61. številka. Ljubljana, v četrtek 14. marca 1895. XXVIII. leto. SLOMŠKI TOD. Lshftja vsak dan »vW-«»r, fattcOil nedelie in praznike, ter \eiia po poftt] prejemali za a v»t 1*0 * ogerske dežele za vse leto Ifi gld., kr pol let;t M stcL, BO fietrt leti l gtd., za ;eđt-n mesec 1 gld. 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gtd., za e>trt leta .'i gld. 80 kr., za jeden mesec I -^1 il. ID lir, Za pošiljanje na tlom radona se po 10 kr. na mesec, po 30 kt\ /a fiotrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se »>d Stiristopne petit-vrste po (j kr., ce Ne oznairlo jedenkrat tiska, po o kr., te He dvakrat, in pi I kr , <'e se trikrat m I i veAkrat tiska. Dopisi naj 8« i/.vole- frai.kirati. — Rokopisi ro ne vračajo. — Uredništvo iu npravnifttvo je na KongresnetT trga st. IS, Upravnifitvn naj »c blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administraiivne stvari. Davčna preosnova. v. Nov davek bo takoimennvani rentni davek. Plačevati ga ho od tistih dohodkov, od katerih se ne plačuje drug davek, torej: od obrestij rent od državnih deželnih ali občinskih papirjev; od obra atij vsakovrstnih posojil, tirjatev in hranilnih vlog kakor tudi od dohodkov v zakup danih podjetij ali posestev, od rent, waj jih že kdo dobiva kot. nagrado za plačano dtdovanje, od zavarovalnic ali pokojninskih blagajnu:. Oproščeni bodo rentnega davka razen države in dežel tudi: občine in okraji, a le davka tistih obrestij, katere dobivajo iz začasno naloženih davkov ali posojil, katera se niso nemudoma porabila v določeni namen; od države podpirani zakladi in zavodi, kumulativni invalidni in sirotinski zakladi, bolnice in sploh dobrodelni in učni zavodi; po'tna hranilnica in poštnohranilne vloge; rentnemu davku podvrženi letni dohodki, če sami ali prišteti drugim dohodkom dotične svote ne presegajo zneska o00 gld.; udove in nedoletne ali za delo nesposobne osebe, ki so oproščene personalne dohodarine (ki torej imajo na leto dohodkov ne nad 600 gld ) ; dohodki. katerH imajo stariši od svojih otrok ali otroci od svojih starišev, da se ž njimi preživljajo in končno obresti nekaterih državnih posojil. Rentni davek se bo odmerjal za vsako leto posebej. Če ao dohodki določeni, bo za odmerjenje povedati natanko, koliko so znašali predidoče leto, če pa so nedoločeni, premenljivi, se bo davek določil primerno dohodku v zadnjih dveh letih. Renta v naturalijah se bo cenila po vrednosti dajatev v dotičnera okraju. Rentni davek bo znašal: a) 10°/0 od obrestij avstrijskih, rentnega davka ueoprosčenih posojil; 6) 5% O'* zakupnin*', katero kdo dobiva od obrt«, dane v zakup; c) od obrestij hranilnih vlog, vloženih pri takih hranilnicah, ki v predidočem letu niso izplačale več kakor tiO.000 gld. na obrestih, »>d obresti) hranilnih vlog vloženih pri takih hranilnicah, ki v predidočem letu niso izplačale manj kakor 60.000 gld. in ne več kakor .'500.000 gld. Ivi«tek. Zločinčeva častihlepnost. Kriminalna povest. J en na Ki c h op ina. Sreče ni imel nikjer ! Hi I je ubog, brez nadarjenosti in je mislil, da je genij. Njegova prva skrb pri vstopu v literarni svet je bila za svoje ime Oskar Lapisotte najti več paevdoimen, da bi radovednost svojih aodrugov spravil na nepravi sled. Ali imenoval naj se je kakorkoli, ostal je najneznatnoji izmej vseh junakov s peresom, najtemnejši izmej vseh nerazumljencev >n najrevnejši izmej vseh pisateljev. Zato je postavil svoji častihlepnoati, pridobiti ■j ime, nov smoter. Govoril ai je. da njegov genij ni za sanjarije umetnosti, ampak za dejansko izvršitev kake ideje. Dobro izmišljeno zločinstvo bi mu morda pridobilo dolge zaželjeno bogastvo in potem bi ae njegov v ubožnoati oairotel duh zasvetil v popolni svitlobi. Necega dne poseti svojega prijatelja v bolnici "» apozna pri odhodu v neki dvorani ataro poalo-voditeljico neke jako bogate dame. v koje hiši je pred desetimi leti stanoval in katera ga je pod jednim pisateljskim imenom poznala. Bolnica mn toži, da je že tri tedne tu in živi na obrestih, pa l1 0. Pri novoustanovljenih hranilnicah bo rentni davek v prvem letu znašal l°/0. To isto velja za hranilne vloge pri vseh posojilnicah itd. ; '/) rentni davek od obreBtij raznih, na principu mejsobojnosti zasnovanih hipotekarnih zavodov bo znašal I*/•*/• J •) v VS(Jh drugih .slučajih bo znašal rentni davek 2% letne rente. Rentni davek se bo plačeval tam, kjer stanuje davkoplačevalec, neposredno pa se bo odtegnil : 1. pri državnih in deželnih blagajnicah; 2. pri okrajnih in občinskih blagajnicah ter pri blagajnicali tistih podjetij, ki morajo javno račun polagati, naj se izplačuje renta na katerikoli račun; pri hranilnicah in posojilnicah od obrestij hranilnih vlog. Plačilnice, katere so dolžne odtegovati od rent dotični rentni davek, jamčijo za to, da se davek res odtegne in odda državi. Ako sa rentni davek ne bo že pri izplaoanju rente oziroma obrestij odtegoval, določilo ga bo davčno oblastvo prve instancije v tistem okraju, kjer prebiva davkoplačevalec. Vse prizadete osebe bodo morale naznaniti rentnemu davku podvržene dohodke, in sicer ali pismeno ali ustno Te dolžnosti bodo oproščeni: tt) tisti, ki so že v predidočem letu plačali rentni davek; h) kateri niso svojega bivališča premenili; c) katerih dohodki se niso povečali. Ako kdo ni naznanil svoje rente, davčno oblastvo pa je zanjo izvedelo, pozvalo bo dotičnika, da jo tekom osmih dnij naznani. (Je dotičnik nima rente, bo to moral slovesno izjaviti, katera izjava se bo smatrala kot prisega. C'e se dotičnik ne oglasi, mu davčna oblast po previdnosti odmeri davek, proti kateremu od merjenju bo dovoljena pritožba na deželno linančno oblastvo. Rentni davek bo plačevati dvakrat na leto; dne 1. junija in dne 1. decembra. Država si bo plačevanje rentnega davka lahko zagotovila. Ako bi kdo ne plačal rentnega davka, bo davčna oblast naročila plačevalcu, da ustavi pla-čevanie rente za toliko časa, kolikor bo treba, da se nabere kar znaša dolžni davek in plačevalec bo za to osebno odgovoren. - v prnv brezupnem stanji. „Na cesti," pripoveduje starka, „me je zadela kap in prenesli ao me tu Hem. Moja gospodarica me je tu pustila, ker je sama nevarno bolna. Poslala je k meni svojo dru-žabnieo, ali tej ne morem zaupati, kaj me muči. Jaz imam doma zavoj pisem od kočijaža moje gospodarice in iz njih se razvidi, da sem večkrat okradla svojo gospodarico. Pisma bi bila morala sežgati, ali v njih so bila odkritja njegove ljubezni in obljube, da me bode vzel. Necega dne nisem hotela ničvrednežu dati denarja, kojega je od mene zahteval, in tedaj mi je zapretil, da mi vzame pisma; ako bi jih bil dobil, prišla bi popolnoma v njegovo oblast. Lotila se me je peklenska groza in prosila sem gospodarico, naj spravi družinska pisma, ki so za-me veliko važnosti. Dala mi je nek predalček v njeni pisarni in ključ in tja sem jih položila. Treba bi ji bilo samo reči, da potrebujem svoje družinske listine. Ali do družahnice uimam prav nič zaupanja; gotovo bi prečitala pisma. Razumete zdaj mojo zadrego? O, plemenito bi bilo vaše delo, ako bi mi hoteli prinesti pisma." „Kako pa naj pridem do njih?" „To \e čisto jednostavno. Moja gospodarica vzame ob desetih zvečer kloral in na to zaspi trdno. Družabnica odide po dineju ob sedmih. Ma-dame ji o kloralu ni ničesar zaupala iz strahu, V IJllllljlllll. 14. muca. Gimnazija v Celju. Tudi „Dziennik Polski" se je oglasil proti celjski gimnaziji v Celja, Ta list pravi, da sh je Slovencem že mnogo dovolilo in ne sinejo zatorej pričakovati, da bi se jim v tej žel|i ustreglo Kdor stoji na narodnem stališču, mora spoštovat' tudi narodne pravice in občutljivost dru-zih. Poljaki spoštujejo tudi nemško narodno stališče, in Slovenci se gotovo motijo, če mislijo, da je poljsko narodno čuvstvo silnejše, nego čuvstvo pravice. Neopravičena slovenska trmoglavost lahko prouzroči politično krizo, a Slovencem ne bode koristila. Pač bi bilo odveč, ko bi hoteli odgovarjati na vse budalosti tega poljskega lista, ki očitno kaže, da naših razmer ne pozna in sodi kakor slepec o barvah. Pravičnosti se seveda od Poljakov ne bo-demo učili, ker le predobro vemo, kako ravnajo z Malornsi. Na slovansko čtlstVO pri Poljakih pač dosedaj nismo mnogo se zanašali, pa 86 boderao v bodoče še manj. Rh bi pač ne bili ae zmenili za ta poljski glas, da se nam iz zanesljivega vira ne poroča, da je ta članek pisal poljsk poslanec in da je to odmev mnenja večine poljskega kluba. Osoda dvojezične gimnazije je najbrž že zapečatena in zagovorniki koalicije bodo pač imeli kmalu priliko spoznati, kako škodljiva je politika tistih poslancev, ki so dosedaj za \Vindischgr;itzovo vlado hodili po kostanj v ogenj. — Slovenski koalicijski poslanci na Dunaju še niso izgubili vsega upanja zastran celjske gimnazije, kakor se da posneti iz tega, kar se poroča v „Siidsteirische Postu z Dunaja, a vender se v tem dopisu priznava, da Poljaki žele, da ae Slovenci udajo, da se ne razrušijo dobre razmere mej liberalci in konservativnim klubom, ki je solidaren s Slovenci Zatrjuje se, da se grof llohemvart odločno poteguje za Slovence, priznava se pa, da je pogajal se z levičarji. 0 pogajanjih je pa obvestil Slovence. Nam se zdi čudno, čemu se je grof pogajal, če ne misli, da bodo Slovenci kaj odjenjali, ker levičarji že tako vedo, kaj zahtevamo. Za to pa nas „Sudsteirische Post" ni prepričala, da bi razmere za Slovence bile ugodne, in da bi zares prof llohemvart tako odločno zagovarjal slovenske težnje. da je ne bi okradla. Povedala r.izven mene ni nikomur, ker je meni) popolnoma zaupala. Prišli bi torej notri, ne da bi vas čutila in mi prinesli moja pisma. Znam* vam je, da sta v llifto dva vhoda. AUo greste po zadnjih stopnjicah, vas vratar ne bode videl. O prosim vas, storite to za-me'- rAli vi ste popolnoma brez uma! Kako naj dospem v stanovanje vaše gospodarice? Kako odklenem pisarno?" „Za stanovanje imam postranski ključ, dala sem ga napraviti, da bi okradla svojo gospodarico. Tu je in to je ključ od mojega predalčka. Tu jo tudi ključ o I kuhinje. Skozi to dospete po zadnjih stopnjicah v stanovanje. Prosim vas, storite mi to dobroto, da zamorem mirno umreti." Lapisotte zgrabi ključe. V njegovih očeh se pojavi nek mrtev izraz oske ustnice se mu knV-vito stisnejo. Ako bi ta gospa zdaj umrla, bilo bi lahko izvesti rop pri njeni gospodarici. Mnogo govorjenje je bolnico zelo utrudilo. Dvorano je le slabo razsvitljevala nočna svetilka. Na sosednjih posteljah je vse spalo. Oskar privzdigne bolnici glavo, potegne izpod nje blazino, položi ji jo na usta ter tako najmanj deset minut tišči. Ko odvzame blazino, je bila bolnica zadušena. Blazino ji položi zopet pod glavo in potegne do podbradka odejo. Celjska gimnazija in štajerski Nemci, i Vedno jasneje ponraja, zakaj ee štajerski Nemci tako | Upirajo dvojezični gimnaziji v Celju. Pred nekaterimi leti j«' bil štajerski deželni eolski svet upeljal v ljudske šole obširno porabo nemškega učnega jezika, ali bolje hotel je iz višjih razredov skoro popolnoma izriniti slovenščino. To se mu pa ni posrečilo, kajti slovenske občine so se uprle. Nemški liberalci se nadejajo, da prebivalstvo samo začne zahtevati nemških šol, ako bode videlo, da sicer morajo slovenski dijaki jedno leto dalje hoditi v gimnazijo. Nemški listi že pišejo, da so Slovenci sami krivi, če njih otroci morajo hoditi v pripravljalni razred, ker 80 šole poslovenili. Očividno je, da bi Nemci radi videli, da bi naše šole v prvi vrsti služile le germanizaciji. Zaradi tega pa .štajerski Nemci tudi niso bili za vladni posredovalni predlog, .s katerim bi ae odpravil posredovalni razred, češ, Slovenci naj le študirajo gimnazijo devet let za kazen, ker so nemščino tako v kot stisnili v ljudske šole«. Štajerskim Nemcem so ideal koroške razmere, Uatere hi radi dosegli. Narodna pravičnost in liberalizem Vče- j rajšnji „Slovenec* je priobčil članek 0 celjski gimnaziji ID izvaja v njem, da liberalizem ne more biti strpljiv in pravičen. Da „Slovenec" udriha po liberalizmi!, je običajno in namen tudi dobro poznamo, rad bi taka mimogrede podrgiul ae ob slovenske lib< race. Vprašati se pač moramo, če je glasilo našo katoliške ljudske stranke zares tako j prepričano o škodljivosti liberalizma, zakaj pač ni i povzdignilo odh»čuo svojega glasu proti druženju konservativnih poslancev z liberalci na Dunaju m slasti z vso ostrostjo obsodilo nabiranja glasov za I zaupnice* gi< tu Hohemvartu po Gorenjskem za to, J da je nekatere slovenske poslance zamotat v zvezo i liberalci. To pač dokazuje, .u v srci sami „Slo- vencev!*4 Uredniki niso prepričani, da vse zlo zares j prihaja od liberalizma, V vsej tej zadevi ima liba- ' ralizern le malo opraviti. Da zna liberalisem biti pravičen, pač najbolje že kaže pogled v Anglijo, j kjer baš liberalna stranka se poteguje za pravice iiskega naroda. Narodnih bojev v Avstriji ni kriv , liberalizem, temveč le nasprotje Nemcev proti Slo- | vanoni sploh Karloua pač nikdo ne bode dolžii, j da je liberalec, a vendet je on z drugimi štajer- ! skimi liberalci se v deželnem zboru sporazumel z liberalci in nemškimi nacijoiudci za resolucijo, ki je imela namen zavreči osnovu celjske gimnazije, i O« je potem v konservativnem klubu na Danaja I stvar drugače zavijal, nič ne dene, to je storil iz ! političnih ozirov. Krščanski socijalisti na Dunaja i pad pri „Slovencu" še niso ns sumu, da so lihe ralci, a vender so že šli me| nasprotnike celjske 1 gimnazije. De bodemo Slovenci poraženi v tem vprašanju Bploh, ne gre delati odgovornega libera« lizma, krivi so le tisti slovenski poslanci, ki so vladi iz strahu pred volilno reformo prihiteli na pomoč, ne da bi bila jim dala kaka odločna pisana zagotovila. Ko bi bili tedaj slovenski koali-ranoj s rlohenv/artom vred rekli, da drugače ne vstopijo v koalicijo, da Be to m to nam Slovencem Tiho leze zločinec iz sobe ter zapusti bčdnico pn zadnjih durih, ne da bi ga kedo opazil. liilo je dvajset minut čez devet. V grozničavi razburjenosti stopa nesrečnež velicih korakov v Ilue de Saint Denis. Ob desetih gre v hišo. Najprej gre. v hlev, kjer se je nadejal najti kako kočijaževo stvar. Tu odtrga kos od njegovega vratnika in ga spravi v Žep, Na to koraka vedno čez štiri stopnjice skozi zadnja vrata. Vdova je Stanovala v beletagi. Odpre sobo, leze? po prstih v .spalnico in z največjo hitrostjo zadavi ubogO staro »lamo. Na to odpre pisalni mizo. V srednjem velikem predalu so bile akcije, v desm m zavitki zlatnikov. Z vrednostnimi papirji, kuponi m alatom je spravil 1 10.000 frankov v iep. Za tem poišče pisma, katera je j>o opisu Btarke lahko našel, sežge jih nekaj v kaminu, nekaj pa jih pasti. Samo robove • bžge in jih vrže poleg kamina, da bi kazalo, k kor da je kdo pisma z največjo naglostjo sežgal in moral oditi, predno jih je popolnoma uničil ogeuj. Koh ovratnika položi mrtvi v desno roko« Na to se splazi zopet na o sto in koraka dalje kakor hc: aleo, Lapisotte »t gotovo ui precenil« ako ju inis.il, da je genij« Zločinski genij je bil vsekako. (Konoe prih.) brez vsacega odloga dovoli, in poleg tega pa še dali razumeti, da jim je še skoro ljubše, da se koalicija ne osnuje, temveč levičarska stranka popolnoma razbije, bi bili levičarji in vlada marsikaj radi dovolili. Železo je treba kovati, dokler je vroče. Tako ao pa vlada in levičarji dobili časa in so ae preskrbeli, da v sili izhajajo tudi brez Slovencev. Govori se celo, da slovenski koaliranci niti pri volilni reformi ne bodo odločevali. Će Slovenci v Celju ne dobimo dvojezične gimnazije, bode to v prvi vrsti krivda one neodločne politike, katero je tako goreče zagovarjal nedavno „Slovenec". Volilna pravica petakarjev. Mladočehi so se odločno izrekli za to, da se mora obraniti volilna pravica petakarjem v sedanjih volilnih kurijah, Če se ne uvede občna volilna pravica, naj ae jim tudi poniža davek. Krščanski socijalisti bodo gotovo vsi glasovali za dotični Dipaulijev predlog, ker je od njega odvisen obstanek te stranke, pa nemški nacijonalci so iz strankarskih ozirov za ohranitev volilne pravice petakarjev. O konservativnem klubu se pa govori, da bode dal prosto glasovanje o tej stvari, če se to zgodi se je bati, da se volilna pravica petakarjev pokoplje. Popolnoma neverojet.no pa ni, ker v tem klubu sedi več mož, kateri bi bili jako veseli, če se 8 tem, da se vzame petakarjem volilna praVtca v sedanjih kurijah, zdrobi sedanji velik upliv krščanskih socijalistov na Dunaju. Avstrija in Bolgarija. Nasprotja mej Avstrijo in Bolgarijo zasfran užitnine so se popolnoma poravnali. Bolgari so menda spoznali, da njih dežela ni v tako Ugodnem položaju, da bi se mogla upirati Avstriji, Avstrija pa tudi ne mara zgubiti bolgarskega trgnvišča, katerega bi najbrž težko kdaj zopet pridobila. Predloga proti prekucuhom Odsek za pre-tresovanje predloge proti prekacuhom tudi odklanja razne predloge in zares no bode imel kaj priporočati nemškemu državnemu zboru. O Iklond je predlog, da se razširi £ 184. kazenskega zakoni proti razširjenju nenravnih spisov, odklonil se je neki predlog glede izdaje uradne tajnosti, jednoglasno se je odklonil vladni predlog o razširjenju konli-skacije, ravno tako se je odklonil jeden predlog glede dvoboja. Prvo branj - zakona je h tem končano in dne 20. marca, ko ima odsek zopet sejo, se začne drugo. Dopisi. Iz JI o I*. ron <»;»:». 12, marca. {Raznotero s t i J Srečno je za nami zapeljivi predpust kateri je letos vsied svojn dolgotrajnosti marsikaj zmešali Bil je čas komedij. Naše vrlo bralno društvo je tekom letošnjega pradpusta priredilo šnri veselice, katere so se prav dobro obnesle. Naši di-letantje so priredili dve predstavi, ki sta vzpeli vrlo. Vsa čast gospicam in gospodom ! Ne tako hvalno omenjati moramo dedovanje našega društvenega pevskega zbora. Letošnji predpust je bil v tem osiru prav siromaški. Zakaj? Razloge ne bodemo danes naštevali, temveč pokladamo le na srce besede: Bodimo možje vneti za stvar in prezirajmo zaničljivo vse osobnost ne pojave. Bodimo dosledni in vztrajni, če gre za narodno stvar, ne pa »hodnega razpolo-! ženj i. Bodimo družljivi, a ne razporljivi; dostopni i opominom m pouku, ne pa trmoglavi in naduti in konečno bodimo v narodnih zadevah vselej in povsod Žrtvoljubivi, a ne umazani in izkoriš '-1 j i v i. Držimo se pravega gesla in vse bode BO pet veselo prospe-valo, vsaj pevskih močij imamo dovolj! Dolžnost vsacega uda bralnega društva pt je, da podpira ni moč društveni |ievski zbor, naj si bode kakor podporni ali pa izvrševalui član. Urez p-lja ni pravega društvenega življenja in prireditev veselic sploh nemogoča! Torej veselo na delo ! Bralno društvo bo v letošnjem postu prireje valo zabavne večere vsak teden po jednega iu sicer vsako sredo. Kaj lepa prilika, da so istih tudi naši vrli diletantje udeležujejo z vprizar anjem primernih iger. Kakor vsako leto tako p^ tudi letos v času, primernem za Vodnikovo svečanost, priredilo tukajšnje društvo prostovoljnih gasilcev svojo društveno veselico z običajno tombolo. Ta veselica je posebno živahna, ker jo namenjena vsem tržanom brez razlike, kateri ae je tudi redno leto za le om prav obilo udelažujejol Ta veselica bode vedno dobro uspevala, če so že priredi nekoliko poprej ali pa pozneje, recimo okoli 2 svečana. Pri tej priliki moramo omeniti, da se tržani in okoličani za prepotrebno gasiteljstvo še veliko premalo, da ne rečemo, sploh nič ne brigajo, kakor za vse druge obče koristne napravo ne. To je ne-odpustno in vse graje vredno. Naj sedanje načel -j atvo vse potrebno ukrene, da ae bode število izvr ' šiij. čili in podpornih članov pomnožilo Seveda brez 1 trud.t in žrtev m nikjer nič in iz nič je samogel ! !h Bog sam ustvariti svet! Letošnji predpust je bila I pri nas tud: volitev občinskega odbora, .leden naj-1 važuejitb javnih zastopov je občinski odbor. Za to je treba zmožne, delavne, značajne in za občo blaginjo unete može. No, pa tega se večina naših volilcev še n - zaveda. Tu je troba še vsestranskega korenitega pouka. Večina volilcev ae volitve sploh ne udeležuje, kar je obžalovanja vredno. Tisti pa, ki se je udeležujejo, večinoma ne pojtnijo važni in težavni nalog občinskega zastopa! Vse premalo izobrazbe in vse preveč sebičnih nakan. Da bi se v tem oziru udomačilo večje zanimanje in soglasno postopanje ter pričelo v občo korist delovati z združenimi močmi, sklical se je bil shod volilcev na prijateljski razgovor in posvetovanje o prihodnji volitvi in o kandidatih. Pa kakeršni volilci, tak shod! Ker ni pravega zanimanja, je bil tudi shod zelo pičlo obiskan. Res je, da niso volilci vajeni takih shodov, kajti letošnji shod je bil prvi svoje vrste, vender bi ae morali že radi tega bolj zanimati za shod, ker bi večina volilcev bila rada v SastopU, vsaj odbornik če že ne svetovalec ali celo župan. Kakor rečeno, je bi shod zelo slabo obiskan in še ta troh ca volilcev ae ni za mogla zjediniti glede kandidatov; večina navzočih se kar ganila ni, boječ se zamere in meneč, da bo itak izvoljena, ker drugih boljših kandidatov ni; nekoji pa so se pokazali povsem nezrele za javno delovanje. Shod se je končal brez vsacega uspeha. In kakeršno je bilo zanimanje, takova je bila volitev. Z izvolitvijo župana sicer zadovoljni, reči moramo, da z izvolitvijo odbora sploh nismo zadovoljni! Pa dovolj za danes. Prihodnjič o nalogu občinskega zastojia in kako se isti pri nas izvršuje. Končno še neko posebnost. Kakor amo Mnkmnožoi že sami na sebi ljudje posebnega porekla, tako imajo tudi posamezne napravo pri nas izvirno uamrgodani obraz! Posebna imenitnost pri nas je, da imamo svoj specifični čas kakor ga imajo samo svetovno imenitna mesta. Za postni in brzojavni čas, kateri bi moral merodajen biti, se nam kar brigati ni treba. Naš čas nam kažeta turnski uri na gori in v trgu, k-iteri se ravnata po svojem meridijanu, po katerem se prav računa, če se tudi za pol ure zmoti. Toraj tudi ta javni glasnik kaže našo rednost in natančnost. Pa dovoli za danes! Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. marca. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Kakor smo že omendi, nam bole podala marljiva naša slovenska opera jutri zopet noviteto in sicer „P U š č a v n i k o v zvonce kw, komično opero v 3 dejanjih. Občinstvu bode ta mična vesela opera gotovo prijetna prememba v tekočega meseca bogatem opernem repertoirju, ki obseza razun omenjene, opere samo resne skladbe. Zato je pričakovati, da bo s prav dobrim obiskom izrazilo svoje priznanje upravi slovenskega gledališča in članom opere za njih res marljivo delovanje Bodoči teden se bode potem nadaljevala vrsta heneti'-nih predstav. — (Za „Mirui nabral je gosp. Iv. Hribar mej ljubljanskimi rodoljubi 17fi gld. — (Mestna hranilnica ljubljanska) sicer še ni razglasila svoje bilance za lansko leto, čujemo pa in to iz hranilničnih krogov, da je imela v letu 181)4. čistega dobička 17.7 11 gld 88Vi kr., tako da sedaj iznašata splošna in posebna rezervna zaklada skupaj 84.71 S gld. 87 kr., to je 102")° o vseh ulog, katerih je bilo koncem I. 181)4. vseh skupaj 8887.052 gld. 80'/i kr- To Je JHHen dokaz, da naš zavod navzlic neugodnim okolnostim, obžalovanja vredni mlačnost.i nekaterih krogov in tudi očitnemu nasprotovanju gotovih demagogov vender zdravo najireduje, da je srečno prekoračil otročjo dobo in da se smemo nadejati, da se bode njega razvoj vsled solidnega in previdnega vodstva bolj in bolj širil. Uspehi ni bdi še lepši, da bi se vsak Ljubljančan bolj zavedel svoje mestne in narodne dolžnosti. — (ilas iz občinstva.) Z raznih streh se u upajo danes pravi plazovi, tako da že ni prav varno hoditi |>o ulicah Včeraj smo javili, da je tak plaz podrl g. Kalistra in ga pojiolnoma zasul. Lahko hi so bil zadušil, da ga niso ljudje z rokami odgrebli. Na sv. Petra cesti se je danes ubuI plaz na neko drvarnico in jo demoliral, nekemu gospodu pa je z neke hiše padli sneg potlačil cilinder in ga rami na obrazu. Ali ni sredstva, s katerim bi se mogli hišni posestniki prisiliti, da skrbe za odpravo Snega raz svoje strehe P — (Šampanjec ju je izdal!) V gostilni „Pri I lokomotivi" je bilo v ponedeljek prav veaelo. Neka j zabavna Dunajčanka, Margareta L i n k , ki je pred 1 kratkim nekaj podedovala, je čakala tam v družbi nekega sluge na vlak, da se odpelje na Dunaj. K njima ata prisodla dva moža, pisar pri železnici N. P. in delavec v predilnici J. J. Vino je družbi raz-vezalo jezike in zabavala se je izvrstno, tako da ■meha ni bilo konca. Margareta Link je za trenotek zapustila sobo a ko se je vrnila, je zapazila, da je izginil nje toholček, v katerem je imela svojo ded-ščino, blizu 600 gld. Kaj čuda, da jo je koj minila dobra volja. Glede prvega svojega spremljevalca se je prepričala, da jej ni odnesel denarja, zato je nje sum padel na ona dva moža, ki sta pozneje k njeni mizi prisedla. Vzlic temu pa nt stvari koj tu ovadila, nego, ker se j »»j je mudilo, se odpeljala proti Dunaju in šele v Murzzuscldagu naznanila vse orožnikom. Ti so jej svetovali, naj se vrne v Ljubljano in naj tu ovadi dotičnika, kar je Margareta Link tudi storila. Policija je hitro zasledila oba sumna tička in dognala, da sta tisti večer, ko je bila dunajska Margareta okradena, prav razkošno živela in zapravljala kakor dva kavalirja, dasi imata sila skromne dohodke. Prišla sta v kavarno Pua, prisedla k nekemu vojaku, in naročila — šampanjca. Kavarnar Jh prišel gledat, ali jima je pač zaupati, da bosta tudi plačala ; da preženeta njegov sum, sta mu pokazala petdesefak. Kavarnar jima je seveda z veseljem postregel. Izpraznila sta osem buteljk šampanjca in popila še nekaj drugih pijač, s kočevarji sta se pogajala kar za cele košare in prodajalec karamija jima je moral stresti n * mizo vse, kar je imel, za kar sta mu plačala 3 gld Policija sicer pri njih ni našla nič denarja več, tudi tajita oba, da bi bila storila tatvino, a izročila sta ae vender dež. sodišču, ker o njipi krivdi ni dvomiti. Dunajska Margareta pa je menda izgubila vse upanje, da vidi še kdaj svoj denar. — (Razgrajajoč novak.) Včeraj je prišel Luka Kerrnavnar iz Goric na novačenje Kar ni mu šlo v glavo, da bi po mestu ne smel ukati in prepevati kakor na paši. Za prijazne opomine redar je ve se še zmenil ni, ampak le še močneje kričal in razgrajal. Ko je redar U videl, da iz lepa ničesar ne opravi, je hotel aretovati objestnega Luko, a ta je ubral pot pod noge in bežal. Redar je hitel za njim in ga ujel, a Luka Kerrnavnar ga je sunil z vso silo od sebe, da je redar padel, in novic bežal kakor hitro so ga nesle noge. Uhežal pa ni; prijel ga je neki vojak in ker je zakrivil javno nasilstvo, ga je mestna redarska oljast izročala dež. sodišču — („Veldes am See") se zove nova vrsta člankov, katere prinaša solnogrnška „Fremdenzei- i tung". Člankom je pridejanih več dobro izvedenih ilustracij, — (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Te- I denski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8. do 9, marca kaže, da je bilo novorojencev 12 (m ld'76 %o)i mrtvorojenec 1, umrlih 15 (= 24 44 °;00), mej njimi SO umrli za vratico 1, za jetiko 2, vsled mrtvouda 2, vsled starost n- oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 8. Mej umrlimi je bilo tujcev ti (=400/0), iz zavodov 7 (=4G 5 0 0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za škrla-tico 2, za vratico 6 oseb. — (Dobrunjske občinske volitve) davili i amo že, da je pri volitvah v občinski zastop <'°" branilki agitovalo celo krdelo duhovnih gospodov. Da si zagotovi' zmago, so dali nat sniti volilne listke, in res so se pri vohtvi oddajali od nasprotne strani sami tiskani listki. Komisija pa jih je vzprejemala, dasi jo je vladni zastopnik opozarjal, da je to nezakonito. Uujemp, da se je zoper to volitev podala pritožba na deželno vlado in pričakujemo, da se volitev razveljavi, saj je tudi še mnogo drugih okolnosti], ki avedočijo, da so naši „Slovencevci" mojstri volilne korupcije, zato pa ti gospoJje tudi nimajo prav nobene pravice več, protestovati zoper očitanje, da 8o „podivjani". — (Dijaška muzikalno deklamatorna aka- • demija v Novem mestu) se je vršila \, nedeljo zvečer pod vodstvom g. Hladnika na korist dijaškemu podpornemu društvu iu se v vsakem ozira jako lepo zvršila. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna. Dijaškega podpornega društva blagajnica dobi lepo svoto za svoj blagi namen. — (Lov na volka.) V Savijah nad Loko se je raznesel glas, da je v nekem kozolcu skrit — volk. Ljudj e so se oborožili s sekirami in cepci ter šli na volka. Planili so nanj in ga umorih, potem pa ga zvezali in zmagonosno nesli v vas, kjer so Šele spoznali, da niao ubili volka, ampak — psa. — (Gospodarska razstava v Logatcu) bo j — kakor smo že opetovano javili meseca aep J tembra, ob jednem pa se bo ondu namesto na Vrhniki vršilo premovanje konj. — (Cerkniško - planinska ženska podruž- ; uica družbe sv. Cirila in Metoda) imela bode 19. t. m. v prostorih cerkniške čitalnice ob I. uri 1 popoludne svoj občni zbor z običajnim dnevnim j redom. — (Dovoljen semenj) Deželna vlada je spo- ' razumno s kranjsko trgovinsko in obrtno zbornico ! dovolila občini St. Jernej v krškem okraju konjski 1 semenj na torek po Malem .Šmarnu vsacega leta in potrdila tržni red, vsled katerega je plačati od vsacega na semenj prignanega konja in od žrebet čez leto starih pristojbino 10 novčičev. — (Lepo gospodarstvo.) Ljutomerska hranilnica je v nemških rokah in Nemci jo prav pridno izkoriščajo v svoje politične in osebne namene. Da bi hranilnica volila v višjem volilnem razredu, pla čuje prostovoljno več davka, kakor bi bilo treba. Politična oblast ve za to, povedalo se jej je to že javno, pa vender se ne gane, da bi zavarovala koristi interesentov. Tudi tega nikakor neče videti, da bi pisarniški ravnatelj po hranilničnib pravilih moral brezplačno opravljati prostovoljno prevzete posle, dočim dobiva za to stalno plačo. Da gledajo za kontrolo postavljeni krogi vse to mirno, temu se prav nič ne čudimo ! — (S tiru je skočil) tovorni vlak blizu Di vače. Več vagonov je bilo poškodovanih. Tržaški poštni vlak je imej vsled tega zamude več ur. — (Zmrznil) je te dni na potu mej Bazovico in Sežano 28letni France Kumar, rodom iz Rodika. Dne 4. t. m. se je odpravil v Sežano na vojaški nabor. Oblečen je bil slabo, vrh tega pa vsled snega zgrešil pot. obležal in zmrznil. — (Cesta čez Ljubelj) je vsled mnozega sneua letošnje zime m vsled plazov še vedno zaprta. Snega je nad poldrugi meter visoko, ker so se pa vsilil plazovi, leži sneg ponekod do 5 metrov visoko. Največji teh plazov je na kakih 100 metrov dolžine zasul zimsko cesto. Akopram dela mnogo delavcev, bode še nekaj dnij minulo, predno bode cesta zopet, odprta. — (Železniški obrat) mej Zidanim mostom in Zagrebom je bil včeraj in predvčerajšnjim popol* notna ustavljen, ker se je pri Zapresieu utrgat usad in se USUl na železniški tir. * (Influenca pred 300 leti.) V sedanji dobi, ko se „influenca" pojavlja malone po vsi Evropi in ko v raznih kraj.li mre mnogo ljudij z.i to nad ležim boleznijo, zaoimaio bode naše čitatelj-, ako jim povemo, di „influenca" ni BfI0VaM bolezen, ampak da se je pojavila že. pred 300 leti » Nemčiji 0 tej bolezni piše kronist. Joahim pl. VVedel v svojih še ohranjenih spisih: Jeseni leta 1850 pokazala se je čudna, nagla bolezen „epidemia Ines" ali pa „žpansko čivkanje" zvana < ker so jo prinesli španski vojaki in ker je bolezen podobna ko-kožni bolezni) ne samo po tukajšnjih krajdi in deželah, ampak J'O vsem svetu, kakor daleč dobivamo poročila in linanje. Ta bolezen j© podobna silni mrzlici« Posebno trpita glava in prsi, ker provsTOČa kašelj. Ta nadloga prijela je veliko ljudij . mladih in starih, m šla mimo nobenega mesta, vasi ali hiše. Večina obolelih pa je zopet ozdravela, posebno oni, ki si niso dali puščati kri in ki niso j-rov/ro čili mnogo zdravil-* — Torej, kdor ima influenco, sluša oaj Btarega kronista: naj ne uživa mnogo zdravil in naj si ne pušča krvi ! * (Japonsko kitajske vojne* še ni konec, ]»a že nameravalo Japonci v Spomin na svoje zmage postaviti spomenik. Nabrali so že potrebnega denarja, lii postavijo v Tokiju 1000 metrov visok Stolp od železa, narejen po vzoru FatVeh»vega Bi -!;>a v Parizu. Pritličje tega stolpa bo namenjeno za razstave itd., v osti l h prostorih pa se bodo shranjevali portreti — si kani in modelirani -- slavnih japonskih vojskovodij, državnikov, pesnikov ta uče ujakov. * (Na smrtni postelji) je te dni v Halfevu priznaj neki Cm ■ d., je umoril in oropal pet bogatih žen. Zaradi jednega teh umorov je bil ob Sen neki pošteni človek, ker je nanj letel sum. zaradi drugega aniTt e i eki drugi črnec že dvajset let v sappro. Umirajoči morilec je nosil pri sebi roko jedne svojih žrtev, t; Ino overjen, da ga ta amulet varuje vsake nesreča * (Ljubezniv ženin) Carigrajsko kriminalno sodišče je te dni sodilo nekega mizarja Muitafo Sohteogena, z »radi umora, Muštati je bil zaljubljen, prav orientalsko zaljubljen v neko Polinijo. Ko je snubil, obljubila mu je Polinija, da ga vzame, če jej dokaz1, da je pogumen. Muštata je dan in noč premišljal, kaka naj se izkaže, a ni mu prišla pametna misel v glavo. Da razgreje svojo fantazijo, napil se je žganja in to jo pomagalo. Muštafa je koj začel dokazovati, da je jako pogumen. Najprej se je loti! nekega koči.nža in mu prerahljal kosti da je obit žal nevarno pobil. Potem si je hotel šiloma ogledati tuj h rein. in ker mu je to njegov prijatelj Ibrahim branil, pozgačkal ga je z nožem na hrbtu. Ko je zagledal kri, Se jo ustrašil in jet bežati. V.sa-kogi, ki ga je srečal, je smatra) za preganjalca in ga prijel /. nožem. Ni tem begu je umoril nekega Amerikanca in i'.;r.i • rinil devet oseb, mej njimi tri ženske. Moralo je priti celo krdelo vojakov da je ukrotijo sbesnelega Muštafo. * (Amerikansko! i N> ki novojorški potepuh se je ul botapil v palačo znanega milijonarja Astorja, sa namenom eda, da bi jo zapustil s polnimi žepi. Prišedši v Asi rjevo spalnico zagleda postelj. Vse ■) i l svli Potepuh si e mislil, spal sem že na trdih deskah v zeleni trati in ns trdih postelnjakih v kaznilnicah, zakaj bi ne poskusil, kako se spi na svili. Log. I je in m r >o zaspal. O polunoČl so ga slug- prebudili in izročili redarstvu, katero ga je zaradi „kalenjn no nega miru41 obsodilo na primerno gI6bo, Neki žurnalist je hitel poravnati to globo, da je „ in ter vi val" potepuha in potem mog I obširno popisati, kaka čutila so g* navdajala, ko je počival na svilenih blazinah milijonarjevih. Ko so za to do-godbo izvedeli nekateri odvetniki, so koj poiskali potepuha in ga nagovarjali, naj toži Astorja radi žaljenja na časti, ker ga je dolžil, da je nameraval kraati. Potepuh je spoznal, da bi se dalo na ta način kaj dobiti, čutil se jc torej užaljenega in po-oblaatil jednega odvetnikov, da toži Astorja in zahteva 1000 dolarjev odškodnine. I_____I - y----- "i i Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 LL ________J 1 Darila: Uredništvu našega lista sta poslala : Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Matilda Se beni kar na Kake k u 2 0 kron, nabrane mej potovalci zametenoga poštnega vlaka pri igri „ viget-vagelM. Z vela rodoljubna nabiralka in darovalci ter njih nasledniki ! Za istersko družbo sv. Cirila in Metoda : g. Koloman pl. Caid lekarniški asistent v Ribnici 7 kron nabral v mah družbi slovensko - hrvatski; darovali so g<_r Fran Pust, .lož. Asoli, Lud Lovšin, Fran Hregar, Jož. Gelze, Janez Stupica in Kol. pl. Ca'ć, vsak |>o ! krono. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Dunaj 14. marca. Položaj glede celjskega vprašanja je jako neugoden iu vse kaže, da bo postavka ghde ntrakvistične gimnazije v Olji prop dla. Poljski klub namreč namerava sicer oficijelno glasovati za posttvko, a glas>-vanja se bo vzdržalo toliko njegovih članov kolikor treba, da se postavka odkloni. Poljaki sklepajo iz dosedanjega postopanja kranjskih koalirancev, da mislijo ti svoja Štajerska tovariša pustiti na cedilu. Dunaj 14. marca. Hohen\vart iu njegovi pristaši so glede vol Ine reforme odnehali tako, da sc pododsek že posvetuje o posamič« nostib predlo/enega projekta. Dunaj 14. marca. Poslanska zbornica nadaljuje v današnji seji speč jalno razpravo o davčni reformi. Posl. Lienbacher je predlagal, naj se da volilna pravica vsem davkoplačevalcem, ki plačujejo jeden goldinar direktnega davka. Dunaj 14. marca. Pri sinočnem slavnostnem koncertu slo anskega pevskega društva so se peli / velikanskim uspehom štirje mešani zbori rlubadovi. Dunaj 14. marca. V kuloarju poslanske zbornice je danes prtšlo do pretepa. Mlado&eŠki poslanec Purgharl je namreč napadel kore-Bpondeuta Bt»ro*Vškega listi „Hl:ts Naroda", ker je Purgha.rr.iv zadnji govor neugodno kri -tikoval. Sindikat korespondentov se je sklical, da stori primerne korake v varstvo svojih članov. Tamopol 14. marca. Sodišče je vse veleizdaji; obtožene dijake oprostilo. HudimpeŠta 14, marci. Ministerski predsednik Binffv je naznanil opoziciji, da je na dan 20. marca določeno ECossuthovo slav-nost prepovedal iu preskrbe! vse, kar treba sa vzdrževanje reda. Peterburg" 14. marca. „ No vol* Vremja" javlja, da nameravaj«) Japonci pregnati kitajsko vladajočo dinastijo Miiidzu iu na kitajski prestol postaviti punca iz rodovine King, kateri hi moral dovoliti Japoncem svobodno trgovino v celi državi in nastaviti v kitajski vojski japonske častnike. Rim 14, marca. Listi javljajo, da se danes ali jutri razglasi kraljevski dekret, s katerim se bodo pomilostili vsi, ki so bili po vojaških sodiščih zaradi upora na Siciliji in v Massa Karrari obsojeni. Narodno-gospodarske stvari. — Ročni pralni stroj „Undinau. Jutri popoludne ob 3, uri so bode vršila v mali dvorani hotela „pri Slonu4 pralna poskušnja s strojem „Undinaa. Na to zanimivo poskušnjo opozarjamo posebno naše gospodinje. — Posojilnica v Črnomlji je imela lani 973 ' zadružnikov. Skupni promet je znašal 210 672 gld, ' yy kr. Čistega dobička je bilo :$0ti3 gld. 82 kr. SteT. 64. BaflT~ iTo-va. opera.! "W9M Z»i«t«k ob »/t •• «rl ■▼•6«r. Deželno gledališče t Ljubljani. Dr.pr.P60 V petek, «ltt« IS. tu Hren 1H»5. Prvikrat: Puščavnikov zvonček. KomiCna opera v treh dejanjih. Spisnl« Lockroy in Cormon. Uglasbil Aime Maillard. Poslovenil K. Gangl. Kapelnik g. Hilarij Beni&ck. lležiser g. Jos. Nolli. Začetek točno ob '/,8. uri, konec ob 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pc&polka St. 27. Prihodnja predstava ho v nedeljo, dne 17. marca 1895. Blagajna ae odpre ob 7. url iveier. ■ iira. aprila v Ljubljani. Manje Gregorin poaestvo v KuMju. ponovljeno dne 20. m»iva v Ljubljani. Tomaža A mb rožiča pristoječe pravice do ostanka skupila d> ds^ine v znesku 2l.'l gld , hranjenega v riepozitnem uradu, dne 20. marca in 3. aprila v Ljubljani. Valentina Debcvca posestvo v Cirknici, cenjeno 721 gld., potom re lic 11 arije dne 21. marca v Cirknici. IjOtrrlJiK* w■•«■€•!*.«• IS. marca. V Brnu: 72, 87, i», 80, 42. Tujci. 13. marca. Pri nIobd : Lowit, Rutxky. Fisdier z Dunaja — Ver-r.ole iz Iglave. — Sandri iz Kamnika. — \Vimmer il BrtUta. — Žagar, Mleku ž iz Stnrega trga. — (»runtar iz Vrhnike. Koren iz Škorjana. — Ogorelec iz Novegamesta. Pri .vinilni: Eisler »otiditt, Klituptimfier, Kiiminerer z Dunaja. — t'osta iz Celia Felhinuer iz Celovca. — Haselsteiner i/. Oradca. — Kopri vnikar iz Tat je. Pn |uan«*iu taolod.oroi Kristan iz Sv. Roka.— Ungar iz Reke. Pn aihirl ;m <*«-»>ti'|u: David iz Celovca. — Švigel iz Kožleka. — Alefiovec iz Opatije. — /upan iz Trsta. — II.hn iz Gradca. Umrli no v I,jnl» ljetni: 5 let, Kolodvor- 11. marca: Kranra Avh-I, vrtarica, ske ulic« 6t. 20. 12. marca: Katra Stenovic, zasohiiira, 51 let, Sv. Petra cesta St. 40. 13. marca: Ivana Kl-menc, učenka, 9 let, Parne ulice St. 11. — Franca Podhevsek, delavčeva hči, 21 dni, Flori-janske ulice št. .'G. Tržne cene v Ljubljani dne 18. marca 1895. Pšenica, bil....... 7 Rž, ..... Ječmen, „ . . . . Oves, „ . . . . Ajda, Proso, „ . . . . Koruza, m . . . . Krompir, „ . . . . Le^a, „ . . . . Grah, „ . . . . Fižol, ..... Maslo, kgr.. Mast. „ . Špeh, fri&en, , . gl. kr. r Igl. It. 7 Špeh, povojen, k«r. . — 66 (i - Surovo maslo, , — BO 6 80 — 91 6 20 — 10 H BO Goveje meso, kgr. 64 7 26 Telečja — ♦18 Svinjsko „ „ — 70 3 ;»o Koštrunovo , B — d; 15 — — — 14 — Golob.......... j — 10 11 — Seno, 100 kilo .... 2 14 — 94 Slama, „ ..... 1 — 68 Drva trda, 4 flrnetr. }♦ — — :.« „ mehka, 4 Q „ 6 — Meteorologično poročilo. H Las opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve- j trovi Nebo Mo-krina v mm. 8 rt S 7 zaitraj 2, po po L '.*. zvečer 789*0 730*8 733-2 l-i« C •l o«c i hm: si. szh.' si. SV/. ; sl SVZ.j ohl. ohl. ohl. 0\> snega. Srednja temperatura 8 2°, za 0 6" nad normalom. H)ULrx3.jsl2a, "borza dno 1 1 marca 189 5, Skopiii državni dolg v notah , 101 <'ld. HO kr Skupni drža\ ni dolg v srebru . . . 101 70 Avstrijska zlata renta ...... . 12!> 10 101 n 06 Ogerska zla a renta 4°, o • ... # 124 a:, n Ojjerska krunska renta 4 .'..... H9 _ 10 Avatro-ogerskc bančne delnice . . . . 1073 n _ Kreditne delnice 894 rt lo London vista. ...... 123 n 4f> NemAki drž. bankovci | ta 100 mark «0 It ■ 20 mark..... 12 n 07 9 n 77 Italijanski bankovci . . 4»i n 60 t'. kr. cekini .... 5 • 79 n Dne 13. marca 1895. 4«70 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 152 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1861 po 100 gld.. . 197 „ — , Dunava reg. srečke f»°/0 po 100 gld. . . 133 „ 75 , Zemlj. obč avstr. 4'/,°h zlati zast. list 123 . — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 20n - 9 Ljubljanske srečke......... 25 , — , Rudolfi »ve srečke po 10 gld...... 23 , 75 , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 172 „ — „ Tramway-drn6t. velj. 170 gld. a. v. . . . 42 < n — , Papirnati mbelj......... 1 a 32*/4 , Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja, ki »e nam je povodom bolezni iu snu ti naše iskreno ljubljene soproge, odnosno matere izkazovalo od mnogih siranij, izrekam naj prisrčne j So zahvalo; posebno se jemo gg. članom gasilnega društva, vencev in vsem onim, ki so se v toli vila pogreba sedaj v Bogu počivajoče ležili. Spodnje Gorje pri Bledu, 14. Žalujoča (285) Vinko o vsem svojo Se zah\ al Judam vatel jem obilnem fite-rajnicu ude- marca 1895. obitelj Jan. Pisarja z lepo pisavo v#.|»r«?|me iiotarnika pintarnta v IjJiiIhIjnnl. — Ponudbe vzprejema upravniAtvo „Slovenskega Niiroda". (287—1) -A-g.erxtij.ra. \%- 30 gld. mesečno postranskega zaslužka z visoko provizijo Bi zasluži lahko vsak, ki ima poznanstev, s tem, da vzprejema naročila na patent o vane predmeta, ki se lahko s peč a vaj o v vsakem okraju. — Ponudbe z znamko za 5 kr. Franu Pokorny-Ju Praga, 1134-11 (275—3 Večje množine (28G—1) so želi kupovni i na ta način, da se poiiljajo redno v gotovih količinah. — Ponudbe z navedbo cen do te železniške postaje blagovolijo naj se poslati pod ,,K. K. |»«»Nt«* renta nt« <■ «> i*i <•«*•. Kdor se hoče ženiti «i 41 lit p »II > naj se obrne zaupno na v Budimpešti. Natančne informacija in popis vseh Ženitnih ponudeh kakor od gospodov tako od dam se pošiljajo diskretno kuvertirane, ako se nam vpofilje 30 kr. v post- |mon!fn0 7H07B f .288— 1) n.h znamkah imBniinB £18211. Pristna Brnska suknena roba za Npomladiio in poletno doba 1895. Kupou H-In met. I 4 HO Is «lobr« j S gld« «.— 1« l»»l|*e j S e , lila«*«-, tcilovulk) hUik- mm lilo 7.7« Iz line Kl«l. 9*— la il■■«-1•* I a.**«? :;l«l. I0.50 la iiuiliiiej«'I g Kupon za črno salonsko obleko uWI. IO.—, blago za vrhnje suknje, b de i za turiste, črn peruvienne in dosking, blago za unif-o-me drž. uradnikov, najtinejo grodaSano tkanino itd. rnzposlja po tovarniških cenah kot reoln.i m solidna najbolje znana zaloga suknene^a Idagn S1EGEL-IMHOF v Brnu. Vzorci zastonj in |iošliiine Bresti I — .lau.či m- za lo, da pošiljke |iop od takih, ki >. oni isto pri nas kupujejo. IoiII.ii Hit u«>l-liiili«> 4* v llruii i a/, pošilja vse I»Imk** |>o |»ruti|i |o« t* rtilMk I li oškodujočega sleparskega nkro;askega popusta". (139-11) C. tr. jlani ratialtljilf i atiir. trt, teleiiu. Izvod ii voznega reda olctoTorai 1894;. Id oilhkjalut ć»il omaćfinl %o v«Havn«ffa od Zfiatopao omtnjial prih»J»l >l lo oah»Jnlul č»il ouMcml m i-mr»M*J*mwritf MM. Hr»dnJ»«Tropiki Am ]• krujnamu omo ▼ L|nb ljul m i minuti n»pt«j. Odhod li ljubljene juž. kol.) O« t». mri B mM. po nm*i otMbnl rUk ▼ Trbii, Poatabal, Kolt»k, 0*. Iot«o, Kr»n»ennfe§t«, Ljubno, A«t Holmthal v Amsee, 1»<-Iil, Oman. dtn, flolneirral, f^iid-Ouleln, Zeli n» jeif.ru, Hi«yr, Lino, Ilulojevic« PlsonJ, M»rijln* »»r«, Bffer, Karlov« T»re, Kranaov« r*rt, ¥tmgar I.lp»ljo, DnnaJ tl» Amotetten. Oh a wri tO tttin. ajlMfn«! roaianl rlmk ▼ Noto mesto, Kočevje O« 7. MH tO *ti<». ij**frunuj, oei Salithftl T Solnograd, Dno« ▼la Amatattan. Ob lil. mri SS mit*. tio]>oi%ufnr metani Tlak t Novo msato, Kočevje. Ob ti. uri SO m ti*. oaeboi Tlak t Trblt, Pontabal, Haljak, Oaloveo, Frantomfaela, lijubno, 8«t*thal, Dunaj. Om a. Mri 14 »hIm. popofMrfM« oeel.nl vlak t Trblt, Keljak, OaloTae, IJubtio, Aaa Balathal t Solnograd, Land-Oaatalu, Zali oa Jaaaru, Ino muat, HrrifiOo, Ourlli, Oeuevo, Paria, 8tayr, I.ino, Omunden, IecIJ BndajeTioa, Plaso), Marijina vara, K«er, FraoooTa Tara, Karlova Tara. Pra^ro, T.ipako, Dunaj vla Ara a ta tt« o O* 7. liri HO wt(M>. ar«A*r motmil rlak t Noto maato, Ko.evje Prihod v lajabljano (juž, kol.). Oa S. mri SS imIm. Mjmtrnl oaabnl vlak a Dunaja Tla Amatattan, lip- aija, Praga, franeoTlh «roT, Karlovih varoT, Kura., Marijinih Tarov. Plinja, HndaJDTlu, Holuoarada, Linoa, Btayra, HmumUn«, lachla, Ana,' trn, Zaiti oa jeaeru, Itend-Oaitalna, Ijjnbnaga, OaloTea, Beljaka- Vranianaraat* Trhle* Ok 9. mri 19 mira. ej«/r-*pe ♦ava»»T»t»TT»T»4»*a»»«M»a» eo »#♦♦♦♦♦ J Na najnoTejai in najboljši način X l umetne (1180—43) J : zobe im )¥9bi>vj» : ♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- 4V J vnn|M in \se sobne operMelJe, — odstranjuje £ e lobn« boleelno z usrartenjem živca O j zobozdravnik A. Paichel t ♦ poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi hiSi, I. nadstr. • Pristne ruske gumijeve galoše samo najboljše kakovosti za deklice. iiiij |ld. 1.60 N gospe . gld. 1.90, n 2.20 „ gospode „ 2.80, ,, 3,20 priporoča Henrik Kenda v Ljubljani. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. ■ 1 Protinski cvet uli cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 nteklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najbnljSe iumzUo /oper irKtkiaJr po udih, bolečine v rokah, no««!., v kriai ter v aivclh. olrpuele ude In hit« Itd. Doniva "u pri (1 -2.'H - li* Ulmlclii Truliot*xy-Jii lekarnarju v Ljubljani. 1*omIIJm ve a obrulno poMto. Lekarna Trnk6czy v Gradci i=^T=J^=T=lJ=i=T^J=T=J^ UNDINE 4J>dliUo % jtiiia x v.lnt«> koltt)llO mi Nvrlovnl ra«Mtual v Aniwer|»a*ii-ii. pere z zrakom! Patentovani ročni pralni stroj op^re perilo brez drgne o j a, br«z tob'enja in brez Akoilljivib kemikalij tako niijiineJHH, kakor tudi najbolj priprosto in popolnoma ('isto ji g* Cena 3 g*ldL. SO Isr. (2H3-2) Javna pralna skušnja bode v petek 15. marca 1.1. ol> 3. uri popoludne v mali dvorani restavracije >.Pri Slonu", h kateri so vse cenjene gospodinje uljudno vabljene. {1 g" ^iiiiio|m oilaju ww Ijiililjmio pii A mil*, »rusko vic-ii. trgovcu z železnino, j^ICNtiil trgf Nt. » lO. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o e i p N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne-.