V maju mesecu je več skupin mladincev iz Mercatorja potovalo na svoj letni izlet v Beograd. Dvakrat ob tej priložnosti so jih sprejeli mladinci iz Mercatorjeve Veleblagovnice v Novem Beogradu. Več na strani 3. Tajništvo organov samoupravljanja in DPO Vsi tozdi enotni v solidarnosti Poročilo s 6. zasedanja delavskega sveta SOZD, ki je bilo 6. junija 1980 v Ljubljani V uvodnem delu zasedanja je generalni direktor SOZD, Miran Goslar podal poročilo o izvrševanju sklepov sprejetih na 5. zasedanju in ugotovil, da nista izvršena sklepa št. 85 in 86, ki se nanašata na združevanje sredstev za delo Delovne skupnosti za leto 1980 in vrnitev presežka teh sredstev TOZD in DO. V zvezi s tem je delavski svet soglasno sprejel sklep, da sta M-Preskrba Krško in kl-Nanos, TOZD Izbira Postojna dolžna na podlagi predhodne uskladitve podatkov s komercialnim sektorjem Delovne skupnosti poravnati obveznosti, nakar bo delovna skupnost vrnila presežek vseh sredstev. K točki 2 in 3 . V obravnavanju in sklepanju o izvedbi nadomestnih volitev za delegate v delavskem svetu SOZD izvedenih v M-Velepreskrbi TOZD Grosist in Steklo, je delav-p,1 ^vet istočasno izvolil tudi namestnika predsednice delavskega sveta tov. Petra Moharja, delavca M-Rožnika, TOZD Grmada. K točki 4 Direktor razvojno planskega sektorja delovne skupnosti je poročal o poslovnih rezultatih SOZD Mercator doseženih v prvih treh mesecih letošnjega leta. Ugotovil le uspešnost poslovanja saj se je eeloten prihodek povečal za 27%, dohodek za 39%, čisti dohodek za '19%, za akumulacijo pa je bilo razporejeno za 91% več sredstev kot v istem obdobju preteklega leta. Dpozoril pa je, da ta trend rasti Posameznih elementov ni samo Posledica dobrega gospodarjenja temveč bolj posledica finančnih Ooračunov in povečanja cen. Z iz-Subo zaradi nekritih izplačanih ^kontacij osebnih dohodkov in drugih obveznosti iz čistega do-oodka je poslovalo pet TOZD in ?mer: M-Agrokombinat Krško, lOZD Kooperacija in TOZD Meso mr M-Nanos, TOZD Indus TMI in pvtomaterial. Skupna izguba teh .hmeljnih organizacij znaša /■215.719 din. V primerjavi z izgu-pami ugotovljenimi za isto obdob-le preteklega leta so letošnje za 9% tpanjše. Ktočki 5 Predlog resolucije o razporedi-t’1 skupnega prihodka ter pogoji Poslovanja med trgovskimi orga-Ptzacijami na veliko in malo v OZD Mercator za leto 1980 je med delegati doživel precejšnje auimanje, saj je bilo predlaganih dopolnitev. Delavski svet je so-pasno sprejel le dopolnitev, ki jo ^ Predlagal delegat iz M-Rožnik, JZD Dolomiti, Franc Urbančič, aterega se glasi: »trgovske orga-^ zacije na veliko se obvezujejo, a bodo trgovini na drobno do-^avljaie kvalitetno blago, ter da °do blago, ki ima rok trajanja do-^.avde v rokih pri katerih bo trgo-da^1 na. mal° zagotovljen čas pro-Je najmanj v polovici roka traja-Ja kj je predpisan za določene j. ^*e blaga. ^točki 6 Pri e'avskd svet je sprejel sklep o sbcfraV* Pmdloga samoupravnega So ,razuma o trajnem poslovnem Pl s OVaniu in združevanju dela VgiifpMstev med organizacijami na in organizacijami na malo v se„, J111 organizacijami na malo v noviVu sozD Mercator, ter ime-deln čione delovne skupine in PoleVne or§anizacije, ki so dolžne § imenovanih članov v to de- lovho skupino imenovati svojega delavca. DO oziroma TOZD M-Sa-dje zelenjava, M-Velepreskrba, TOZD Grosist, M-Nanos, M-IP in M-Rožnik so dolžne imenovati člane do 15. 6. 1980. Delovna skupina mora oblikovati predlog sporazuma najkasneje do 31. 10. 1980. K točki 7 Komisija za ugotavljanje upravičenosti do črpanja solidarnostnih sredstev je delavskemu svetu predložila na podlagi pravilnika o oblikovanju in koriščenju solidarnostnih sredstev skupne porabe, vloge treh temeljnih organizacij, ki so zaprosile za kredite za izplačilo regresa za letni dopust in prehrano med delom. Istočasno je ko-.misija pedložila tudi višino sredstev, ki jih posamezna TOZD za te namene združuje in višino sredstev, ki jo je vsaka TOZD dolžna nakazati TOZD Kavarna Evropa ter TOZD TMI v Postojni in Ljubljani. Soglasno je bil sprejet sklep, da vse TOZD iz sredstev skupne porabe rezerviranih za namene solidarnostnega združevanja nakažejo sredstva na žiro račune prosilk. K točki 8 Delegati so dali soglasje k samoupravnemu sporazumu o novi delitvi upravnih-poslovnih prostorov nepremičnin v Ljubljani. Delegati, ki se zasedanja niso udeležili, pa morajo sporočiti svoja soglasja do 18. 6. 1980. K točki 9 Za tajnika notranje arbitraže SOZD je delavski svet, na predlog koordinacijskega odbora sindikata, imenoval tov. Vasjo Lenardiča, delavca M-Contal. K točki 10 Delegati so prejeli informacijo o izvajanju resolucije o osnovnih načlelih razporejanja dohodka in osebnih dohodkov v letu 1979. Iz podatkov je razvidno, da se sprejeta resolucija ni izvajala dosledno, kajti le 8 OZD je izpolnjevalo resolucijo tako glede oblikovanja sredstev za akumulacijo, razporejanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Vendar pa je po ugotovitvi poročevalca tov. Čandka, resolucija vseeno dosegla svoj namen, ker so se OZD trudile, da bi izpolnile njene zahteve. Tak rezultat izvajanja resolucije izhaja iz dejstva, da so bila merila resolucije ostrešja od meril republiškega dogovora. Delavski svet je v komisijo za spremljanje resolucije imenoval nadomestnega člana tov. Staneta Pupisa, delavca M-Nanos in novega člana tov. Marka Žagarja, delavca Delovne skupnosti SOZD. Odgovori na delegatska vprašanja Generalni direktor SOZD je odgovoril tudi na delegatski vprašanji, ki ju je na 5. zasedanju 19. 3. 1980 postavila delegatka M-Embe, Ljudmila Andolšek, in sicer: - kdaj se predvideva organiziranje AOP v delovno organizacijo za računalništvo - ali in kdaj bomo v SOZD Mercator izdelali pregled prilivov in odlivov deviznih sredstev, kot so to storili v drugih SOZD Povzetek odgovorov: - Smernice srednejročenga razvoja SOZD nakazujejo prihodnjo organiziranost AOP. Predvideva se, da bo v teku leta 1981 sprejeta ena od naslednjih variant: združitev v mfehanografski center Ljubljana, kjer bi se vršila obdelava izven SOZD; organiziranje v obliki enovite DO za računalništvo v sestavi SOZD Mercator; organiziranje AOP kot temeljne organizacije v sestavu DO za storitveno dejavnost. Poslovni odbor za AOP pa je mnenja, da ostanejo sektorji za AOP še naprej v sestavi delovnih skupnosti kot samostojne enote. - Na podlagi zbranih podatkov lahko rečemo, da so OZD v sestavu SOZD Mercator neresno pristopile k obveznostim do sestave planov in ustvarjanja deviznih sredstev in njihove porabe. Zato ti podatki ne omogočajo uskladitve deviznih planov za leto 1980. Delovna skupina za planiranje zunanjetrgovinske dejavnosti SOZD Mercator, se trudi odpraviti navedene pomanjkljivosti in s tem zagotoviti solidno osnovo za planiranje in usklajevanje ter združevanje deviznih pravic v letu 1981. Vesna Bleiweis 31. maja so bile v Krškem 3. letne športne igre delavcev in kmetov Mercatorja. Udeležba je bila množična. Več na straneh 11. in 12. Pred dnevom borca 4. julij, dan borca, je bil proglašen za praznik z zakonom z dne 26. junija 1956. leta, v spomin na 4. julij 1941, ko je politbiro Centralnega komiteja KPJ na zasedanju v Beogradu odločil, da se organizira oborožena vstaja v vseh krajih naše dežele. Vstaja se je pričela v Srbiji 7. julija, v Črni gori 13. julija, v Sloveniji 22. julija, v Bosni in Hercegovini in Hrvatski 27. julija in v Makedoniji 11. oktobra 1941. Našteti dnevi so republiški prazniki vstaje vsakega od narodov Jugoslavije. Mercator Z znakom akcije bo označen vsak prispevek sodelavca, ki bo letošnje leto prvikrat sodeloval v gla- GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV S^U' 1 vw" Ljubljana, junij 1980 št.: 6 LETO XVII Iz dela organov samoupravljanja v sozdu Tajništvo organov samoupravljanja in DPO Smernice razvoja sozda v obravnavi Poročilo o 6. seji izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD, ki je bila 19. maja 1980 v Ljubljani Na 6. seji je izvršilni odbor delavskega sveta SOZD pod vodstvom Zinke Gospodarič obravnaval predloga dveh pomembnih dokumentov, in sicer: - resolucijo o razporeditvi skupnega prihodka ter pogoji poslovanja med trgovskimi organizacijami na veliko in malo v SOZD Mercator za leto 1980, - smernice srednjeročnega razvoja SOZD Mercator v obdobju 1981-85. V obravnavi predloga resolucije so člani izvršilnega odbora predlagali nekaj formalnih sprememb, ki na vsebino akta niso bistveno vplivale. Z dopolnitvami, sprejetimi na tej seji izvršilnega odbora, je bil predlog resolucije posredovan v obravnavo in sprejem delavskemu svetu SOZD. Več razprave so člani izvršilnega odbora posvetili drugemu dokumentu, to je smernicam razvoja SOZD za prihodnje srednjeročno obdobje. Predvsem je bilo obravnavano poglavje o investicijah, in to s stališča zagotovitve virov financiranja in realnega planiranja. V razpravi je sodeloval tudi generalni direktor SOZD, Miran Goslar; na njegov predlog je bilo v besedilo smernic vnešeno dopolnilno besedilo, in sicer: »Dosedanji načrti investicijskih vlaganj za srednjeročno obdobje 1981-85 kažejo preseganje fizične zmogljivosti organizacij združenega dela. Za realizacijo investicijskih naložb je zato nujno potrebno povečati ob- seg združevanja sredstev in istočasno nastopati v sovlaganjih izven SOZD. Ta dejstva narekujejo generalno revizijo investicij na podlagi selektivnega pristopa, vendar pa je potrebno zagotoviti prioriteto naložbam v proizvodnjo, kmetijstvo in izvoz.« Izvršilni odbor je sklenil, da smernice razvoja SOZD obravnavajo vse DO in TOZD, združene v SOZD Mercator, do 15. junija 1980. Predloge za spremembe in dopolnitve smernic, ki jih bo izvršilni odbor prejel v roku, bo izvršilni odbor obravnaval na svoji naslednji seji. Predlog smernic razvoja TOZD za obdobje 1981-85 so prejele vse TOZD in DO, predsedniki vseh delavskih svetov in predsedniki osnovnih organizacij sindikata. Vesna Bleivseis Usmeritev združenega dela Jože Renar — M-Rožnik, TOZD Grmada Človek — delo — produktivnost Mestni in občinski svet Zveze komunistov in Zveze sindikatov sta sprejela sklepe o usmeritvi celotnega združenega dela v borbo za čim večjo produktivnost v okviru akcije »Človek - delo - produktivnost«. plan tozda je zelo zahteven, zato ga bomo lahko dosegali samo s povečano storilnostjo in dohodkovno povezanostjo. Vsi se moramo zavedati, da akcija »Človek - delo - produktiv- nost« ni neka posebna aktivnost, ampak mora postati sestavni del naših skupnih prizadevanj- Iz osnutka programa je razvidno, da so vsa vodstva družbeno političnih organizacij dolžna organizirati razprave v osnovnih organizacijah Zveze sindikatov, Zveze komunistov, Zveze socialistične mladine ter v celotnem delegatskem sistemu. Osnovne organizacije Zveze sindikatov so dolžne Sklepi II. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije ter stališča 9. seje predsedstva CK ZKS, kot naloge, ki so opredeljene v smernicah o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1980 in izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih dokumentov 1981 -1985, so temelj te enotne idejno politične akcije. Človek, delo in produktivnost so tri temeljna načela naše socialistične družbe, zato je razumljivo, da bodo v akciji za še večje vrednotenje človeka, dela in produktivnosti sodelovali vsi od Zveze komunistov, Zveze sindikatov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze borcev, Zveze socialistične mladine in drugih družbenih organizacij in društev, do združenega dela, v katerem morajo imeti odločilno vlogo tozdi, delovne organizacije, sozdi in druge asociacije združenega dela - gospodarske zbornice, samoupravne interesne skupnosti in organi družbenopolitičnih skupnosti občin in mesta, zlasti pa še celoten delegatski sestav zbora združenega dela. Namen akcije je izpostavil aktiven odnos delovnega človeka do vseh činiteljev produktivnosti individualnega, kolektivnega in družbenega dela na vseh delovnih mestih in področjih ustvarjanja in v najširšem smislu besede, torej aktiven odnos do boljšega gospodarjenja in vseh faktorjev, ki vplivajo na realno povečanje dohodka. Pred nami, delavci v tozdu, so velike in zelo odgovorne naloge, te bomo najbolj uspešno rešili z višjo produktivnostjo. Srednjeročni Kruh ni le hrana, ampak lahko tudi okras. Izdelek Mercatorjeve Pekarne v Grosupljem. pripraviti predloge ter smernice in jih posredovati samoupravnim organom. Pri našem tozdu smo že imenovali koordinacijski odbor, ki že tudi pripravlja programe. Njegova naloga je boriti se za to, da bo uresničevanje akcije »Človek - delo - produktivnost« neposredna in stalna naloga ter praksa skupnih prizadevanj za hitrejšo ekonomsko rast in sestavni del skupno dogovorjenih stabilizacijskih prizadevanj. Ob koncu vsakega leta bo potrebno podati poročilo o aktivnosti in uspešnosti akcije. Človek v naši družbi je bil in bo osnovni dejavnik vseh družbenih, gospodarskih in kulturnih gibanj - v teh gibanjih in njihovih učinkih ima odločilno vlogo. Od njegovega znanja ter sposobnosti in učinkovitosti je odvisno, ali bo in kako bo naša samoupravna socia- listična družba napredovala. Pri tem ne gre samo za tehnično znanje in spretnosti, ampak tudi za znanje o družbeni ekonomiki, možnosti obvladovanja pogojev in rezultatov dela v socialističnih, samoupravnih odnosih ter za vpliv tega znanja v praksi dela in medsebojnih odnosov. Za opravljanje funkcije nosilca družbenega razvoja mora sebe in svojo družbeno bit nenehno dograjevati in osveščati, ker bo le tako lahko z delom ter trajnimi družbenimi, političnimi in ekonomskimi dejavnostmi utrjeval svoj položaj v družbi, dograjeval socialistični samoupravni sistem ter odstranjeval zgodovinske in druge ovire kot so pojavi birokratsko tehnokratskih tan-denc, zastojev in stagnacije. V to moramo vključiti znanost in njena spoznanja za ambiciozen, vendar realen plan razvoja. Velike rezerve za povečanje produktivnosti ležijo v združevanju dela in sredstev ter izkoriščanju enotnosti jugoslovanskega trga. Borba za celovito odprtje jugoslovanskega trga je hkrati tudi borba za večjo storilnost in borba za nacionalno enakopravnost jugoslovanskih narodov. Slabo izkoriščenost, nizko akumulacijo, neracionalno porabo, razdrobljenost investicij, prepočasna rast dohodkovnih odnosov, previsoko uvozno odvisnost in druge slabosti moramo stalno odpravljati. V tozdih smo dolžni vzpostaviti takšne razmere, da bo človek kar največ ustvaril, da bo optimalno uporabljal proizvajalna sredstva, surovine, delovni čas in znanje ter da bo svojemu delovnemu učinku ustrezno nagrajen. Delovni ljudje se moramo aktivno in še bolj zavestno angažirati pri racionalnejši organizaciji in učinkovitejšem delu, pri aktiviranju notranjih rezerv, varčevanju in višji kakovosti storitev, ob doslednem izvajanju načel socialistične solidarnosti in vzajemnosti v praksi. Le tako bomo dosegli resnično uveljavljanje vsebine Zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, ki omejujejo uravnilovko pri nagrajevanju oziroma zahtevajo njeno odpravljanje, uveljavljajo pa ustvarjalnost, izumiteljstvo, učinkovito izrabo delovnega časa in boljše gospodarjenje z minulim in živim delom kot osnovo za nagrajevanje. Iz M-Contala Durica Sremac — M-Contal, Beograd Komunisti u akciji Sprovodjenje mera ekonomske stabilizacije, od op-šteg značaja za čitavu našu privredu, kao i aktuelna problematika na planu boljeg organizovanja, podsta-kli su komuniste M-Contala da održe savetovanje na kome če o ovim problemima raspravljati. Udeleženci mednarodnega simpozija v Bohovi ing. Marjan Klemenčič Predelava sadja v Mercatorju Obisk udeležencev mednarodnega simpozija - IFU v Mercator Slovenija Sadje Ljubljana, TOZD Hladilnica Bohova v Bohovi. Savetovanje SK M-Contala odr-žano je 2. 6. u Ljubljani i trajalo je jedan dan. Diskusije koje su vo-djene na njemu u pogledu sprovo-djenja mera ekonomske stabilizacije bile su veoma konkretne i dale su dosta dobrih predloga za bu-duči rad. Naime komunisti se nisu zadovoljili time da rezultate spro-vodjenja mera ekonomske stabilizacije samo ocene kao uspešne, i pored izvanrednog tromesečnog poslovanja ob OOR-a, što je obzirom na opšte uslove privredjiva-nja za svaku pohvalu, več su anali-zirajuči poslovanja i medjusobnu saradnju OOUR-a, a i ekonomskih jedinica unutar OOUR-a, konsta-tovali da bi bolje poslovno povezi-vanje ekonomskih jedinica i OOUR-a moglo znatno da doprinese poslovnom uspehu ove ra-dne organizacije. Gde god je to moguče trebalo bi zajednički istu-pati na tržište radi što potpunijeg popunjavanja programa poslovne aktivnosti a i boljeg predstavljanja M-Contala kao radne organizacije. Jedan od zaključaka takodje ukazuje na nedogradjenost sistema nagradjivanja prema radu i rezul-tatima rada, a takodje i na nedo-statak zajedničkih kriterijuma za nagradjivanje minulog rada. U buduče bolja povezanost Na ovom savetovanju je takodje uočeno da je povezanost osnovnih organizacija SK nedovoljna. Naime do pre poslednih izbora u M-Contalu su postojale samo dve osnovne organizacije SK, i to jedan u Ljubljani i jedan u Beogradu. Sada ih ima četiri i njihov rad je ponekad nekoordiniran. Komunisti su usvojili odluku o formiranju koordinacionog tela na nivou radne organizacije za SK, u koje ulaze sekretari osnovnih organizacija a predsedavajuči, odnosno koordinacioni sekretar se bira nai-zmenično sa mandatom po šest meseci. Pravila o ovom načinu organizovanja če se usvojiti na organizacijama. Kako se dalje povezivati u Mercatoru? Jedna od tačaka dnevnog reda je bila i diskusija o samoupravnoj i poslovnoj povezanosti u okviri-ma Mercatora. Analizirajoči trenutno situaciju konstatovano je da ona ne zadovoljava i da bi trebalo tražiti načine i forme za bolju povezanost jer je to prema oceni komunista i širša potreba. Faktori na koje treba posebno obratiti pažnju kod analize konkretnih predloga su dalja specializacija poslova unutar SOUR-a kao i sma-njenje prekrivanja delatnosti, odnosno čvršče povezivanje sa onim radnim organizacijama ili OOUR-ima sa kojima se delatnost poslovanja poklapa ili preklapa. Ova-kav pristup povezivanju bi trebao da ojača potencijale pojedinih OOUR-a ili radnih organzacija u pojedinim oblastima poslovanja. Konkretni predloži koji če se sači-niti morali bi voditi računa o svim zainteresovanima ali prevashodno i o torne šta je društveni interes, te takodje u sebi sadržati sve pokazatelje koji govore i u prilog i protiv bilo kog predloga o reorganizaciji. Konec meseca aprila 1980 je bil na Bledu večdnevni XIII. simpozij mednarodne zveze predelovalcev sokov in koncentratov - IFU. Prireditev je tradicionalna in je bila do sedaj v glavnem domena zahodnih držav. Obravnavana tematika simpozija je zajemala najnovejše izsledke na področju tehnologije predelave sadja, kot postopke koncentriranja, sušenja in dearomatizacije. V tehnično organizacijskem smislu so k uspešnosti prireditve v mnogočem pripomogle tudi slovenske sadno-predelovalne OZD skupno z ljubljansko Biotehniško fakulteto. Ob zaključku simpozija se je več ko 200 udeležencev, med njimi preko 50 najvidnejših evropskih strokovnjakov s področja tehnologije predelave sadja alternativno udeležilo ogleda sadno-li-kerskega kombinata Fructal-Alko v Ajdovščini in Mercator-Sloveni-ja Sadja, TOZD Hladilnica v Bohovi pri Mariboru. Tuje strokovnjake je zanimal sodoben obrat za proizvodnjo naravnih sadnih koncentratov in arom v Bohovi, ki predvsem v procesu koncentracije sokov temelji na domači tehnologiji. Ta je zasnovana na dejstvu, da temperature pri koncentriranju ne presežejoi 30° C, s tem pa koncentrati ohranijo vse biološke vrednosti. Ta tehnologija je danes zanimiva tudi po energetski plati, saj ne troši vse predrage pare. Kot energetski medij se uporablja topli NTL iz kompleksa visokotlačnih kompresorjev hladilnice. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi začetek gradnje nove ležne kleti za sokove in koncentrate, skupne kapacitete 2 milijona litrov, ki jo uspešno izvaja mariborska EM Hidromontaža. Vse goste je po ogledu obrata prisrčno pozdravil direktor TOZD Hladilnice Bohova, Alojz Cof, in jim orisal razvoj temeljne organizacije. Po zelo okusno pripravljenem prigrizku so vsi udeleženci simpozija obiskali še Slovinovo klet v Ormožu. Ob povratku so se vsi strokovnjaki zelo pohvalno izrazili o organiziranosti in opremljenosti TOZD Hladilnice Bohova, pa tudi na račun gostoljubnosti so našli mnogo toplih besed. Z volilnih in programskih konferenc ZSM Zaposlitev ovira družbeno delovanje Mladi v Mercatorju -Rožnik TOZD Dolomiti smo se takoj po opravljeni volilni programski konferenci lotili uresničevanja programa dela za leto 1980. Ocenili smo, da so najbolj bistvene sledeče naloge: Razširiti in okrepiti delo OO ZSMS v naslednjem obdobju na vseh področjih dela ter družbeno političnega udejstvovanja mladih v temeljni organizaciji: bolj aktivno skupinsko delo, saj šteje naša OO ZSMS kar 130 mladih, od katerih pa ne moremo reči, da vsi aktivno sodelujejo. Prav gotovo je vzrok za slabo vključevanje mladih v delo ter delovanje OZSMS pomanjkanje kadra po poslovnih enotah ter s tem tudi velike obremenitve zaposlenih, kar se vse odraža tudi v delovanju OO ZSMS ter v izostajanju s sestankov. Kljub problemom, ki nas pestijo, smo uspeli organizirati več akcij, kot so skupna udeležba na pohodu ob žici okupirane Ljubljane, srečanje mladih delavcev pri OK ZSMS Vič-Ru-dnik ter obisk nekaterih kulturnih prireditev. Vsekakor bo potrebno v naslednjem obdobju dejavnost v vseh pogledih še pospešiti. I Ob 4. juliju, dnevu borca Jože Renar - M-Rožnik, TOZD Grmada Iz spominov borca na pomlad leta 1945. Zima v začetku 1945. leta se je približevala koncu. Borci, ki smo mokro in hladno zimo prebili v jarkih v Sremu, smo že težko čakali, da bi zapustili ta neprijetna bivališča in šli naprej. V številnih razpravah na Političnih sestankih smo vedno spraševali, kdaj bomo šli naprej, kdaj bomo videli Zagreb in Ljubljano, kdaj bo svoboda... Dobro se še spominjam, da smo s položajev v Sremu odšli naravnost čez Donavo v Bačko Palanko, na proslavo 27. marca, dneva, ko so Beograd leta 1941 preplavile Parole »Bolje rat nego pakt!« Čeprav je v tistem času celo kruha Primanjkovalo, so nas domačini v Bački Palanki veselo pozdravljali in nas posipali s pšeničnim zrnjem. Proslava je bila mogočna ~ ne toliko po številu udeležencev, kakor po svoji vsebini in enotni želji, da bi sovražnika čimprej Pregnali iz domovine. Naslednjega dne se nismo več vrnili na fronto v Srem, temveč smo v pospešenem maršu odkora- ■ kali proti Sabcu, tam prečkali Savo in se vkrcali na vlak v smeri Proti Bosni. Peljali smo se le nekaj kilometrov, toda tudi tako kratka yožnja je bila tedaj veliko doživetje. Peš smo nadaljevali po lepi, vijugasti dolini reke Drine proti Zvorniku. Korakali smo po desnem bregu Drine - na levem bre-£u je imel svoje položaje sovraž-uik. Vreme je bilo na našo srečo lepo. Na poljih in gozdovih se je že Prebujala narava - pomlad je bila tu in v naših srcih je bilo hrepene-uje po svobodi še večje. V Zvornik smo po zelo napor-nem pohodu prispeli 1. aprila 1945. Tu nas je pot vodila čez Dri- no in naslednjega dne zjutraj smo bili zopet na položajih. Vse je bilo tako vznemirljivo: vojaki, vodi, čete, bataljoni - vse se je premikalo. Nenadoma pa se je vse ustavilo, kot da bi čas ne šel več naprej. Vse je bilo v pričakovanju, kdaj bo dan znak za napad. V življenju je čakanje vedno mučno, najsi bo to na fronti, ko se čaka na pričetek juriša, ali pa v ljubezni, ko fant čaka dekle za vogalom. Približno sredi dopoldneva je nenadoma začela napadati cela brigada. Napad je bil dobro organiziran: napredovali smo hitro in brez žrtev. Pred nami je bil manjši hrib, na katerem so bili utrjeni Nemci, toda pod točo naših krogel so se kaj kmalu vdali in pot je bila odprta. Tu je naša četa zaplenila štiri puškomitraljeze in večje število pušk. Nemce smo potiskali proti Bije-lini in tako zvečer prišli do predmestja. Tu so bili Nemci zopet vkopani, zato smo se tudi mi začeli takoj utrjevati. Vsak borec si je moral izkopati jarek. Prav tedaj pa je neusmiljeno začel padati spomladanski dež, ki je izkopane jarke kaj hitro napolnil. Tako smo imeli samo dve izbiri: čepeti v hladni vodi ali pa se dvigniti in postati tarča sovražniku. Ravno to sled- Kar nismo mogli narazen... Mladinci M-Rožnika Ha izletu v Beogradu proslav Petje — Rožnik, Delovna skupnost Obiskali grobnico M' nje je bilo za marsikaterega borca usodno. Ta noč je bila ena najtežjih, kar sem jih doživel v vojni. Število padlih borcev smo lahko ugotovili šele naslednji dan. V jutranjih urah smo takoj začeli napadati. Bijelina je bila kaj hitro za nami, pred nami pa Brčko, od katerega nas je ločilo ravno polje, kakršna smo vedno tako sovražili. Čistina je za napade najtežja - sovražnik, ki je vkopan, hitro opazi vsak premik. Blatna panonska tla so ovirala napredovanje že tako izčrpanih borcev. Pred mestom smo ostali celo popoldne in ga šele ob enajstih zvečer na juriš zavzeli ter ga dokončno osvobodili. Vnela se je huda borba in žal je tudi osvoboditev Brčkega terjala visok krvni davek. Z druge strani Save so Nemci s težko artilerijo še vedno streljali na Brčko kljub temu pa se je začelo po našem prihodu življenje v Brčkem zelo hitro normalizirati. Seveda ni nikogar kaj dosti mikalo, da bi si ogledal zanimivosti mesta, kot to delamo danes, temveč smo se takoj začeli pripravljati na nove boje proti sovražniku. Še iste noči smo se naskrivaj in potihoma prepeljali z lesenim čolnom na drugo stran Save. Le tisti, ki je to občutil na lastni koži, lahko razume, s kakšnimi občutki se srečuješ, ko se tihotapiš v sovražnikovo zaledje. Živo se spominjam, da je naš utrujeni komandir, obložen s polnim nahrbtnikom muni-cije, praznim želodcem in skrbjo na obrazu, pri izstopu iz čolna padel v vodo, ki je bila zelo mrzla. Prav nič prijetna kopel za hladno noč, ki je še bila pred nami! Srečo smo imeli, da so se Nemci že umaknili z obale. Namestnik komandirja in še enajst tovarišev nas je bilo določenih za predhodnico. Ta je imela nalogo, da prodre približno 6 kilometrov daleč ob železniški progi v Slavonijo. Noč je bila zelo temna in korak za korakom smo se tik ob železniški progi pomikali v notranjost. Pred seboj smo opazili nekaj hiš. Previdno in počasi smo se priplazili do njih. Potrkali smo na vrata, toda oglasil se ni nihče. Prepričani smo bili, da hiše niso prazne, zato smo še nekajkrat narahlo potrkali in končno se je odzvala starejša žen- Jože Renar ska. Vsa prestrašena nam je odprla vrata rekoč: »Katera vojska je pa zdaj spet? Še pred nekaj minutami so tu bili Nemci, ki so si kuhali in se greli.« Bili smo šele na polovici predvidene poti. Tema je bila kot v rogu, toda morali smo naprej. Posebej smo se trudili, da bi bili pri premikanju kar se da tihi, saj bi nas lahko vsak najmanjši ropot izdal. Ura je bila že krepko čez polnoč, ko smo na naši desni strani nenadoma zaslišali korake vojske. Naš komandir nam je ukazal: »Fantje, hitro v strelce! Puškomitraljeze postavite za železniške tračnice! Sovražnik prihaja!« Korakanje in ropot vojske sta se vedno bolj približevala.Komandir nas je potihoma opazoval: »Ne streljajte, dokler vam ne dam ukaza«. Potem je naglas vprašal: »Kdo je tam?« »Vojska!« se je zaslišalo iz teme. »Čigava vojska?« je vprašal komandir predhodnice. »Vojska!« se je spet glasil odgovor, obenem pa je bilo slišati ukaz »Prva, druga in tretja četa v strelce!« Na obeh straneh je vladalo veliko nezaupanje. Mi smo bili prepričani, da smo naleteli na ustaše. Ko je nekomu izmed nas padla lopata na tračnico, so se z druge strani takoj oglasili rafali. Zelo mučni trenutki so bili to, saj nas je bilo le enajst, nasprotnikov pa za cel bataljon. Zahtevali smo, naj pride k nam njihov vodja, enako zahtevo pa so postavili tudi oni. Minute so se vlekle kot ure. Nazadnje se je naš pogumni komadir le odločil, izbral mojega tovariša in mene in do zob oboroženi smo odkorakali proti nasprotnikom. Kljub gosti temi smo kmalu opazili petokrake na kapah »nasprotnikov« in ves strah in negotovost sta v hipu izpuhtela. Srečali smo se z borci iz Srema, ki so prodirali proti zahodu, in to prav na križišču med železniško progo, ki prihaja iz Bosne, in cesto, ki pelje iz Srema proti zahodu. Razveselili smo se srečanja in zadovoljni skupaj nadaljevali pot, ki je bila še zelo naporna in krvava, vendar nas je vodila svobodi nasproti. »Mi se mamo radi - radi, radi, radi... Zbliževanje med kolektivi sozda Mladinci Mercator - j —* na viaK in naslednji raJ prispeli v Beograd. Najprej smo si ogled ^v°r> nato pa smo se odp neznanemu vojaK se napotili na Kal« arn smo obiskali Vojni ® razgledali po našem r^stu. Na poti proti E mo si ogledali še kongr ^ r Sava. Grobnica je le J. Titovi gardisti. K klonili spominu tova ki j? °l>?skall še Muzej k.^Mo smo obiskali še j Ve.^Vnico BeoSra ki medsebojno poslovno sodelujeta- Pri ugotavljanju pravic in obveznosti iz tega člena bodo prizadete organizacije upoštevale objektivni položaj na tržišču, upoštevajoč načela, da je treba prevzeti odgovornost le za subjektivne slabosti in napake. Trgovske organizacije na veliko sa obvezujejo, da bodo trgovini na drobno dostavljale kvalitetno blag0 ter da bodo blago, ki ima rok trajanja dostavile v rokih pri katerih bo trgovini na malo zagotovljen čas prodaj0’ najmanj v polovici časa roka trajanja-ki je predpisan za določene vrst° blaga. Reklamacije 8. člen Trgovske organizacije so dolžn0 opraviti količinski in kakovostn1 prevzem blaga ob dostavi na posa; mezno prodajno mesto organizactf na malo. 9. člen V kolikor trgovska organizacija ^ malo ob prevzemu blaga ugotovi, 0 blago količinsko ne ustreza naročilu ln dostavnim dokumentom trgovske organizacije na veliko, s komisijskim zapisnikom ugotovi sporno količino. V kolikor trgovska organizacija na foalo ob prevzemu blaga ugotovi, da blago kakovostno ne ustreza naročijo oziroma pozitivnim predpisom o kakovosti blaga, nekakovostnega blaga ni dolžna prevzeti, s komisijskim zapisnikom pa ugotovi napake v kakovosti dostavljenega oziroma zavrnjenega blaga. 10. člen Trgovske organizacije na malo so dolžne zaradi količinske ali kako-vdstne napake dostavljenega blaga jdožiti pismeno reklamacijo nemudoma, oziroma najkasneje v 3 dneh 23 Prehrambeno blago in v 5 dneh za deprehrambeno blago od dneva Prevzema blaga, če je napaka očitna, °ziroma od dneva, ko jo je bilo po dorrnalnem poteku stvari mogoče 0Paziti. K pismeni reklamaciji mora biti Priložen zapisnik o ugotovljeni napa- ki blaga z vidika količine oziroma kakovosti. Trgovske organizacije na veliko so dolžne rešiti prejeto reklamacijo v primernem roku glede na naravo ugotovljene napake, vendar najkasneje v 15 dneh po prejemu reklamacije. V kolikor posamezna trgovska or-ganizačija na veliko ne reši reklamacije v navedenem roku, je organizacija na malo upravičena, da organizacijo na veliko bremeni za sporni znesek. Zaključne določbe 11. člen Ta resolucija in pogoji poslovanja so sprejeti na Delavskem svetu SOZD dne 6. 6. 1980, ter se uporablja od 1. 1. do 31. 12. 1980. Ljubljana, 6. junij 1980 Predsednica Delavskega sveta SOZD Mercator, Jasna Žagar, 1. r. 3. letne športne igre delavcev . m kmetov sozda Mercator Mercatoriada 80 • Krško • Najslabše vreme doslej na Mercatoriadi. Dež je bil že na otvoritvi. Foto: Kancijan Hvastija Za kros pred kostanjeviškim gradom ste se lahko prijavili na startu. Foto: Kancijan Hvastija Matjaž Marinček Športni duh. v dežju nos Postojna), 9. Ludvik Hren (M-Rožnik), 10. Pavel Varga (M-Slo-ga), 11. Alojz Pavlin (M-Agrokombinat Krško), 12. Jože Seleši in 13. Rajko Škafar (oba M-Sadje zelenjava). Kros - ženske ekipno: 1. MIP Ptuj, 2. M-Sadje zelenjava, 3. M-HG, TOZD Sremič in 4. M-Sloga. 3. Mercatoriade, športnih iger delavcev, združenih kmetov, učencev v gospodarstvu in upokojenih delavcev sozda Mercator, se je v soboto, 31. maja, v precej mokrem vremenu udeležilo rekordno število tekmovalk in tekmovalcev: 1099 jih je bilo v 284 ekipah iz 20 tozdov in delovnih organizacij. Tekmovanja so se odvijala v Krškem, Leskovcu in Kostanjevici na Krki. Udeleženci so pomerili svoje moči v kegljanju, šahu, krosu, malem nogometu, namiznem tenisu, plavanju, streljanju, vlečenju vrvi, košarki, rokometu in športnem ribolovu: zaradi neustreznih tekmovalnih pogojev (razmočena igrišča) je odpadel edinole tenis. Tekmovalke in tekmovalci so z veliko kondicijsko pripravljenostjo, ki se je odražala v zagrizenih medsebojnih merjenjih moči, dokazali, da zavzemata šport in rekreacija v delovnih organizacijah ter tozdih našega sozda pomembno mesto in da sta dobro organizirana, kar je za družbeno samozaščito še kako pomembno. Organizatorji prireditve so bili TOZD Sremič (M-Hoteli gostinstvo) ter M-Agrokombinat in M-Preskrba iz Krškega. ^•rektor M-Agrokombinata v imenu gosti-:e*ja pozdravlja udeležence. Foto: Kancijan Hvastija Rezultati letne Mercatoriade 1980 n Kegljanje - moški ekipno: 1. MIP Ptuj (370 kegljev/25 točk), 2. M-Velepreskrba, TOZD Grosist ^23/21), 3. M-KK Sevnica (320/18), J- M-Univerzal Lendava (309/16), M-HG, TOZD Sremič (301/15), 6. M-Rožnik IV. (265/14), 7. M-HG, IOZD Ilirija (261/13), 8. M-Nanos, ^OZD Preskrba Portorož (255/12), M-STP Hrastnik (247/11), 10. M-^adje zelenjava (244/10), 11. M-Na-Postojna (243/9), 12. M-Rožnik i*1- (236/8), 13. M-Rožnik I. (228/7), M- M-Rožnik II. (228/6), 15. M-Ve-!ePreskrba III. (220/5), 16. M-Con-fon 218/4), 17. M-Slovenija sadje II. fin /3), iS- M-Slovenija sadje I. !jA94/2), 19. M-Emba (188/1) in 20. ^Pekarna Grosuplje (0/0). Kegljanje - ženske ekipno: 1. "Rožnik II. (171 kegljev/24 točk), 2. M-Sadje zelenjava (168/20), 3. M-HG, TOZD Sremič I. (165/17), 4. MIP Ptuj (164/15), 5. M-HG, TOZD Ilirija (160/14), 6. M-Rožnik III. (149/13), 7. M-Rožnik IV. (138/12), 8. M-Slovenija sadje I. (136/11), 9. M-Zarja (132/10), 10. M-Rožnik I. (130/9), 11. M-Sloga (127/8), 12. DS SOZD + IB (117/7), 13. M-Rožnik V. (117/6), 14. M-Emba (108/5), 15. M-Velepreskrba (108/4), 16. M-Pre-skrba Krško (104/3), 17. M-HG, TOZD Sremič II. (102/2) in 18. M-Velepreskrba III. (94/1). Šah - mešano ekipno: 1. M-Ve-lepreskrba, TOZD Trgopromet (16 točk), 2. M-HG, TOZD Ilirija (12) točk, 3. M-Agrokombinat Krško (9), točk 4. M-Zarja (7), 5. M-Rožnik, TOZD Veleblagovnica Beograd (6), 6. M-Univerzal Lendava (5), 7. MIP Ptuj (4), 8. M-Rožnik I. (3), 9. M-Velepreskrba II; TOZD Standard (2) in 10. M-Sadje zelenjava (1). Kros - moški ekipno: 1. M-Slovenija sadje zelenjava (8), 3. MIP Ptuj (5), 4. M-Agrokombinat Krško (3), 5. M-Sloga (2) in 6. M-HG, TOZD Sremič (1). Kros - moški posamično do 30 let: 1. Stane Gregorčič (M-Sadje zelenjava), 2. Slavko Petrič (M-Agrokombinat Krško), 3. Alojz Zalašček (M-KK Sevnica), 4. Žarko Bjelica (M-Rožnik, TOZD Veleblagovnica Beograd), 5. Milan Krpčič (M-Velepreskrba), 6. Zdravko Nagode (M-Rožnik), 7. Štefan Vinčec (M-Sloga), 8. Žarko Durič (M-Slovenija sadje), 9. Savo Mutič (M-Velepreskrba), 10. Franc Kotar (M-Agrokombinat), 11. Evgen Vedlin (MIP Ptuj), 12. Roman Er-ženišnik, 13. Branko Kraljič (oba M-Sadje zelenjava), 14. Franc Žerjav (M-HG, TOZD Sremič) in 15. Franc Koren (M-Sadje zelenjava). Kros - moški posamično od 30 do 40 let: 1. Franc Rožič (M-Nanos Postojna), 2. Borut Tepina (M-Slovenija sadje), 3. Ivan Brečko (M-Velepreskrba, TOZD Investa), 4. Milan Breznik (MIP Ptuj), 5. Mihael Breznik (M-Sloga), 6. Jože Zadnik (M-Sadje zelenjava), 7. Zvonko Skalicky (M-HG, TOZD Sremič), 8. Jože Tomažin (M-Agrokombinat), 9. Jože Radej, 10. Mirko Vaupotič, 11. Jože Rantar (vsi trije M-Slovenija sadje). Kros - moški posamično nad 40 let: 1. Rene Glavnik (MIP Ptuj), 2. Alojz Rupnik (M-Slovenija sadje), 3. Rajko Germek (M-HG, TOŽD Sremič), 4. Darko Možic (M-KK Sevnica), 5. Anton Košir (M-Rož-nik), 6. Slavko Weissenbach (M-Sadje zelenjava), 7. Peter Pušlar (M-Rožnik), 8. Tone Arko (M-Na- Kros - ženske posamično do 30 let: 1. Darja Kačič (M-Velepreskr-ba), 2. Marija Vogrin (M-Sloga), 3. Nada Lenarčič (M-Slovenija sadje), 4. Silva Pavlič (M-HG, TOZD Sremič), 5 Marinka Zajc (M-Sadje zelenjava), 6. Silva Brumen (MIP Ptuj) in 7. Marjana Piškur (M-Slo-venija sadje). Kros - ženske posamično od 30 do 40 let: 1. Elizabeta Vršič (MIP Ptuj), 2. Ančka Sever (M-Sadje zelenjava), 3. Vika Germ (M-HG, TOZD Šremič), 4. Ida Primožič, 5. Fani Žgajner (obe M-Rožnik), 6. Vika Praprotnik, 7. Leposlava Šah sodi med najbolj statične panoge naših letnih športnih iger, zato, pa morajo tekmovalci kar dinamično uporabljati svoje možganske vijuge, saj je tudi pri šahu čas lahko - zlato! Foto: M. M. GOO 3. mercatoriada j krško ’80 letne športne igre delavcev in združenih kmetov ter učencev v gospodarstvu in upokojenih delavcev sozd menca tor / krško ’80 Košarkarjev ni močil dež. Foto: Kancijan Hvastija Silovit zamah - in točka je tu! Predstavnik M-Sloge iz Gornje Radgone je precej pripomogel k temu, da je bila njegova ekipa v namiznem tenisu druga. Foto: M. M. Trije v zraku - čigava bo žoga? Finalni boj med nogometaši MIP Ptuj in M-Nanosa je bil ves čas zelo napet, saj sta bili ekipi povsem enakovredni. Odločili so šele kazenski streli. Foto: M. M. »Grozd« pod košom - bo zadetek? V košarki so se najbolje odrezali domačini iz delovne organizacije M-Preskrba. Foto: M. M. Kragulj (obe M-Sadje zelenjava), 8. Elica Starovasnik (M-Sloga) in 9. Metka Bogataj (M-Sadje zelenjava). Nadaljevanje na 12. strani • 3. letne športne igre delavcev in kmetov sozda Mercator Mercatoriada 80 Krško Velik trenutek za Ptujčane: po treh letih zagrizenih tekmovanj bo prehodni pokal za vedno ostal v domačih vitrinah! Foto: M. M. Vesel in nasmejan obraz naše sodelavke in članice uredniškega odbora, Sonje Dolin-škove, ki si je priplavala zlato. Foto: M. M. Marija Leskovšek (na sliki med tekmovanjem) in Janko Pešec sta bila člana zmagovite ekipe M-Preskrbe Krško v športnem ribolovu. V dveh urah sta nalovila 335 rib, ki so tehtale 6430 gramov. Foto: M. M. Matjaž Marinček Športni duh v dežju Nadaljevanje z 11. strani Kros - ženske posamično nad 40 let:l. Marija Grosman (M-Slo-venija sadje), 2. Danica Šegula (MIP Ptuj), 3. Tatjana Janc (M-Sa-dje zelenjava), 4. Lojzka Škafer (M-HG, TOZD Sremič), in 5. Marija Janševec (M-Sloga). Uspešen strelec je tisti, ki ima mimo roko in sokolji pogled; nikakor si ne sme dovoliti, da bi mu mušica (ali po vojaško »prednji nišan«) »odfrčala«. Foto: M. M. Mali nogomet: 1. MIP Ptuj, 2. M-Nanos Postojna, 3. M-Velepre-skrba, 4. M-Sadje zelenjava, 5. M-HG, TOZD Ilirija, 6. M-Rožnik, TOZD Veleblagovnica Beograd in 7. M-Agrokombinat Krško Namizni tenis - Moški ekipno: I. MIP Ptuj (19 točk), 2. M-Sloga (15), 3. M-Nanos, TOZD Preskrba Portorož (12), 4. M-Velepreskrba II. (10), 5. M-Zarja Ormož (9), 6. M-Velepreskrba I. (8), 7. M-Rožnik III. (7), 8. M-Rožnik I. (6), 9. M-Contal (5), 10, M-Slovenija sadje (4), 11. M-Velepreskrba IV. (3), 12. M-Emba (2) in 13. M-Rožnik II. (1). Namizni tenis - ženske ekipno: 1. M-Rožnik (10 točk), 2. M-Contal, 3. M-Rožnik, 4. M-Sloga, 5. M-Sa-dje zelenjava in 6. M-Slovenija sadje. Plavanje - moški posamično do 30 let:l. Viki Bostič, M-HG, TOZD Sremič (0:28,9), 2. Zlatko Šormaz, M-Sloga, (0:31,2), 3. Luka Oražen, M-Sadje zelenjava (0:31,7), 4. Miloš Štok, M-Nanos, TOZD Preskrba Portorož (0:32,4), 5. Sergej Pečar, M-Nanos Postojna (0:33,2), 6. Dušan Košir, M-Rožnik (0:35,1), 7. Dušan Paravinja, M-Contal (0:36,1), 8. Andrej Vrabič, MIP Ptuj (0:37,0), 9. Toni Tratar, M-Contal (0:37,2), 10. Stanislav Pirc (0:37,8), 11. Matjaž Marinček (0:39,0) 12. Miloš Klemenc (vsi trije DS SOZD) (0:39,2), 13. Jože Javoršek, M-Velepreskrba (0:39,2), 14. Branko Kraljič, M-Sadje zelenjava (0:41,6), 15. Dušan Jakša (0:43,3), 16. Vinko Jezernik, oba DS SOZD (0:46,7), 17. Milan Poljšak, M-Sadje zelenjava (0:51,6), 18. Milan Tušeski, M-Rožnik (0:54,8) in 19. Žarko Durič, M-Slovenija sadje (1:34,8). Plavanje - moški posamično od 30 do 40 let:l. Zvone Skalicky, M-HG, TOZD Sremič (0:32,0), 2. Branko Lahajner (0:32,8), 3. Borut Tepina, oba M-Šlovenija sadje (0:33,2), 4. Tomaž Plevel, M-Contal (0:34,1), 5. Franc Štebih, MIP Ptuj (0:35,6), 6. Slobodan Jakovljevič, M-Rožnik (0:37,8), 7. Nande Vodnik, M-Slovenija sadje (0:38,0), 8. Jože Snoj, M-Rožnik (0:40,5), 9. Tone Kampuš, M-Sloga (0:45,7), 10. Jože Zadnik, (0:46,1), 11. Jože Rantar, oba M-Sadje zelenjava (0:46,2), 12. Franc Rožič, M-Nanos Postojna (0:49,6) in 13. Peter Jerko, M-Slovenija sadje (0:53,0). Plavanje - moški posamično nad 40 let: 1. Rajko Germek, M-HG, TOZD Sremič (0:31,4), 2. Branko Gobec, M-Contal (0:39,7), 3. Drago Mihelič, M-Rožnik (0:39,8), 4. Ivan Jakopec (0:40,9), 5. Tomaž Škufca, oba M-Slovenija sadje (0:41,3), 6. Milovan Savič, M-Rožnik (0:44,4), 7. Rene Glavnik, MIP Ptuj (0:50,7), 8. Rudi Sovdat M-Velepreskrba (0:55,0), 9. Jože Seleši (0:59,6), 10. Slavko Weissen-bach, oba M-Sadje zelenjava (1:08,2) in 11. Budimir Gaševič, M-Sloga (1:10,2). Plavanje - ženske ekipno: 1. M-Slovenija sadje (12 točk), 2. M-HG, TOZD Sremič (8), 3. M-Rožnik (5), 4. M-Sloga (3), 5. MIP Ptuj (2) in 6. M-Sadje zelenjava (1). Plavanje - ženske posamično do 30 let: 1. Branka Škafar, M-HG, TOZD Sremič (0:35,7), 2. Silva Ku-judič, M-Sloga (0:43,8), 3. Marina Čemažar, M-Rožnik (0:56,4), 4. Albina Belšak, MIP Ptuj (11:11,6), 5. Nada Lenarčič, M-Slovenija sadje (1:31,2) 6. Edvika Kralj, MIP Ptuj (1:53,8) in 7. Marinka Zajec, M-Sa-dje zelenjava (2:08,0). Plavanje - ženske posamično od 30 do 40 let: 1. Sonja Dolinšek, M-Slovenija sadje (0:40,0), 2. Branka Prepeluh, M-Rožnik (0:47,0), 3. Irena Rosič, MIP Ptuj (0:50,1), 4. Elica Starovasnik, M-Šloga (0:49,0) 5. Etka Petrič, M-HG, TOZD Sremič (0:55,0), 6. Zinka Plavanje kot množičn šport - že tretje leto disciplina na Mercatoriadi. Foto: Kancijan Hvastija Dvorišče slikovitega kostanjeviškega gradu, kjer se je odvijala zaključna svečanost s podelitvijo priznanj. Foto: M. M. Izvirna »samopostrežba«: kdor si je hotel potešiti kruljenje v želodcu, si je moral meso, narezano na koščke in nataknjeno na dolge palice, sam speči. Foto: M. M. Gospodarič, M-Nanos Postojna (1:00,4), 7. Marjana Sitar, MIP Ptuj (1:05,6) in 8. Vika Praprotnik, M-Sadje zelenjava (1:08,2). Plavanje - ženske posamično nad 40 let: 1. Ana Škafar, M-Slovenija sadje (1:03,1), 2 j Lojzka Škafar M-HG, TOZD Sremič (1:14,0), 3. Hilda Gostinčar, M-Rožnik (1:15,5), 4. Tatjana Janc, M-Sadje zelenjava (1:20,1), 5. Jožica Grosman, M-Sloga (1:23,4) in 6. Adela Bratušek, MIP Ptuj (1:47,8). Streljanje - moški ekipno: 1. MIP Ptuj I. (477 krogov), 2. M-Agrokombinat Krško (466), 3. M-Contal (465), 4. M-Nanos Tozd Preskrba Portorož (449), 5. M-Rožnik I. (431), 6. M-Nanos Postojna (414), 7. MIP Ptuj II. (405), 8. M-Rožnik II. (396), 9. M-Rožnik III. (391), 10. M-HG, TOZD Sremič (379), 11. M-Nanos, TOZD Preskrba Portorož (375), 12. M-Slovenija sadje (366), 13. M-Sloga (355), 14. M-Velepreskrba (353), 15. MIP Ptuj III. (348), 16. M-Sadje zelenjava (343), 17 DS SOZD + IB (317), 18. M-Velepre-skrba II. (314), 19. M-Velepreskrba III. (312) in 20. M-KK Sevnica (250). Streljanje - moški posamezno: 1 Jože Lavrenčič, MIP Ptuj (129 krogov), 2. Branko Bajc, M-Agro-kombinat (128), 3. Marjan Murovec, M-Contal (124), 4. Darko Mar-jetič, M-Agrokombinat (124), 5. Rene Glavnik, MIP Ptuj (124), 6. Martin Kostevc, M-HG, TOZD Sremič (123). 7. Štefan Mahnič, M-Nanos Postojna (122), 8. Lučano Okretič, M-Nanos, TOZD Preskrba Portorož (121), 9. Malek, MIP Ptuj (119) in 10. Marjan Fišer, M-Nanos, TOZD Preskrba Portorož (117). Streljanje-ženske ekipno: M- Sloga (322 krogov), 2. M-Agro-kombinat Krško (299), 3. M-HG, TOZD Sremič (296), 4. MIP Ptuj (272), 5. M-Slovenija sadje (267), 6. M-Velepreskrba (288), 7. M-Rožnik I. (176) in 8. M-Rožnik II. (112). Streljanje - ženske posamično: 1. Milena Benko, M-Sloga (123 krogov), 2. Erna Kolar, M-Agrokom-binat Krško (118), 3. Slavica Ra-ščan, M-Sloga (114), 4. Majda Lešnik, M-Slovenija sadje (112), 5. Justka Kolner, M-HG, TOZD Sremič (111), 6. Jaroslava Kranjec, M-Agrokombinat (109), 7. Irena Dimič, M-HG, TOZD Sremič (9), 8. Alma Selih, M-Slovenija sadje (96), 9. Zdenka Gibičar, M-Sloga (95), 10. Ljubica Sukovič, M-Velepreskrba (95), 11. Tatjana Brezin-šek (92), 12. Marija Rode (91), 13. Marija Kokol, vse tri MIP Ptuj (89), 14. Stanka Sikošek, M-HG, TOZD Sremič (86), 15. Lee Presečnik, M-Rroznik (83), 16. Ivica Čeplak, M-Agrokombinat (72), 17. Fani Žgajnar, M-Rožnik (71), 18. Jožica Mirtek, M-Velepreskrba (70), 19. Branka Preteluh, M-Rožnik (64), 20. Nada Lukman, M-Velepreskrba (63), 21. Marija Grosman M-Slovenija sadje (59), 22. Ida Primožič (48) in 23. Marina Čemažar, obe M-Rožnik (22). Košarka-moški: 1. M-Preskrba Krško, 2. M-Slovenija sadje, 3. MIP Ptuj, 4. M-Rožnik, 5. M-Sloga, 6. M-Nanos Postojna, 7. M-Velepreskrba L, TOZD Trgopromet, 8. M-Sadje zelenjava in 9. M-Velepreskrba II. Rokomet: 1. M-Preskrba Krško, 2. MIP Ptuj, 3. M-Rožnik. Športni ribolov - ekipno: 1. M- Preskrba Krško L, 2. M-Preskrba Krško III., 3. MIP Ptuj L, 4. M-Agrokombinat Krško, 5. M-Preskrba Krško II., 6. MIP Ptuj II., M-HG, TOZD Sremič, 8. MIP Ptuj III., 9. M-Sloga II., 10. M-Sloga L, II. M-Velepreskrba L, 12. M-Velepreskrba II., 13. M-Nanos Postojna, 14. M-Nanos, TOZD Preskrba Portorož, 15. M-Contal, 16. M-Rožnik IV., 17. M-Sadje zelenjava II" 18. M-Sadje zelenjava L, 19. M' Emba, 20. M-Velepreskrba III., 2b DS SOZD +IB, 22. M-Rožnik I" 23. M-rožnik II. in 24. M-Rožnik III. Skupni ekipni rezultati: 1. MlP Ptuj (221 točk), 2. M-Rožnik (216). 3. M-Velepreskrba (126), 4. M-Pr®' skrba Krško (102), 5. M-HG, TOZP Sremič Krško (96), 6. M-Sloga (92). 7. M-Sadje zelenjava (85), 8. M-Sl°' venija sadje (76), 9, M-Agrokombi' nat Krško (75), 10. M-NanoS, TOZD Preskrba Portorož (66), ll-M-Nanos Postojna (48), 12. M-Contal (46), 13. M-HG, TOZD Ilirijf (40), 14. M-Zarja Ormož (26), 15. M' Univerzal Lendava (21), 16. M-K> Sevnica (18), 17. DS SOZD + 1^ (18), 18. M-Emba (14), 19. M-ST*7 Hrastnik (11) in 20. M-Pekarn3 Grosuplje (0). Vlečenje vrvi: 1. M-Agrokomb*' nat Krško (11 točk), 2. MIP P*™ (7), 3. M-Sadje zelenjava (4), 4. N' Sloga (2) in 5. M-Rožnik (1). Učenka v gostilnici Ajda Štefkin jezik na tekmovanju Mile Bitenc Mile Bitenc Darja s kuhalnico Jezikova nedelja na Bohorju Saj je še otrok, bi rekli. Za Darjo namreč. Pa vendar, ta mesec bo napolnila sedemnajst pomladi. Prav na rojstni dan pričakuje spričevalo za končani drugi letnik gostinske šole. V gostilnici Ajda, kjer vihti kuhalnico in se praktično izpopoljnjuje v kuharskih veščinah, jo imajo radi. Doma, tam nekje na veliki kmetiji nad Brestanico, jo pogrešajo. In tudi Darja ima hudo domotožje. Pred dvema letoma je prišla z mamo v Ljubljano, potrkala na vrata kavarne Evropa in povedala željo: rada bi se učila za kuharico. Doma je bila najstarejša hči; na kmetiji dela ni malo in tako je že ničkolikokrat skuhala za mamo, očeta, bratce in sestrico. Zato je bila odločitev za takšen poklic toliko lažja. Zapisal sem, da je Darja Hriber-šek zdaj na praktičnem izpopolnjevanju v gostilnici Ajda. Rada kuha, skorajda vse po vrsti. Le špagete in palačinke nerada pripravlja. Čeprav je še učenka, pa se loti vsega dela in če je potrebno, tudi sama. Šef kuhinje in ostale sodelavke ji radi pomagajo in pravijo, da je Darja prav pridna učenka. Še leto dni ima pred seboj in takrat bo »pri kruhu«, kot pravimo. Zahtevnejše kuhanje jo še čaka v zadnjem letniku. Seveda učni program zahteva svoje, v gostilnici Ajda pa prav vsega, na primer svečanih kosil, ne pripravljajo. Darja se bo ob takšnih stvareh izpopolnjevala v hotelu Sremič v Krškem. In kaj po šoli? Pravi, da še ne ve. Ta poklic jo veseh, rada kuha in pravi, da ji bo to koristilo celo življenje. Morda ne kje v restavraciji ali gostilni; Darja ima hudo domotožje in rada bi se vrnila k svojim domov. Ko pa je toliko ust doma in dobra kuharica bi jim še kako nrav prišla! V Evropi pa imajo Darjo tudi radi. Marljiva, tiha in delovna je. Naredi vse in pravijo, da si takšnih učenk še želijo. Darja Hriberšek, učenka v Kavarni Evropa. Foto: Mile Bitenc Ob koncu pa še nekaj. Za svatovsko kosilo na kmečki ohceti v Ljubljani so potrebovali veliko kuharskih moči. Evropa je na pomoč poslala prav Darjo in njenega šefa Marjana. Tam je Darja prvič vihtela kuhalnico pri še večjih loncih. Vozni red zelenih vlakov V interesu stabilizacije gospodarstva, ki vključuje tudi varčevanje z gorivom in družbenimi sredstvi, svetujemo našim delavcem, naj za službena potovanja na relacijah Maribor-Ljubljana, Murska Sobota-Ljubljana, Novo mesto- -Ljubljana in Pula-Ljubljana-Zagreb namesto avtomobila raje uporabijo zeleni vlak. Vozni red zelenih vlakov je za poslovne opravke ugoden, stroški za potovanje z njimi pa so v primerjavi s službenim avtomobilom tudi do 80% nižji! 6.00 16.10 1 Maribor ^8.30 18.10 6.51 17.01 Celje 7.37 17.17 8.10 18.20 Ljubljana | 6.20 16.00 7.12 Kandija ^ * 17.38 7.13 NM-Center 17.37 7.15 Novo mesto 17.36 7.35 Trebnje na D. 17.16 8.32^ ^ Ljubljana 16.22 4.10 Pula ^ * 21.35 4.40 Kanfanar 21.07 5.01 Pazin 20.46 5.36 Buzet 20.09 6.14 Divača 19.33 6.47 Postojna 18.56 7.45 Ljubljana 18.00 8.39 Zidani most 17.01 9.35 ♦ Zagreb 16.00 5.00 M. Sobota ^ ^18.27 5.21 Ljutomer m. 18.06 5.42 Ormož 17.45 6.00 Ptuj 17.25 6.20 Pragersko 17.07 7.01 Celje 16.28 8.20 Ljubljana 15.10 Prav luštno in hecno je bilo zadnjo aprilsko nedeljo na Bohorju. Planinci treh planinskih društev so pripravili »Jezikovo nedeljo«.'No, to še ne pove dovolj. Nikar ne mislite, da so si ta dan na vse mile viže kazali jezike ali pa da so izkazovali svoje spretnosti v jezikanju. Ne. Ljubitelji jezika so ocenjevali, kdo ima najlepšega, najdaljšega, najtežjega, najkrajšega... Ne živega, prekajenega seveda: svinjskega ali govejega. Dobre volje in smeha je bilo zvrhan koš. Kuhani jeziki so prihajali na Bohor vse jutro z vseh strani. Dolgi in tanki, kratki, pa težki in... No, tudi takšen je prišel, ki je bil pri priči proglašen za najlepšega. Prinesla ga je Štefka Colarič. Tista Štefka, ki je šefinja kuhinje v našem hotelu Sremič v Krškem (M-Hoteli gostinstvo, TOZD Sremič) in o kateri sem že pisal takrat, ko je bilo govora o tednu slovenske kuhinje v Bajini Bašti. Tokrat je kakih petdeset planincev navdušila z najlepšim govejim jezikom. Polno domislic ima Štefka in tako je »svoj« jezik pripravila na poseben način. Iz oliv mu je napravila oči, zobe iz hrena, na glavo nataknila klobuk iz paprike... »Najtežje je bilo z lasmi. Nisem vedela, kako mu naj jih napravim,« je pripovedovala Štefka. »Pa sem se v hipu spomnila na špagete, jih skuhala in jezik je dobil »frizuro«. Povem vam, da je izgledal prav perfektno in zato sem ga želela tudi postaviti v okolje, kamor bi najbolj sodil.« Potem je pripovedovala, kako je iz več vrst kruha (belega, ajdovega koruznega) spekla nekakšen relief kozjanskega območja z Bohorjem, iz hrena in petršilja napravila drevesa, asfaltirano cesto pomazala s sladkorjem, makadamsko pa posula z makom. Prav Šte f kina mojstrovina je bila proglašena za najlepšo, pa tudi dobra je morala biti, saj je k jeziku razen kruha še pripravila hren, paprike in olive. Le špageti so bila tista ne preveč dobra stvar na jezikovnem pogrinjku. Štefka se je domov vrnila zadovoljna, z lepo majolko, ki jo je dobila za darilo, in sita - tako, kot so bili siti vsi, ki so prišli na Bohor. Kajti v navadi je, da jezike po koncu tekmovanja »pospravijo«. Novi poštni predali Obveščamo vas, da so tri enote v sozdu Mercator v Ljubljani spremenile poštne predale. To so: 1. SOZD MERCATOR - DELOVNA SKUPNOST 61111 Ljubljana-Vič poštni predal 36 2. MERCATOR - ROŽNIK, DELOVNA SKUPNOST 61111 Ljubljana-Vič poštni predal 13 3. MERCATOR - VELEPRESKRBA,TOZD Grosist 61111 Ljubljana-Vič poštni predal 20 Pogled v kronike Obisk pri potomcu prvega lastnika Evropa sprva hotel Ko sem za prejšnjo številko pripravljal zapis o proslavi 1. maja v Kavarni Evropa, sem nekaj podatkov našel tudi pri vnuku prvega lastnika kavarne, tovarišu Tavčarju. Ta je sicer Ljubljančan, v Podnanosu na Primorskem pa ima lepo urejeno hišo, v kateri hrani polno spominov. To je pravzaprav muzej v malem, kajti tova- kaj so jih izkopali in dali mestnemu muzeju, druge pa so pustili in so torej še danes v globinah pod stavbo. V stavbi je bila spodaj kavama z majhnimi mizicami in riš Tavčar zbira različne starine. V zajetnih mapah je med drugim tudi nekaj fotografij o Evropi. Ena izmed njih je verjetno še posebej zanimiva, saj kaže stavbo takoj po dograditvi. Žal ni podatka, kdaj je fotografija nastala; pod njo je napis »Hotel Evropa«, kar torej nesporno dokazuje, da je bila v tistem času (pred letom 1900) tod ne le kavarna, temveč tudi hotel. Stavba ima nadzidane stolpe, ki jih danes ni več, in pokrito teraso, ki je kasneje tudi izginila. Cesta pred Evropo v tistem času ni bila še niti tlakovana. Nekaj spominov ima tudi na svojega starega očeta, Luko Tavčarja. Pravi, da je bil kmečki fant iz Dutovelj, ki ni znal niti pisati, vendar pa je imel srečo, da je • prišel do denarja. Nameraval je kupiti graščino in gozdove na Štajerskem, a se je premislil in v Ljubljani sezidal to stavbo. Tovariš Tavčar se spominja, da so, ko so Evropo gradili, pod zemljo naleteli na rimske grobove. Ne- zadaj igralnica, kjer so igrali takrat zelo priljubljeno igro pike. Drugi prostori so bili namenjeni pisarnam in stanovanjem, na dvorišču pa so bili hlevi za konje. Na sliki je tovariš Tavčar, ki je, prav tako kot njegovi predniki, tudi sam vnet lovec, v ozadju pa so družinske lovske trofeje. Mile Bitenc V slovo Zlatki Emeršič Čeprav sončen in svetel, se nam je zdel ta dan teman ob novici, da je tragično preminila sodelavka Zlatka Emeršič. Zlatka se je rodila 26. 8. 1958 na Ptuju. Leta 1973 je končala šolo za prodajalce in se zaposlila kot prodajalka v oddelku kozmetike v Blagovnici. Med sodelavci je bila priljubljena in spoštovana. Kot mladinka je bila izredno aktivna, zato si je pridobila velik krog priateljev. V težkih življenskih razmerah je našla uteho le v delu. Ostala nam bo v spominu takšna, kot je bila vselej - vedra, nasmejana, pridna in vestna delavka, dobra tovarišica. Kristina Antolič Vabimo vas na potovanje Dan jagod: obisk plantaže jagod, ogled občine Krško, kopanje - odhod 28. 6., cena 290 dinarjev Beograd: različni programi od štirih do enega dne (letalo); odhodi v septembru Vrsar: nastanitev v počitniškem stanovanju - prosta mesta v mesecu avgustu Informacije in prijave: Mercator Turist Tavčarjeva 6, Ljubljana tel. (061) 312-254 • Mercatorjev mozaik • Mercatorjev mozaik • Mercatorjev mozaik • Mercatorjev mozaik • Mercatorjev mozaik • • V Luciji pri Portorožu je zrasla nova blagovna hiša, ki bo čez mesec dni že odprta. Največji del prodajnega prostora bo namenjen prodaji pohištva in bele tehnike ter akustike (M-Nanos, TOZD In-dus Koper), avtomaterial bo prodajal Trgoavto Koper, velik gostinski prostor z vrtom pa bo oskrbovala portoroška TOZD Preskrba (Mercator-Nanos). Te tri organizacije so hkrati tudi investitorji blagovenga centra. • Poletje je čas, ko si žejo gasimo na vse mogoče načine. Dober sladoled še kako tekne. Brez vsake hvale lahko zapišemo, da imajo najboljšega v naši Evropi (M-HG, TOZD Kavarna Evropa). Pripravljajo ga po starih, domačih receptih. In še nekaj: v sladoledih inšpektorji pogosto odkrijejo bakterije, v Evropi vzeti vzorci pa so bili doslej vedno neoporečni. • Tudi v Cerknici raste nov prodjani center. Velika blagovnica, ki bo ponudila skorajda vse, od Vencelj Klofuta Izpod tipk sosedinega pisalnega stroja V tozdu (TMI) so doslej... parkirali (pakirali) edinole meso brez kosti... Zdaj vsaj vemo, zakaj so parkirni prostori po Ljubljani vedno polni do zadnjega kotička! ...boriti se moramo za večjo sterilnost (storilnost) ... Ze res, da je treba skrbeti za higieno, s sterilnostjo pri delu pa vseeno ne bi kazalo pretiravati! šivanke do avtomobila, bo odprta čez dober mesec dni. Investitor je Mercator-Nanos, TOZD Trgovina Rakek. Nova blagovnica bo velika pridobitev ne le za Cerknico, temveč tudi za okoličane. • O Konditorjevi pizzeriji nasproti železniške postaje v Ljubljani smo pisali že zgodaj spomladi. Pa so se dela tako zavlekla, da lokal še sedaj ni odprt. Bo, kadar bo. Dobra pizza, ki gre marsikomu v slast, bo dobrodošla tudi kasneje. • Ko že govorimo o jedeh naj napišem tudi tole. V gostilnici Ajda, ki je v sklopu ljubljanske kavarne Evropa in ki slovi po okusnih pizzah, so pred kratkim ponudili še nekaj novosti. To so razna jedila na žaru in špageti, ki jih prav tako pripravljajo na različne načine. In še posebnost: ponudijo celo hobotnico v solati. • Terasa na Nebotičniku v Ljubljani (M-HG, TOZD Kavarna-bar Nebotičnik) je končno postala takšna, kakršno so v kolektivu želeli že vrsto let. Objekt je namreč že priključen na toplarno in tako so odstranili dimnike. S tem so na terasi pridobili toliko prostora, da so namestili dodatnih 45 sedežev. • Spominjam se, kako smo se pred leti pritoževali čez številne prodajalne, ki so imele izložbena okna dobesedno zatrpana s pralnimi praški. Zdaj je že nekaj mesecev povsem drugače. Praška namreč ni. A izložbe so še naprej zakrite. Pralne praške so v glavnem zamenjale razne papirnate pleničke. • V Rogatcu bo še do 11. julija odprt razstavno prodajni salon sobnega, kuhinjskega in kosovnega pohištva. Organizator razstave je Mercator-Jelša, sodelujeta pa še MIP Ptuj in ljubljanska Lesnina. Zbral in zapisal: Mile Bitenc Poslovni potezi u Veleblagovnici u Beogradu Gurica Sremac - M-Contal, Beograd Bliže kupcima prosi renjem asortimana U OOUR-u Veleblagovnica u Beogradu, da bi se što više približili svojim kupcima, preduzeli su još jedan poslovni potez. Komercijalna služba ovog OOUR-a je sklopila sporazum o komisionoj prodaji stonih i džep-nih kalkulatora Elektronske industrije iz Niša. Ovaj renomirani proizvodjač nudi oko deset vrsta kalkulatora različitih mogučnosti i dimenzija medju kojima nam je najviše paž-nje privukao džepni kalkulator veoma malih dimenzija sa teku-čim kristalom. Ovaj kalkulator po- vanje. Mišljenja smo da če ovakav po-zitivan poslovni potez, obzirom da na Novom Beogradu ne postoji specijalizovana prodaja ove vrste robe, privuči kupce i ukazati im na novi kvalitet u Veleblagovnici, Delegacija Sri Lanke v delovni skupnosti SOZD. Delegacija Sri Lanke v Mercatorju V okviru tritedenskega bivanja v Jugoslaviji je delegacija Sri Lanke, v kateri je bilo 6 predstavnikov različnih minister-stev, med drugim obiskala tudi Delovno skupnost SOZD Mercator in delovno organizacijo Mer-cator-Emba. V Sri Lanki bodo pričeli uvajati delavske svete, zato je člane delegacije predvsem zanimalo delovanje sistema samoupravljanja in ustroj ter delovanje sozda, delovnih organizacij in tozdov ter njihovih delavskih svetov. V Delovni skupnosti jih je sprejel Vukadin Ne-deljkovič, namestnik generalnega direktorja sozd (slika levo), v M-Embi pa njen direktor, Boris Vaupotič; tu so si ogledali proizvodne obrate in tehnološke postopke pridobivanja in embalira-nja Embinih izdelkov. Besedilo in sliki: Matjaž Marinček Delegacija v M-Embi. O deželi skozi človeka Marija Šuklje M-Rožnik, TOZD Metlika Poslovodja — državljan Teksasa Pred kratkim je prispela v Mercatorjev TOZD Metlika nenavadna ovojnica za tovariša Ilija Go-leša, poslovodja prodajalne Železnina v Metliki. V njej je bilo daljše pismo guvernerja Teksasa VVILLIAMA P. CLEMENTSA JR. ter diploma, s katero je Iliju Go-lešu priznano častno državljanstvo Teksasa po zakonih države, z vsemi pravicami in prednostmi, ki mu pripadajo. Priznanje častnega državljanstva je potrjeno s pečatom države, lastnoročnima podpisoma sekretarja države ter guvernerja Teksasa. Izdano je bilo 30. 1. 1980 v mestu Austinu. Ilija Goleš se spominja, da je v preteklem letu, v času turistične sezone, pomagal neznanim tur-stom pri avtomobilski nesreči, ki se je zgodila v neposredni bližini poslovalnice Železnina. Iz pisma je sedaj izvedel, da sta bila to gospod Chuck Christensen in žena iz Austina v Teksasu. Imela sta velike težave, ker sta ostala brez prevoznega sredstva, poleg tega pa se je bilo težko sporazumevati. Ilija Goleš jima je priskočil na pomoč in ukrenil vse potrebno v zvezi s to nesrečo. Skrajšal je svoj prosti čas, turista pa sta mu bila izredno hvaležna. Guverner Teksasa s tem priznanjem upa, kot piše v pismu, »da bo na nek, majhen način izražena iskrena zahvala za njegove napore«. Nadalje piše, da je kasneje v jeseni 1979 tudi sam z večjo delegacijo obiskal Jugoslavijo. Na obisku je še posebno užival, saj se je sam prepričal o miselnosti naših ljudi. Priznanje Iliju Golešu s častnim državljanstvom Teksasa je primer, kako lahko pripomoremo k ugledu našega turizma in dežele. Na tem področju lahko nedvomno veliko naredijo ravno prodajalci, in tega bi se morali vsi zavedati. Tovarišu Iliju Golešu iskreno čestitamo! Video disko v Krškem Mile Bitenc V korak s časom Je že tako, da danes tudi redke posebnosti hitro zastarijo. Februarja sem video disko v hotelu Sremič v Krškem (M-Hoteli gostinstvo, TOZD Sremič) koval v zvezde in hvalil, da je to edini tovrstni disko, ki ima »na sporedu« kup prijetne glasbe, filmov, risank in podobno. Pa se je ta »videodiskomanija« razširila skorajda kot gobe po dežju in čeprav še nov, je naš video disko že načel zob časa. Ob našem obisku v Beogradu smo si šli ogledat Mercatorjevo Veleblagovnico. Sprejeli so nas predstavniki mladine in sindikata. Na sliki Svetolik Draganjac, lanskoletni udarnik v Mercatorjevi brigadi v Sloveniji. red svih računskih radnji ima još i a to je da tamo možete kupiti i ono ugradjenu štopericu i sat za vreme što ne očekujete. Ovo takodje uka-i datum, kao i uredjaj za budjenje i zuje da se boljim i racionalnijim još neke dodatne mogučnosti koje iskoriščenjem prodajnog prostora nismo odgonetnuli. Veoma je po- uvek mogu stvoriti uslovi za proši-godan za nošenje i lagan za ruko- renje asortimana. Pa je vsa sreča pri tem, da Peter Markovič, direktor hotela, pri svojem delu ne miruje. Pravzaprav ni z nobeno stvarjo nikdar zadovoljen. Da ne bo kakršnihkoli odvečnih pomislekov: vedno hoče, da bi bilo še bolje, kot je. Tako so te dni fantje v hiši sami zavihali rokave in se lotili dela. Prostor bodo malce preuredili, zamenjali pod in, kar je najvažnejše, vso tehnično opremo. Ta bo naj- novejša med tovrstnimi napravami za video disko v svetu sploh. Kup video kaset z najnovejšimi hiti zagotavlja, da se bodo v mesecu dni vsako noč pozibavali ob drugih skladbah in vse novosti, ki . bodo posnete na video kasete, bodo sproti dobivali. To pa bo tisto, kar bo ljubitelje disko klubov še bolj vabilo v Sremič. Že do zdaj je bil ta disko priljubljen - ne le v kraju in okolici, temveč tudi daleč naokrog. Z matinejami ob nedeljah popoldne so pridobili veliko mlajših obiskovalcev, pripravljajo pa tudi posebne večere za starejše obiskovalce, ki želijo mirnejšo glasbo. Morda pa ste med tem video disko v Krškem že obiskali? Če ste bili tam, potem ste se verjetno prijetno zabavali in se vrnili z najboljšimi vtisi. IN,E LAKA, 7-A LASf _ liOELElc 'M Oj-je -vfOKoCj RiAy k.oN^ f*AViA R.EDK.. E PO 5 liter. ^PANSki 3 pOi-KJ 1 K KO NTRO -LOR. m ILIR-IT^ VETDP-DGj ČASTNA SESTEA- PEHUTASr IviiAK *A P060N — HI mm NetTo Boq NA.Š PJT *~ V£<=-MART 1 rJ DP-ČAVfJA XALo£(iA M IO Dl A Po -ZLITIV AVI. SUBOTICO AN£R R/jMSkA 500 PILOSTO/^ X-/>, VSTOP OLAV. ŠTEVMlk. (O.ČRLA FLEPUaL. SfCUPSc • V 1 R, ž-EM- 'NE /'h.ČRMA; sici SfOLM/k. E M ► ILIR.I7A VEDft.O<^ LTG g, — L^jA-KIA Oliver, crom- tt-fTLT UJLOŠ UPVŠ - CEX UST OSEB- KM RAHEU PR10EM m hhH 1 N£To kla&a. SEfcANJE OR.V to&LEDI ' »TAL. SRoLNlt^ AVT. OZNAKA- MA B5R.N rEN/. pokrivalo PMJOAR. NOLI RIStN* Z. IM ” A. stNA- R.ADI7 Mesto V Švici PRISLOV PRJPoV. PESNI - tev PoDhoD °5E6a tj.c*.Živama OBREiTE A-ČRKA ABECEDE vrtna UTA Visok* XdRAt>fcA STISNDEMA t>LAN TELE PON OKOAOS- tot-htr • fcoL S LOV VIČ. POTEM AriClL. PEVKA tke_mo - Iona ŠVEDSk.1 AVto PISEC ESE1EV Nora PETRA LAH E AFL. t*DELOV. šRUO s, laVni ŠTEVNIK IME 56 & DNt A«. CO-KA VRV l