriti, da je do-bil dotične eksplozivne tvarine, da je v šali prijateljem potem govoril, da mu je zrastla kost pod jezikom. Nato sta bi!a zasiisana dijaka Vladimir V r kl j a n in Peter D : -m i c , ki ništa izpovedala ničesar posebnega. Med zaslišanjem Dimičevem se je dvignil obtoženec Šarinić ter za-klical: »Ti so za vse vedeli, a najvec je vedela policija, toda samo nas so zaprli in obtožili; meni se zdi, da Sio-če nekdo iz tega procesa izvleČi nia-sten političen profit.« Drž. pravdnik: Prosim, g. predsednik, da zabranite takšne opazke. Zagovornik dr. Popović: »Kaj pa je rekel? Kdo pa je ta nekdo? Čemu se neki razburjate?« Drž. pravdnik je nato v veiiki zadregi umolknil. Nato je bila zaslišana gostihii-čarka O 1 a j b o v a. Priča Z u 1 e h in Cuvajev šoier M a r t i n č i ć ništa došla k obravnavi. Zato so njihove izpovedbe samo prečitali. Nato je predseJiiik odredil odmor. ' :j so se Čitali spisi. Iz- med teh spisov je zanimiva samo iz-poved C u v a j e v a. Čuvaj je izjavi!, da je slišal samo strel, ni pa ve-del, zakaj gre. Ob koncu ulice je vi-dcl stati gručo mladih ljudi, katere je pozval, naj atentatorja zasledujejo. Nlhče izmed ljudi pa se ni ganil in mirno so pustili, da je atentator utekel. V ponedeljek bode dokazilno po-stopanje dokončano in jeli bodo govoriti drž. pravdnik in zagovorniku Telefonska in brzojavna popočila. Razpust parlamenta na Ogrskem? Budimpešta, 3. avgusta. Ministr-ski predsednik Lukasz je izjavil, da se vlada ne boji nobenih groženj in da ne bo pomišljala razpustiti parlament in razpisati nove volitve. V tem slučaju bi se samo preprečila vo-lilna reforma, katere nacrt namerava vlada predložiti parlamentu na jesen. Poskušen samomor podpolkovnika. Budimpešta, 3. avgusta. Znani podpolkovnik liartl. ki je imel afero s povelnjikom Brojevićem, in njegova žena sta poskusila izvršiti samomor, toda to so preprečili. Z jugoslovanske umetniške razstave. Belgrad, 3. avgusta. Predsedstvo narodne skupščine je nakazalo 15.340 dinariev za nakup slik na IV. jugoslo-vanski umetniški razsta\ i. Izmed slovenskih umotvorov so bile nakupljene tele slike: Iv. V a v p o t i č »V vaši «, H. O e r b i č »Grad«, P. 2 mite k »Pod bukvo« in M. Jama Mlin«. Mestna občina je kupila te-le slovenske umotvore: Iv. Grohar »Jesenski gozd<, iM. Jama >^Stein na Donavi« in R. .1 a k o p i č »Eva«. Samomor radi Ijubezni. Belgrad, 3. avgusta. Tu se je ustrelila mlada poštna uradnica Milica Kosićeva. Pravijo. da je izvršila samomor, ker jo je neka visoko stojeća oseba nadlegovala z ljubezen-skimi ponudbami. To pa so najbrže samo govorice in navadno zlobno sumnicenje. Revolucija v Albaniji. Skcplje, 3. avgusta. Isa beg Bo-Ijetinac je s svojimi Četami prispel v Prištino ter se utaboril med Liplja-nom in Prištino. Solun, 3. avgusta. Po vesteh iz Skoplja so albanski prvaki prišli na sled zaroti proti Hasan beiu, bivšemu poslancu in duševnemu voditelju albanskih vstašev, in proti ostalim albanskim prvakom. Zarotniki, ki so bili baje od Turkov najeti, so hoteli Hasan beja in ostale voditelje izva-biti v zasedo in jih umoriti. Skolje, 3. avgusta. Cesto iz Skonlja v Kumanovo so zasedlt Ar-navti. Pričakovati je, da se bodo Ar-navti v kratkem polastili tuđi Kuma-novega. Tuđi cesta od Kumanovega do Preševa je zasedena po albanskih četah. Solun, 3. avgusta. Arnavti v Avioni so imeli velik miting, na katerem so previzirali te-le zahteve: Sultan naj imenuje za vso Albanijo enega guverner ja; vsi u radni ki mo-rajo znati aJbanski (pa pri nas na Slovenskem? Op. ur.); albanski jezik je v vsi Albaniji u radni jezik; Albanci opravljajo vojaško službo samo y svoji domovini in ne srne se pošiljati izven mej albanskega polotoka; vsi . direktni ifl indirektni davki, ki se r>ia- čujeio v Albaniji, se moraio porabiti I za Albanijo, ki plača samo gotovi od-stotek v državno blagajno v Čari, grad, končno pa se ima sestaviti po. sebna komisija, ki ima natančno pro-učevati vprašajjja, ki se tičejo Albanije. Belgrad, 3. avgusta. Iz obmejne železniške postaje v Ristovcu je došla brzojavna vest, da so Arnavti že zavzeli Kumanovo v blizini srbske iq bolgarske meje. Solun, 3. avgusta. Glasoviti bol-garski četnik Jane Sandanski je se-stavil svojo četo ter se ž njo umak-m'l na Šar planino. Carigrad, 3. avgusta. Po mestu krožijo vesti, da bo vlada v najkraj-šem času podala demisijo. Carigrad, 3. avgusta. Iz Albanije dohajajo zelo vznemirljive vesti. — Uporni Arnavti so baje že na potj proti Skoplju. Bolgari za naobrazbo. Sofiia, 3. avgusta. Komisija v naučnem ministrstvu je sklenila na-jeti posojilo v znesku 20 miliionov kron za zgradbo novih sol. Požar na parntku. Galac, 3. avgusta. Na ruskem parniku »Besarabec« je izbruhnil po* žar. Kako je nastal ogenj, §e še ne ve. Pri požaru je dobil smrtne po-škodbe kurjač, ki je v kratkem umri. Več oseb pa ie težko ranjenih. Zločin ali nesreća? Trident, 3. avgusta. V gorah so našli ustreljenega diiaka Karla plem. Kirchbacha, sina sodnega predsedni-ka. Domneva se, da ga je zadela kro-gla iz vojaške puške, ker je znano, da imajo vojaki v tem gorovju vaje. Zdi se, da je vsak zločin izključen. Plaz odnesel top. Rim, 3. avgusta. Na poti v trd-njavo Alberton se je usedla zemlja in je potegnila s sabo en top in 20 vojakov. En vojak je težko ranjen. Monna Lisa. Pariz, 3. avgusta. Listi bilježijo vest, da je bila Monna Lisa vrnjena in da se nahaja zopet v Louvru. Nesreća pri zgradbi. Norimberg, 3. avgusta. Pri ne-1 sreči. ki se ie zgodila včeraj pri I zgradbi električnih central, so do sedaj spravili izpod tramov 12 mrtve-cev in 35 težko ranjenih. Požar. St. Wolfang, 3. avgusta. y hotelu Schafberg: je nastal požar, ki je uničil obednico in večji del poslopja. §koda še ni znana. Druge nesreće ni bilo. ■ -■------------------------------------■— m i Gospodarstvo. — C. kr. priv. splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje I. C. Mayer. Stanje denarnih vlog 31. julija 1912. 75,210.101 krona. — Sestanek glede tečaja za krojenje in izdelovanje perila. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskera namerava prirediti tečaj za krojenje in izdelovanje perila ter spodnjih moških in ženskih oblačil, ki utegne biti posebnega pomena za ohranitev te stroke domaći obrti, ker jo čimdalje bolj izpodriva tovarniška obrt, čeprav donaša pri spretnem in zmožnem deiu dovolj zaslužka. V tečaj se sprejme še nekaj udeleženk,. da se določijo podrobnosti sklicuje zavod sestanek interesentin v pisarno na Dunajski cesti št. 22. Zeleti je, da se udeleže posebno krojačke iz Ljubljane in okolice. — Francosko - srbska hipotečna banka. Neka franeoska finanena skupina je zaprosila srbsko vlado'za ustanovitev hipotečne banke s kapitalom 20 milijonov frankov. Kakor govore, se je srbski minister za narodno gospodarstvo odločil, predložiti jeseni skupsčini tozadevno predlogo. — Pridelek vina v Italiji. Stro-kovni list »Italia Vinicola« ceni le-tošnji pridelek vina v Italiji enako kakor lani na 45 milijonov hekto- litrov. — Srećke. Italijanske srećke rdečega križa. 1. t. m. je bilo v Rimu žrebanja. Glavni dobitek v znesku 15-000 lir je dobila serija 11.121, št. 39, drugi dobitek 2000 lir ser. 7843, št. 29, tretji dobitek 1000 lir ser. 3447, št. 47j četrti dobitek 500 lir ser. 3757, žt. 8. — Turske srećke. Glavni dobitek 400.000 frankov je dobila številka 389.758, drugi dobitek 30.000 frankov št. 209692, 10.000 frankov številka 1042444 in št. 1382100. Koncert dunajskega datnskega elitnega orkestra bo danes in vsak dan v kavarni »Central«. - Telovaitoe Mm „Sekti" y Ljubljani. jf*~ V nedeljo, 4. avgusta, ima m\ n\& na^a školska župa zlet v * 1«3£ Siški. Bratje, udeležite se ga | \K^v v kar največjem številu. ' |^i& Zbiramo se ob pol 2. pop. /Ici/ ^1 na vrtu »Narodnega doma". lA Jf Na zdar! i *^&. ODBOR 176 stev- SLOVENSKI NAROD. Stran 7. I Darila. ' I Upravništvu naših listo? so poslali: I Za »Ciril-Metodovo družbo*, I lenska podr. C M. draibe« v Ptuju ■10 K, kot prebitek pri igri »Krivopri- * Keiaik« ▼ spomin Ašlcerca, Fran Jurca * Ir Postojat 20 K, mesto venca prerano I Lvie gospe in tete Alojzije Windischer, 1 Brtfi BftUoch, Atteoesscn na Renskem v Bšemćiji K 2 50 ▼. t spomin vesele slo- * »oske vsesokolskc zmage ▼ Pragi — - Lveđajoč se tuđi v tujini rodu slovcn- * K£?a, Marta Godec učit. v št. Janzu 1 ~>ravsketn pol)u K 2 40 v, nabrala i I veseli narodni družbi, rodbina Kobler-••-3 v Ljubljani K. 10, v spomin poni gospej Seunigovi in K. 24, na-: no ob priliki faatov££ine g. lanaca ^a ▼ gostilni pri »Rusu« v Ljub-„... Skupaj K 108 9O t Za »Narodni sklad« Ivan -eh, Altenessen na Renskem v Ičiji K 250 v, ? spomin crne kle-ie denuncijacije in »Ribnikarje-., i« mućeništva. Živeli nabiralci ta darovalcil Janašaji list obsega 16 strini. i ■ Izdajatelj in odgovorni urednik: - I Valentin Kopitar. 1 lastnina in tUk »Narodne ttskarne . Umrli so v Ljubljani: !>ne 31. juli ja: Fran ja Razpot- /ena kočarja. 49 let. Radeckcgu. ili. — Marija Pebevc. žena ko- j. 64 let. Radeckega cesta 11- — a Seunig, zasebnica. 36 let. Ma- -m trg 2. Pre 1. avgusta: Andrej Lršič, ^ posestnik. 79 let. Piorijanska 1 V deželni bolnici: IPne 29. julija: Viktor Starin. čr-•^vec, 32 let. One 30. julija: Brigita Pistotnik, .. ..v^eva hči. s let.______________ r— iiMift i^rsvUs. Za unvMvo n -ricv đobretri preba vijanja se priporoča — ~^ Je--,'v":: .:'-'"1 r^nega, pristnega ' JloUOTe^a Seidlitx-praikau, ki se dob: [ -j. r.zko ceno, trajno -i vs€ težkoče p.w.»—r. ... _ „ -%atfjica 11. Po poftnem povzetji razpošiija ta prasek --* iin Ickarr^' A. Moli, c in kr. dvorni :e!j na aHu&aia, Tnchlambcn t. V le- ■ - na deidi je urecao zaatevan MoUov , - ■ zazBamovan z rastrčao mita in 1 1 19 '■ tam Central. Danes in vsak dan IlT nanoft 4o41eg* ^SM :..^isKeoa Hamskesa eiit. BiKestra. ; Stejail >Cih0UČ kavarnar. Naznanilo. Slavno občinstvo blagovoli :ijazno vzeti na znanje, da lodem tvrdko Fr. Čuden, trgovino z urami, zlatnino, srebr- . kolesi in šivalnimi stroj i leizpremenjeno vodila dalje s pomočjo svojega sina Frana tudna, ki se je v tej stroki iz- tibal v Švici. Obenem se za vse đoslej ikazano zaupanje vljudno za-ivaljujem in se priporočam na-laljni naklonjenosti ^2742 z odličnim spoštovaojeni Josipina Cuden Fran Cuden, sin. gnmijeve podpetnike JJB iiTllenskl ometnik. Svarilo! £?*& Koder se Ltitt&mBi prodajajo ponaredbe, naročite pristni naravnost od izdelovalnice pod naslovom: Rastlinska destlacija ..FLORIAN'- v Ljubljani. L 1 Postavno varovano. Žitu« oene w Budimpešti. ^ne 3 aveusta 1912. Termin. ber 19t2. . za 50 kg 11 52 R_ ^ v,;.:.; 1912 ... za 50 ksr Q 36 Ove? za oktober 1^12 . za 50 k$ 9 64 Koruza za avgust 1912 . . za 50 kg 9 10 Effskll« Trdneje. VHtot Mi - ■ ~ ■ Vfftj: rračni t!ak 3T7ff «■ S" ^*20" raJrtr°i I* Vctrovi Nebo ^ ™jt v ^^ ^ = ■ -. 2 2. pop. 730*S 27*7 sr. jug sk. oblač. , j9.zr. 7314 19*8, si. »ah. pol obiač. 3. 7. £j. 7331 161 \ sr. svzh. lamo Srednja včerajSnja temperatura 2' 3 , norm. 19*7* Padavina v 24 urah 0-0 mm H Tttfnim srcem naznanjamo vsem I ■ sorodnikom, prijateljem m znancem I H prežalostno vest, da je naša iskreno I ■ ljubljena mati in tašća, gospa I I Frančiška Bune I Ic kr. soitnega oficijala tAot« I H danes zjutraj ob 8. uri, po dolgi I ■ in mučni bolezni, v starosti 62 let, I H previđena S tolaZili sv. vere mirno I H in vdano preminila. 2745 I ■ Pogreb nepozabne rajnice se vrSi I ■ v ponedcljck, dne ">. avjj;usta 1.1. ob I H polu 4. uri popoludne iz hiSe žalosti I ■ Stari trg §t 20, na pokopališče k I ■ Sv. Križu. I ■ Posmrtne maše se bodo služile I H v farni cerkvi sv. Jakoba. I H Bodi rajnici prijazen spomin? I I V Ljubljani, 3. avgusU 1912. I ■ Bune, Krajec io Prek. I H Prri »Iov«n«ki ^.oerfbni ta'od Jo«ip Turk I I Zahvala. I H Za ijubeznjivo soćutje ob času H H dolge in mučne bolezni in ob smrti H ^m naše nepozabne matere, gospe ^1 I BrnUBotnjr nj. Setei I ^H za darovane vence in za tolažbo, se ^| H častiti duhovsčmi in vsem, ki sg H H blago rajnteov tako muogobrojnem H ^M btevilu spremiti na zadnji po ti, naj- ^M ^H iskreneje zahvaljujemo. ^H H Muljava, dne 2. avgusta. 1912 H H Žalujoća rodbina Hoćevar. H I Zahvala. I ^H Ob prebndki izgubi našega is- ^H ^| kreno Ijubijenega in nepozabnega ^H ^H soproga, očeta, brata, svaka, strica, ^M ^H gospoda ^H I Zmagoslaua Starina I ^H ćrkostavca ^H ^1 se tem potom zahvaljujemo vsem ^M ^H sorodnikom, prijateljem in znancem ^| ^H za izraženo sožahe. ^H H Posebej se zahvaljujemo gosp. ■ ^M jeločn'ku za skrb in trud, gg. sta- ^M ^M novskim tovarišem za obilno sprem- ^M ^M stvo ob pogrebu dragega ratnika, ^M ^M kakor tuđi vsem darovalcem pre- ^M ^M krasnih vencev ^M ^M K sktepu Se vsem drugim ude- ^M ^J ležencem ob pogrebu našo najiskre- ^^ ^B nejio zahvalo. ^M H Ljubljana, dne 1. avp. 1912 H ■ tmlnioči ostali. ■ ■ Zahvala. ■ ^M Ob bridki smrti najinega đobrega ^M ^m očeta, ozir. tasta, gospoda 2737 ^M I Franca Kosmača I H imejitelja srebrnega zaslužnega križea ^1 ^M in Radctzkyjevega veterana, ^^ WM ki so v visoki starosti nad 100 let ^t ^H v torek, dne 30. julija t. I. umrii in ^H ^H bili dne 1. avgusta t. I. pokopani, ^| ^M se potrtega srca iskreno zahvalju- ^H ^| jeva v prvi vrsti tukajšnji preč. du- Hl ^m hovščini in g. dr. Globočniku za ^m ^H tolažilne obiske za časa bolezni ^m ^B dražega pokojnika. Osobito izrekava ^B ^H rnsrčno zahvalo si. veteranskemu ^| ^1 društvu v Kranju, si. rešilnemu in ^M ^H t gnjegasnemu druStvu ter si. dru- ^H ^h štvent godbi, dalje gg. zastopnikom ^H ^m mestne občine, g. ces. svetniku ^M ^M K Šavmku in dež. poslancu gosp. ^| ^m Ciril Pireu za častno spremstvo k ^M ^M većnemu počitku. Prav toplo se ^M ^M zahvaljujeva na tem mestu tuđi ^M ^H vsem meščanom, prijateljem in znan- ^| ^m cem, ki so se v tako obilnem številu ^M ^M udeležili pogreba dragega rajnik3, ^H ^M kakor posebno Še vsem cenjenim ^m ^H dobrotnikom, ki so ztasti zadnja ^| ^m ieta v tako veliki men izkazovali ^M H častitljevemu starčku-veteranu svojo H ^H naklonjenost. Bog povrni stotero! ^1 H V Kranju, 2. avgusta 1912. H ■ Rntoniia in Orego; Kikelj. ■ Malbno stanovanje se od da za novembre? termin na Mestnem trga 11. tišmi It ta pri boljsi družini, pozneje tuđi ftano-▼aaje v obližju kolodvora. 2721 Ponudbe pod šifro Hl^" n* uprav-ništvo »Slov. Naroda«. lw lism ulnuinta ifi davka prosta, 6° o čistega donosa, se ceno proda v Mariboru, imenovanem štajerski Meran. Vpra-sanja ustmeno ali pismeno na hišnega posestnika v MerllMr«, lla«jri«va ••»trn mv. lt. Vreeepanui lokO l^TOt^ilOL s Tisokim pritiskom zgrajena od R. VVolfa v Devinu (Magdeburg), 4 leta stara, zajamčeno brezhibna 48 konjskih sil trajnega teka, popolna z vsemi pntiklinami, spredaj se kuri — •• proda. Ponudbe ni „Ingenieiirbnreaii L. Dn-tmr, erasec*___________________2727 liko kolo: Styna, s prostim tekom, dobro ohra-njeno se zaradi preselitve cenO proda pri Petricilg Dvorni nasip (Tonhalle). Jtonounnie X 2 sobamai kuhinjo in vrtom se tako] odda J73'J Vodovodna cesta ćtcv. 28. Ma n Dosestva obstoječe iz 2 hiš, gostilne, prodajalne, hieva, kozolca, sadnega vrta, hoste, travnikov in njiv. — Natančneje pove g. Biit v aađiil Hat ini Oliii. TrgovskEoa pomoćnika sprejme špecerijska trgovina A. SARA BON v Ljubljani. 2734 Sili se radi selitve zelo 2748 po ceni proda. tekom jutri ali pondeljka opoidne. Umivalnik, sočna omarica z le- pima marmornatima ploščama, postelia in dobro obran fen otro- ški voziček. —--------- limska cesta 7, IL nad strop i e, 13. vrata. St 25456. 2741 Razglas. Za mestao občino ljubljansko odrejena ni ktitiati se x danaftniim Onem razveljavi. Mestni magistrat ljubljanski dne 2. avgusta 1912. Župan: Dr. Ivan Tavfcar i. r. Pozor! Miđ ju w Pozor! Imam &e veliko zalogo 2747 izborne iorftke rebule kakor tuđi drugih zajamčeno pristnih naravnih vin. Ve£jim odjemaloam snimane ome. Jeniel Stala, vlaški trgovac, Sp. di&ka 172. mru struka Itte 3736 stanovanje z eno ali dvema sobama v blizini Da* najske ceste X« takoj ali BOVOaiber« Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda« :: pod šifro „Jfovember W&*m s Utiiu u olenko sprejme 2629 za svojo trgovino z ntei. blagom F. Skušek v MetlikL V trgovino z manufakturnim in m Nagon se takol sprefote 2697 Ponudbe pod „Priden11 upravništvu »Slov. Naroda«. Moderno, solnčno 2687 stanovanje s štirimi prostornimi sobami in vsemi pritiklinami se odda za novembrov termin. Pojasnila v Slomškovi ulici 7,1. nadstropje« imiii za novembrov termin 2749 za starejio rodbino brez otrok z 2—3 sobami z okoli 50 m2 površine in z. vsemi pritiklinami. Stanovanja s ko-palno sobo i majo prednost Ponudbe pod „W. K.11 upravi »Slov. Naroda«. 1 stenografa ki je popolnoma zmožen slovenske ia nemŠke stenografi je. Vstop 20. L UU Dr. Juro Hrašovec 2740 odvetnik y Cel|o. iUslaioHije s 5 ali 4 sobami, erkerjem, balkonom, kopalno sobo in pritiklinami, razgled na park, 2720 se Gdda z Dovem&rom i Sodnijskl ulici 6. Natančneje se poizve pri gospodarjuj LeDO staiovaaje obstoječe iz Štirih sob s pritiklinami se odda za avgnstov termin v Slomškovi ulici M. 12. Poizve se pri hišniku istotam, ali pri Obrtno pomožnem društvu, Kongresni trg Štev. 4, I. nadstropje. 2730 MUfilnti odpotuje do 10. septembra, priložnostni nakup. Ifiša, na lepem kraju ob državni cestf9 9 minut od Celja, gostilniška obrt in pekarija, }e takof ceno nm prodaj« Vse v najboljšem stanju. Vodovod, plinova razsvetljava, velika plesna dvorana, izborno kegljišče, zelen jadni vrt^ ▼ hiši stanuje tuđi već strank. 2744 Vprašanja in ponudbe na Stofftal Strašek, Cel|e. Modna trgovina v Ljubljani | Stiitarjeva ulica št 7. Silidno blago. Hlzki ctoL lurcl NttiUt pnsts. I k. ________^^BB mmm Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parhent, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garnitore, I odeje, pleti, šerpe, rate in žepni robd. I ■- -. - - .....---------------------------------------------------------------------------------------------------^ Stran 8._________________________________________________________SLOVENSKI NAROD. __________________________________ 176 Stev. X H X Cemeatne cevl v vseh dUmensl- fali, barvaste ploiče Itd. X S X Kraja tetonža Mta Ini Homp. ^^^^^^^^= Ljubljana. ^^^^^^^^= X BI X Stopnlce, balkone, spomenik!, stavbni okraski itd. X Išl X I&- V ARAŽDIHSKEJTOPJ.ICE —« I ffJBfT Ilov, jcdravilisfci hatal m električno rasavatljava. ~*M H ^^^^^ajB^^ft Smoauva« raJiokcvne t¥ipl«B» f pllaja) plu* &A* C prv ^^M ffflJlmHbkt pratla«, ramiVlMklas L t i. ■ CJjiJijBj H Pite ^rartinii - ^T^^r^r >"*• ■ 'Jiilirl'j I P'S Elcktrić. masaža, lažne, dglikovekisliiske ta s*lrt»e kopeK. H f*7 ■ i Vsem cenj. p. n. đamam I TtCLZThCLTLJCLTIXf ČLCL otvorim TT J?T*e- šemoTri ni. oy 1. tlclcL., č>. cuvg. t. L j prvi damski modni salon zcl artgZaškćJL trt frcuzcos/ccL delct. I GHedt na to, da sem si § veđetno prakso v veći ih evropskih me stih, kakor n. pr. v Parisu, na Dunaju in vec drugih velikih mestih pridobil vse sademte spretnosti in zmožnosti, se nadejam najboljšega poseta p. n. dam fer jamčim za najtoćnejšo izgotoviter vsakovrstnih toalet in leostumov. m% CTeoctor J&znc. \ I _________) ajaJypajTaQiaf»^pjr^"""" ^—»^——^—»^i^i I^U^^LP^J^J^^F^U1! K3£xxxxl **^ w«j«itieC—. -mm xxxxx5a XX--------------------------------------------------------Tvjg s lem Dobiva J. ]. Haglis ® S Ljubljana, Turjaški trg stev. 7. ^7 s 1 Haivetia uloga pohištva 1 ess xa ipalae ta jedllae sofee, taloao ta gosp«sk« ss; ■ SsS sobe. Preproge, zastoiji, Bodrod ma vzaiat SS Jjft iiauati modrod, otroikl voslikl IM. JCjJ XW-___________________________________5MM XX JCKXXXX »*" »»Uoli^elie M—, ^ gcXXX»fl Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano naiboliših koles „KINTA^ modeU 1^12 Karei Camernik & Ko. I I "mkllana. Dunaifika cesta 9—12. Spedalu trgottu s kolesi, »otorji, arto- ' , ^= mobili ii posameziiaii kl ^= % altliaaićaa flelavfiica prvt>fja razrvtla za ^ vsa v to stroKO spada)oča dela in popravila ' Garaža sa »vt««»«MI«. Zaleta pnavaia. ^i - tikav za avtomobilc, motorje in kolesa ^^»b^ Poa>r»wlla p««VBaatlli*v potom I^HHH vulkamziranja BaMcIft In ••!• za ^^55«^—^ vsc vporabe. l«yajajwala>lca ha- ^^J^fck^ •••- Sala sa vasa)|a z vscmi vo- *k^$&J 2l1' Intar^aaaitaaa smo s strokov- ^* •■ nimi pojasnili brczplačno na razpolago !! 500 kron!! Vam plaćamako moj izkoreninjevalec „mazilo tla« (Riasalbe) Vaših kurjih očes, brada-vic, ude kože v trch dneh ne odstrani brez bolečin Lonček z garancijskim listom 1 K. atoamtaff Katara L, Posdaca 13 «4 Ogrsto. -jjijiflr Orotfe razpošiham na deset dni na poskušnjo in ogled Enocevne lancastrce od 20 K naprej, dvocevne od 30 K naprej, Hammerloss od 70 K naprei. Floberti od 8 K naprej, samokresi od 5 K naprej, Flobertrevolver od 2 K naprej — Ilustr. cenovnik gratis in franko Fram Dviak, tvornica oroija, Opoć&o stov. 1149 na stat dr. Cesko. 2492 Vinko Kajdič valjtni mlin v Krania .^———— (Kranjsko). ———— Največja proizva;anja onznano naj | boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov« ki izvirnto iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode ; v se in dado kvantitativno neđosegljiv • pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske mojstre nenrecenljive vrednosti. ; Zastopstva in zaloge: 34 V Mvblfani, Cerkaici, TrnOTem, , Podfjrad«, Trsht, »ulja, Hekl, Ia-*n^ Splfetu, Crcegaovem, Kotom, »▼. Lvdfl or »o*t Bcl|aku,Cclovcw. laomoatn, Bolesnu In Triaenfo Brzojavi; Valjčni mlin, Kranj. Otroška igrača ■ je opravljanje domačega perila, ako ^M i samodelĐiote pralao sredstvo. 11 Zajamčeno neškodljivo! Ni klor! H Po polurnem kuhanju H bleščeče belo perilo. |. PpfcilM varuje tkanine in perilo s« v koti u ^H ni Cl 3ll obeli kakor od sotne« na trati ^H Tiomica: Bogami] Koiil Dual 111.11.1 Dobiva se povsod. ^J S^ II ajf i noj si IS špirit :iz žita, najboljša: kahoiost za žganje se dobi ediw v množinah od 60 litrov naprej po nizki :: tovarniški ceni pri tvrdki :: 1153 M. Rosner & Ko. Laiia. fm mram .Mu". PATENTEI vseh dežeia tzposiuje inženir 20 I IVaU eraEM^»Eat«im.^JP*» oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik I na Dunaju VI., Mariahilferstrasse it« 37. I baaaaaaaaaaaaaaaaaaaamaaaaaaaaaaaaaaaaaama^^ ■^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■IH| i Primi dr. Derganc; ■ .-. naznanja, da začne ordinirati .•• ■ ■ 5. avgusta t. I. ■ g v lastni hiši, poleg starega stanovanja, | i Komenskega ulica 4. i i i F. L Popper čevlji 8 za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najbolj se m kakovosti. Naprodaj samo pri " JULIJI STOR, Ljubljana 1^ Prešernova ulica št. 5. ^ Govsserski čevlji za turiste, higijenični A čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji. , /? _g) Sdino slovensko aarodno podjetje (g y\ HOTEL TRABESINGER v Celovcu, Velikovška cesta št. 5. *~—— ^ • c n Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno | W priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, " ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tuđi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hf)tf»la Trabeaiager dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. — V poletnem času priča-kuje na kolodvoru gostov domaći omnibus. Slovenski rotnarji in romance, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni V9Hotel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. ^^^ p Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela 2c^ Lojzika in Pepca Leon. \ ^JMbB S~\ 2403 fSv vBkS Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Oalftlaka »ladica K MIMgO, Stl^ftjii^jeVal UI i Cal alteV« 2a * . Wa«arw«l tot»l «00.000 kron. Pođmiulce ¥ Spljetu, CelOTC«, Trsta, SaraJeT«, Sorld, Celju In agencija ¥ Gradežn. Sprelema vloge na mptlc* te ma take« raftaa Ml I 01 Bapa|« te pro«a|a sretko te vrednostne paplrje s ter |lb obrestaf« •« Im ¥!•§• pa Malih s "T P |0 s vieh mt po daoiBem korza. s t76 Stev.______________________ ____________ _________SLOVENSKI NAROD. Stran 9. I v 0 Sišenshi Sokol. Bilo je v časih, ko na Sloven-ckem sokolska ideja še ni bila tako koreninjena, kakor danes. Šišenska Citalnica je takrat, vi- ječ, kake uspehe rodi Sokolstvo v wehih, sklenila ustanoviti v Jiški -okola, da bi mladina, popreje brez- rižna, slabotna in lahkomiselma, ostala iskrena, krepka, navdušena •n domoljubna, ter da bi iz take ni!a- iczi izsli možje, ki nevstrašeno, za- vcstno vodijo napredujoči narol od iipeha do uspeha. Dne 15. maja 1902 je izdala Ci- ^ica tozadevni oklic na štšenski od, nakar so se pod vodstvom Taiia Drenika star. pricele predpri- ve za ustanovni občni zbor, ki se ^ vršil dne 14. septembra 190i v jrr.štveni telovadnici. K društvu je pristopilo takoj nad V» clanov, med njimi mnogo ustanov- iih. Med ustanovniki društva je tuđi -amki Strossmayer, veliki dobrotnik Mrvatov, ki je pisal Čitalnici ob inovitvi šišenskega Sokola zelo %avo pismo, katero Sokol še da- -. spoštljivo hrani kot spomin na veiikega moža. Navdušenje za So- r'^tvo je bilo ob ustanovit vi veliko. Vodila sta društvo, Ivan Zakot-. župan Zgor. Žiške kot starosta, kajivo Boltavzar. uradnik kot načelnik. Prvi je vodil društvo od ustano-virve in ga vodi kot starosta Še da-ics. drugi pa se je v naeelništvu dva-krat zamenjal čez leta z Aleksom Kostenaptlom. dokler ni leta 1912. prešlo načelništvo v mlajše roke. I Sokol si je tako? nabavil telo-.„„::,) luoujc ter je priče! sokolsko kiejo tuđi praktično udejstvovati. Društvo je pričelo prospevati ter je raslo na moči in ugledu: do-k'.er se nišo pričele notranje krize, ki so društvu na razvoju veliko škodo-vale. ker so vse uspešno delo zadr-"evale, in kar se je že storilo, razdi-rale. V takem položaju je društvo razvilo leta 1906 svoj prapor ob veli-udelcžbi SoKoIstva in občinstva. Praporu je kumovala ga. Albina Za-k tnikova, soproga staroste in sta-:<"'Stkinja ženskega telovadnega društva v £iški. Končno pa je Sišenski Sokol rrestal tuđi te krize, grozeče niego-vemu obstoju, ter si počasi vstvan! ić svoje Sokolsko delo v Šiški trden, - >fen temelj. Vod vrlim vodstvom zapored-r.± nacelnikov Rajko Roltavzarja in .4/eksa Kostenapfla se je v telovadnici urilo in vadilo lepo število te!o-vadcev. Sokol ie vzel v svoje okrilje tuđi :^raščaj sišenski, ki se je pod vodstvom tedanjega načelnika Boitav-:a tako odlikoval pri raznih jav- rastopih. da se je imenoval šlšen- Sokolski naraščaj prvi na Kranj-;m. Ko se je izvedla župna in zvezna 'izacija je Sišenski Sokol izpre- v smislu tega organizatorične- *a crteža svoja stara pravila in pri- il kot č!an k ljubljanski župi. Sišenski Sokol je bil dosedaj -ino v prijetnem položaju, da ga je Ino vodil premišljen in delaven or, posebno v zadnjih letih, pod -:r vodstvom se je Sokol ne samo notranje učvrstil in utrdil. tako e eno izmed najbolje organizo- h Sokolskih društev, temveč -el je pridobivati tuđi med šišen- n narodom simpatije. Z vstraj- ] sokolskim delom je zanesel v ko in okolico sokolsko ideja, po- eševal njeno umevanje in navajal " d k praktičnemu vdejstvovanju .. Simpatije šišenskega naroda do " kola spremenile so se v Ijubezen ~ ^poštovanje do svojega Sokola, a -ka misel je postala last vseh -Jn;h Siškarjev. Sišenski Sokol se je pa pokaza! - umnega gospodarja s silami, ki h je dalo članstvo na razpolago. ,a je polagal svojcem o svojem i in moči račun na uspelih telo- nih prireditvah in ob vsakolet- Silvestrovem večeru je polno- inim svojim spoštovatdjem, ki edno do zadnjega kotička napol- dvorano, položil bilanco ceiolet- ,a dela z vspodbudnimi beseda- na delo v nastopajočem letu. Ob ;ki prireditev bratskih društev v h krajih na Slovenskem je pa iski Sokol zbral svoje krepke e ter jih vodil med brate širne venske zemlje, učeč in vspodbu- Kazal jhn je sokolsko delo h bratov in jih vspodbujeval k 'bitvi lastnega dela. Razkazoval ■: lepoto naše male domovine in \\ ljubiti to s krvjo naših dedov .no grudo. Ko so pa khcali Loksenburg, rm in Praga siovansko Sokolstvo lejdan, tedaj je pa popeljal tuđi -nski Sokol svoje molojce, ne v u na zmago svojcev, temveč da širijo obzorje, spoznajo dela dru- t narodov, spoznajo rodove slo- vanske, da spoznajo in se divijo sili in jakosti Slovanskega Sokolstva. In ko je svet strme občudoval sokolske zmagovalce navedenih te-kem, postavil je Šišenski Sokol svojcem cilj, ki ga diči venec prvenstva. Će ga doseže, pokaže bodočnost. Tako je sišenski Sokol, obisku-joč druga slovanska bratska društva, leteč med bratske slovanske rodove ne samo pridobil sebi spo-štovanje in bratsko Ijubezen dragih bratov, temveč je postal sam čvrst in silen ter gleda ob praznovanju svoje desetletnice s ponosom v pre-teklost na prestane boje in brez bojazni v prihodnji decenij, ker eilji sokolske misli so vredni trdega sokol-skega dela. Šiška je pa lahko ponosna na svojega Sokola, ta trdni pilot narodne zavesti, dela in požrtvovalnosti. R. J. Za krateh čas. Gost: Slišite, krčmar ... Kakš-na je pa ta rjuha ... vsa umazana ... Krčmar: A, slišite__tri ted- ne so ležali na njej že vse drugačni Kospodje. kakor ste vi, pa se ni nobe-den pritožil... samo za vas ni dobra. — Kako vam je ime? = Nepomuk Nebokodonozor Martincek. — Kdo vas je pa tako krstil? — Ne vem. ampak jaz dotične-rnu ne svetujem. da mi priđe v roke... * 2 u p n i k: Slišite, GregoraČ, kako je pa to, da vas ni nikoh k pri-digi? Gregorač: Gospod župnik, če bi vi imeli v hiši žensko, kakršna je moja žena, bi vam tuđi ne bilo treba k pridigi hoditi. " * * Novoporočenca se odpravljata na ženitovanjsko potovanje in se po-slavljata od staršev in svatov. — Tvoj novi zet kar žari vesc!;?. in srečc. reče eden svatov. = Da,kar žari, pravi nc\ opečeni tast. mislim, da bi bil mojo ličer vzel tuđi če bi ji dal le polovico dote. Tast: Kruh in klobaso imaš za ohed? Kje je pa tvoja žena? Zet: Pri demonstraciji Zd obč-Tio žensko voli Ino pravico. Tast: To je sramota zate in zame. Jaz sem jo dobro vzgojil. a ti je ne znaš viadati. 2ena naj bo doma in naj kuha ... Zet: E, ljubi tast, ko bi ti ve-del... Tast: Ne maram nič vedeti; žena naj bo doma in naj kuha. Zet: Hotel sem reci, da bi ti gotovo ne govoril tako, če bi ve-del... Tast: Če bi kaj vedel? Zet: Da to, kar skuha, sploh ni vzltno. * * * — Kako se mi godi? Prijatelj nesrečen sem. Strašno je. Pri vsaki najmanjši stvari začne moja žen.i govoriti o svojem prvem rnožu in nripovedovati. kako jo je ljubil. k;i-ko je bil dober, kako sta bila sreL-na... — E, prijatelj, kaj to! Meni ^c še vse huje godi. Moja žena pa ve:\-no !e govori o možu, ki ga bo vzel.«, kadar bom jaz umri in le popisuk-, kako bo srečna, kadar bodo mene crvi jedli. — Ti — ali si že slisal — taka nesreća — naš učitelj je utonil. — f! ja — no, pa saj se mi je zde-!o, da ne bo več dolgo delal, ker je zadnji čas jako slabo izgledah Fajmošter Matevž; Ti, Jaka, ali je res, kar govore, da sta si z učiteljem nekaj navskriž? Fajmošter Jaka: Res je! Oh, to ti je lump, ta učitelj, in žleht ti je... Fajmošter Matev: E ja — kaj ti je pa storil. Fajmošter Jaka: Pomisli, t'»žii me je, pri sodniji me je tožil in jt po pričah dokazal, da sem ga ob-rekoval in da sem lagal — pomisli! Ali ni to žleht človek? Vojak se oglasi pri svojem naredniku, naj bi mu izposloval tri-dnevni dopust, češ, da bi šel rad do-mov. — Kaj te pa vleče domov, da hoćeš zdaj dopust? je vprašal narednik. = Doma bodo klali... — To je sicer prav lepo, je meni! narednik, a za take slavnosti go-spod stotnik ne da dopusta. = Ah, gospod narednik, dajte, pomagajte mi... — E, naj bo — borno pa zapisali: zaradi smrti naj blizjega sorod-nika. • m • — Kaj ne, ti si znan z vinskim trgovcem Vriskom — kakšno vino pa ima? — Ne vem! Veš, prijatelja sva in on je tako pošten, da prijateljem nikoli vina ne proda. Veletržec: Meni verjemfte, s pridnostjo in poštenostjo priđe človek najlaglje naprej. Pridnost in po-štenost...! Sotrudnik: To že vem, gospod šef, ampak povejte mi rajsi, kako ste naprej prišli. Po te puh (na cesti): Prosim, bodite tako prijazni in povejte mi, kako daleč je še do Ljubljane? Kmet; Tri žandarmerijske postaje! Prvi tat: Danes bi pa lahko poskusila kak večji vlom ... zdaj je pravi čas. Drugi tat: Zakaj je ravno zdaj pravi čas? Prvi tat: Ker je mestni policijski pes nahoden! * Usmiljena gospa je imela svojega posebnega berača, kateremu je gredoč zvečer na sprehod, dala vsak dan nekaj krajcarjev. Berač je rekel, I da je od rojstva šlep. Nekega večera pa berača ni bilo na običajnem me-stu. Naslednji dan ga je gospa ogovorila. »Vceraj ste bili gotovo bolni, ubogi slepec, ker vas ni bilo tu.« »O, nisem bil bolan — v kinematograf sem šel gledat novo dramo. — O, milostiva — koliko časa vas že nisem videl — in kako sijajno izgledate — ah — pravijo, da ste vdova. — Ni res — moj mož še nfčisto mrtev. I Ze stoletja znani ^* ii - naravna """"" alkaliena kislina kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih variti, Marijinih lažnih, Frančiškovih lažnih vedno sijajno preizkušena. SflLVflTOR gumijevi podpetniki Hedosegljive trdnosti. Glavna zaloga: Anton Krisper, Ljubljana. ----„ »ofciTi mm po*so4.--------— Proti 18 zobobolu in gnjili zob izborao d«l«l« dobro *fi«w antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl «tr«! dtoamo la anatraBlaf« 1 aoprliotso sapo ** mmL 1 rtoh !<■!«■ m aavadflaai 1 kraaa-Deželna lekama Milana Leusteka ¥ MaMf aal, Baal|«va •oate ttmw. i f\t% Fraac J«tef«Tef a JaMlejscf• a«tta. V tej lekarti Okivaj« Uravlla tad! člani bolnitkili bl«f aja jat. f etenke, c. kr. teka£«e ; tovtnie m «kr. tot. Majijic ? LjitljMi. S«qa, Hrvaško, 22. febnurja 1908. ' Blag. iroipod telcarnarf > Prosim vljudno, poiljite mi zopet : tri steklenice Vaje Ubomo delujočc ; vaaa, kalera je neprekomijivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ast Za. ohranjenje zob in osveiemje ust jo boai , vsakomur kar najbolje priporočaL Sooa)ajvaa|tta) ' Mato Kaurinović, kr. poste meštar Perje za postelje in puh priporoia po najoižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Skofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana. Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo optični zavod kakor vsakovrstna oćala in sčipalnike, toplomere, zrakomere, hygrametre, dali-nogiede vseh vrst, kakor „Zeiss, Bnsch, 6oerx** itd.f ter vse v to stroko spada-Joće predmete. Vsa popravila izvršajem točno in solidno v svoH x električnim Zaittevafte cenik, posljem ga zastonf. r^J ^~~ UstaBOTljeno 1845. ~ J^^J^J parno barvarstvo I ter kemicno čišćenje m snaženje oblek. }1 Apreiura sukna. 'bU "J0S.RE1CH" ■ PoFjanski nasip - Oika ulica št. i ■ Sprejemališče Selcnburgova ulica št. 3. ■ | Postrežba točna. Solidne cene. . ■ v Piii Daoaiska testa 21. Velika zaloga steklenine, porcela-> na, svetilk, zrcal, šlp, kozarcev, vrčkov Ltd. Qostilniska in kavamar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. I LjiMjaDa. Moniova Dika št. i priporota svojo bogito zalogo raznovrstnih pušk in samokresov nm pmHSi. iai nt ihb (UdUn) kakor tatfl inialii uši n ujiiSil (nali Poprarila puŠk, samokresov in biciklov točno in solidno. CnHTTnt^ aaatooj in poštnine oroato. Enonadfttropna najemniika hiša v Celju a tremi prodaialniakimi prostori, velikim dvorištem in vrtom, s postranskimi poslopji za stanovanje — za vsako obrt ali kupčijo posebno pripravno, meri 593 m2, vrt :: pripraven za stavbiščt, meri 522 m2, :: se proda takoj. 2701 Več se izve v Celju, 0ospoaka ulica 30. tftouski lokal prostoren, z večjimi izložbenimi okni liče ali takoj prevzame dunajska tvorniška firma za ustanovite v trgovine na drobno. — Najboliša lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponud-be z navedbo cene in event. skico pod ,Vorw2rts 5000' na Dunaj, Postamt 88. Iliopil na Koposkem v občini Galicija pri Celovcu in sicer enonadstropna hiša z gostilno in trgovino z meš. blagom, s 3 posebnimi gospodarskimi poslopji, kegljiščem, prav lepim vrtom dalje zemlja (grunt)~ z majhno hišo in gospodarskim poslop-jemt domaći mlin, turbinska žaga za deske, vodna moč, naposled sveta v izmeri 35 ha, 43 a 19 m2, vse stojeće v najboljšem obratu, se za 55000 ugodno proda z vso opravo vred. Naslov v upravništvo. »Slov. Narada«. 2676 Lasne kite 9 najlineje kakovosti po 5, 7, A 9 in 12 kron — vse vrste iM lasoc podlage in mrežice — IP lasulje, brade in druge po-w1 trebščine za maskiranje vse *J/ po zmernih cenah priporoča 1 Steian Strmoli, BK brivec in lasničar w Ijnbljana, pod Jrančo št. 1, MI (xxaven ćevliarskega mosta). B Izđeluje vsa lasnićarska dela solidno ffi in okusno. Cena za delo kite 3 K. m Kupuje zmedene in rezane ženske lase f po najvišjih cenah. 1788 Za večje podjetje v Ljubljani se išče spreten, sarnostojen korespondent zmožen slovenske in nemške steno-grafije in strojepisja. Ozira se le na boljšo moć z daljšo pisarniško prakso. Prednost imajo veŠči lesne trgovine. Istotam se sprejme starej&a go-2667 spodična kot kontoristinja z daljšo pisarniško prakso, vešča slo- venskega in nemŠkega jezika v govoru in pisavi. — Ponudbe z navedbo re- ferenc naj se poŠljejo pod : „poštni predal št. 54" Ljubljana. spretnega kontoarista. Zahteva se: kristjan, samski, starost 22—28 let, razločno pisavo, točno delo ter popolno znanje slovenskega in nemŠkega jezika v govoru in pisavi. bflitii se san u zaiKlp :i ii zdižbo Mm wL : Ponudbe s sliko na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „H. M. 1912U. Strmi 10. SLOVENSKI NAROD. 176 Ste«. brlTskesa pika ob dobnem zashižku. ■L Bakovčan, Postotna. Hčenta za pekarij o sprejme pod jako ugodnimi pogoji Ivan ML lastnik pekarije t Borovnici. Zenit na ^^^^^^^^J Ženitna ponudba ^ 2732 1 ponudba ^^^Vdovec. 38 let star. s 4 *e^^^ ^m precej ođrisltmi đekleti. naj- ^^L ^V mUjši 9 let, se idi t snho ^^ ^m zenitre seziamti s slovenko. ^A ^K gospodično ali vdovo brez ^^^ ^1 otrok v starosti 25 do 35 let. M ^b tai lep© posestvo ti i zmije H ^1 MtčkMMsa« o*rt. Pomi»c H ^B z wve4fc# vis+fcosti d«4e, ki ^m ^^L se rabi ▼ jxv*z4if» •krti. ifl J^V ^A sliko naj se posije prt šifro jOT ^^k „T. V. ienitev" oa uprav- ^m ^^^ ofštTO „Slercaskega Naroda*, ^^m Ženrtna L J Ženitna ponudba ^^^ta|^^^H ponudba Proda S£ v Kranjski gori iz proste roke lepo iz okoli 55 oralov obstoječe ali pa tuđi samo s stopami in vodno močjo ter dru^imi pritiklinami. Hiša je pripravna za us-njarsko obrt, ker se je takšna v njej izvrsevala že stoletje ter se tuđi ta obrt dale5 na okoli nikjer ne izvrsuje. Podrobnosti in cena se izve Dri F« S. Skrabarfu trgovcu Kranjska gora. Pozor! Pozor! V ponedeljek 5. in torek 6. augusta od 8. dopoldan naprej bo v Sp. Šiški št. 77. (v ToraaziCevi, preje JuvanCiCevi hiSi> javna jitiiljna iražla vseh vrst hišne oprave, po-hištva, slik, o rod ja i. t. d. dalje veliko število starin majolični krožniki, porcela-ni, oljnate slike t. t. d. G. Flux ■r Gosposka ulica 4, -»■ I nadstropje. Ievo. tJradno dovoljena, te 20 let obsto-ieča najstarejša ljubljanska Douedovalnica slanovanj in \\w\ je v udobnost cenj. obČinstva zopet v sredUču mesta. s Priporota in nameiča le bolide :: slDžbe iskaiote A vrste k,'jr. >X prijatno irgovsko in go«tilni*ko osobfa Izbira rasličnih sluieb, xlmsti xa ienske ¥estna in koiihor motno hitra postrciba Kagoto^ljena. 2712 Pri vaaajiJi Tpraiaajili se prosi z**mk*. za •fgevtr. V Ameriko in Kanado priprarma, ceaa in unesltlva voin^a CUNARD LINE. Carpatfrii iz Trsta, 4m €. tTgmsta 1»12. Sax«aU iz Trsta, cae 29. av^«$U ft12. PiaMcU iz Trsta, da« 27. avfasta 1)12. Is Livarpoola: NajhitrcjSi in najlep&i parnik sveta, I itlUgf« iae 17. avcatu, 7. ttftfaaara, 28. •eptea^ra, ». «kMfa rtl2- Mairetiitt. ««e 19. arfaria, 31. iff^sta, 21. sciteakra, 12. ottefcri 1)12. Pojasnila in vozne liste pri 14. Mlak t lirtljal Sluikm Bliu a. 23 pokg cerkve Scca Jezusovcga. III ve6 bogatija ' ^j^^^Mfcr^T^^, Kaoiiceu cisoTet „onoinnn r'^^ -;' l to a i mN imiuia v*w u Mi id 9. uru 1912 v» imitacije izbrisane. fegv-B^TTOMAN^lJ.JJr I^prejcma zavarovanja človeSkega 2iv- ^^ aC^-^W^^I TT ^^ ^^ Zavaruje poslopja in premičnine proti ljenja po najraznovrstnejših kombina- ^^ m^ ** požarnim Skodam po najnižjih cenah. cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko .». - .-. vzajemno zavapovalnt banka if Pt»agi. .•- m .*. Škode cenjuje takoj in najkulaotneje. nobena druga zavarovalnka. «e»»rTmi ioMU K 5Sl7SS.aS5-24. — ispUtea« o^Ako^ain« ia kapitalife K 115,390.603-61. Uživa najbolji SlOVeS, koder posluje. z.ast* je Ugodn7 zavarovan,e na Po veiik()sti *™& vzajemni zavirovalnica naSe države i vseskozi slovansko-narodao upravo. DovolIuie l2 cis^rd()bička i2datno doživetje in smrt z manjšajočimi se ———,^_— Vaa polaaaila dajei ^——^—^——~- podporo V narodne in občnokoristne ^13-"1 »^ Generalno zastopstvo»linnljaii fiis«pisi!?^ss«* »Qosposki uliti štev. 12. -«s nam««. Spretne zastopnike za proviznsko prodajanje §K'almh strojev na zmerna de'na odpiačila aprelai« J. EU-metca, veletrgovina s *ivalnim! stro|lt Piaj«, tiich^v ŠAŠ. 257O ier Hi pomoćnik se sprejme takoj pri 2683 M. PtiflKrajšKu. Ljubljana. St. Petra cesta. Nadležne kodne] ^, na obrazu ali na rokah H ^^jBJ^L Istrani v 5 minutati ■ 91 Dr. A. Rixa od- I \y% slranievaiec ta. I • Zaj. neškodljivo, gotov H uspeheh. Pusica za 4 K zadostuje. Raz- H 2395 pošiljanje strogo diskretno. H Kos. dr. R. Rix. laboratorij. Dunaj IX, Berggasse 17 E. ■ : Stavbae parcele na Dona)8ki cesti t Ljubi]ani pred delavskirni hišami in na CllincaJl takoj ob mestni meji na Trža&ki cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za -------■ ■-- ...-— primerne cene -_- ^= na prodaj. Več se poizve pri lastniku Jos. Trlbuč, na Glincah 37. 2416 I^^Nedosežno v^ ^Rvj^ roxoi gcvejejuhina I L kocka i ^| Družbe ^ B •■■■ 5- -^ ^ ^Žr^P^ ^fl«-**4^ HSP Bi Dunaj III, Am Beusnarkt 21, 1 ^^S^ " wo?ewmie lokomoblle 9 ^^y;:4$^%r>-^r^X ^HHife -053 » krmnom t: prez ventila. M ^KWSBflk^^^ttr^^Mll«R Originalni Wolfo« gradbeni način ...... 10-8000 PS. ■ ^^^ELiti ^^"^5^ Br^y fcB^K Obnatni stroji največje popolnosto in hranljivosti I -^^^^tMM^^ mr za industrijo in poljedelstvo. "«i lil^IE^^^^BHfr^" V celem izdelanlh nad 750.000 PS. "^gMBBBBBBMI Iz|avl|am, da je zanesijivo razkuževalno sredstvo potrebno pri vsaki hiši. Za čiičenie rany oteklin, za irigacijo pri damab, za razkuievanje pri bolnikih in odpravljenje slabega duba, tuđi pri potenju nog, je stekle nica lyzoforma u 11 desinfekcijskega sredstva, priznano najboljšega! :i :i Dobiva se z navodilom ▼ vsaki ▼ lekarni in drogeriji po 8O vinarjev v orftgiaahrik steklsalcab. — LyzolorniO¥O toaletno milo komad 1 krono. ^aVaaaV K VLav I I H I *M " - V. JANUCH In DRUG, Tsrt. Vprašanja na Taodarja Kamata), krovc« ia kieparskega mojttim v Ljubljani, kjer se izdejujcjo str cio vodi, kieparaka in krovska dela ii nuiičnega blaga. Učenec čvrst, iz boljše hiše in s primerno bolsko izobrazbo, 2715 se takoj sprejme v trgovino z meš. blagom. Franc Oset na Vranskem Hlev li vet kon! s inpo in podstrešjem za seno se odda 11. ozir. 8. avgustom 1912. Poizve se na Rimski cesti ŠL 19, s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovini z mešanim blap Anton Sadnek, Senožeče. iiipži najfinejše vrste, za zdravilne namene in desert, sveže potrgano, zavoj s 5 kg K 35\ Čebelni med, zajamčeno naravnočist, na- finejša kakovost, pusica s 5 kg K 7—, L. Alteeu, Versecz 43, Ogrsko. Moderno ^ * s 4 oziroma 5 sobami in dru^ir^: pritiklinami se odda za avgustov rok Poljanska cesta št. 22. Lopo in ceno stanovanje v sredini mesta z 1 sobo in kuhinjo ter pritklinami se Odda S I. septezn* brOm t. 1. Več se poizve v trgovm I K. A. Kregar sv. Petra cesta št, 23 I -^^^ Cena letno 280 kron. -- Odda se ™2 lipo stanovanje v prvem nadstropju, 2 dvema sobama, I kopalnieo in pritiklinami I za novembrov termin ev. za taboj. I Poizve se I ¥ trgovini A. Sušnik, Zaloška cesta I Išde se goslilnjški prostor za termin november brez koncesije. Ako je kak hišni gospodar voljan od-dati svoje prostore za gostilno, ker tako lahko doseže več stanarine, na i se blagovoli oglasiti po „gOStilna" na upravništvo »Slov Naroda«. 2731 3OOO hl naravneoa mi belega svettordeteija po K 52 do K 56. finija pristno slivotkointropinovec po K 116 hl prodaja 3. Kravagna v ftvjo, Štajersko. 176 *»• SLOVENSKI NAROD. Stran 11. Zadnji popis pačanstii a Dalmaciji. Obradio Manfred Makale, osiguravajući tehničar u Beću. Ta knjiga je popolnoma nov po-lav v jugoslovanski literaturi. Vsi si- .er uvažujemo vrednost statistike za spoznavanje narodnih sil, toda nikdo k se pri nas ni lotil tega gradiva ta-m« obsežno. Zato pozdravljamo tem v-čnejše ta novi produkt v jugoslo-\jnski književnost, ker v tej knjigi -aidemo tuđi Slovenci mnogo za nas /animivih podatkov, dasi je knjiga risana specifično za Damacijo. Piša-:cj ie zbral na podlagi Ijudskega itctja leta 1910 sumanene rezultate 0 številu prebivalstva. o njegovem rrrastku in nazadovanju, o obljude-r »sti, hišah. obćinah, mestih, vero- Izpovedi in občevalnem jeziku vseh, v naši državni polovici zastopanih ježel, a posebej se se bavi z Dalmacijo, katere rezultate po primerjalni etodi prispodablja z onimi drugih :.žel in z notranjimi dalmatinskim! -azmerami. Posebno poglavje je pi-šatelj posvetil izseljevanju ter nam :ukaj odkril popolnoma nove perspektive glede vzrokov našega nazadovanja. Ravno glede Slovencev ri bilo žalibog pisatelju mogoče zalediti vseh podatkov, bodisi ker amerikanska izvestja Slovence naj-večkrat prištevajo k Hrvatom, bodisi da vobče ni mogoče določiti, pri ka-icri narodnosti so vsteti. Kako eminentne važnosti bi bilo p dobno delo za Slovence, prepričal eljencev naselila v Pennsylvaniji, I'hio in Novi Jork 730/r. Podatki o analfabetih nišo eastni 3 nas ter nas podvizajo na splošno ''»svetno delo v domovini, vendar <-. tuđi v tem oziru na bolje, ker jjnje izvestje izkazu je, da odstotek nalfabetov letno pada in znaša za !e:<) 1909 vendar še 27*08 rć. Največji istotek se opazuje pri maloruskih /^eljencih. od katerih je skoraj polovica analfabetov. Zdravstveno stanje naših prise-ijencev imenuje Statistika zelo po- * ljno, od tisoć oseb obolita komaj dva. Od poglavja statistike hiš bodi samo omenjeno, da je v zadnji štev-r dobi število hiš v Avstriji naraslo za 294.485, to ie od 3348.263 na 3£7<*.748 hiš. Leta 1910 priđe na vsa-Vo bišo 737 oseb in 157 strank. V razmerju med moŠkimi in ^cn^kami izkazuje Kranjska leta 1910 na tisoč moških 1099 ženskih "=eb. katero dejstvo se gotovo mo- Mnatrati kot posledica izseljevanja |*v/>ških. Ženske so v manjšini na Ko-*" ^kem, v Gorici, Istri, Primorju m a Tirolskem. Novo poglavje govori potem ob-* rno o veroizpovedi. Ker so toza-vni rezultati že znani, omenimo le, 3 je bilo pri zadnjem Ijudskem štetju vljenih 20.789 oseb brez veroizpo-edi. Od teh priđe na Češko 11.204 -ebe ali 5S'9r/c Tri največje veroiz-vedi v Avstriji, rimsko-katoliška, -škokatoliska in izraelitska izkazu-:io v zadnji števni dobi nazadovati To nazadovanje rimskokatoliške roizpovedi je enako prirastku lute-unstva ter znaša 0'16/^. Ker so tuđi rezultati po občeval- m jeziku bili že večkrat publicira- . omenjamo le, da znaša skupina vanskih narodov v Avstriji :>59.095 oseb ali 60-457^. Ako se- cjemo vse nenemške avstrijske na- " idnosti, poskoči procent na 6442. |t}ri razvoju teh narodnosti se opaža, 'a nemški, češki, maloruski, slovenski in laski je^ik na^adujefo, a poli- * ski, hrvaško-srbski in rumunski napreduje jo. Razvoj v dobi zadnjih treh šte-tev bil je v odstotkih sledec: leta: 1890 1900 1910 nemški 36*05 3578 3558 češki 2331 23 23 23*02 poljski 15 85 16 62 1777 maloruski 1323 13 17 1258 slovenski 5*01 465 448 hrv.-srbski 2-75 2*77 >80 laški^ 2« 2-84 2-75 j Slovenski jezik je zastopan v še- : stih avstrijskih deželah. Od skup- I nega števila 1,252.940 odpadejo na pesamezne dežele sledeče številke in odstotki: Štajerska 409.684 oseb ali 32*70' i. Kranjska 490.978 oseb ali 3SH5 < . Koroška S2.212 oseb ali 6 56^. Trst z okolico 56.916 oseb ali 4'54rr. Gorica in Gradiška 154..564 oseb ali 12-34%. Istra 55.134 oseb ali 440cr. Jezikovno posestno stanje slovenskih dežel je torej sledeče: Štajerska: pretežna nemška 983.258 oseb ali 70'5Ori ćele dežele; slovenska manjšina 409.684 oseb ali 29*37* c ćele dežele. Kranjska: pretežno slovenska 490.978 oseb ali 9436fr ćele dežele; nemška manjšina 27.915 oseb ali 537' t ćele dežele. Koroška: pretežno nemška 304.287 oseb ali 78*61^ ćele dežele; 21*24* ć ćele dežele. slovenska manjšina 82.212 oseb ali " ^ i .' '' k i1 i u >* : pretežno laški 118.959 oseb ali 62-31°^ ćele dežele; slovenska manjšina ?*>.9l6 oseb ali 29'$r i ćele dežele; nemška manjšina 11.856 oseb ali 6'; ćele dežele; hrvaška manjšina 2.403 oseb ali 126'< ćele dežele. Gorica in Gradiška: pretežno slovenska 154.564 oseb ali 61*85r> ćele dežele; laska manjšina 90.119 oseb ali 36*06*"ć ćele dežele; hrvaška manjšina 186 oseb ali 008% ćele dežele. Zanimiv je jezikovni razvoj v Primorju. Sledeče številke predoču-iejo razvoj jezikon. posednega stanja za dobo zadnjih ljudskih štetev. Slovencev je bilo: V Trstu in okolici leta 1890. 20*47^, leta 190«}. 16 34^, leta 1910 29-Srć; v Gorici in Gradiški leta 1890. 63-13^, leta 1900. 62*37%, leta 1910. 61*85rć; v Istri leta 1890. 1433%, leta 1900. 14*20^. leta 1910. 14 27r'. Skupno v celem Primorju: leta 1S90. 31*43'-. leta 1900. 29*90%, leta 1910. 32277c L a h o v je bilo: V Trstu in okolici leta 1890. 73*89%. leta 1900. 77*36%, leta 1910.62*31^; v Gorici in Gradiški leta 1890. 35' 78 r>. leta 1900. 36%, leta 1910. 36-06^; v I s t r i leta 1890. 38*08%% leta 1900. 40-54%, leta 1910. .3814%. Skupno v celem Primorju: leta 1890. 44*71%, leta 1900. 4691 , leta 1910 43 0';. Nemci pridejo na Primorskim kot jezikovna manjšina v poštev z 29.077 osebami ali 3*52%, od tega v Trstu z 11.856 osebami ali 6%. Ćela publikacija je produkt iz-redne pridnosti in rodoljubja. in dalmatinski Hrvati so latiko ponosni na delo svojega rojaka. F>ok1er nam kak Slovenec ne postreže s podobnim de-lom, primorani bodo tuđi naši poli-tikJ, publicisti in z javnimi razmera-mi se pečajoči faktorji poseči po skrbno zbrani knjigi. katera nam na nekaj straneh nagomili gradiva, ki smo ga prej morali iskati po obširnih nemških publikacijah. in po največ-krat tuđi tam hrezuspešno. Cclo izdajo dopolnjujejo še^ štiri, izborno izvedene grafične karte, katere nam v slikah prikazujejo vsebino knjig. Naprednjak!, prlspevajte za Narodni sklad! MOJA STARA izkuSnja je in ostane, da za pregnanje 1 peg ter za pridobitev in ohranitev I nežne, mehke polti ni boljšega mila I nego svet ovp oz na no UUfftk* mtotmm I ■UlO t kOTA|ltk«m, znam ka konjiček tvrdke Bergmann <& Co , Dećin n. L I — Komad po 80 vinarjev se dobiva po I lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Istotako se Bcrgmanova iilijska krema ,^taiiiaM I čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V puStcah po : : 70 vin. se dobiva povsod. : : A. KUMSTI ZMavska ■!»«• fttev. 4. I Velika zaloga obu val I tttfllB#flS l^^^lif %& 4W*A#. ■0Sfft#Afti I lm ttfkm !• wšmm m iiMro. I VukriM itrocila se izvršajejo tacao n I pQ Diiki ceu. Vse mere se shranjujejo ii ■ MlMOiijej«. — Pri zananjiti u*rociliii b«j ■ se blagovoli vzorce poslati. 40 I lMnW prvi I« •Alal slovenski uglaA«¥*ilec ia trgo?ec glas«Yirjev Ljubljana, Poljanska c. 13.1. Olasovirie, pia- ^■^n^^^^^p^^ ntne ta harno- ^^^^RMBflHHjj^^^H ***!• iz prvovrst- ^^HH*^H^^^gB^H^H nih dvornih in ^^HjpBg^rW^ komornih tvrdk ■^BrđaiWL W imam v lastni ^.m rS **^ zalogi bogato *^&jyy izbiro po solid- ^^^W n'^ cenah. Jam- ^^tm čim pismeno 10 let! Tuđi stare glasovirje imam vedno v zalogi. VglaSevanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare elasovirje ugodno zamenjam! — Glas-beni Matici in drugim slovenskim zavodom Ui ~/Jk^ "^^Bft nicekosmet.indieL ' " jmm i*"deIkf.)V tvrdke ^-—-**^™ Fru Vite« & Urug. Praga. ?i!o™ drogerija -/idrija Ljubljana. SeSenb&ni. ul. 5, nasprot; giai. pošti. Anton Kane drogerija, littovska ulica stev. 1. ■ . ■ fra *" /4 mm (\4 iimiiL §Z^z^^mpame destllerlle p&M S STOCK h£^*«3| Barko vije ^^^^^^3 v uradno plombiraiih steklenicaL Cl 16 ^obiva sc p°vsoS • FRANC KOS Lfaliliana, Sodna aUca št 3, ^^ Specije!oa mehanična ^^^^ -T ^^J ffltti HUteija! i. t. i ^ŠLj""1 'i . r , ii *, *«^ na drobno in debelo Si valni strofi od 70 K napre]; 2MF" pletilni stroj "^E patent »Weoroč«}o odlični idramiH. skoro v Tsch eTTOpskili državab z odiičnim nspebom uporabi ja proti vsake vrste izpuščajem ilasti proti krooiČBim lišajes \n paraz. izpuščajem, Inskioam na gla.r\ in v bradi, ima v sebi 4O odstoikov lesnega kotrana in se razlikaje bistreno od vseh drugih kotraaOTili niti, ki se nabajajo ? trgOTbd Pri poltnih boleznffn rabite jako nspešno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo, Kot blažje kotranovo milo: Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, -------------— Dalje: ------------------ Bergerjevo boraksovo milo in sker proti oorcem, ogerenju, pegam, mm zoljem in drugim nepnlikam kože. Cena komada vsake vrste x navodilom o uporabi 70 vinarfev. »•to: Beraarjevo tekoio kotranovo milo je irrrstoega nčink« pri kožnih bolemih, In- ▲ ^^ ^ ^L skisam na glari i u v bradi kakor todi kot f«_rV??*L.M sredstTO za rast las. Steklenica 1 K 50 vin-^K>jr ?V&S| Zahterajte po lekaraab in radevnih trgoviaah^^ «AJX^*»*H Izkljačno Berg«r)eva kotranota mila '" j. ^/^ .F parite na polec itoj«o rarstreno rnamko ^'^^^^^^1'» in na po!«fstojcči finnin podpis *n j^ ^ G. Hell A Co. na «aki eti- ^S^/*5^^T ^ ketu Odlikovan s častno diplomo ^r&t^^t-sC*?-**^ na Dnnajo 1883 ia z zlato tL--------------------**^ svetin|o na tvetovni razstavi v Parizu 19OO Tvornica: 0. Hell St Compn Dunaf, L, Blberstrasse 8« V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milmjia Leustka dedići, Ph. Mr. Josip vttmr, J. Mayr, 8. Plccoli, Ubald p*U Tmk6cxy ia v vseh drugih lekumah na Kranjskem I Uničevalec stenic I I Zing - ring, -1 H oblastveno varovan, pomori takoj vse H ■ stenice z zalego vred. H H Nestrupeno,blagcdišeče,razkužujoče H ^M Dobiva se v steklenicah po 60 vin., ^1 ^M zraven spadajoča brizgalna 20 vin.. ^m H v Vi in >/t Utrskih steklennicah raz- H ^M meroma ceneje ^1 I v glavni zalogi v Ljubljani pri H I Antonu Kane Inpii I ■^■a^al "* a^a^aV "H Dnfa sreistri odlKno •drr»ć»Jte! BJ JNtnilM aliii:lafi.nBLi1-pniZ7.B Stran 12._________________________________________________SLOVENSKI NAROD. ______176 štev. Ali ste oženjeni? -.—^^^^^m Potcm zAhtevajte M9S ■■^^r^^^^^B frorcf 3a 1 K, 6 u ^^H £3^ ŠE& I •! as tro van cenovnik z ^^^^99 T^^A zđravniškimi nasveti ^^^^^^ . ^^M gratis in franko (zaprto ^P^^W *■*■* ^H30 h' — L ttofir, !■ ^^^^^^fli *•**»**« ft«aa| L, "^^^^»■■^■B Wlftslngeretr. • F, Svincniki sloviti budejeviški izdelek tucat 40 h. Cena na drobno okoli 80—96 h. — Trgovci zaslužijo 50 %. Vzorci: 30 tu-catov sortiranin, cedrov les, šestero-ogelnat, tuđi anilinovi svinčniki 12 K po povzctju. 2326 M Weli». Mi\m štei. 1U, Češko. sedlarska obrt se i vsem orodjen ifodno prate. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. f 4IHA V 1*QII -------- najnovejii -------- JdDID A 10U Mrik M* annt .Migw.« •^■^^Sg^i Elegantna in priznana tz- iflEfS^H vršitev, pripravno tuđi za INKES^^ potovanja in izlete. 4\4 IĐUBr^E^C ^™ VcI • kompletno z opra- S^Rh8jC39I vo< P**"fcmu aUk* m ■HSSBSt^ Sele, po kateri vsak za- lE^Mp^^^a četnik lahko takoj ne da "^^^jSjiJ^"D' PreJ ka). znal fotografira in slike izvrši. Po Dovzetju za samo K 1*80. Slike nato vsakdo kupi. — Več pove pri naročitvi aparata UipM Stkkfor. Inaj Ml IH 2 UrdMfti*r|irtel S. liatlovattlj «•«•« • Franc Visjan y Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 3» priporoča svojo bogato zalogo J 43 BOTih in te rabljenih 7 W* VOZOV. ~WA rl Za nabaio vsaienniiit žeiezoioe se pripereča | #%.! i veletroov, z železnino Merkur l^yil j Peter Mlajdič :: Celje | ^ Svetovna zDaika "^ LflURIN & KLEMENT ^^ d. dr. v Mladi Boaeslavi ^^ ' f AVTOMOBILlV ^^ = Zastopnika: Hikodem 6 Wetzka — Gradec. ——------ ^^B Povest trgovskega pomoćnika. OtMpOd Perclul, eden najboijširi trgovskih sotrudnikov, zaposlen v neki veliki trgovini v Parizu, je bil bolan več let na resm bolezni. .Imel sem — pravi on — moćne pekočine in drisko z zaporednimi vetrovi. Skupno z | urogimi odpadki bila pomešana kri in bela tekočina. Jaz nisem mogel već prebavljati. Zelo sem | ehujšal od dneva čo dneva. Poskusii sem mnoga sredstva, čišćenje, puščanje krvi, kopanje, kar nič me ni ozdravelo. Zapusčen od vseh, obopan. ni mi pirmhjaio drugega nego — smrt Da izpolnim svet prijatelja, sca flM fkkm oglje .BellocV Po 3-4 dneh sem se po-Čutil boljšega ter mogd použiti pečeno meso, to česar nisem mogel j nekaj mesecev poprej. Po osmih dneh se je konČala driska — ozdra-T^^ 1 vel sem. Ker sem mogel jesti, prebavati, in se je odstranila driska, yi^^<(j\^ so se mi kmalti povrnile moči ter sem začetkom meseca popolnoma t0^yJ^f3r^\ ^^,^ GZdravel." Claudio Perchal, trg. pomočmk. Pariz, 29. nov. 1896. C^ ^"■^^si >*^ ^ resnici zadostuje, da se uživa ojerbe Belloc po vsakem ko- r /V / •" *^. si^u P° ^~3 žlice, da se v nekoiiko dneh ozdravijo želodčne bo-1 / ^\y^ i ^^ lezni, da, ćelo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavijajo vsa-1 kemu dru^emu zdraviiu. Gospod GlaudiO 9§iic Bc!loc provzroča prijeten občutek v ielodcu, daje tek, Percha! pospeSuje p«bavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je ne- prekosljivo sredstvo proti telavam v želodcu po jedi, proti migreni, ki je posledica slabega prebavljaoja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tuđi proti Asem iivčnim boleznim želodca in črcves. Najpnprostejse sredstvo vživasb oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomela in naenkrat ali v preslcdkih spije, Oglje Belloc lahko samo koristi, škodiu pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekamah. Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne oz avijo nič, ker so pač slabo pripravljene. Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklcni. ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš. Oni, ki se ne morejo pnvaditi ogljev prase k pozirati, naj vzamejo raje pasti I je Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodćne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov očinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989 Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br Pkcoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pL Trnkoczy jL Bohinc lekarna Pti. Mr. Jos- Čižrnaf. Zaradi opustitve ■ raznih vrst penla in švicarskih vezen in posameznih I prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo niskih cenahu I Opreme za neveste I Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ■ ugodno, dalje rjuhe, brUalke, prti, prtiči, oprave za I •* •••^.* .• / kavo, nogavice in iepni robei. / .* / / .' .• I Glavna zaloga i \\. * p. tovaren platoa I in vseh platnenih izdelkov Iftrtosrt LmAfer ft IthBt I znano najboljši izdelki, originalne tovarniške cene. I Opreme za novorolenChe. 1 Hnton Šare Sgg? Ključavničarstvo Ig. Faschinga vđova r*l}a*»kl aaaip M. 8. R#ickova kiša. it«dlli^""ogii]ttč. UvrslM 1b MlltfM tete. Cant mn**™** Popi*«wil« mm bjvtGa »Ina imiiii li ujfiuilil otroških vozičkov te ■•▼»*»• «• MiMa«|*a BL—f zime. ?3BBS^' w LittW|amL ^HBBj^HC •©•mi« »ratnikom u ^^SPB^^ NftU t N«ttjca. i i Josip Rojina J i U krojač prve vrste Jj IH se aahaja sedij v lastni hiši II n Franca JoZela tesla i n konkurira z naivećjimi tvrdkami glede finega kroja in ele- K^antne izvršitve ■?« TfornišKa zaloga najfinejšifi angl. i U in franc. specijalitet blaga. I n: Zavod za uniformiranje.: ? m Najbofjši kosrnetiški predmeti I jK za olepšanje polti in telesa so: i M/k ~9 m milo po 80 b, i «s ^B H9 ;: cream po - o I^K US iistna voda po ■C ^^H 10Dni pra*ek po 60b; fl I^VB za ohranitet in rist lis: * im da1"""/^"'0 "S* M_ iEM h^mm lasa« pomadi O Ti izdelki wAdaa, ki so oblastveno — varovani, so naprodaj lev ! OfSovi U i Ph. Mr. Josip Cižmar ||| v Ljubljani. 5 Kapajte ziupno te domaće izdelke! OtfHkoana Prva kranjska tvornico blaulrlev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša RUDOLF ft. WBR1EK i .^^. IVI S ^HBH^^KJBi •* Priporoča svoje pnre vrste, za vsa podnebta • solidno narejene pianln^ W«Mrlr|# |q Umrvmmm*tm tuđi »■»•»trtlin Poprave in ugt&Uvanja m ixvriuj«jo točno in rafonijc fujceticje. Stonovonle pritlično na Poljanski cesti št. 3. •• tlia s 1. BOTembrom. ff- Poiive se ¥ I nadstropju, ■,.. i Zolomčen uspeh I ^^M^ ali denar nazaj. ^H V9 MraTBlMd iskas ■ ^V «2r o izvrstnem učinku. ^H /V\ Bujne, lepe ■ \m prsi I m wm\ dobite ob rabi med. ^| ir. yi. Rixa kreme za prsi ■ oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za ^fl vsako starost, siineftl|lv uspeh. Rabi H se zunanje. Poizkusna pusica K 3, ve- ^M lika pusica, zadostna za uspeh K 8'— ^M Razpošiljanje strogo diskretno. 2711 ^H hi dr. I Rix, lateratorij, Imj U.. Berggasse 17 E | V najem se odda dobro idoča 2654 g©5tilna a« Dole«l»ki emstl pri „Kramarju1* s 1. septembrom 1912. Natančna pojasnila se izvejo pri gosp, J^slpn Plankarju na Isti cesti Ljudevit Borovnlk puškar v Boi*ovijah (Fer« lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsaJtovrstnlh pmšak za lovce in strelce po najnovejših sUtemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pre> đeln|e stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro vivrfuie. Vse puške so na c. kr. preskupe-zalnici in od mene preizlcušene. — Iluatro-31 vani oenlkt zaatonj. I Gizelino društvo I vzajemna zavarovalnica za življenje in doto pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe nadvojvodinje Gizeie. Glavno zastopstfo za Štajenko, Korošho. Kranjsko: Gradec, Marplatz št. 9. Zavarovalai kapiUl čez četrt miljarde kroo. — Premijske rezerve in prenosi K 83,860.000-—. liti i svito molitve generalnega uslopstia 1a silni obraj HaiisU v akviziciji spretno osebo. Prednost imajo gospodje s kavcijo, ki se jim poveri tuđi inkaso. Natančne ponudbe na podružnico yg Gradcu, Murplfttl Štev. 9, St. 17813. Ti—^ M____ • 2724 U zoradbo okrafne tesle Ziri-M na delnih progah , a) km O-O—km 1-1 na okroglo 21.600 K, b) Sopotov mlin—Zajele na okroglo 53.5OO K in c) štii»ih leleznobeionmkih mosiov na okroglo 36.100 K proračunjena dela in dobave se bodo odvale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali dopla-čila v odstotkih na enotne cene proračuna a!i z napovedjo pavšalne cene naj se predlože ločeno za cesto in mostove do 26. avgusta t. 1. ob 12. opoldne podpisanemu dež. odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo- slati je zapečatene z napisom: „Poiuidba za prevzetje građbe varljant okralne cesta Žiri-R«TteM odnosno H . . . xa prevzetje zgradbe že-UzaolMt mostov na okraini cesti tiri-RoTte". F Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri pozna ponudnik stavbne I pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. I Razven tega je dodati kot vadij še 5 ° 0 stavbnih stroŠkov v gotovini I ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali vrniti vse ponudbe. Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbaeffl uradu ob navadnih uradnih urah. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 2. avgusta 1912. Prve vrste domaća, vse zavavo* valne široke goječa, dobro uvedena zovnrovolno družbo išče spretnega ? glavina zastopmka i za LJubljano ki dobi ic urejeno sa^topstvo in s svojimi zvezami skrbi za zvi- Šaaje »rmrovainih pogodb. 2716 Cen'h pooudbe s popUom tivljenja pod ^Aemeaa-Seeviitas14 wm» m milu afciMirtl« Ittvrtifk ▼ tragom. -«■ 176 ft«*. SLOVENSKI NAKOP._____________________________________________________Stran 13. 'limuni*! ■**■>*. Ceno posteljno p«i»j«l I /f^A 1 kg. sroga, dobroga, pul|ei>«g* 2 K; boljicg« **> K*. pri"« I \V polbeleg* 2-80 K; belegm 4 K; belega tmluutm S*fO C; ■ .<ch J^lfrplBP" T6ftffttritoft0 MftoliO 4t J?0*«***«** rdečega. mo- I —™^ ilUlUVUKllB PUSIBIJE drcga, bclcgi ali nmenegi I nankingi, parnica 180 cm dol^m, 120 cm Uroka, i dvema ■glavnicama, 80 cm dlg, 60 ■ cm šir.t polnjena z novim, sivim, prav •tanovttnim pah&stim peri em 16 K; napol I nuh 20 K; puh t4 K, posamesne pernice 10 K, lt K, 14 K, 16 K, »glavnice 3 K, ■ 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga. 140 cm iir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, iglav- ■ Inica, 90 ctti dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, I Črtastega gradi a, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Raspotilja •« po povretiu, ■ od 12 K naprej franko. Lahko se franko tamrnja xa nea^ajaioce se vrne denar. — | Natančni cenorniki gratis in franko. S Benisch, Došonleo *t. 707, Čttftko. ■ ^^k __p*»__l __m • _r • _e_ ^^ v*» • i ^r .^aa^^Rc* ^^^*_f^_-___w ' f LOff-Sfr^^^^fc^^jftjrPf^j^g i&TlCCmiitt^—^aaa«w : IŠtectUnUiou in peci *^o*Wels ^mj^^M Alfonz 0 Breznlk sotfni izvedenec In učitelj Glasbenc Matic«. Najveća in najstareiša trgovina in izposoievalo&ca kiavirjev in har-moni|«T. Vclikanska zaloga vsega glasbenega orođja ttnm in mniikftli]. r-^SVuStk Ljubljana, Kongresni trg št. 15 u^ikii;1!« —javrrje cvorne ivraKe buscb* dorf©rt Czapka, Holil * Keiti-mann, Stelibammer - BorO- gel a-"er harr-." --la— le faz Jxklinćno edlnl xastopnlk za Kranjsko v ▼elikaniki zaiogi in izbiri. Ne aa,:e se varati po navidezno cenem, vsiljivem a mUm^gm^ osobito, ker nudim m vsakomur, da si po kolikor mo- ™ goče aainitit ceni a!i na čudovito otajhne obrok« s>r«s vsakega sadatja nabavi pr\'O- f!-meno 10lettio garancijo Stari klavirji naiu^odneje v lameno. Uposoievalnlna aaf-niija. FftpriTlla la nglaiCTanfe T»Ch glasbll uajceneje. Preigrani klavirji cdnov :: gi. TttflffTf, citra, UAure, taa^«rtee, harmonike, *. v. rogorl in strane po to- vamiških cenah. — Ves dan odprto! ____ _______________ ^^_____> _ ________ ___>____, ^__________________________. ________•■■______■ ,a___^^B^^^^^^B_a^^a^^^a_ _b_b^ PotHiki v Severno io Južno Amerika se vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst — Ncw Tork, Buenos Aires, Rio do Janerio, Santos ttd. z oajnovejsiai brzoparniki z đveaa vijakana, električno razsvetljavo. breižičnim briojivom, na katerih je za vsake^a potnika sreskrbtjeiio. dt — dobi sV»T0lj domtčc brane z vinom, svež krah. posteljo, kopelj itd. = ODBOĐ PUB1K0T: T Sneno lieriki fiak« satasta. i Jalne Amerika vsakili U đni. Vsilorrstnt pojasnili daje ridevoije brezplaćno in prodaia vozic liste glavni zastopoik za Kranjsko, Štajersko in* Koro sto SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska u!. 26. | EL€KTROTenniŠKA I I DCLH1SKA DRUŽBA ■ PREJE I I KOLBEN IN DR. I PRAGA-VYSOCANY ■ Dinamo »troji In električni s»ator|L s I I Napravo %m oloktrično raxs¥ott}av« ta I ■ prevalanfo oloktrično silo. s Itoktrltai I I obrat ▼»oh vrst s VositllatMiL a Tv- I I bogenoratorfl, električno iolonlco ta I ■ lokomotiTO, torjavi In đTlgnla. s OM**- I ■ niče in tamice vsofc vrst n To4_m I ■ tvbino Tsoh rnUto? (Trands, Ntn). I ■ 8 Točna, coaa in hitra popravila vMk I ■ ol^ktrićnUi strolev trmfUi tvrik. sin A potrebo za instaliranjo- s s ■ 8 n J ^^^^^^^^^^_^____^___^_______________^___^_^_^^^^^^^^^^^^^^^^^^—^^™^^pJJJJ»J««MJp«B™p«pMpjpMMpHSjS^^^^^^n I Avsust kpK I I at^ar v UaMjaai v Traave«. I I iziklsjcifl popravlja Tsakovrstac I sode I ■» aaiaiAtibi *•*•*. I I Kunuie in crodaia stare vinske sode I Blaž Jesenko LJablJSM, Start trg 11 I priporoća klobuke, slamnlke cilindre, čepiće itd. I - - nsjnovAj&e fatone------ I po najni^ji ceni. I tlnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. a ____ m **9l___w ^^BSSSSW L__tt__Hr ■• i___O *"*« — '^^SB __> ^^^^^_BS^^*SSr l f_šW a S ^B^^T^tf*9^ - S^ .___BB^^^^ ■ ^^^SV ^^ fc-B ^BBBBBBBBBBBB^ _■ ^E-HbBBBBBBS---. ^* O. ^^^^ • ^^^^IssssssV ** £■_• • Plajcenej^e dezniko in solniie domačega izdelka priporoČa tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Hajboljši 10 naicenejši nakup Fr. P. Zalet Ljubljana, Stari trg 9, Predno se obrnete drugam, oglejte s mojo bogato zalogo pravOi, najfineišit švicarskih nr iz M^ zlata in srebra, ure ^Pw_ za dame 7 diamanti T ^^k in briljanti. zapest- __^^«J ^H niče, uhane, vratne ^^^^^^^^ veri žice, poročne ^.^HsssssssssV ^s4BSV^^ ^^BSSSSSSSm in druge prstane, 33P ^ssssssB krasne nastavke iz ^0nF^. B^ kina srebra, na- ŠTf 7^%K mi zna orodja itd. KJ ^v^/JsB lahtevalU etnik, \«JL^H Vsa popravila izvršujem ▼ svoji lastn :: delavnici točno in solidno. : Teodor Kom (pmpr^l ■•arik Kora) Hkrinkc strel i Ileiar, tpeljalec stRlmin. tir intaUtn maioiii Ljilljau. hliiKka usta il. 8. Priporoča se si. občinstvu za izvrSe-vanjc vsa kršnih kleparskih del ter pokrivan]« z angleškim, franeoskim in tuzemskim škrlljem z utat-fssMtaii MHm (Drtt)istssi UfsMi z izbočno in ploSčnato opeko, lesnu-cementno in ttrtšno opeko. Vsa sUvbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvrSitvi. Um ■ lnMphi pm Mridpi pw.i Poprave toćno ia ceno. k ^___________ B^BJKBSB»S^BBMB«BlBaB^BpBaBSlBB™BSSBB«BlB^BBSS«B^BS^BBBlBB^BB^BSMBSBBBBBlS™B^B*^SBS^B^BBBBBS^*^*^S^B^B^BS [Fran Sax, elektrotehnik j I Ljubljana, Gradišče 7 I I •Maat«. kane. Instalater za električne naprave, luči, prenoa I I ailei slalje klanih zvonll, telafonov itd. Strclovodne naprave I I I Paprava v atroko apadajočih del. V zaiogi blago prve vrste, pro- I I računi na razpolago. Opremljen tem z najboljšVimi in najno- I I vejalnti preakuaevalnimi aparati. — Cene in delo solidno! I Ijgplj Združeni ccvljarjil I r^^^jrssSU"; ▼ LJubllanl, Wolfova ulica št 14 I I priporotajo svojo bogato zalogo obuval za poletno sezijo. I I V»e vrsto moskih, damskih in otroških čevljev I lastnega in tujega izdelka. I tami sa pete, vrvice, zaponke, čistila itd. ^ I vedno v največji i2beri. ^^M I Specialisti za prave oonke in lovske čevlje. ^mI I ^^a^^B^^BSSSSSSS^^B^H I Izdelujejo se po meri v iastni delav- ^MjajsnHj I nici. sprejemajo se tuđi popravila. KSS^^^^HflHH I ^^e^v^^sssssss^B^^s^B I Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja ^^^^^»asSsj I naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenike. Stirioglate strojne žične pletenine surove ali na ognju pocinkane, vseh debelosti in širokosti pentelj posehno pripravne za ograievanie gozdov, travnikov, wrtow, za volićre, okenske mreže ter mreie zn pesek in gpamoz, ^^';« materi|«l za ocirajevanje, različnih -:etelosti jeklena bodeča žica za olotove, večkrat sukana, sesterooglata, v ognju pocinkana Strojna tičasta plete ni na za varstvo proti zajcem. pasjake, fazanerije, voliere, iawn-tenni3e, Rabitzeve »tene, tnonirske stavbe, žicaste in ograje iz kovanega teleza, stopniske ograje. okenske wnre±n, oqr-«Je za grobe, probnice, pročelja in balkone •■" vsa »devn« fabrikate dobavljajo po najniijih cenah po priznano najboljSi kakovosu *£mu Hutter & Schrantz d. d., Dunaj VI., Windmuhlg. 23 IftflmB tvornica aitarshega in klobucerinastega blaga. ^fPP^ Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsakc vrste gratis in franko .-. Dobiva se v vseh večjih železninskih trgovinah. .-. L i\. pilv. immilu družbu. ^ I kr. priv. zavaroi. družba za življenje. ..flostriiski Fenibs" no Dunmu. Vplačana dclniška glavnica K 8,000.000. Dražba zavaruje: a) proti škođam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstreibe, kakor tadi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnasanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škođam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pri-delke itd.: b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah: c) proti škodam vsled slacajnegi ubitja zrcalnega stekla; d) raznovrstno Ma^o proti škodam. nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov; /") proti vsakovrstnim telesnim nezgodam. nadalje sprejeraa jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin. lekarnarjev, hišoiti posestnikov, TOinikov, lovcev ttd. Delniška glavnica. . • • • K 6,000.000 Stanje zavarovanih svot • • K 230,000.000 Premijske rezerve . . . . „ 60,000.000 Letni dohodki na preraijah . „ 12,000.003 Družba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijab, kakor: a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovanćevi smrti na njega zaostale ali kako drago določeno osebo; b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z opro-stitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosrartne rente ob nastali onemoglostl, nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrt)ljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu dcločene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje dosrartnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji. kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tuđi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd Natančneja pojasnila daje radovoljno Generalni zastop v Ljubljani Sodnijska ulica stev/. 1. ^9 Vodja generalnega zastopa; Josi Prosenci najceaejša io najtutrejša vožnja v Ameribo i parniki „Severonemskega Llojda" Bremna NewYork I I m ceamrmklmi •nraataiki „KA1SBR WILHELM", „KBONPHINZi I fnunur1, „eaisbb vhjblm & ohosse". Prekomorska voinja traja samo 5 do 6 dni. m Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne Ustke za parnike gori navedenega A narobrodnega društva kakor tuđi Hstke za vse pro^e ameriškdh Zeleznic dobite J5 F v Mmkliul edino le pn m| I mm mm, mnm m m. s &\ nasproti obćeznani gostilni .pn «tarera Tišlerja", I Ottft* Is M«MIu« (• VMk ***** Utrt%k lm tobota. — ¥s« M I MlaMilA, kl m «Umi|« Mtovnia, točno Ia bresplačno. — —- I F^stroilNi p^toa«, rooU« ta solidna. fa I Potnikom, naracnjcBim v zapadne države kakon Colortd© Meksiko. Ktlifornij« w I Arimt, VUh. liMdif, Nerada, Ore*«« in WAskiBftet nudi nas« 4ruštvo posebno N I ugodno in iz redno ceno će* tolvoHt* Odhod iu tej pro* iz Brerana Q I 6 enkrat mesečno. jf_ I a se dobivtio ot tuđi Hitki prtko ta »ti ■♦r a in na vie ostal« dele sveta kakor Mi I lrtiHiji, K«^ UcM-Airtt. (Miik Slafa^rt f AfttrtiU« Itd. I stran 14'____________________________________________________SLOVENSKI N4ROD. 176 štev. ^HHBVMHB^HMHHBMB^Bl^^HaV^HH^HB^MHBaBBaaH^^HBBaaaaaaBIIBaMBVaiBHBSHBMBaiBaa^H ~ Tovaroa oiinal ban. laka iifinna ?| Brata M EBERL tikoslifcana. lakirana, stavlma "SHf in poitveia plnkarja .*.3'. Prodajalnicai ItnhlilM Delavnicai Miklosičeva ulica št. 6. LJUllljdllu Igriška ulica štev. 6. nasproti hotela „Union". __ Flektrična sila. ■ XXXI 1 fol l°l f°l fol 151 151 fo| f51 I5| 151 151 IHI 151 I M\ H Edina zaloga I A?3^ I I Avstr.-Ameriška zaloga čevljev I IU U Uutsliana. Presemova ulica i I I X X X i St fol fol [51 fn^ *ol fol fcl fo| [ol fol fol fol fali S Nlifaael liastner 3 I Najcenejši nakup za: I H specerijsko blago, kuhinjsko In iivinsko soL Patrolej, H H tadi ▼ originalnih pio će vina stih kangljah, obdavcenl In H I neobdavčeni bencin (za motorne In artomobile). Gaso- H H Un, Ugroin (za razsvetijavo). fiorileo olje xa Dieselove B I motorje. Vsch vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne ■ H vode in val proizvodi izvirkov vedno sveii v zaiogL H H Ljubljana, Kongresni trg 10. H „The Gresham" zavarovalna družba za življenje v tondonu. pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. Od c. kr av-strijske vlade za v?rnost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost X 3G.433.O2O-G5 = Izredno liberalni pogoji polic. = Pri kritnih policah nudi družba takoj po »klcnitri zavarovanja odškodnino za smrt po samomoru ali dvoboju nove in liasaoTite tarife — laiormaci-e ia prospekti lafctooi. Podružnica za Avstrijo. Gresham Life Assurance Society Limited Dunaj I.f Gisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2. jm~ VIKTOR MORO. ~?H V zavarovalpištvu uvedene osebe, ki lmajo v mestu in na deželi dobre zv^zet se sprejmo pod ugodnimi pogoji 345 Najnovejša iznajdba! i Ilelik požar I se zamore lahko in naglo pogasiti samo s I Smekalovimi brizgalnlcaml I m 40 ,. delarske sile poatmaisaaiai raTnoteteat nove sestave, ki od desne I I in leve strani vlećejo in nečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje I I brizgalnic nepotrebno. I I Na Kranjsketn so dosedaj naroćila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva I I Eriko, Eostaniaviea, Bohln|ska Bistrica, Metlika, teatar, Eoroska BeU I [ Hrvsica, Igoraia iUka, Dravlfe, S podni a Idri$a, rredoslf«, Sorm, 9fh I I Trsia, Zaaalca, BoTte, Velika Loka, luuu gorica, Stotice, Valta vas 9 1 it Feter sa HoleaiskeaL j R. A. SMEKALl v Zagrebu I skladišče vteh gasilnih prcdmetow. bv»izga>lnio9 I i cevif pasowf »ckinic, siekalk in gospodarskilt a)tf*o* I I jer ter motoi*tiih tnlinov. I Odplačevanje na obroke. 78 Sf 12« odlikovanj! 1| | Alton PuskH krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoči svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-moćljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzor-citi in najni/jih cenah izvrsujejo. | Vsak dan svež j S;Q rinlorl luUUIGU ledena kava |H se dobi B|| B v sBaščičarni ■ IJ. ZALAZHIKI B Stari trg št. 21. M ■ = ■ = li" . G. Čadež . ■ v Ljubljani ™ Mestni trg št 14 poleg Urbančeve manaf. trgovine priporoća • klobuke ■ slamnlke m čepiće, razne nioško cerila. u m kravate, ovratnike itd. itd. ■ Blago imam soltdno, cene zmerne. Postrežem toćno. aaj ^ - ' al LMIKDJCH I Ljubljana, Mestni trg 15 I priporoča svojo veliko izber I I afe±vffiio^ I« OTlaitMliKatv. I I Popravila se ižvrfujejo točno in solidno. I I ■ t ®1 "H ^^llris^aliPl |Avstrc€re5itna družba zej.0unaj^>tertinsstr3S5e7i. t. Tel.2ZZ8Šl C. kr. priv. tovarna za cement I Trk#volfska premogokopne dmibe ▼ Trbovl]ah priporoča svoj pnznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse Od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daieć nadkrilfafoći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2307 raznih oradov in naj siov11ej šili tvrdk so na razpolago. Centralni u rad; Dunaj, IM Maximilianstrasse 9. ^a^ ^Bs ^bb ^a^ a^r flai ^^p ^h! ^^M avav ^^Vb|H h^9 ^tF *^IB ^^^ ^^^ ™ Siv Us. deii. tiša k stroief LjiibiiaBa, !v. Petra cesta 4. E Kranj. - Kočevje. B Hnvo mesto. Fiaikrai^n io mmm it U flffleTlkfl z modernimi velikimi brzopamiki iz Ljuiiijane čez h\m\m v ttew-¥ork 3- c proga Red Star Line deča zvezda Nn naših narnikih Finland, Eroonland iTaderiand, Zeeland, Lapland in Samland, \i oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antuerpnom in Kovim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.iudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega ^otnika eminentne^a pomena, ter traja vožnja 7 dni. Ddhod iz Ijubljane vsak ;crek popclone Naši pamiki vozijo tudi na mesec po večkrat iex Kanado v Severno Atneriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojisnila daje v'.adno potr jeo zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani. Kolodvorska ulica 0*^ stev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „ppi Starem Tišlerju1* i Štajerske |užine Utega jekla j FsliD?: Judenburg (Štajersko) I I Centrala: Donaj VLJalto 39 I Danner & Co. Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, :: jekla za vrtanje kamenja, jeklo za sekire, nože tn razllćno domaće orodje, s pile, kladva Ltd. : n najboljše kakovosti. :; D«plral«s slovensko, linrsiko, srbsko, rusko, s Iranoosko, anglesko, Itallisnsko itd. :i ^vtomobilske vzaetl M| ^Ivtomobilske vzmeti. lift* sa pri dtetallatk odlemaleikBvedeB —~~ zastopajk a Irujsko ii primorsko.-------- m***.__________________________________________SLOVEHSKl N4IOD. _________________________________________Ston 15. JtfV Atf M VMMfe Zaloga roh vrat sukna, Mflltllfflktlinifl trtknDilllf I I. IVI A VkR P»t« te mamrtaktar- nUIlUIIUllUraU IISOVIDU H ^^^H 1|«|^X& ^L ^^^^^E^L BV^ w debel° in drota* ^H I , ■ ^^■-■W^^B^ M ^^^HW :: Hega blaga. t: Ljubljana, Sti*Hai-jeira ulica. I L mmmmm Samo K 3-8O. hm I 4^9^ Najnovejša posebno pioš- I ^y^^^ čata, z dvema pokrovcema ^H^ karalinka m Chrnos ■HHHH z nlklimstlm iepnlm ^O^Ej^V ¥tl9«l«fli in amcr. «o«- ^H|^^^^r tole siato Avofnato v#- ^^^HB^^ rttlco najmodernejših členkov s prekr. obeskom ia 3 letiMD jamstvom. Vse skupaj po pov- ---------- zetju za samo K 380. ----------- Mt v l mm. teai sa nw lkmmot. i xJL' Opticni zavod ^^M^>Jos.PyolilsteiD x|^^^k^ listiina. pm tntii i ^HSPSHHPS^^ pnporoci svojo bogato ć5*£*iW^fc>7> zaJofo moćbAot, šči- ianov emajl in glazure za pode, irvrstne specijalitete, ki se hitro šaše in {ih lahko rsak vporabija. Zaloga totarnc lakov £u5vika jAzrta. Depot; i(Hi Brata Ebcrl»LinMianL :s Tvornica :: i plutovinastih zamaškov I Saekenuu A LAbl 19* II -^ ?we Zi ma. — £■"* ffMs ■ fMhi I Tvornica motorjev, >oiidna posebno glede kakovosti, poši-Manja, cene in plačilnfh pogojcv 5215 sce samo dobro vpdjane, marljlte zostopnlke a razpecavanje tT«rn»ških izdelkev visoki proviziji. — Cenjene dopise pod Motorni Mro 12ITH* na anončno ekspe- Heinrich Schalefc, Dmiaj I. VVoIlzeite 11. iel do pošti i v Kranjski gori 2m | <* priporoča ceoj. izletnikom, turistom I 3 potnkoau —*lioTo opremljeni — i >pa poletna stanoTanja. Dobra kubmja. mk Jakob Pecar. GraatfM im ^Mtilmi- ^^^^^"^% st^. W§H« f c«tt-^^§H|^^ VeHta ia^a fraa»- lioloni - avtomati iz prve roke se dobe le v - ateljeju za gramofone - 1. Mm. LiilliaBa I Sodna ulica M. S. (Velika tvttralilm tilogi HEHBIK LEIIZ HAHHBE1H NajvcČja in najpomembnejša lokomobilna tvornica na Nemškem priporoča VENTILNE LOKOMOBILE ====n z delovanjem do 1000 HP. ^^=== .Z« r/'oro paro najbolj pripraven obratni stroj. Gospodinje! Pozor!! Ne kupujte presaega masla ali nadoraestila žanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke BLAIMSCHEINA UNIKUM MARGARINE „UNIKUM" ni rastlinska margarina. SAMO BLAIMSCHEINOV lIMIICIIBflCi se izdeluje iz najčistejše go- II M I If II M « -ie resnično edino in fflliiliB%Vili veje obistne tolšče z visoko W pravo nadomestilo za pasterizirano ometano, ima torej največjo r«- presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. dilno vrednost in je resnično zdrav. IIMIICIJMICC n' umeten, ne^o najči&ei Izdelovanje NUMIKUM» ""Si"« '*"-£' •« n,- BLAIMSCHEIHA „UNIKUM" If**""****™1 za *»" {• vadnega presnega je varovano s stalno državno kontrolo in je to masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. razvidno na vsakem zavitku. Cenjena gospodin ja! :-: Me dajte se torej befjati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-: PeČenJl prS1*enie kuhanje mas|en kruh BLAIMSCHEINA ,,UNIKUMCC MARGARINO Dobiva se povsod. — PoizlcuŠnje gratis in franko. Združene tvornice za margarino in presno maslo, Snnaj XIV. Dva gospođa se sprejmeta 2681 na hrano in slano?anje s 15. avgustom. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Maibna kii 1 io in drugim kmetijskim poslopjem blizu Ljubljane 2637 se da za več let v najem človeku, ki je vajen kmetiškega dela in zmožen to posest dobro obdelovati. Več pove gosp. F. Seriunaii v Lfubljani. St. Petr« cesta itev. 14., L nadstropie, od :: 11. do 12. ure dopoldne. a Proda se iz proste roke lp posestvo* v Srednjem vrhu pri Kranjski gori, obstoječe iz zidane niše, gospodarskega poslopja, ter 150 oralov njiv, travnikov in gozda. Proda se ugodno radi dru- žinskih razmer. — VpraŠanja na Hežo Lavtiiar, Srednji vrti p^ta Kranjska gon Supe vf ostati mineralni in živalski, najbolj preizkuseno, najzaneslivejše io najcenejše gnojilo s ios- forjevo kislino za vse BflP" v^^ zemlje ~3pR Vsebina strogo zajamčena« Najzanejsljivejše in najhitrejše oživljen je krmskih nasadov, doseženje velikih dono- sov fosforovih soli polfie krme. == SupeHF osf ai == povzroča pri žitu in sočivju na}popolnejšo tvoritev zrn in požlahtnenje sad u, tako tuđi prf krompirju, repi itd. dalje amonijakove, kalijeve in solitrove .". superfosfate -■- dobavi j a jo 4323 vse tvornice umetnih goojil, trgovci, po-ljedeiske zadruge in društva. Centralna pisama: Praga, PHkopy 17 III 1 Vimenife,da se kaj frake^a ne je? Io vendarse nahajajovsete J I Ijubke reći v semlefem začimbinem prašku.ki ga kupujete odppi'a I m Ako hoćete obv/arovah svoj želodeclakih zdravju škodljivih j I snovi, hedaj ne kupujte 1 ■ ■■ i _ ■»nikdarsemletih začimbodprto #sSSBSS&Sl 11^ ^511 temveč izključno te Ml gr ^wl lir" -"ml zajamčeno čiste začimbine praške II----------1] ||p/^^/M^-4| firme Alex. Crti sinovi v Gradcu 1] i^y II M|EbttttnBfwi^tf*»| v poleg sroječi, postavno va rova ni opremi.te-^ II ^jž^g!^jj| l^Dobiv^^ll wSSSSSSSSSSSSSSSSSS*mm Pozorna . I Stran 16.___________________________________________________ - SLOVENSKI NAROD. 176 štev. ŽGANJARNA ROBERT DIEHL e§S CELJE Prva kraniska mizanka zadrnaa ^nmu mnia. » niL l i ml iastm — Hspnti MttuMt pati* Hum i Ma Hl lizanla Maniu : itrijiia untii u nm ah. Veltka zaloga upalnih, jedi Inih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejsih, po najnižjih cenah, brez konkurence! Izdeluje vsa pohiStvena in stavbna t dela, oprave za hotele in sanatorije in druge javne zgradbe. — Zaloga v St. Vidu nad Li ubijano. — Pro- i dataina v Ljubljani, Dunajska cesta [štev. 18, hiSa Kmetske posojilnice. ■^^ uski m vnpitepL nvtbBi ■ Muti inipttrit. šampanjec naj visjela dvora in ^ aristokracije Ustanovljeno 1743 Drva mehka in trda, (suha); radi pomajn-kanja prostora znižane cene. Dosta-vijo se na zahtevanje tuđi na dom. rani« ia*a SCAftffETTl, sa akla-ss tftMtui irta¥B*f a ke>leMhr€>ra« :s ŠStampilije vaeh vrst s* mtmšm9 tfraitra, trfjovc* itd. Anton Cerne ■raw«r !■ lB*el*>valel| Uablino. Stari \n 20. Ceaikl trak*. '236 Stmo solidna flaistareisa domaća tvrđka. Ju veli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. /^*"^^ Popravila in 'jk^jfr 3f nova dela po jj/T nainitji ceni. ^^^^ Edioa zaloga ur Lud. Černe, jBTelir, trgovec x nrami ter lapri-seteni sodni cenilec. i Ljubljana, Wolfova ulica št.3. I Ceniki zastoni ia poštnine prosti. Josip Gregorin krojačnica prve vrste za gospode in dame s: ffr ^Aliiftja »m » Dunajski c. 20 I oasproti kavirnc w Evropa" — Tramvajska I , postaja. - I Zaloga inozemskega in Ipristno angleš. blaga. I taial*t :: hitnžtatitH. I I Z odličnim spoštovanjem I I Jos. Oregoria, krojač. I |w celju! Slovenska tvrika. * celjui I tzdeluie velike mostne teatnice za Mm Živine io vozove vseh slstemov io veUL I H ----------- Prevzame jih tuđi w prenovljenje. _______ Hl I Startniinmetniklintanitar IVAN REBEK Celje, PoljanslEanlita ».U. I ■_____ E ■ aaaaaaaa aaaaaaaa aaaa aaaaaaai aavaaaaa ■ Prostouoljna sodna jauna dražba V ponedeljek, dne 5. avgusta 1912 dopoldne ob 9. ori se bode prodajaio na licu mesta pod jako ugodnimi pogoji na prostovoljn: sodni javni dražbi zidano novo Mšo št. 74 v Štepanil vas! na Kodelovem z već sobami, kletjo, lastnim vodnjakom z dobro pitno vodo. Izklicna cena 800» K, vadij 800 K. — Natančnejši dražbeni pogoji se pozvedo med uradnirr.i urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pred dražbo na licu mesta. Mate Hafner, 2*^74 c. kr. notar kot sodni komisar A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI —-----— LJUBLJANA. ===== Tvornica kemicnih barv, lakov in jirnežev, priporoča: Oljnate bar ve Suhe barve Emajl ne barve Fasadne barve Marijin trg £t 1. Vse vrste: s: firneževj :s s: čopičev, :: :s luk ov, :: Mavec (Gips) Olje za pode in stroje Karbolinel I Naslov zadostuje: 171 A. Zankl sinovi v Ljubljani. I Ccniki zastonj! Ccniki zastonj! I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer I Ceitnla u Itauji. — ttstaiovljeia U64. — 29 podnžnc IHll larijiB inSv. PttTS CBSti(V M Jsitliazini HntialD. Delntški kapital in reserve 52,000.000 kron. IPreskrbovanjc vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje *•■■■■!> ▼&•« na hranilne Najkulantnejše izvrševanje bonalh naroćll na vseh tuzemskih m inozemskih mestih. — Izpla knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- čevanje kuponov in izžrcbanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih I štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje *r*4aostaik novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevamo shranjevanje vrednostnih pa- papiii«^ strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih pirjev, l'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev in posolila nanje. papirjev. — Promese za vsa Žrebanja. UpUćUa ia n»kalila v AmerikO in il Amerike. 1660 «^_-^-^—-_^_ Ufttm«iia In pitm«na fimmmtom in nasvotl • vtth w hmn^mm stroko mpmdkmjmiil* transjikeliJili vsekdar brexplačno. ■ F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA :s lovarni zarezanih streinikov :: ponudi vsako poljubno množino pit—t d¥#)ao saremaal stre&nlk-zakrivač s poievno obrcxo in priveznim nastavkom „sistem MARZOLA". M+mm e)4petlei ■■wweje)r I Str^lia popolnoma vama pred nevihtamil mnm mm * mmt wtn swi s«i«nijwtL o ^-S,^^^. >